Nr. 7. Celje, 16. Oktobra. 1882. Kmetski prijatel. per Jftauemfreuttb. Izhaja v sako perro in tretjo nedeljo t mesen, in koiti i RokopUi se nazaj ne poiiljajo, nefrankovana pisma se ne a poštnino vred u celo leto 1 gld. 50 krajcarjev, za pol I sprejemajo. leta 80 krajearjt-v. | Z« oznanila se pla^a ta navadno Terato 8 kr. Denar za nmroiilo kmetakegm prijatelja prosimo poMjati ▼ gosposke nliee številka (Herrengasse Nr. 6.) Posvetuj praznik. Odkritoserčno izrečemo, zadovoljni smo, če se nedelja praznuje; serčno želimo, da bi bil dan Gospodov dan počitka tudi ljudem. Kdor se je celih žest dni trudil, bodisi kmet ni polji, rokodelec pri svojem rokodelstvu, kupec v svoji pro-dajalntci, ali uradnik v svoji pisarni, kdor se je trudil celih žest dni, da bi seb? in svojim zaslužil vsakdanji kruh, ta si je gotovo pridobil pravico, da je dan Gospodov tudi njemu dan počitka. .Šest dni delaj sedmega pa počivaj" pravi Božja zapoved, ktere bode pri nas v Avstriji v prihodnje deržavna postava. Ne mislite si pa, da bo prepovedovala postava vsaktero delo v nedeljo in praznike, da bi zaterla v praznike celo kupčijo in obertnijo, pa bi v nedeljo niti požte ne hodile, ne vozili se zeležnižki vlaki, tega postava ne tiija, saj tudi Božja zapoved prepoveduje samo hlapčevska dela. Delo se bo le v občem ob nedelih in praznikih olajžalo, pri deržavnih in privatnih na-redbah, hterih delovanje ne en dan, ja celo ne eno uro ne sme obstati brez ikode deržavne in deržavljanov, kakor na primer pri železnicah in pri požti, pripomogla bo nova postava, da se vsaj nekoliko službenikov more veseliti v nedeljo, ter vživati dobro zasluženi pokoj , kterega mu mora dati po Božji postavi nedelja in praznik. Kakor se sedaj ravna z delom po mestih in na kmetih, kakor se ravna z revčiki, kteri si morajo zaslužiti vsakdanji kruh s težkim delom, to je že preveč. Vsmiljenja vredni postrežbenik v prodajalnici vstane vsaki dan v delavnik in v nedeljo, ob petih ali žestih zjutraj , mora potem stati brez počitka do osmih irfi devetih zvečer v prodajalnici, poleti in po zimi, spomladi in v jeseni. Ta ubožček nima nedelje , in srebernoglasni zvonovi, kteri vabijo kristjane k Božji službi, ga le opominjajo, da naj se pripravi k najhitrejšemu in naj bolj trudapol-nemu delu. Ne tirjamo od postave o posvečevanji praznikov in nedelj, da po mestih, tergih in vaseh bile bi prodajalnicc zaperte. To bi ne bilo prav; kmet, ki stanuje daleč od vasi ali mesta v hribih, Pit ,J»ng unb fjerbft! 5?ür ihn giebf« feinen Sonntag, unb bie f) eilen Rir-chenglocfen, bie bie ©emeinbe jum ©otteäbienft rufen, finb für ihn nur eine Mahnung, baß er je|t fich jur f^neffften unb flärfflen Hrbeit bereit halten muffe, fflir oerlangen oon bem @efe&e nicht, baß im Dorfe bie fiäben gefdjloffen bleiben, — ba« roäre unbillig. Set Sauer meit oom Sorfe, hoch oben im @ebirge mohnenb, hat nicht 3«t jebett Zag jum Strömet ju laufen, um fich bie« ober jene« ju taufen, er thut bie« Sonntag«, n>o er ja ohnehin jur ftirdje geht nima časa letati vsaki dan do kramarja in si ku- | piti, če8ar potrebuje; to si prihrani na nedeljo, ker mora v cerkev iti, da stori vse ob enem potu. Pa nakupi si lahko vsega, česar mu jo treba dopoldne, po Božji službi. Prodajalnioe in gostilnice se morejo sapreti med Božjo službo brez škode, nobenemu ne odide nič dobička. Gostilničar in njegov kletar, kupec in njegov postrežbenik poslušati morejo brez svoje škode Božjo besedo ednako vsim drugim prostim ljudem ; saj je po Božji službi še dovolj časa kupiti vsacemu česar si želi ali mu je treba, časa ima vsak potem še dovolj, spiti kupico vina v veseli tovaršiji, ali razveseljevati se na drugi pošteni način, kar mu nedelja dovoli. Popoldne v nedeljo naj pa vživa kramar potrebni in zasluženi pokoj. Govorili smo samo o enem delu, kar je kmetu nar navadnejše, tedaj tudi nar boljše razumi. Posvečevanje praznikov po novi postavi ni prepoved, da bi v nedeljo ali praznik nehalo vsako delo, hoče pa postava vsakemu stanu dati priložnost spočiti se vsaj en dan v tednu, ter poslušati Božjo besedo, in dati Bogu kar je Božjega. Bekli smo Božjo besedo! — Želimo ljudstvu, da bi slišali Božjo besedo, besedo miru in edinosti. Saj živimo o času, da je marsikomu prav težko živeti; kmet ima slabe letine, rokodelec in kupec redek zaslužek, in pri tem še visoke davke, vse to hudo tlači vsaki stan. Pri vsem tem pa še razdražbe , šuntanje in prepiri, ki jih delajo taki ljudje, kteri ne morejo ničesar zgubiti, pridobiti pa veliko. Brez uzroka ne šunta, in ne dela prepira nikdo, gledajo večidel vsi v kmetsko mošnjo, vsi tisti ki delajo nemir in prepir, le pazite na kakove dobre fare čakajo tisti gospodje, ki vam priporočajo znane časopise, za nar resuičnejše nar boljše in nar nesebičnejše prijatelje, prihodnost vas bo učila. Če doseže kdo tih gospodov visoko stopinjo, se ve da z dobro plačo, ne bo mislil več na domovino, in na njeni blagor, ktera ima sedaj vedno na ustnicah, smejal se bo k večem, da mu je toliko kalinov (gimpelnov) na limance priletelo. V slabih časih prepira in pričkanja za medvedovo kožo, naj bo nam Božja beseda, ktera naznanja mir, spravo in edinost lepoglasna godba, ktera med umetno razdraženim duhovi mir dela. Duhovnu, kteri ljubi resnišno svoje farmane, ne more biti nič ljubšega, kakor praznovanje nedelje in praznikov. Taki duhovni pastir, kteri ne dela razločka med slovensko ali nemško rojenimi, vo bo dajal dobre izglede, kako se praznuje Gospodov, vabil bo svoje otroke obilo obiskovati cerkev, ter priporočal jim edinost in mir, kterega hočejo kaliti na spodnjem Štajarskem, Kranjskem in Koroškem nekteri časopisni pisači, in nekteri drugi, kteri bi si radi pridobili denarja in lepe službe. Naj bi duhovni ne mešali se v politične in nacijonalne prepire, skerbeli naj bi za dušni in telesni blagor svojih farm.inov, naj bi delali mir med njimi, mesto prepira. Če se bo obernilo | Iber er (ann H nad) bem ® o 11 e « b i e n ft e, er tann e«Sormittag« ttjun. ®a« ®irtf|«f)au« unb ber Soben tonnten roäfjrenb be« ©otteibienfte« am Sortni ttage oljne ben geringften Sdjaben für ben Sinen ober ben Stnberen gefdjloffen bleiben. 3)er Birth unb ber Kellner, ber fttämer unb fein Sienet tonnten bul fflort ©otte« fjören, nie anbete freiere SJlenfchenfinbet; fpäter ift'« ja noch immer 3eit genug jum Sintauf uub jum Xrunf in fröhlicher ©e-feH|d)aft unb anbeten erlaubten greuben, bie bet freie Sonntag gemährt. De« Siadjmittag« aber gönne man bem fttämer bie rooljloetbtente Stalje. ffiit haben nur einen gad, ber ben Stauern am nächften liegt, beleuchtet Sie Heiligung be« i Sonntag« ift nicht fo ju oeifteljen, baf) 3111 e« ruhe, aber fie foD e« alten Stäuben ermöglichen, am Sonntag einen Wuhetag ju haben, an melchem ba« Wort ©otte« gehört roerben tönne. Sa« fflort ©otte« ! — Sit rcünfcfjen bem Solte com ganjen $etjen, baf e« höre ba« ffiort ©otte« oom gtieben unb oon bet Cmtracht SBir leben in einer 3eit, in roelcher e« ohnehin Sielen fehroer fällt ju leben. Schlechte Srnten für ben Säuern, fchmalet Serbienft für ben $an*>" roetfer unb @efd)äft8mann, höh' Steuern, bie ber Staat ben Seroohnern auferlegen mufj, brücten ade fchner. Unb mitten in ben (ehielten Sethältniffen mirb auch noch gehejt unb untet ben Beuten Unftiebe geftiftet, bamit bet Sine obet bet Stnbere, ber nicht« ju oerlieren hat, babei für ftch etroa« h«au«[chlägt Ohne ©runb bejt niemanb unb ftiftet niemaub Un-ftieben. 3Jteiften« ift bet ©elbbeutel be« Solle« ba« — 3iel beseitigen, melche Unftieben ftiften — gebt nut acht, bie 3u(unft mirb'« fdjon noch lehren, auf melche fetten Sfrtnben bie fetten fpecutiren, bie geroiffe 3eitungen Such al« bie mähten, bie beften unb un-eigennü|igften gteunbe anpreifen! SBenn bet Sine obet ber Anbete eine hoj)? ©teile mit einem gtofen ©ehalt erreicht hoben roitb. — mirb et aud) ba« Satertanb unb ba« Sohl Deffetben, melche« er fo nut auf ben Sippen hat, setgeffen haben unb f)ö nur mit Beifall begrüßen. Z mladimi Slovenci pa bi se prav radi ize-dinili, imamo iste blage namene kakor oni, namreč oprostiti priprosti slovenski narod od t h vampirov, kteri mu serkajo kri, zraven pa sotoliiko zviti, da sleparijo ljudstvo in se obnašajo, kakor bi bili nar boljši prijatelji in dobrotniki naroda. Pustimo toraj malenkosti na strani, sveti namen povzdigniti narod na višjo stopinjo izobraženja, oprostiti ga iz nadloge, v kteri tiči dozdaj, je glava našemu in vašemu delovanju , podajmo si po prijateljsko roke, terkorakajmo zedinjeni v hudi boj, ki nas še čaka. Kajti dobro je znano tem zvitim poštenjakom, za kaj da jim gre, da velja glavo, toraj se bodo borili na vsaki način, z vsakoterim orožjem, ker ravno volilni niso, dobro jim je prav So jezuitsko vsako še tako slabo sredstvo, če le osežejo svoj namen. Naša serčna želja je, naj se uči slovenski narod svojega materinskega jezika, temveč, tembolje, aamo tega ne moremo dopustiti, da bi se izpahnil nemški jezik popolnoma iz šol, ker gotovo je vsacemn Avstrijancu tako potreben kakor vsakdanji kruh, to razumite tudi gotovo vi, ter upamo, da se bomo lahko zedinili proti našemu obojnemu sovražniku, proti staroslovenskim perva-kom. Kolikor jezikov znaš , toliko možev veljaš, rekel je častiti knjezoškof Mariborski Slomšek, in prav je imel. Ali ta častiti duhovni pastir ni bil iskren domoljub in veri Slovenec, in vender je priporočal, učiti se nenškega jezika. Ali ne služi tudi nemški jezik prek slovenskega prav dobro, da doveršimo svoj namen, zbrihtati in olikati naš narod, ter ga rešiti iz mrež, v kterih je dosedaj vjet. Toraj skli emo še enkrat: Mladi Slovenci! podajmo si po prijateljsko roke, ter hajd'mo .viribus unitis* nad obojnega naj hujšega sovražnika. Resnica mora zmago doseči, in ta je na naši strani, toraj pogumno in verlo: Naprej ! Nespodobno ravnanje kranjskih pervakov v deželnem zbora. Dopia iz Krnnjakegn, 29. septembra. Kranjski prvaki in njihovi pridruženci v deželnem zboru v Ljubljani, se pri obravnavah tako nespodobno obnašajo, da mora poštenega domačina žalost obiti, ako pomisli, kako nevrednim možem so kranjske občine zastopanje svojih in deželnih zadev v roke podale. Morebiti, ljubi kmetje ! Vam ni znano, da se poglavitne reči, o kterih se v javnih sejah dežejnega zbora posvetuje in konečno določi, pridejo poprej v natančni pretres posebnih, za to voljenih odborov ali odsekov, obstoječih iz kakih 7 do U poslancev. Pri teh odbornih volitvah se naj bolj gleda na naj izverstniše može,in vsaka stranka po prijaznem dogovoru voli svoje zaupnike v te odbore. Naj važniši teh odborov ali odsekov je finančni odsek, ker on ima tako rekoč deželno mošnjo v rokah, on stari predloge zarad stroškov in dohodkov v deželnem gospodarstvu zarad naklad, ktere more kmet plačati. Zastopniki kranjkega velicega posestva iz kranjskih mest in trgof so med drugimi vrlimi možmi svoje večine tudi zasluženega nekdanjega litiikega glavarja viteza Veste-neka, ki je velikoposestnik, v finančni odsek volili, in on se je onai mnogo trudil, poalednjič je bilo njemu izročeno poročanje v zboru o deželnem zakladu. Ali že lansko leto so kranjski pervaki hotli zapovedovati ustavovorni stranki, da ona ne sme Vesteneka v noben odbor voliti, ako bi se to zgodilo, bi se narodnjaki dotičnih obravnav ne vdeleževali. To nezaslišano samosilistvo je vsta-novirna stranka odločno odbila, tem bolj je gospoda Vesteneka v finančni odbor volila, in sama brez narodnjakov vae stroške in dohodke deželnega zaklada na drobno prerešetala in svoje varine nasvete stavila. Ali ko se je v javnem zasedanju sklepalo o deželnem zakladu, so narodnjaki in njihovi pri-verženci z velikim hrupom dvorano zapustili, s to pretreso, da nočejo pričujoči biti, ako Vestenek poroča. Tudi letos so se z enakimi puhlimi izgovori ogibali posvetovanja o finančnem odseku, in so v javni seji, ko se je deželni zaklad obravnaval, zopet na prav smešni način svoja kopita pobrali, prepustivši zastopnikom mest in trgov in velicega posestva sklepanje o naj važnejšem zakladu deželnega gospodarstva. Vzrok tega postopanja je njihova razkačenost in srditost proti gospodu Veste-n e k u, ki je kot zvesti uradnik in nekdanji litijski glavar obče škodljivemu ravnanju kranjskih prvakov brez vsih ozirov nasprotoval, in posebno litrskemu notarju Luketu Svetecu, ki tam zvonec nosi pri njegovem rogoviljenju za petami bil. Luka Svetecje mnogo laži o g. Vestenek u po svetu raztrosil, in je. slednjič tudi pri tiskovni pravdi na Dunaji zoper njega stare neresnične tožbe ponavljal, ali on je ostal prav sramotno na oedilu, ker porotniki so spoznali, da to kar so ničvredni časniki o gospodu Vestnekn raztrosili, je bilo nesramno natolcevanje. Vendar ae je posrečilo Luketu Svetecu s pomočjo svojih mogočnih somišljenikov gospoda Vesteneka iz kranjske dežele izgnati, toda dobil je veliko prijetnišo službo na Štajarskem kot c. k. glavar v Landsbergu, ali kakor narodnjaki pravijo v .Lonču.* Luka Svetec pa ne more pozabiti, kako ga je nekdaj g. Vestenek na prste krcal, toraj on tudi v Ljubljani noče pri tisti mizi sedeti, kjer g. Vestenek sedi. Ker je Luka Svetec sedaj kolovodja narodne stranke na Kranjskem, morajo to kar on zapovi, tudi njegovi aomiujeniki izpolniti. Če toraj g. Vestenek na oder kot Soročevalec pride, vri narodnjaki kakor kafra iz vorane zginejo. Vprašamo Vsa kranjski kmetje, ali se tako ravnanje spodobi zastopnikom ljudstva P Ali to postopanje ni enako otroški igrači, pri kteri se kak paglavec cmendra, in konečno prav pobalinsko svojo družbo zapusti t Tudi ustavovercem, ali liberalnim poslancem, poslancem kranjkega zbora ta ali uni narodnjak ni po volji, ali vender nikdar niso liberalci rekli, mi tega ali unega od narodne stranke, v tem ali unem odseku nočemo, spoštovali so v vsakem poslancu zastopika ljudstva. Že večk rat se je v kranjskem deželnem zboru prigodilo, da najvažnijše, naj globokeje v žep kmeta segajoče obravnave so tekle v nenavzočosti zastopnikov kmečkih občin. Ta ali una občina stavi vse svoje zaupanje v svojega zastopnika, da se bo zanjo poganjal, ko pride njena prošnja v obravnavo. Ravno v seji 28. septembra t. 1. se je zglasovalo o prošnji posestnikov iz Beričevega, da naj se jim pomaga, ker Sava jim njihove posestva odnaša. Glavna dolžnoat obeh poslancev za Ljubljansko okolico bi bila za Beričane besedo poprijeti, ali goapod vitez Karol Bleiweia-Teratenii-ki in Karol Klun ki sta zastopnika Ljubljanske okolice sta jo kratko popred popihn'la, le za tega vojo, ker je g. Vestenek o tej zadevi poročal. Tacih okoljšin ljubi kmetje 1 Vam .Slovenski narod* in .Novice* zamolče ; ti časniki le svoje patrone v zvezde kujejo, in njihovi edin nalog je, prave kranjske poštenjake, to je liberalne poslance, ki se za pravi blagor ljudstva v deželnem zboru oglašajo, osmešiti, kar se pa jim ne posreči. Kaj ne kmetje, da je zapuščanje deželozborove dvorane v tacih primerljejih, ko mora zastopnik ljudstva pričujoč biti, velika isd^je, da je to teptanje naj bolj svetih dolžnosti. Kaj bi se vojšaku zgodilo, če bi pred bitvijo puško preč vergel, rekoč, ne grem v boj, zato, ker mi ta ali uni general ni po volji. Kaj bi farmani rekli, če bi faj-mojšter pri pridigi lečo zapustil s pretvezo, da noče v cerkvi ostati, ker je tam enega svojih sovražnikov zagledal F Gotovo ste že slišali gospoda S v e t e o a, Dr. Zamika, Dr. V o š n j a k a, Dr. Karola B1 e i w e i a a itd. pri aokolakih izletih , ali pri čitalničnih veselicah, kako so se širokoustili in kot prave zastopnike Slovenskega naroda razglaševali. Ako se bojo vam pri prihodnjih volitvah za deželni zbor zopet za poslanstvo ponujali, vprašajte jih, kje so tačas bili, ko'se je o Vaših nakladah za deželni zaklad v deielnem zboru sklepalo. D»pM. Iz Ptujeaa. Povodnji, kteri so tako straino razdjali Tirolsko in Koroiko deželo, so pokazali tudi pri nas svojo škodljivo moč, tadi v našem okraji, je Drava talila mnogo plodovkih njiv in travnikov, preden amo mogli spraviti pridelke pod ■treho, ter nam veliko škode napravila. To nadlogo, ktera je zadela nar bolj posestnike blizo Drave, pomnožilo pa je slabo vreme, ktero imamo ie več tednov, in ki ne ikoduje samo pasameznim, temuč celemu kmetstvu. Spravljati pridelkov skoro ni bilo mogoče, koruza in ajda ste komaj dozoreli zavoljo vednega deževanja, krompir nam grozi ves segniti, ve< jidel merve scgnila je zav.ljo vednega deievanja, grozdje gnije, in pada na tla, tako da ga bo treba prebirati, ali celo pred časom tergati. Slabo vremo toraj nam iuga vničiti vsa lepa vpanja, ktera imel je naš kmetovalec od začetka leta. Prav veseli solnčni žar nam je v ti hudi nadlogi pridelek sadja posebno jabelk, kterih pridelali smo v celem našem okraju dovodno. V celi okolici pri Stadtbergu, Vurpergu pri svetem Urbanu, povsod na slovenskih goricah pridelali so, kjer ni toča pobila, veliko jabelk, ie boljie pa je bUo kmetom, da je bilo kupcev dovolj, in da so prodali svoje sadje prav po polteni ceni, in ie sedaj poprašujejo zelo po jabolkih posebno tacih, ki čez zimo obstanejo. Kakor vsako leto, priilo je tndi letos mnogo kupcev iz spodnega Ogerskega, ki tovorijo jabelka po Drav i na Ogersko, tudi nemikih bratov ne manjka kteri so doma iz zahodnega Ogerskega, in nale glavno mesto Dnnaj t sadjem preskerbujejo. Nar boljie se pa splača tergovstvo t sadjem, ktero so domači tergovci začeli t vnanje dežele na Rusko in na Nemiko. Trudu teh poštenjakov pripisujemo, da so zvedili ljudje v daljavi na Ruskem in Nemškem, kako dobro sadje pridelujemo na spodnjem Štajerskem, in kako dolgo se naie sadje derži, in naii kmetovalci se lahko prepričajo, kako zlo se jim splača v resnici mali trud, kterega imajo pri prideljevanji sadja; kako dobro splača jablana ali hruika malo delo, ktero ima kmet s tem sadnim drevjem. Noben trud te ne izpleča tako obilo kakor mali trud, kterega potrebuje sadonosno drevo, vsaditi ga, cepiti ga, in potem vsako leto malo pregledati, mn suhe veje pobrati, preobilo skorjo odpraviti, go-sence preganjati, to je celo delo, kar potrebuje sadno drevo; in koliko lepih krajcarjev nam do-naša. Naii kmetje pa so tudi toliko pametni, da jamejo spoznavati, kako koristna da je aadjoreja, m kako potreben jim je pri prodajanju sadja nemški jezik, toraj tukaj prenapeteii slovenski gluhim pridgajo, in naii kmetje derie se dobrega prijatelja nemca, kteri jim donaša denarja; slovenski kriča i ga pa le potrebujejo, in kmetu na razne načine jemljejo. Ne bomo ae veliko zmotili, če pravim«, da se samo po Dravi odvaževa iz Ptujega jabelk in sadja sploh vsako leto od 18000 do 20000 goldinarjev veljave, večina spravlja pa se po železnici, in smemo reči, da nam a* sadje na leto nar manj 1MKW0 goldinarjev. Pri Mm Je pa v aektelih krajih pri nas sadjorejt ie prav malo obrajtana. Dolgo časa se hodi po lepih dolinah, in ne najde se kakor nekaka na pol suha in.zanemarjena čtš- pljeva drevesa ali pa jablane in hruike, ki dona-iajo navadno slabo sadje, za dobre ueplenke se ti neumni ljudje ne zmenijo. Veliko boljie pa je s sadjem v slovenakih goricah, vidi se tam, da posestniki gledajo na svoje sadonosne vertove, in jih tudi ohdelavajo, zate jim pa prinaiajo veliko dobrega sadja, za kterega dobijo lepe denarce. Pa to kar se je dozdaj storilo za sadjoreje v slovenskih goricah ni ie dovolj, če bi posestniki cepili boljie sadje, na sadno drevje bolj gledali, ter ga čistili, in gosence preganali, dobili bi gotovo ie enkrat toliko za pndeljano sadje, kakor do sedaj. Tndi pri obiranji bilo bi treba imeti več skerbi, kakor je navadno, jabelk ktera se ohranejo, ne smemo otreaati, da se potolčejo, obirati jih moramo in skerbno varovati, ker vsako sadje ktero ae otolče Sije in gnilioba ae raziirja od nega do drugega, bi gospodje župniki (fajmoitri) pečali se rajie s sadjorejo, kakor z navadnim sedajmim delovanjem, če bi sadili sami zase po svojih vertovih žlahtno sadno drevje, če bi žlahtili sedajne slabe jablane in hruike, ter podučevali tudi svoje farmane, kako se sadjoreja racionalno goji pridobili bi gospodje veliko zaslužkov, in veliko hvale od svojih farma-nov, pri tem pa tudi veliko lepih denarcev za sebe ali cerkev, in bi gotovo pozabili na nacjonalni prepir, kteri jim do sedaj toliko truda dela, in s kterim ne bodo opravili gotovo ničesa, če se ne škodujejo sami sebi. Časi se spreminjajo in ljudje se preminjqjo ž njimi (Tempora mutantur nos et mutamur in illia), če pa se pečajo ti gospodje samo z koristnimi reči, ki jim dajo dobička, m poduču-jejo svoje farmane ne o politiki, temuč o kmetiji in sadjoreji, spoznali bedo, da so ti izbrali boljii del kakor Marija v svetem pismu, Marta naj se trudi, kolikor hoče. Tudi naii učitelji bi storili bo|jie pomisliti, kaj je njihova dolžnost, podučevati mladež v vsih predmetih, kakor je zapovedano, posebno pa pri nas v sadjoreji, in gotovo bodo, vidili da niso delali na slabim polji- in da jim bodo stariii it serca hvaležni, kteri se bodo potem tudi učili od mladine. Uritelji vi imate težek stan, imate veliko nalogo, imate pa tudi nar večjo važnost, vi izgojate mladež, vi imate blagor svojih učer.cev v rokah, prosimo toraj vas, bodite pametni, učite mladost tako, da bo vam hvaležna m pustite prepire, ter pečajte se samo s tem, kar je v resnici koristno. Če nas poslušate hvaležnosti vam ne bo treba iskati, hvaležni vam bodo sedajni otroci, ktere podučujete, kadar bodo že verli možaki. V peduk. Frančiškani v Boni. Nar bolj raziirjeni red po celem kristjanstvu, kterega ljudstvo tudi nar rajie ima, je red, ki ga je vstanpvil sv. Franciiek Seraficus, red Frančiškanov. Četertega oktobra preteklo je 700 let, kar je umeri «v. Frančišk Seraficut. Ker je ta red je »uho Treme. Če pa je vreme aaho, naj ostane krompir t tleh. Izkopan krompir naj se auii nekoliko časa na solncu in na tračnem kraju. 3) Prebirati treba je krompir ie na polji, če je le malo nagnit, naj se odloči. Za seme za prihodnjo spomlad naj se ohrani nar lepši nar bolj zdravi sad, od steblov ktera so nar lepši in obil-nejii sad rodila. 4) Nagniti krompir, krompir za domačo rabo po zimi, in krompir za seme naj se spravi vsak posebej, posebno varovati treba je semena, in mu odločiti suh in zračen prostor, morebiti kako sobo, ktero je treba dobro očistiti, čisto pomesti, in potem večkrat zračiti. 5) Spravlja naj se krompir samo v suhe kleti, kjer pa tacih ni, naj se napravijo vanje luknje, naj se odpeljava mokrota, ah pa naj se shrani krompir na deske, ne na gola tla. ti) Jame v suhih krajih skopane, so boljše, kakor mokre kleti, na robu naj se pustijo tako dolgo odperte, dokler je mogoče. 7) Tudi po zimi treba je prebirati černi krompir. 8) Kdor ima neiganega apna, naj ga rabi čez zimo za krompir, dene naj ga T klet v jerbasih, ali pa cele kosove, tudi tla smemo potrositi, če pa tega storiti ne moremo, naj se pokropi krompir večkrat z apneno vodo. Žvepelj igati v kleti tudi ni slabo, ker ivepljeni sopari gnjilobi opovirajo. 9) Varčne gospodinje naj nasteriejo slabi krompir v vodo, in na tleh v skledi jim ostane šterka, ktero prav lahko porabijo. 10) Naj bi kmetovalec gnojil, oral, in sicer gojil krompir tako, kakor mu kmetski časniki ie več let pridgajo, pa menda le bob v stene mečejo. (Premiiranje bikov za rajo vGelji) 11. oktobra 1882. Živinoreja, konjska in goveja napreilara na spodnjem Štajerskem da je veselje, zahvaliti moramo «s za to Štajerskemu kmetijskemu društvu, konjerejskemu društvu in nekterim vse časti vrednim prebivalcem Savinjske doline. Na pervem mestu imenovati moramo tu posestnika rit-majstra Karola Haupt-a, kteri se trudi neprenehoma povzdigniti kmetijstvo na dolnem Štajerskem, da mu mora hvaleina biti dežela Štajerska in cela Avstri-jaaska deržava. V Celji bilo je 11. t. m. premiiranje in licenciranje bikov za rejo, ktero izkazalo se je jzverstno. Dognali so 27 zares krasnih bikov. Eden je dobil deržavno darilo, (Hackelburg.) Ker pa je bilo dovoljeno samo 12 daril premiirati ee niso mogli vai biki. Versta podarjenih sledi tu. Omeniti še moramo, da bo prodalo Štajersko kmetijsko društvo 18. t. m. tukaj 10 nar lepših mladih bikov zs rejo. Bar. Hackelberg, sv. Paul pri Pregvoldu IS. 8., vBar. Hackelberg, sv. Paul pri Pregvoldu, 5 fl., vitez pl. Berks, Bifeik, 10 fl., Martin Koschel, Bukovilak, 10 fl., Martin Koschel, Bokovilak, 5 fl., Jakob PUlieh, Trnovle, 10 fl., Franjo Pissanetz, sv. Juri pod Rifnikom, 6 fl., Franjo Zmok, Stopce , 5 fl., Eduard Ladi, Vojnik trg, 5 fl., Matija Sidanšek, Dramlja, 5 fl., Anton Mastnak , Lubečno, 4 fl., Josip Erim, sv. Magdalena, 4 fl. Runa stvari I (Cesar daroval) je ognobrancem (Feuerwehr) v Brešoah 100 goldinarjev. (Za Tirolsko in Koroško) je darovala cesarica 2000 fl.; štajerska hranilnica 10.000 11. in mesto Maribor 300 fl. (Demantni jubileum.) V nedeljo 8. tega mesca praznoval je visoko častiti gospod Žuia kanonik in ftgmoiter na Laškem praznik, da je že 60 let duhoven. Vdeleiili se tega lepega praznovanja niso samo teriaqje iz Laškega, temuč mnogo ljudstva iz celega spodnjega Štajerskega, in celo knezeškof Maksimilijan Stepišnik. Želimo žlahtnemu ljudskemu prijatelju in dobrotniku ie dolgo in srečno življenje. (Odbor Žavskega T r g a) je v seji 2. t. m. velečestitega gospoda Antona Zužo, viteza Fran Josipovega reda, kanonika in nadiupnika v Laškem Trgu in gospoda Dragotina Haupt-a, c. kr. stotnika, predsednika konjerejskega društva štajerskega in predsednika juino-štajerskega hmeljarskega društva v Žavci itd. zaradi velikih zaslug jedno-glaano imenoval častnima občanoma Žavskega Trga. (Nesrečo) v spanji zadušiti in pomečkati svoje pet tednov staro dete je imela bukvovezova žena Jožefa Kopric v Artiči. (Nesreča.) Pretečeni mesec 27. je padel posestnik Janez Lupše iz Tinskega (dinarski okraj), ko je obešal koruzo, tako nesrečno, da je na mesta, kamor je padel, hitro umeri. (V i o n i 1) je pred kratkim hišni gospodar Janez Kladvar, ko se je mislil prepeljati v čolnu čez Savo, ktera je že močno narastla. Čoln se mu preoberae in revčik je zginil v valovih. (Povoženo) je bilo te dni štiri leta staro dekliče Jožefa Hofman na Oolemverhu od voza, ki je nagloma priderdral, tako nesrečno, da je na mestu mertvo obležalo. (Ogenj.) Posestniku Gabrijelu Monetiju pogorelo je v Ponkvi kmetijsko poslopje, vsa merva in kmetijsko orodje. Škode ima 1800 goldinarjev, zavarovan pa je bil samo na 700 goldinarjev- (P o i a r.) Posestniku Jakobu Verona v Viten-cih je pogorela te dni vinska klet Škode ima 300 goldinaijev. (Zgorel) je štiri leta star sinček vincarja Jakec Sapukošek, kteri se je na paši orou, kakor ga pastirji navadno zakurijo preveč približal. Obleka se mu je vnela, in vbogo dete je izdihnilo med groznimi bolečinami. (Umor.) Pervega *«g» mesca umoijen je bi) posestnik Janez Schänwetter v Samarskem lb njegov dve leti star sinček na grozni način, žena je todi s noiem hudo ranjena. Morilcu je ime Ludevit Havranik , umoril je 26. decembra preteklega leta svojo mater, «poznali so ga pa za norca, in zaperli ga t norišnico t Gradec. Od tam pa jim je t šel, in t novič tako grozno moril. (Oropal) na stezi ii Laškega r Podvrh je viničar Fr. Ptjk fanta Razboršekovega, ko je po tabik bodil. Vzel mu j« 45 fl. Roparja imajo uže pod ključem. (Očitno žuganje.) V Ormoži so dobili 9. oktobra napisalnico t omarici, kamor se pisma mečejo, ktero so oddali sodniji, da bi preiskavala to reč. Pisana je ta napisalnica (koreipondenckarta) t slovenskem jeziku, in med psovanjem pran, da bodo sasmodili mesto, če se ne odpravita visoko-častiti gospod fiajmoiter Sporn in gospod notar doktor Gerscbak. (Prav K a n i b a 1 s k o.) Pred kratkim je t stari rasi pri Veleji lončarski, pomagač (ksel), zvezal lončarskemu u> encu Maksu Mužgi, kterega je imel pod svojim varstvom, roke na herbtu skupaj, ker je na vsaki način hotel proč iti, in peljal S a je v klet. Tam mu zapove poklekniti, in ko eček to stori, poveznil je koč na njega, in sicer tako, da so bili obe nogi zunaj. Potem obtežil je koš z železom in s težko skalo. Dečku, kterega je koš na ta način tlačil, zlomila se je roka in noga. Tri cele ure moral je teq>eti to muko, ves njegov jcV in stok je bil zastonj, zdivjanega po-magača, ni ganilo čisto nič, da bi ni bil muke rešil. Kar pa je pri ti šintariji nar bolj čudno je to, da je gospodinja mojstrina gledala prav hladno-kervno celi čas to nečloveško ravnanje, in je stokanje dečkovo ni ganilo, da bi ga bila rešila strašne muke, menda ji je to nečloveško ravnjanje z otrokom dopadlo. Tega nečloveškega divjaka naznanili so že Celjski okrajni sodniji, kjer bo dobro zasluženo kazen sprejel, škoda da se mu bo boljše godilo, kakor revnemu murencu. (Divjaško.) Predvčerajšnem je umerla v Osenici (Teherski občini) deved let stara hči neke kajžarce. Ko je merliiki ogledalec prišel pogledat mertvo dete, zapazil je zraven mertve sestrice klečati blizo šestnajst let staro jetično dekle, ktera bo sledila v kratktm svoji umerli sestrici v boljšo deželo. Ko popraša meriiški ogledalec, kaj da je mlademu dekletu, ga obsuje nečloveška mati s psovanjem vsacega reda, zakaj da ni prišel malo pozneje, vsaj bi bil ogledal na enkrat dva merliča, ter ji bilo treba manj plačati, nebi imela dvojnih stroškov. Kako globoko v serce so morale raniti te nečloveške besede iz maternih ust, revno mlado na smert bolno deklico* misliti si more vsak sam. (Konjski t a t.) Pratečen teden je jbila vkra-dena posestniku Juriju Podveršeku štiri leta stara lisasta (šekasta) kobilja z vozom vred (štajervagerl). Škode mu je 40U goldinarjev. Tat ubežal je čez hrovaško mejo s tatvino. Sodijo da j« kradel zopet znani Garibaldi. (Goljufivi davkar) se je te dni klatil po občini Lobnic, ter je goljufal v resnici več kme- tov za 150 goldinarjev, ker pobiral je davke, ktere so bili kmetje še dolžni. Preiskava dokazala je, da je ta goljuf ravpo iz zapora spušen po imenu Jakob Eisenhut. Ce bi kmetje poslušali nas in druge svoje prijatelje, ki jim dobro ielimo, namesto sebične slovenske pervake, ter učili se, mesto pervaških evangelij poslušati, prigodilo bi se jim težko kaj tacega. (V Ameriko) hodi iz spodnjega Štajarskega dan na dan več ljudi. Pred nekoliko časa šlo je več družin v južno Ameriko, pretečen teden pa veliko pridnih delalcev v severno Ameriko. Naši poslanci se pričkajo, če se sme v šolah učiti nemško ali ne, in še o drugih takih rečeh, ki ljudstvu čisto nič ne pomagajo, na to pa ne mislijo, da bi dobili svojim volilcem v domačiji toliko kruha in dela, da bi jim ne bilo treba, iskati druge domovine. (Nova posojilnica.) V Postojni na Kranjskem napravili bodo si posojilnico. (Ljubljanski Zvon) objavlja v 10. »vesku: Poslednji brat, Malo življenje. Izza mladih let, Slovenci za Karola Velikega, Na poti, Slovenska elegija iz preteklega veka, Mrtvaški ljubej, Po slovesu, Nemanič, Luterski ljudje, Bajke in povesti o gorjancih, Statistične črtice, Od kod so Podmiljščaki, Vuk Vrčevič, Šolstvo v Bolgarski, Slovenski glasnik. (Bombe.) V Vidmu (Udine) na Laškem so zasačili skrivno delalnico, kjer so narejali take bombe, kakor so jih vergli v Terstu , in pozneje zasačili v Ronchi pri Terstu. Vodja tej delalnici bil je Rus. (Vojaško.) Nora zapoved vojaška je , da bodo od zanaprej ostali spolki v domačih krajih, v Gradecu in Mariboru so se domači spolki vže vstanovili. (Naši penzijonisti.) Za avstrijansko-ogersko vojno armado splača se vsako leto ednajst milijonov goldinarjev. Za penzijone plača se osmi del tega, kar je potreba za vse vojake. Zanimivo je zvediti, da je višjih častnikov (oficiijev) do stotnika (hscptmana) več penzijoniranih kakor v službi, kakor se vidi iz sledeče sostave: Feldmar-šal v službi eden penzijoniran nobeden, feldcajg-majstrov v službi ednajst, penzijoniranih petnajst, feldmaršallajtnantov v službi 58, penzijoniranih 61, generalmajoijev v službi 111, penzijoniranih 176; oberetov v službi 268, penzijoniranih 460, oberst-lajtnantov v službi 299, penzijoniranih 390, majorjev v službi 583, penzijoniranih 763; stotnikov (hauptmanov in ritmajstrov) v službi 3248, penzijoniranih 1010 , nadlajtnantov v službi 3838, penzijoniranih 1340, lajtnantov v službi 5779, penzijoniranih 900. Iz tega se vidi, da samo stotnikov, nadlajtnantov in lajtnantov več služi, kakor je penzijoniranih. (Kolera na Francoskem.) Kakor časnik .telegraf* pripoveduje, zbolelo je na francoski strani Mont-Cenijevega tunela nekoliko ljudi na Aziatski koleri. Poštne mošnje so toraj skerbno desinficirali (kužne bolezni očistili), in dožla je tje že komisija zdravnikov in kemikov, da bodo skerbno preiskavali vzroke kužne bolezni. (Trihinska bolezen.) V mestu Bruns-viku (Braunschweig) razsaja dandanainji trihinska bolezen, ktera plaži tembolj prebivalce tega mesta, ker je pred kratkem že bilo zbolelo nekoliko ljudi na trihinah. Sedajna bolezen je tako grozna, da je zdravil na enkrat samo en zdravnik trideset na trihinah bolnih ljudi, do pretočenega četertka popoldne naznanili so 50 oseb, ki so zbolele na trihinah, in pričakuje se jih ie več. V korist ljudstva in večidel nedolžnih mesarjev, kterim ne zaupa nikdo več, tirjajo skerbno preiskavo, če se v resnici pregledujejo svijne tako, kakor postava zapoveduje. (Čudna hvaležnost) Hi davno, kar je zagovarjal brezplačilno nek advokat pred Celjsko sodnijo mizarja iz Maribora, kterega obdolžili in zatožili so tatvine. Obravnava sodnijska se je tako dobro iztekla, da je bil obtoženi nedolžnega spoznan. Po obravnavi pride nedolžnega Bpoznan obtoženec do svojega advokata, ki ga je zagovarjal, ter se mu lepo zahvali, da ga je tako lepo in dobro zagovarjal, da je izila obravnava tako ugodno za njega. Potem seže v žep, in advokatu mislečemu da bo pokazal njegov varovale« svojo hvaležnost s cvenkom, se razjasni resen obraz, prav veselo se nasmehlja; pa o joj mene 1 Mizar mu je pokazal svojo prazno mošnjo, ter ga prosil, da bi mu dal toliko denaija da pride do Maribora. Mislimo, da nam ni treba opomniti, da se je advokat prav lepo zahvalil, za tak namišlej. (Ruske zgube v Turški vojski.) Ravnokar izšli so zanesljivi sostavki o zgubih, ktere je imela Ruska vojna leta 1877/78 v Turški vojski. Po teh sostavkih zgubili so Rusi. kterih je bilo okoli 933.000 mož, 149.000 ranjenih in mert-vih. Zanimivo je tu omeniti, da nemška vojna je zgubila v francoski vojski leta 1870/71 samo 53.500 mož. Pozabiti pa ne smemo, kako težavni so bili Rusom naravni in zračni razmeri. Tako na primer zmerzlo je 10.654 Rusov, na blekasti merzlici zbolelo jih je 37.000, in umerlo jih blizo 13.000. (Ruski knez.) Po noči na 20. preteklega mesca napadla je močna roparska četa (banda) hišo mestnega glavarja v Batum-u na Ruskem, Oberslajtnanta Berg-a, vrela je šiloma v hišo ter znotraj razdjala vse Skrinje, omare itd., poropala je mnogo denaija in drugih dragih reči. Doma niso našli nikoga, ker je zvedel obentlajtnant Berg že popred o pravem času, da so se namenili roparji obropati ga. Zato je spruvil gospodar celo svojo družino to noč iz hiše, samo v svoji postelji je pustil veliko pužo, in zraven hiše skril je 60 vojakov, Ko so roparji VBe pobrali, pužo v postelji dvakrat prestrelili, potem pa še z nožem prebodli, hoteli so pobegniti. Pa skriti vojaci z dobro basa-nimi puškami jih obsujejo, ter jim naznanijo^ da Iso zasačeni in vjetniki. Roparjev pa to čisto nič ni vstraiilo, streljati in biti so jeli na vojaee, ker mislili so, da jim bodo vtekli. Vojaci pa so rabili tudi dobro svoje orožje, in začela se je resnična bitva, v kteri oemertenih je bilo šest roparjev in dva vojaka. Slednič so premagali vojaci roparje, ter jih oklenili. Kako pa se je policiji in vsun vradnikom sodniškim čudovito zdelo, si misli lahko vsak, ko so dobili med ropaiji kneza E . . . Fen-riha (to je blizo toliko, kakor pri naa lajtnant) in Kvelnika vojaške sotnije (100 vojakov) v Batum-u, srega je poznal vsak, kteri je bil vitez reda sv. Juija (na Ruskem visoka čast), ki je napravljal vse veselice po mestu, kterega so ljubili in čislali vsi. Ta knez je bil roparski glavar, in vodil je svoje roparje vsakoktrat, ko so obropali oele hiše ali bogate osebe, vodja bil je ropaijem tudi v bitvi pri hiši mestnega glavarja. Saj se ve da knez med svojimi roparji ni bil oblečen po vojaiko, nosil je navadno čerkesko obleko. Lotarija« številke: V Gradci: 7, 79, 16, 29, 10. Na Dunaji: 62, 13, 63, 48, 32. Tržna cena, preteklega tedna po hektolitrih. 3 a S Mesta '3 1 tt. 3 i ■o —t S O I a H S 1 -9 J. kr. I. kr. «Jkr «. kr. IL kr. fl. kr. IL kr. Celja . . . 8 »5 6 93 SL 2 95 6 50 5 90 5 70 Maribor . . 7 98 t 77 4 75 3 13 6 40 5 50 4 80 Ptuj .... 7 — 5 _ 4 80 2 60 7 —. 5 — 6 6 — Gradec . . . 8 29 5 89 4 73 3 — • 46 5 60 20 Celovec . . 7 79 5 56 4 49 3 30 6 75 5 — 5 — Ljubljana 8 65 5 80 4 69 3 21 6 87 4 23 6 18 Ormož . . . 9 75 7 32 570 3 98 6 45 5 60 6 50 Dunaj 1 g ji Prit j =3 11 50 8 20 8 30 8 20 8 .15 8 85 — 20 9 60 7 10 7.20 6 25 6 70 6 82 6 30 // Naj boljše zdravilo za govedino živino, kadar jo napenja, prodaja in pošilja okrajni živinski zdravnik J. SohlMhtor is Kufttalne na Tirolskem. Samo ena steklenica, ki ne velja več ko 60 kr., zadostuje za večkrat; in se zdravilo da ohraniti več let. Naznanja ae vsakemu, da je Celjska mestna hranilnica Trmn.TiJšalei o "bresti (čl -n že). 1. Stareje vlage, ktere ao dobivale obi-esti 4'/,'/, dobivajo od pervega januaija enako novim samo 4°/, obresti. 2. Od posojil na ginnte in hiie jemlje hranilnica od pervega januaija 1883, ali od časa ko se plača pervi del dolga samo 5*/,. 3. Menjice (Wechsel) se itdavajo od pervega oktobra t. 1. z 6"/,nhni obresti. Naznanja se tudi, da po novih pravilih menjične pisma bo različna od dosedajnih, da so menjice drugačne, plačati na ordre hranilnice Celjskega mesta, in da se poroki ne smejo podpisati na drugo stran kot „giranti" temuč na sprednjo stran kot ,poroki". Formulaije kaže v hra-nilnični kanceliji Hmmlaična direkcija. U. LAM« priporoča svoje mobilje in vso hišno pripravo, postelja vsake baže vedno za izvoliti si, kar komur dopade, pripravljene. V CELJI, t gosposkih ulicah MS. Vinske trojime koj iz preše, in vinsko droije plačuje nar boljše, in že zdaj sklepa kupčijo za prihodno jesen Jury Jäkle, rafinerija vinskega kamnja v Csljl, na teherski cesti. „pri tkavcn" "V Oelji priporoča svojo dobro izbrano žalno map za jesen in za zimo, blago za suknje in hlače. Tifel (Tüffel), toskin, perivijen, vat-mol in volnato robo za obleke, žamet, kaimir, krep, terno, tibetin in lister. Velik» Mloftt glavnih zimskih pertov. IL^ožlze srajce, zaviat-nike, manäete nog'Q.-Tric© nar "bolj po ceni. i Važno za gospodinje! Onojni gips Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Tersta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kSVO kilo po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro ia lepo dišečo. Tudi čaj (Tla.ee) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, ako ravno je davk večji. 5 kilo in več skupaj po pošti pošiljava ie eenejti.. Walland in Peilö, v Celju, na velkem trgu in v poštni ulici. (TrižraJeTT), ki ima 97'/0 kristaliziran ega ivepljenokislega apna, ki je za polja, kterim apna manjka prav dober, in za detelo, za travnike, za hleve nastilati in posipati gnoj, tadi' ga je dobro mešati med gnojnico, ta gips prav po ceni prodaja Betrieteleitani iesYorlerbrllMer Gjps-Berutos Post: MSdling, SOdbahn. Učenec se le v špecerijsko prodajalnico se iše, sprejme pošten mladeneč iz dobre družine. Jo». £«rtin r Mfliam. Prodaialnica na prodq. Špecerijska in pridelkov prodajalnica. prav lepo opravljena, na dobrem toga, je na prodaj. Prevzame se konec decembra. Najemnina u prodajalnico, stanovanje zraven, dva magacina, podstreho in klet 240 gld. Več pove Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantschnigg. — Zaloiba in tisk Janez Bakusch-« v Celjn.