Čuva{mo-Jug&stai/iio-! Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništva ln uprav* t Ljubljani, Selenburgova ulica it. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon it 21-09. V Ljubljani, dne 6. julija 1935 štev. 24 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO »Gospodarski svet“ oa papirju? Zahtev, da že vendar začne delovanje noče biti konec. Upravičeno. Skoraj vsak narod ga ima pod tem ali onim imenom, Ju-gosloveni ga še nimamo. Njega ustanovitev zahteva zdaj ta, zdaj ona panoga našega narodnega gospodarstva, socijalnih in kulturnih mteresov. Ta »svet«, v katerem imajo biti zastopniki kmetijstva, industrije, obrti, trgovine, denarstva, socijalnega in kulturnega življenja, naj bi v smislu ustave bil posvetovalno telo vladi in narodnemu predstavništvu, pa tudi svoje inicijativne predloge bi jima bil upravičen staviti. Na osnovi ustave je bil uveljavljen tozadevni zakon 17. marca 1932, ki določa sestavo tega sveta, njega delokrog in dan vpoklica na prvo zasedanje. Obstojati iwa iz 60 članov, ki bi se enkrat ali dvakrat v letu po nekaj dni sestali na obravnavanje najvažnejših vprašanj. Stalen bi bil samo upravni odbor kakih 6 članov, ki bi vodil tekoče posle. Pač bi res bi.o želeti, da bi ta zakon dal »Gospodarskemu svetu« večji delokrog in pa, da bi se iz njega črtalo določbo, ki omogočuje, da morejo postati tudi poslanci člani tega sveta in sami svoji svetovalci. Člani tega sveta bi v glavnem vršili svojo dolžnost doma na. svojih bivališčih s pismenim podajanjem! mnenj na postavljena vprašanja. Zato ta svet ne bi povzročal nobenih bistvenih denarnih stroškov ter izdatki zanj ne bi mogli biti toliki, da bi se moglo govoriti o kaki obtežitvi državnega proračuna. Koristil pa bi lahko neizrečeno veliko, odvrnil bi lahko premnogo škode in mnogo škodljivih trenj, ki so vedno gorša v vsem našem ljudskem življenju. Ker je naloga Gospodarskega sveta tako važna in nujna, se človek nehote mora vpraševati; zakaj ta svet še ni imenovan in še krrtj: zakaj še vedno ni pozvan na delo. Omenjeni zakon nalaga ministrskemu predsedniku dolžnost, da ta svet pozove na delo najkasneje v 90 dneh potem, ko je sto-Pil zakon v veljavo. Ta rok je potekel s 24. junijem leta 1932 in 25. junija 1932 bi bil »loral biti prvi dan njegovega zasedanja. S 24. t. m. potečejo tri leta, odkar se ta zakonska dolžnost ni izvršila. Kljub čedalje bolj rastočim zahtevam ljudstva je jasno, da se ta svet tudi na tretjo zamujeno obletnico še ne bo mogel sestati, ko še ni imenovan. Zatrdno pričakujemo, da Pa bo vendar sedaj gotovo ustreženo zakonu ■n življenjskim nujnostim naroda, kljub te-jnu, da se od neke strani eujejo več ko iz trte izviti glasovi, da bi ta svet služil samo interesom industrije. Saj v njem ne bo samo zastopnikov industrije, nego bodo v njem zakopane vse panoge narodovega udejstvovala tudi številčno tako, kakor bi se moglo ^i> da je vsaj za silo nekaiko prav. Pa tudi • ada ima priliko, da Člane sveta izbere in nieuujg tako, da v njem ne bi sedeli najbolj 1Ziaziti zastopniki industrije, nego sploh sa-In° zmerni, trezni, objektivni, pametni, ne-Prenapeti poznavalci razmer, strokovnjaki Praktiki in teoretiki. Nerazumljivo je torej, zakaj Gospodarnega sveta še ni, nerazumljivo je, zakaj do-**ej še noben ministrski predsednik ni upošteval dolžnosti, ki mu jih striktno in termi-niiano zakon nalaga, o katerem vsaj nam ni £nano, da bi bil kdaj ukinjen, ko zato tudi ni Prav (nobenega stvarnega razloga. Nasprotno. Kakšne sile so na delu, da se stvar za-v*ačuje? Nedelavnost, komodnost in pomanj-'kailJe časa gotovo ne. Nadejamo se, da bo Sgdanja vlada storila konec nezdravi okolno-sti, da se morajo državljani skandalizirati llad škodljivim, nerazumljivim zavlačevanjem, ^e brez potrebe jeziti, trpeti škodo in izgubljati vero v zakon, katerega naj navadni 'nijan pač spoštuje, zakonodajalec pa ne, ^dnosno ga doslej vsaj v tem vprašanju ni sPoštoval. vn ?° ’e ^rez drugega očitno, da finančno vnašanje ni, ne more in ne sme biti vzrok t ^Ijivega zavlačevanja in za neupoštevanje ‘ °na ter narodne življenjske nujnosti, ne (,°re človek misliti drugega kot da je moral '°spodarski svet biti trn v peti ali doseda-politikom aili pa židovskemu kapita-‘n>« zunaj in znotraj države, ki je pod firmo ^eniokracije že toliko uveljavil svoj vpliv, da kr r»a. vmešavati v notranje zadeve demo-rod držav in izsiliti, da se koristi na-vi5runamen^ene’ uzak°njene odredbe na naj- Pn mestih niso izvrševale. Vlada izmiienja S tem naslovom si je nadela nova vlada dr. Stojadinoviča z dr. Korošcem kot enim svojih glavnih opornikov ogromno nalogo. Kakor želimo, da bi to svojo nalogo uspešno rešila, I»o 9. X. 1984 se je pojavila ideja izmir-jenja posameznih delov našega naroda in posameznih strankarskih grupacij kot nekaj povsem novega, kar baje pred 9. X. 19B4 ni bilo mogoče. Vsaj tak vtis je moral imeti vsak trezen opazovalec dogodkov, ki je zasledoval programatične izjave posameznih odločujočih faktorjev ter čital ne ravno preveč okusne slavospeve, ki jih je naslavljal inozemski tisk s tako sumljivo enodušnostjo na naslov B. Jevtiča in njegove misije. Kako se je začela takrat izvajati akcija pomirjevanja in kdo jo je izvajal? Prav gotovo lahko ugotovimo, da je bil način te akcije povsem pogrešen, saj je dosegla ravno nasprotno: ona ni prinesla pomirjen ja, marveč je zanesla v naš narod poleg vseh starih, na novo poživljenih razdiralnih pojavov še nove, ko je hotela razbijati na levo in desno ter iz najbolj heterogenih črepinj sestavljati novo posodo edinstvu naroda in države. Ta sistem razbijanja smo videli povsod. So bili pač na delu — »mladi, novi ljudje«, ki so skušali s svojo mladostno, žal neizkušeno in zaletavo agilnostjo nadomestiti pomanjkanje praktičnega gledanja in poznavanja prilik v našem narodu. Tudi ob tej priliki se je izkazalo — žal na račun naroda in države — da se s frazami in Velikimi, celo pred spremembo družabnega reda ne strašečimi se načrti ne da spremeniti razmer in delati revolucije od zgoraj in da je vsako še tako širokoustno delo obsojeno na neuspeh, če ne korenini v narodu kot takem. Novi ljudje so si domišljali, da je narod lutka, ki se zadovolji z lepimi besedami in obljubami ter ploska brez premisleka, čim se pojavi pred njim kaka nova, mnogo obetajoča figura. Poleg tega so si domišljali, da zadošča uradni aparat in z njim združeni uradni pritisk za preorijentacijo narodne miselnosti. Tako smo doživeli one slavne shode, na katerih se je govorilo le o blagopokojnem kralju in izvajanju njegove oporoke, proslavljalo posameznike kot inspirirane izvrševalce te oporoke, potom uradnega aparata pa predstavljalo te sestanke in zbore kot naroden pokret, ki ustvarja nove čase. Kako hitro je vse to minulo! Le še z zasmehom govori danes narod o teh naivnih, žal tudi škodljivih poskusih, le še z ironijo omenja narod imena nosilcev »novih časov« in raznih »ljudskih« funkcionarjev ter predstavnikov, ki so prišli in odšli, ne da bi bili zapustili kakršnokoli sled med narodom in ne da bi bili s svojim neprostovoljnim odhodom vzbudili tudi najmanjše obžalovanje pri komurkoli, razven morda pri redkih osebnih prijateljih in nekaterih posameznikih, ki so se vsled svojih interesov navezali na nje. In v tem tiči brez dvoma najjačji dokaz popolne zgrešenosti in nezakoreninjenosti prošlega režima in njegovih večjih in manjših predstavnikov, ki so danes vsi prepuščeni sami sebi in čakajo kot nekaka res derelicta na ev. najditelja, kateremu se bo morda zljubilo, da se bo sklonil k tlom in jih pobral. Ce naj presojamo resnost izmirjcvalnega programa sedanje vlade po nastopu in uspehih prejšnje, potem bi morali obupati, ker bi se akcija pomirjenja nadaljevala v dosedanji smeri cepljenja in ustvarjanja vedno novih razprtij. Upamo, da temu ni tako, pa smo pri tem tudi mnenja, da tako slabo ne bo mogel noben režim več izvrševati misije, katero si je določil sam. Tudi v absurdnosti obstojajo gotovi viški, ki jih ni mogoče prekoračiti! Kot optimisti upamo, da je bil ta višek dosežen g 5. V. t. 1., česar nam podrobneje gotovo ni treba dokazovati. Čeprav pa smo v tem oziru optimisti, ne moremo zapirati oči pred ogromnimi težkočami, pred katerimi stoji sedanja in bo stala za dogledno dobo tudi vsaka bodoča vlada. Posledice strahotne gospodarske depresije postajajo katastrofalne. Tudi najboljša vlada jih ne bo mogla odstraniti preko noči, saj gre za svetovni problem, ki je zlasti v naši agrarni državi silno kompliciran. Kam z našimi agrarnimi produkti, kako nadoknaditi našemu producentu razliko med lastno in mnogo nižjo svetovno tržno ceno, kako dvigniti izvoz lesa? Tu se ne da doseči mnogo z dobro voljo in raznimi dekreti, treba bo dolgoletnega požrtvovalnega dela naših najboljših gospodarstvenikov, da se bodo pokazali vsaj prvi znaki zboljšanja. Pa tudi še tako dobro delo še tako sposobnih gospodarstvenikov ne bo imelo uspeha, če ne bo stala za tem delom celokupna država s celokupnim narodom kot enotna, povsem kompaktna celota. Ali se pa da ustvariti taka celota v dobi, ko se igramo zopet igro »ali smo trije narodi, ali pa trije deli enotnega jugo-slovenskega narod a?« in zgubljamo skoraj 99!)/c vseh svojih sil pri navdušenem igranju te igre. Mirno lahko rečemo, da je in bo izmirjenje ne samo za stalno, marveč tudi za krajšo, samo prehodno dobo nemogoče, dokler bodo gledali resnični ali namišljeni voditelji enega ali drugega »naroda« ali morda celo ene ali druge vere in pokrajine svojo pravo nalogo le v razpravljanju vprašanj, ki že sama po sebi kažejo našo zunanjo razcepljenost in nezrelost in vsled kojih razpravljanja se porajajo vedno novi, zgolj politični konflikti. Žal pa imajo ravno politični konflikti največ vpliva na zunanjo enotnost naroda in tvorijo največji povod, da se zlasti v gospodarsko tako težkih časih absolutno potrebna enotnost še vedno bolj krši in razbija. Vprašanje kruha je glavno zlasti za nar rod, ki je v ogromni večini tako beden in obubožan kot je naš. Če bo imel vsak naš kmet, delavec, obrtnik, trgovec in nameščenec vsaj toliko sredstev, da bo mogel za silo preživljati sebe in svojo družino, potem se bodo tudi sedaj tako aktualni in nas na nešteto drobcev razbijajoči politični problemi sami po sebi zreducirali na oni res obstoječi in trezne rešitve zahtevajoči minimum, ki je tu in ga noben trezen človek ne zanika. Delo izmirjenja zahteva torej v prvi vrsti gospodarsko ozdravljenje našega naroda in odstranitev najtežjih socialnih krivic. Izmir-jcvanje gladnega, vsled socialnih krivic obupanega človeka je nemogoče, izmirjevanje vsaj za silo preskrbljenega in zadovoljnega človeka pa je stvar, ki se da s strani resnih mož prav lahko provesti. Pustite torej v teh težkih gospodarskih časih vse fraze o reševanju plemenskih, dnevno-političnih pojavov, katerih rešili ne boste, dokler se ne bo zboljšalo gospodarsko in socialno stanje. Ustvarite dobo premirja, združite v tej dobi vse pozitivne sile našega naroda za rešitev gospodarskih in socialnih problemov! Če dosežete to, potem bo doseženo ono izmirjenje, v čegar ozračju bo tudi reševanje naših internih političnih problemov če ne prav lahko, pa vsaj toliko olajšano, da ne bo predstavljalo za resne Jugo-slovene ali pa — če hočete — za resne Srbe, Hrvate in Slovence nobenih posebnih težkoč. I. C. Narodna Odbrana lahko sodeluje z vsakim -ne more se pa udinjati nikomur! Dne 29. junija se je vršila oblastna skupščina NO v Ljubljani. Podajamo v naslednjem kot prvo, poročilo predsednika oblastnega odbora, dr. Josipa Cepudra: Ko otvarjam letošnjo četrto skupščino Oblastnega odbora NO v Ljubljani, odkar je NO na našem ozemlju začela z delom, kličem predvsem Vam vsem, izvršilnim članom NO in njenim glavnim delavcem iskren bratski Zdravo z zahvalo, da ste se tudi letos v teh tako težkih časih odzvali vabilu in prišli na skupščino. Ko smo lani na Vidov dan na zadnji prav za prav izredni skupščini zaključili dobo nastanka in poživljenja NO na terenu bivše ljubljanske oblasti ter provedli kot prvi v prakso določbe naših novih pravil glede izvršilnega članstva in sestave krajevnih odborov ter našega Oblastnega odbora, smo bili prepričani, da bomo mogli pri ponovnem sestanku čez leto dni zaznamovati razveseljiv razvoj ne le organizacije kot take, marveč predvsem ideje, ki je bila, je in bo temelj in vodnica NO od njenega postanka dalje, koje provajanju in uresničevanju mora NO prvenstveno služiti in ki preveva vsakega izmed nas, to je ideje narodnega in državnega edinstva. To svoje prepričanje in to svojo gotovost smo črpali predvsem iz osebnosti našega voditelja in 'kralja, sedaj žal že blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Kdo bi si bil mislil, da bo že Vidovemu dnevu 1934 sledil strahotni 9. X., ko nam je tuji Marsej vsled skrajno pomanjkljive službe zavezniškega francoskega varnostnega aparata ugrabil Njega, ki je rasel v svobodni kraljevini Srbiji, šel z bratskim srbskim narodom preko balkansikih vojn, nato pa vodil srbsko vojsko skozi vse strahote svetovne vojne in jo dovedel preko Albanije in Krfa ter preko solunske fronte nazaj ne več kot srbsko, marveč kot jugoslovensko vojsko tudi v naše skozi stoletja zasužnjene kraje ter tudi nam donesel svobodo v lastni nacijonalni državi. On ni bil več samo kralj, bil je dejansko prvi državljan in prvi Jugosloven, živel je s svojim narodom in za svoj narod, za katerega je slednjič tudi dal največ, kar more dati živ, toda umrljiv človek, svojo srčno kri in svoje življenje. Narod in država sta zgubila z njim in, v njem najboljše in najlepše, kar sta imela, predvsem pa sta zgubila ono mirno točko, iz katere je izhajal tudi v najtežjih časih čut varnosti v razburjeni in nezadovoljni narod, pa tudi ono gibalno silo, ki je od 6. I. 1929 dalje tako odločno in samo-požrtvovalno gnala misel in pokret edinstva jugoslovenskega naroda in jugoslovenske države vedno naprej kljub odporu starili okostenelih politikov in kljub zastalosti velikega dela našega še ne dovolj prosvitljenega, poleg tega pa še po partizanih beganega in zavajanega naroda. Kralj Aleksander je mrtev, toda ideja, ki datira od Vidovega dneva 1389, ideja, ki je preživela sto in stoletja suženjstva ter slavila svoje zmage v neprestanih borbah od prve Karadjordjeve ustaje v letu 1804. dalje in radi katere sta morali propasti dve sovražni carstvi, ta ideja živi in bo živela ne-gSede na razvoj dogodkov! Saj je zalita s srčno krvjo Blagopokojnega Kralja. Ta ideja ima svojega nosilca in garanta v osebi našega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Ko Vas pozivam, da z menoj vred počastite spomin blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja s tem, da mu zakličete trikrat Slava, pridružite tem klicem vzklike pozdrava našemu vladarju, kf je sicer mlad, pa je Karadjordjevič in bo brez dvoma nadaljeval delo, začeto od Njegovega velikega deda kralja Petra I. Osloboditelja in nadaljevano od Njegovega Velikega Očeta. Zdravo kralj! Zal moram vzbuditi med Vami spomin tudi na zamrlega našega izvršilnega člana župnika Vrhovnika Ivana. Lani smo prekinili svojo skupščino, da se je šla naša deputacija poklonit temu vzornemu nacijonalnemu svečeniku ter mu čestitat k njegovi 80-letnici. Čeprav telesno bolan, je duševno povsem čil sprejel našo de-putacijo, priznal s ponosom, da je izvršilni član NO ter dal deputaciji dragocene nasvete in dragoceno pobudo za bodoče delo. Ni ga več med nami, tega glasnika aktivnega, borbenega nacionalnega dela, živi pa njegov spomin, ki bo ostal trajen v našem narodu. Bodi mu tudi ob tej priliki izrečeno priznanje! V večnost se je preselil tudi naš zaslužni član dr. Boehm Ludvik. Jugosloven že pred vojno je že kot profesor mornariške akademije na Reki vcepljal bodočim avstrijskim mornariškim oficirjem ljubezen do jugoslovenske ideje! Vzgojil je generacije slovenskih in hrvatskih mornariških oficirjev in ustvaril kader onih, ki vo- Da vidimo! dijo danes našo jugoslovensko vojno mornarico. S svojim znanjem je slovel tudi izven meja, pri tem pa je bil skromen in ponižen, predvsem pa iskren Jugosloven, ki je svoje prepričanje kazal tudi v dejanjih. Pozivam Vas, bratje, da počastite spomin zamrlih br. Vrhovnika Ivana in Boehma Ludovika z vzklikom: Slava njunemu spominu! Preidem na svoje predsedstveno poročilo. 0 podrobnostih stanja in delovanja Oblastnega odbora bodo poročali drugi funk-eijonarji, jaz se s temi podrobnostmi ne bom bavil. Smatram za svojo dolžnost, da v tem svojem poročilu podčrtam vsa ona dejstva, ki so ugodno ali neugodno vplivala na delo naše organizacije, da razčlenim vse važnejše, zlasti politične dogodke zadnjega leta in da stvorim s tem podlago za obširnejšo in izčrpno diskusijo o našem delu, diskusijo, ki naj z zdravo, objektivno kritiko proštosti izoblikuje glavne smernice za delo v bodočnosti. Preidem takoj k stvari. Bratje, verujte, da ne izrečem nobene fraze, če podčrtam, da sem že lani prevzel predsedstvo Oblastnega odbora le na izrecno željo svojih najožjih sodelavcev in da mi predsedovanje Oblastnemu odboru v prošlem letu ni bilo lahko. Ne mislim tukaj na delo kot tako. Delati moramo vsi, saj ne delamo radi lepšega, zlasti pa ne radi kakih osebnih ambicij in interesov. Mi vsi delamo iz notranjega nagona, ki nam ne da miru in nas goni od dneva v dan, da se borimo kot sužnji ideje, ki nam je prirojena in od katere se ločiti ne moremo. Glavne težkoče za delovanje NO zlasti v naši, ljubljanski oblasti so izvirale iz naravnost obupno zmedenih in zamotanih razmer, ki smo jih doživljali in preživljali vse to prošlo leto, pa jih doživljamo tudi še danes. Predvsem bi rad ugotovil eno, kar je bilo osnova in predpogoj celokupnega delovanja Oblastnega odbora ves čas do danes. Skušali smo doseči, da ostane NO povsem samostojna in neodvisna na levo in desno in hvala Bogu, s ponosom ugotavljam lahko imenom Oblastnega odbora, ki Vam danes polaga račune, da se nam je to tudi posrečilo. Ne bom govoril o svoji osebi, ki je ponovno povzročala dvome o neodvisnosti NO, kajti ne gre^ za posamezne osebe v primerih, kot je naš, ko je delal Oblastni odbor ves čas svojega obstoja absolutno soglasno in torej ni dopustna in možna domneva, da bi bil kak posamezen član Oblastnega odbora, pa makar njegov predsednik, odločal avtokratično in diktatorsko. Preveč so odrasli in preizkušeni v dolgoletnem nacijonalnem delu vsi drugi člani Oblastnega odbora, da bi bilo t&ko trajno vplivanje sploh mogoče. Kompaktnost Oblastnega odbora kaže torej popolno istovetnost nazorov, do te istovetnosti pa se je mogel Oblastni odbor povzoeti le vsled dejstva, da so sedeli v njem preskušeni nacijonalisti, ki so si na bratski način izmenjavali svoje misli in se slednjič vedno tudi zedinili povsem bratski na enotno stališče. To čuvanje popolne neodvisnosti Oblastnega odbora in s tem celokupne organizacije NO na ozemlju bivše ljubljanske oblasti je bilo mestoma zelo težko izvedljivo. Ne radi rekriminacije, marveč samo, da ugotovim dejstva, omenjam prvi poskus, ki je bil izvršen v svrho priklenitve Oblastnega odbora na gotovo politično skupino oz. osebnost. Bilo je to spomladi 1933. Ni bilo težko preprečiti tega poskusa ter doseči, da se Oblastni odbor ni naslonil na eno ali drugo politično osebo. Temu prvemu poskusu je sledil drugi, ki pa je bil začet na mnogo bolj neroden način in je bil likvidiran z razpustom naše viteške sekcije v šiški in z odprtim pismom Oblastnega odbora na naslov takratnega župana g. dr. Puca, ki je bilo objavljeno v Pohodu. V obeh primerih je znal Oblastni odbor očuvati ne le neodvisnost organizacije, marveč tudi popolno njeno avtoriteto. Razumljivo se s tem ni prikupi! prizadetim osebam, ki so naenkrat zgubile svoj dotedanji veliki interes na NO ter začele označevati našo organizacijo kot privesek dr. Kramerja. Nikdar in nikjer ni dr. Kramer niti z besedico niti z dejanjem skušal vplivati niti na posamezne člane NO in tega Oblastnega odbora niti na delovanje organizacije. Cesto sem razgovarjal z njim, toda o NO ni bilo nikdar govora! Če pa se je Oblastni odbor obračal tu in tam tudi do dr. Kramerja kot aktivnega ministra s prošnjo za gotove intervencije v interesu organizacije, zlasti pa v interesu posameznih članov in če je dr. Kramer na vsako tako prošnjo rad in iskreno storil, kar je mogel, ni v tem nikake odvisnosti. To tem manj, ker je dr. Kramer že od vsega početka reden član NO, ni pa do danes njen izvršilni član, ker je smatral baš sedanji 0. 0. njegovo vodilno politično funkcijo kot zadržek za njegovo prevedbo v izvršilno članstvo. Žalostno, toda resnično, NO ni imela v ljubljanski oblasti razven dr. Kramerja na razpolago niti ene politične osebnosti, ki bi bila pripravljena založiti se za NO br«-* vsakih kompenzacij. Ni naša krivda, če se nas je hotelo z gotovih strani vpreči v voz osebnih stremljenj in ambicij, pa se nas je začelo označevati kot privesek dr. Kramerja in opisovati kot nekaj brezpomembnega, ko smo vse te poskuse posameznih oseb’ energično preprečili. Ni naša krivda, če so gotovi gospodje po teh ponesrečenih poskusih zgubili vsak interes za NO in se začeli zanimati za razne enodnevne in brez- pomembne pokretiče, podpirali vse one, ki smo jih morali radi nediscipline in nekorektnosti izključiti iz vrst NO, imeli odprte roke le za nje, nam pa preprečili celo naše predavateljsko delo pred mikrofonom ljubljanske radio-postaje, čeprav tega idealnega dela še do danes niso nadomestili. Vse to ni NO prav nič škodovalo, ona je tukaj in stoji kompaktna kot je bila, ker je hvala Bogu že od vsega početka zavzela stališče, da ne rabi mase, marveč hoče imeti le kvaliteto. In tako lahko rečemo, da je ostala NO tudi na tako opasnem terenu bivše ljubljanske oblasti kompaktna in da predstavlja danes v moralnem oziru silo, katere se resno ne da omalovaževati. Lahko padajo nevšečne besede o NO iz ust enega ali drugega na videz vsemogočnega faktorja, toda baš v teh časih lahko s ponosom rečemo, da je NO kljub vsemu preživela že mnogo mogočnih faktorjev in jih še bo. NO lahko sodeluje z vsakim, ne sme se pa udinjati nikomur in ne sme biti nikdar prizadeta, pa naj zleze posameznik še tako visoko navzgor po lestvici časti in ugleda ali pa se s te lestvice naenkrat zruši globoko v prepad. Do danes je NO zavzemala hvala Bogu to stališče, dolžnost bodočega Oblastnega odbora bo, da se bo te linije držal tudi v bodoče. Dočim je bilo naše organizacijsko delo do 9. 10. 1934 zelo živahno, je naše vsaj zunanje delo po tem nesrečnem dnevu zastalo. Prišla je doba globokega žalovanja za blago-pokojnim Kraljem, čegar spominu se je NO oddolžila z vzorno prireditvijo ob šestmeseč-nici njegove smrti. Ko bi morali preiti v normalno delo, smo zašli v predvolilno dobo, ki nam je še vsem tako živo v spominu. Vsi moji sodelavci v dosedanjem Oblastnem odboru mi bodo potrdili, če rečem, da smo povsem soglasno zavzeli še pred Središnjim odborom stališče, da volitve kot take naše organizacije prav nič ne tangirajo, ker se naša organizacija oficijelno noče in ne more baviti s političnimi zadevami, med katere spadajo tudi volitve. Volitve. Priznam pa, da nam te volitve že od vsega početka niso bile simpatične. Ne morda radi oseb, kajti disciplinirani nacijonalisti se klanjamo odločitvi Nismo pa mogli razumeti gotovih aktov, ki so se izvršili po strahotnem 9. 10. 1934. Nič zato, če so bile ukinjene konfinacije, kajti priznajmo javno, da nacijonalisti nismo prijatelji nasilja, ker se zavedamo, da rodi vsaka sila odpor in ustvarja le nepotrebne mučenike. Da pa se je šlo tako daleč in pustilo dr. Mačka pred vsem svetom postavljati tezo samostojne Hrvatske, pa se je kljub temu potom plačanega časooisja dopovedovalo inozemstvu, da pride sedaj koncentracija vseli sil našega naroda in zlata doba Jugoslavije, da seje lahkomiselno sprožil oni hrvatski plaz, ki je bil pod blapopokojnim Kraljem, če ne definitivno zabetoniran, pa vsa’’ začasno pritrjen in bi bil pri doslednem izvajanju 6. januarskega programa polagoma skopnel, vsega tega nismo mogli razumeti, posledic vsega tega smo se bali. In ko so bile razpisane volitve, smo videli, da gotovi merodajni faktorji situacije ne jemljejo dovolj resno. S skrajno lahkomiselnostjo so šli v volitve, zanašajoč se le na uradni aparat in uradni pritisk, niso se pa zavedali, da so bili oni sami tisti, ki so vedno in povsod rušili avtoriteto drugih, predvsem pa, da ni več vrhovne avtoritete blagopokomega kralja Aleksandra. In tako smo doživeli volitve, ki so bile za vsakega objektivnega človeka dokaz absolutne nevzdržnosti obstoječe situacije, ker je ostala vlada kljub vsemu svojemu aparatu in kljub vsemu pritisku v manjšini. Vemo, da ne odloča in ne sme odločati vedno večina, zlasti ne pri tako mladih narodih, kot je naš in v tako neurejenih razmerah, kot jih preživljamo mi. Toda če naj vlada manjšina, notem mora ta manjšina predstavljati kvaliteto. V predmetnem primeru o taki kvaliteti vladajoče manjšine ni bilo možno govoriti in tako je prišlo do padca Jefti-čeve vlade in do sedanje vlade dr. Stojadino-viea. Konec prih. nBeseda“ o mladini Beseda o sodobnih vprašanjih prinaša v svoji zadnji številki več člankov, iz katerih se jasno zrcali naziranjo te frakcije »slovenske akadiemske mladine« kakor se krog okoli besede sani naziva. — Na strani 47. čitamo v »pismu Besedi« odstavek, ki iz njega povzemamo nekaj najznačilnejših misli: »Besedi je mnogo na skupnem delu vse Slovenske mladine. Zato je opravičeno opozoriti na koncesije, ki jih beseda more dati »Straži v viharju«, ker si vsi moramo biti na jasnem, da sodelovanja s »Stražo v viharju« ni... ... Položaj, v katerem se je nahajala povojna klerikalna mladina je seveda isti, kakor oni, v katerem se je nahajala liberalna mladina. Tudi liberalni mladini so se predstavljala vprašanja, katera je mogoče formulirati z Javornikovimi besedami kot »beg pred izpraznjeno formo v bistvo, v pravice, v božje ravnovesje med duhovnostjo in telesnostjo.« Samo idia rešen j e teh vprašanj pri liberalni mladini nikdar ni moglo zavzeti take kolektivne mladine kakor pri klerikalni mladini. Pri liberalcih «0 bili posamezniki. V »Pohodu« smo hoteli svoj čas obravnavati aktuelne probleme, pa nam je bilo žal vse to onemogočeno vsled obstoječih predpisov. Kakor smo razumeli, da se skuša vsak režim zavarovati potom cenzure pred pretiranimi in neupravičenimi napadi, zlasti pred vsakim hujskanjem proti sebi in svojemu delu, tako nismo mogli razumeti, da nismo smeli niti načenjati čisto gospodarskih problemov niti tangirati gotovih oseb, ki niso bile z režimom pravzaprav v nobeni zvezi. V času najavljenih svoboščin upamo, da bomo mogli vsaj deloma nadoknaditi ono, kar smo proti svoji volji in brez lastne krivde zamudili. Tako smo n. pr. začeli svoj čas obravnavati povsem korektno in brez vsake demagogije nekatera vprašanja naše ljubljanske komunalne politike. Zaklican nam je bil takoj odločen »STOJ«, kateremu smo se morali ukloniti. Smatramo pa, da ima vsak davkoplačevalec absolutno pravico, da pozna gospodarsko delo svoje občine, saj jo vzdržuje on s svojimi prispevki. Občinski svet ljubljanski je preživel dobo onega sijaja in onih slavospevov, ki so napravljali iz ljubljanske občine vzor ne samo vsem jugoslovenskim, marveč tudi mnogim večjim inozemskim občinam. V vseh listih in na številnih zborovanjih se je n. pr. čitalo in slišalo, da ima naša občina sicer dolgove, da pa ti dolgovi ne pomenijo ničesar, ker so napravljeni vsi samo v plodonosne svrhe in se ž njimi napravljene investicije amortizirajo same. V posebnih predavanjih se je skušalo lani na ljubljanskem magistratu ovekovečiti zlato dobo občinske uprave ter predočiti nevernim Ljubljančanom vse v naj lepši luči. Nismo ljudje, ki bi grajali in napadali iz principa, smatramo pa, da je vendarle treba slišati tudi drugo plat zvona ter s tem omogočiti dvostransko poročanje in debato. Le na ta način bo vstvar-jena ona jasnost, ki je zlasti v gospodarskih vprašanjih tako nujno potrebna^ in le na ta način bo preprečeno zidanje šolskih palač — »iz prihrankov«, ki so morda na papirju, jih pa dejansko ni. To so Potemkinove vasi, ki jih moderna in iskrena komunalna politika ne sme poznati. Po tem uvodu bo objavil »Pohod« v prihodnjih svojih številkah nekai strogo stvarnih člankov o nekaterih najbolj ak-tuelnih problemih našega občinskega gospodarstva. Kot prvi bo sledil članek o ljubljanskem tramvaju. Politični gangsterji! Beograd, junija 1935. Beograd ima svoje panialitete. Poleg raž-ničev in čevapčičev in drugih papriciranih ter sladkih stvari ima svojo posebnost tudi na drugih poljih. Ena izmed njih so politični gangsterji. Na vsakem vogalu so posejani tipi, ki jim pripada ta označba. Nekaterim je zapisana bolj ali manj že na obrazu. Iz njihovih kretenj, pogledov in besedi udarja na dan vsak trenotek lov za novicami, ki se dajo vnovčiti. Prisluškuje pri kavarniški mizi, spremlja ljudi na cesti kot senca in kjerkoli pade beseda, ki je v najmanjši zvezi s politiko strižejo ušesa teh političnih parazitov. Oni niso v službi policije. To so svojevrstna organizacija, brez pisanih pravil, ki menja svoje glavarje po potrebah, ki jih narekujejo politične prilike. Vodja ji je vedno oni, ki ima največ zvez. Čim zatone zvezda teh političnih »zvezd« pade tudi vodja političnih gangsterjev in na njegovo mesto stopi avtomatično drugi. Inteligenca teh ljudi je povprečna. Gibljejo se le med domačini in njihov posel tudi ne zahteva posebnih sposobnosti. Imeti mora dober sluh in način verodostojnega pripovedovanja tega, kar je slišal.^ Predvsem pa mora biti ekspeditiven v poročevalski službi. Važna vest še ni izzvenela v lokalu, ko ji je poslana po žici na pristojno mesto. Nepričakovan sestanek dveh politikov je znan prej, predno je njihov razgovor pričel. Skratka! Človek v političnem razgovoru ne kihne, da mu ne bi želel na drugem koncu mesta nekdo »Bog pomagaj«. Glavar te družbe je običajno vsem znana oseba, elegantne zunanjosti, ki se giblje v najboljši družbi, a ima navadno stalno omizje med uradniki. Izogiblje se ga vse, ker človek si v njegovi družbi ni siguren samega sebe. Ali odvisnost enega od drugega in pa nezaupljivost, ki je okužila cel svet ustvarja ozračje, ki dopušča tiraniziranje družbe po teh ljudeh brez odpora najpošte-nejših. Njegovo moč ne more oceniti nihče, ve se le, da ima zveze povsod in da je takemu človeku omogočeno škodovati ako tudi ne koristiti. Tujec, ki pride prvič v stik z njim običajno zaviha nos, ko izve za njegov^ pravi »poklic« ali po 14 dneh zna ceniti družbo in molči z drugimi vred. Beograjčanu je politika polovica življenja in vsled tega se koristi tudi s to vrsto ljudi kot s postoječim zlom, ki ga ne more odpraviti, a ga laliko uporabi za svoj šport. Oni so mu političen barometer, po njih obleki oceni dnevni politični kurz. Dve ali tri 'banke« vedno rad žrtvuje za kratek intimni razgovor ž njim pri kavi. Kljub dobrodluštie-iinu stališču, ki ga zavzema napram njim pa jim ne pripušča prekoračenje političnega poznanstva. Nikdar ne uvede v svojo družino takega človeka in zna preprečiti vsak njegov poizkus priti z njo v stik. Dasi so ti ljudje stalno v najboljših družbah, je oljili cena za informativen razgovor zelo nizka. Njihovi dnevni izdatki so sorazr merno zelo visoki. Posamezniki potrošijo le na kavi dnevno po 50 Din. Vsled tega je razumljivo, da morajo iskati vsak čas nov vir dohodkov in da so stalno v denarnih stiskah. Resi jih običajno radovednost beograjske čaršije. Za časa njihove trgatve, to je ob vladinih krizah in volitvah pa poskoči njih cena. V teh časih se ne opravi z »banko« in je treba poseči globokeje v žep. Krizo vlade in vsak važnejši dogodek v politiki se opazi po tem, da izgine kot bi trenil glavar političnih gangsterjev iz običajne družbe in se vrača v njo le, kolikor niu je to potrebno za njegov posel.^ V tem času so mu odprta vrata vseh sob in čestokrat šine kot senca mimo ure čakajočih, prijavljenih in priporočenih v sobo kake politične veli- čine, ki ni nikdar zaposlena s tako važni® poslom, da bi se ne prekinil, ako se pojavi »glavar«. _ Komu prav za prav on služi je nemogoče ugotoviti. V tem si ni na jasnem niti njegova družba niti poslodajalec, niti on sam. Eno j® gotovo! Služi političnim intrigam s katerimi je prepreženo vse življenje in ki se razpredajo preko vseh uradov, kavarn, koncertnil1 dvoran, po ulicah v domove Beograjčanom čestokrat prav v postelje zakoncev. Velika je tudi zagonetka pravi poklic teh ljudi oz. poklic, ki so ga poedinci inieu prej, predno so pričeli s političnim gangster-stvom. Eden od njih je v hotelu vpisan kot bivši ekonom, njegova okolica trdi, da je bivši učitelj, drugi zopet, da je penzijoniran častnik. Sodeč po njegovem rokopisu ni mogel nikdar učiti otroke pisati. Prav tako gotovo tudi ni upokojenec, ker bi se sicer gotovo skliceval na svojo pokojnino, kadar si izp090" juje denar, kot se sklicuje na nebroj vsot, katerih izplačilo je zakasnelo! V življenju teli gangsterjev igrajo žene precej podrejeno vlogo. Radi njih si ne beli glave, ker mu njegov poklic ne dovoljuje nj; kakih čustvenih popadkov. V kolikor ga sili fiziološka nujnost v žensko družbo sledi temu nagonu s preračunanostjo, ki mu omogoča takojšnje brisanje iz spomina teh dogodkov. Kljub temu pa so ti ljudje čestokrat predmet ženskega zanimanja. Dali je temu vzrok svojevrstna romantika, ki jih obdaja ali ženska trma, ki hoče doseči ono, kar se doseči ne da vsekdar — posebne inteligence Prl ženskah, ki jih je interesirala ta vrsta moških, ni najti. Obratni prostori političnih gangsterjev so kavarne in restavracije. Svoje uradne ure podele ti ljudje na razne lokale po običaju ljudi, s katerimi imajo posla. Jutranje ure do prihoda glavnih dopoldanskih vlakov prežive v kavarni, kjer običajno zajtrkujejo tujci, T.U se zbirajo novice, primerjajo in kombinirajo. Še tekom dlo poldneva se izvrši potrebna kontrola in običajno pred poldnevom prodajo na pristojnem mestu. Med tem pa je zaposlena že tudi cela družba z nadzorom posameznikov. Opoldne je glavar običajno gost onega* ki skuša z njegovo pomočjo d08®01 ugodej' rezultat svojega pota v Beograd. Bogat obe in koš novic, ki jih gangster previdno razvršča v svojem spominu 'poleg pristojbin za obljubljeno pomoč so običajni opoldansK^ uspehi glavarjev. Prve popoldanske ure pre živi gangster zopet v kavarni. V tem času J ^ kavarna podeljena na več oddelkov. Gangster ja zanimajo le politični, trgovski in veneric (poslednji imenovan po služabnicah boginje ljubezni, ki se v tem času zbirajo v kavarna« na zajutrk). Čim pride čas, ko se zaseda kavarna po solidni publiki, gangsterji izguo interes na nadaljnjem posedanju v loka11.' V tem času je treba tudi že hiteti na pristojna mesta po nova navodila in po novih kup' čijali. Večer porabi za rekapitulacijo dnevni' novic, nove kombinacije za prihodnji dan } »ustvarjanje ugodnih situacij« kakor nazi -ljajo gangsterji lov na kaline. Vse to bi prav za prav ne opravičilo 1(' llPfITl /nn*iiT» nrnnrratArii.f' lvGf V v w ui pravzaprav ue ---. ljudem naziv apolitični gangsterji«, ker to j posel, ki ga opravlja več ali manj po s dolžnosti tudi politična policija. Ali imaj, ,0 eno lastnost in način zaslužka, ki jih kara rizira kot take. Ako zaide kaka politična oseba v dr^ v enega izmed teh članov — in temu se J v Beogradu težko izogniti — je prav km ^ njegovih mrežah. Informacije, ki jih n'1 ",lel)Uo politični gangster so za politika —■ °opo-novinca, čestokrat neobhodno P'^™}’\t,'vrhoV zor j en n:i odnose posameznih politionm^. ^ se izogne 'marsikateremu koraku, k1 (ega napravljen na jako spolskih tleli- Vs y je človeku tudi ni žal za razne dajai ^gojila-svrhe, ki pridejo v začetku v obliki po» »P O H O D< Stran S. polagoma pa dobe ta posojila značaj stalnih honorarjev in to tudi takrat, ko ni bila zanj **** 96 nikaka' protivrednost. Ali kakor j© anko priti v te mreže se je težko zmotati iz 71.: kipari iz vseh. strani gangsterju ni ostalo 6 rito najobčutljivejše mesto njegove žrtve, ve za njegove načrte in pota, ki vodijo k njenemu 1 ju. Človek, ki je zaprl mošnjo, in ukinil akse gangsterju naleti v svojem delu naenkrat na odpor, ki se ga ni nikdiar nadejal. Najboljše veze se prično topiti kot bi bile iz ledu. t ., da se je obrnil ta ali oni, do včeraj še najprisrčnejši zaveznik proti njemu, ali ne ve vzroka niti način, kako vpostaviti stare odnose. Povsod čuti nek skriti očitek in sumini-ve> da se mu ne zaupa ali zakaj, ne zve nikdar. Ta veriga nezaupanja je skovana od najnižjih do najvišjih mest in zaman se trudi Prizadeti prelomiti njene okove. Tu ne pomaga zgrabiti bika za roke niti previdno ote-pavanje. Pečat nezaupanja nosi ta človek na sebi in vsi njegovi napori, da ga odstrani so zaman, v trenutku, ko postane sumljiv preneha vsak račun na merodajnih mestih z njim “enostavno iz razloga, ker je premalo časa za Proučavanje in ugotavljanje in ker kvaliteta redko kedaj odtehta riziko takih preizkušenj. Politika ni nikdar sentimentalna po-eg tega pa zahteva njen tempo koncentracijo ?U v vse drugem pravcu kot iskanju resnice. Spretnost političnih gangsterjev na tem polju le nedosegljiva. V točno preračunanem trenutku mu zadošča pogostokrat en sam kratek navidezno popolnoma nedolžen stavek, da doseže cilj. Računajoč s psihološkimi momenti !n pomočjo konkurence žrtev, ki jih ima vsak politik dovolj — pri gotovi spretnosti mogoče juti ni potreba mnogo truda, da ta posel uspe. Vendar pa bi vsak povprečen poštenjak za-lomil kopja tam kjer uspe tak gangster 2 iglo. Tako predstavlja ta poklic svojevrstno po-uticno silo, kakor jo predstavlja časopisje le v popolnoma drugi smeri in da ne nosi nika-n odgovornosti za svoje delo. Te ljudi ni mogoče pozvati na odgovor za njihovo pustošenje v javnem in privatnem življenju. Oni zastrupljajo zrak v katerem žive politiki, oni okužujejo okolico vsakega človeka, ki vrši javno delo, njihova veriga in trik oklepa celo družbo kot jeklen oklep, ki dovoljuje le skrajno previdno dihanje in onemogoča vsako svobodnejšo kretnjo. Ti paraziti, ki žive le od pokvarjenih čuvstev. nebrzdanih strasti in pohlepa po moči današnjega človeka zatirajo v kali vsak pojav, ki bi se mogel pretvoriti v silo, sposobno preokreniti miselnost družbe in upostaviti temelj pozitivnemu delu zajednice, to je zaupanje v čast i poštenje sočloveka. Netenje sebičnih nagonov poeti inčev v luči javnega blagra jim daje moč rušiti vsako oviro zgrajeno na najtrdnejšem temelju javne morale. Omalovaževanje, smešenje, blatenje in podvalivanje sprejme vsakogar, ki stopi v areno političnega življenja brez predhodnega »odobrenja« teh parazitov. Sumničenje in de-nunciranje ga spremlja na vsakem koraku dokler ne pade pod1 težo nemilosti od zgoraj ali omaga vsled odpora v svoji okolici. Glava za glavo, vrsta za vrsto sposobnih poštenih in delavnih mož je klonilo pred to mafijo političnih prostitutk in se odmaknila v pozabljenje. Najboljše ideje, najlepši načrti, zasnovani v glavah teh žrtev so prišli v javnost preko ust teh ljudi profanirani in izobličeni ter se onemogočili p redno so prišli do ustvarjanja. Politični gangsterji ne dopuščajo niti en pokret na občutljivem aparatu javnega mnenja, ako niso prejeli honorar za svojo blago-naklonjeno, oziroma ako tak pokret vodijo ljudje, ki niso v poslovnih zvezah z njimi. Dali je potrebna tudi ta vrsta ljudi v človeški družbi, dali služijo kot 'mazilo kompliciranega kolesja političnega stroja ali kot zavora, o tem bi ,se moglo mnogo razmišljati. Gotovo pa je, da so neobliodno potrebni onim, ki so se dokopali do moči z uporabo te politične sile kakor je gotovo, da pride njihov padec prej ali slej vsled njenega obstoja in dela. Izgubljeni sin, avstrijska vlada in koroški Slovenci Na kak način je le mogoče spraviti v zyezo te tri pojme? — se utegne marsikdo vprašati; tako neverjetno zveni ta naslov. In vendar se je posrečilo najti to zvezo ~~ gospodom na Dunaju. V gorski vasici Radiše pri Celovcu, ka-tttor z vso silo buta germanski val, se ta-ntošnji zavedni Slovenci, ki jih je navzlic bližini glavnega mesta in kljub sistematičnemu ponemčevanju še nekako polovica, zbi-rajo pod okriljem svojega »Kat. slovenskega Prosvetnega društva«, kjer gojijo slovensko knjigo, prirejajo slovenske igre, pojejo slovenske pesmi in kjer v zadnjem času starejši uam uče deco slovenski čitati in pisati jeziku) a 18 namr6^ nemška po duhu in ■ie nameravalo dne 9. sept. 1934 uprizoriti na prostoru pred župno cerkvijo igro »Izgubljeni sin«. To občeznano svetopisemsko povest je pred kakimi sto leti dramatiziral ljudski pesnik koroški Slovenec rabosnjak. Dasi je igra izključno verskega značaja z vzgojno tendenco in za katoliško državo, kot je Avstrija, kot nalašč, se je zgodilo cudo: varnostni ravnatelj za Koroško, ^L Z\Fa T j?VI£ Prirei' gagali s premogom iz Hudejam* in do leta 1891 iz Breznjega (Rim TopUce), Talitev oz. P idelava sur. zeleza, dobavlj©ne„a iz <;or IJ>""e inpjdo. ugasnile plavža • l°9o) IZ Sv. Vida pri Planini, s nrim^L ,vin fnenenih peči, topilnic, valjarnie, livarnic in Pi istrojitornih delavnicah je že v prvem Vi p-etletju tako napredovalo, da se je razvadilo j® 1veto 9.000 ton prekovanega železa 5 000 ‘on železa v palicah in 300 ton vlitega ž^eza. v ,1884 je nemški Schulverein ustanovil temlT SVOJO Podružnico in s tem postavil na oh Ji o m Z■ !?do v a n a in pohlepen »Drang Suden« je dobil eno majpohlepnej- in snTo^J!'anjkala 'e samo še nemška šola samostojna nemška občina, ki iS1™ vr!!a])eljaila vso v n Poioka> iti v ’ P° vodovodu v tovarno iier “ -n *» Mi« l f,osla’ je začasno a toni m te ’ kl-je imel namen duh generacijo vselil vzgojiti na-Popolnoma nemškem Po 1. 1890 je železarna začela graditi de- lavske hiše in čini se je slednjič z Jeiačem pogodila tudi za njegova gospodarska poslopja, so železarnici stali na razpolago najugodnejši stavbeni prostori tik nekdanjega Jera-čevega gospodarskega poslopja se je kmalu dvigalo lepo šolsko, poslopje, ki je dalo streho tudi otroškemu vrtcu. Zasebna ljudska šola z izključno nemškim učnim jezikom je kmalu dobila pravice javnosti, toda vrhunec raznarodovanja je šele dosegla tedaj, ko je prisvetila na Štore nova, svetlejša luč germanizacije v osebi šolskega vodje Franja Zmarenschegga. Tipično je dejstvo, da se je ta mož, ko je prišel kot slovenski Cmerešek iz Sv. Križa tik Rogaške Slatine srkat v Celje prve pojme jezikoslovne znanosti, nekoč v prirodopismi uri na vprašanje profesorja »\Vas sind Schreivdgel, prav možato odrezal: »Das ist Vieher bos tun mo-clien iminer čvi, čvi...« V Štorah se nahaja tudi opekarna za ne- pregorljivo opeko (Chamot), ki jo je 1. 1879 ustanovil potomec bojevitega grofa Reimonda Montecuccola. V tej opekarni se za razna industrijska podjetja izdela na leto 1200 do 1500 vagonov nepregorljive opeke v razni do 400 kg težki obliki. Po naročilu se i7xlela tudi špe-cijalna opeka za žeilezo-livarnico, plinarne in jeklarnice za pekarne pa lošče, ki imajo namen, da se kruh ne obžge. Po naši 'S' Bohinjska Bistrica 23. junija je obhajala šolska mladina lep praznik. Podmladka J. S. drž. nar. šole v Boh. Bistrici in v Nomenju sta skupno razvila svoja prapora pred občinskim domomi, kjer se je zbralo poleg podmladkarjev in učencev obeh šol, Sokolov in gasilcev s praporoma tudi precej občinstva. Nad s trobojnico ovitim in z zelenjem opletenim odrom je visela slika kralja Petra II., Pokrovitelja J. S. Poverjenik P. J. S. šol. upr. g. Habič je pozdravil na odru zbrane zastopnike ter vse prisotne in otvoril svečanost z lepo zasnovanim nagovorom. Lepo je poudaril in očrtal velik pomen, ki ga ima za našo državo naše morje predsednik občine g. Mavrič. Zastopnik O. O. J. S. g. Marjanovič je prinesel mladini pozdrave iz bele Ljubljane. Domači župnik g. Ambrožič je blagoslovil oba prapora. Kumovala sta za bistriški P. J. S. ga. Flora Strojeva, za nomenjski pa g. Josip Marenk, ki sta privezala vsak na svoj prapor krasen svilen trak in ju izročila poverjenikoma, ki sta ju z izpodbudnimi besedami dala predsednikoma, a ta zastavonošema, ki sta obljubila, da bosta zvesto čuvala prapora do zadnjega diha. Poverjenik P. J. S. šol. upr. v Nomenju g. Murovec je v svojem nagovoru pozval mladino, naj zvesto čuva izročena ji prapora. Mogočno sta zadoneli drž. himna in Pesem P. J. S. iz mladih grl. — Po razvitju se je razvil sprevod. Na čelu godba, za njo Sokoli in gasilci, nato nova prapora P. J. S., kraj. odbor J. S. in mlaidiina z učiteljstvom. — Lepa svečanost, ki je bila zelo prisrčna, bo ostala naši mladini in narodu v trajnem spominu. Celie ŽUPAN IN MESTNI SVET 0 MAJNIŠKIH HROŠČIH V našem lepem Celju se zgodi redko kaj novega in zanimivega. Tembolj zanimivo pa je, ko imamo na tapetu domač prepir, iz katerega si lahko predstavlja jasno sliko te ali one osebe, o kateri smo imeli poprej čisto druge pojme. Tako smo doslej n. pr. mislili, da je naš župan korekten in nepristranski človek, pa so nas občinski svetovalci podučili, da je sicer res korekten, ni pa nepristranski. Sicer pa, kaj bi slepomišili, raje z besedo na dan: V Celju je bil prepotreben nov stražnik. Pa se je stvar uredila v splošno zadovoljstvo stražnika in župana, ki pa je o tej namestitvi občinski svet netočno informiral. Da pa bodloče pokolenje ne bi o županu imelo napačnega mnenja, (tako vsaj si predstavljamo županovo dejanje) je gospod župan sestavil o svojem poročilu pomanjkljiv zapisnik. Ni lepo od tistih, ki gospodu županu s tem v zvezi očitajo nekorektnost! Pa ta Celjska s policajem ni toliko zanimiva kot ona z volitvami. V Celju je namreč preko noči zrasla, pod okriljem nekega za vedno bivšega ministra, zvezda velikega moža, gospoda Stanteta, ki je čutil v sebi vrline in sposobnosti, katerega napravijo zrelega za narodnega poslanca. G. Stante je prijavil kandidaturo, g. za vedno bivši minister jo je sprejel in vsa celjska javnost je napeto pričakovala, kaj neki bo. Na eni strani g. Pre-koršek, ki ga je neki Zero (po naše nula) sistematično obdelaval v Sloveniji in se z njim pogovarjal, a ne, da bi revež dobil kakršenkoli odgovor na svoja znanstveno-juri-dična vprašanja — ali ne g. Zero? — Na drugi strani pa g. Stante, ki je ostal kot odrešenik našega ljudstva in ki so mu pomagali vsi mogoči a še bolj nemogoči ljudje. G. Stante je seveda star narodni borec, pa je prav zaradi tega šel z mladostnim idealizmom v boj. Vsakdo je vedel, da bo Jevtič povsod zmagal, saj je to napovedal notranji minister g. Velja Popovič. Da bo pa tako zmagal, tega si ni nihče mislil. (Opozarjamo Celjane na komentar »Ošišanega ježa«: »Maček je dobil glasove, Jevtič mandate, Stojadinovič pa vlado«). Te napovedi se je najbolj razveselil g. Stante, ko se je že videl v prvem razredu brzovlaka, kako potuje v stolni Beligrad. A glej ga spaka! Zmagal je Prekoršek kljub temu, da so nekaterniki sipali nanj ogenj in žveplo in Stante je ostal v manjšini. Volilna borba je bila krasna in fair. Stante je postopal kar se da korektno in lepo, še lepše pa njegovi prijatelji, ki si jih je pridobil s tern, da ga je za vedno bivši minister proteziral. Ta protekci-ja je bila tudi izražena na tak način, ki je vzbudil med celjskim prebivalstvom razburjenje, češ, kako si upa sploh nekdo kandidirati proti Stantetu, ki ima tudi oficijelno ves narod za seboj. Pa se je oficijelna stran enkrat usekala in Stante je propadel. Seveda je pri vsej borbi sodeloval tudi naš župan, ki je, hočeš — nočeš, moral potegniti s Stantetom, kar je izrazil na 5., 7. in 8-način (glej Celjsko Novo dobo, op. ur.). Vsi pričakujemo, da bo še g. Goričan zdrknil s svojega sedeža, ki mu daje pravico do županske titule in dolžnosti, ne pa pravico, da svojo titulo in dolžnosti stavlja v zvezo s skupščinskimi volitvami, ki na žalost nimajo nikake zveze s titulo, kajti sicer bi lahko gg. Stante in Goričan premišljevala sedaj, po sezoni majskih hroščev o njih umrljivosti! L. N. Jesenice »PRI MALEM SE ZAČENJA ZLO«. Članek, ki smo ga objavili v 22. številki >Pohoda«, je naletel na hud -odpor nekaterih zagrizenih rdečkarjcv. Kar trije so me napadli nekega jutra, češ, kaj nam je vendar na poti rdeča barva in zakaj smo se vrgli baš na rdeče zastave, ki so simbol razredne delavske organizacije. Veste, gospodje, neki modrijan je nekoč zapisal: »Polovite nam lisice, male lisice, ki kvarijo vinograd, zakaj vinograd je v cvetju!« Vedel je namreč, da se lažje odpravi malo zlo kot pa veliko. Ali ste že pozabili, da je leta 1919. rdeča masa kričala pred Jelenom: »Pojdimo z rdečo fano pred tunel čakat sovražnika!« —? Ali naj zato mi nacionalisti rdečo zastavo spoštujemo. Ali se še spominjate na svoje brate — sodruge v Nemčiji, ki so v začetku svetovnega klanja nemškemu narodu v korist pred parlamentom zažgali rdečo zastavo in glasovali za vojne kredite? Ali ste kakor oni Nemci tudi vi tako vneti Jugosloveni? Nacionalisti močno dvomimo o tem in zato rdeče barve ne maramo! Kadar bomo čutili v vas tako narodno zavedinost in kadar bonio videli na vašem praporu tudi jugoslovensko trobojnico, takrat bomo cenili S ;vas i v^ise rdeče prapore! Nismo namreč purani, da bi se zaletavali v rdečo barvo zato, ker je rdeča, marveč zato, ker se skriva za to rdečo barvo še nekaj drugega, kar mi vidimo in čutimo in kar nas nacionaliste mora zanimati. Mi stojimo na braniku jugoslovenskih meja, ki jih ne bomo pustili niti skrčiti niti v vašem smislu razširiti! Jugoslavija je naš prvi, Sl a vi j a naš drugi ideal, tretjega pa nimamo in ga tudi imeli ne bomo! NOVOST Tukajšnjim Nemcem, posebno pa Nemkam, sta na Telovo zelo, zelo imponirala dva zavedna slovenska gospoda v neki pristno avstrijski noši, v svoji globoki narodni zavednosti dekorirana z našitki v obliki velikih hrastovih listov. Zares sta se postavila vrla mladeniča! Naj gresta še par mesecev v šolo znanih Jeseniških jodlarjev, pa bosta kar kompletna gorenjska fanta! Krojač, ki zna tako lepe »gvante« delati, naj pa čim preje naroči z Dunaja še primemo količino č.rno-žoltih cunj, da bo obleko še bolj popolno okrasil. Jeseniško javnost naprošamo, da daruje vse staroavstrijske zastave, kar jih hrani »boljše« čase našim omladincem, da bodo z njimi^ povzdignili sijaj že izdelanih krojev. Okoličani, vi pa posnemajte Jeseničane, če še niste dovolj narodno zavedni! Nevarnost je namreč, da bo sicer gorenjska plan utonila v jugoslovenski sedanjosti! Spomini nazaj so vendar tako neskončno lepi...! Javornik JAV0RNIŠKE CVETKE, KI JIH NE SMEMO POZABITI! Še ni leto tega, ko so neki javorniški la-žinacionalisti pisarili strankam anonimne listke, da naj takoj razobesijo zastave, sicer bodo trpeli moralno in materijalno škodo — danes pa baš ti ljudje ne delajo tako, kakor so tedaj zahtevali... Še v času žalosti za blagopokojnim kraljem^ je neka ugledna javomiška osebnost vprašala znanega res-nacinalista, čemu je razobesil zastavo... Včasih so na Vidov dan razobešali zastave nacionalisti, danes jih razobešajo oni, ki jih včasih niso, pa se še ne trkajo ne... Dolnja Lendava VELIKA SOKOLSKA SLAVNOST Dne 7. julija bo naša meja doživela zopet lep praznik. Poteklo bo 15 let kar smo ustanovili Sokola, ki ves čas neumorno deluje na nacijonalni propagandi ob skrajni severni meji naše domovine. Kolike važnosti je za naše kraje sokolska ideja, mislimo, da ni treba posebej poudarjati. Zadostuje če se spomnimo, koliko mladine in naraščaja je šlo skozi sokolske vrste in koliko mladih ljudi je zjekle-nilo svojega diuha in svoja telesa v sokolski telovadnici. Jugoslovenski nacijonalisti se z vzhičenjem pridružujemo vsem, ki ob sedanjem jubileju čestitajo lendavskemu Sokolu in mu želijo še mnogo lepih uspehov. Ob priliki tega pomembnega jubileja bo priredila mariborska sokolska župa delni zlet, naš Sokol bo pa razvil svoj prapor, ki naj bo vodnik predvsem naši sokolski mladini. Jugosloveni na madžarski meji moramo pokazati, da vemo in razumemo, kaj želi madžarski revizionizem, pokazati Jim pa moramo tudi, kaj hočemo mii. Pokažimo, da je Prekmurje naše, jugoslovensko, ne pa lastnina priseljenih Madžarov! POZOR RODOLJUBI, KI IMATE DENAlt! Ze večkrat je bilo govora o tem, da prehaja zmeraj več slov. posestev na severni meji v tuje roke. Sestavljale so se statistike, vršile ankete in posvetovanja, toda vse skupaj ne pomaga nič, ker se s teoretičnim razpravljanjem posestev kupiti ne da. Naši premožni ljudje pa spravljajo denar v nogavice, pametnim in spekulativnim tujcem pa prepuščajo, da kupujejo najlepša naša posestva na severni meji in tako plodonosno nalagajo svoj denar. Zopet je dvoje veleposestev na severni meji na prodaj in javljajo se že Avstrijci, ki hočejo ta ooseetva kupiti. Vsi tisti naši ljudje, ki imajo doma denar, naj se zavedajo, da je njihova dolžnost denar nalagati tako, da bodeta od tega imela korist i država i lastnik denarja sam. Zadeva je nujna in vsi tisti, ki želijo podrobne informacije, naj se obrnejo na Oblastni odibor NO v Mariboru, ki bo dal vse tozadevne podatke rade volje brezplačno na razpolago. Stran 4. Naš pokret Letošnja skupščina oblastnega odbora Narodne odbrane v Ljubljani V soboto, 29. 6. t. 1. se je vršila v dvorani Zvezo kulturnih društev redna letna skupščina Oblastnega odbora Narodne Od-rane v Ljubljani. V navzočnosti 61 delegatov — zastopnikov krajevnih organizacij in poverjeništev NO na ozemlju bivše ljubljanske oblasti je otvoril skupščino predsednik Oblastnega odbora Dr. Cepuder Josip ter po pozdravu navzočih komemoriral predvsem Blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinite!ja, nato pa še umrla izvršilna člana župnika Vrhovnika Ivana in Dr. Bohma Ludvika. V sledečem svojem predsedstvenem poročilu je obrazložil Dr. Cepuder razmere, v katerih je morala delovati NO od zadnje skupščine, ki se je vršila 24. 6. 1934 ter obravnaval zlasti vse težkoče, ki jih je morala NO prebroditi v prošlem letu, da je ostala povsem neodvisna in vzdržala kljub raznim izvršenim poskusom svojo popolno politično intaktnost. Prešel je mato na sedanje politično stanje ter ugotovil, da nima jugo-slovenski nacijonaiizem vsaj trenutno nobenega povoda gledati črnogledo v bodočnost, ker je delo blagopokojnega Kralja zapustilo tudi v širokih masah našega naroda toliko globokih sledov, da je povratek v prošlost nemogoč in bodo morale tudi politične formacije, ki se že snujejo in se bodo še osnovale, upoštevati stanje, če ne bodo hotele kot povsem nesodobne propasti v najkrajšem času. Slednjič je označil glavno nalogp NO s tem, da je dolžna vedno in povsod izravnavati in zbliževati, ker je kljub svoji malo-številnosti moralno toliko močna, dla vživa splošen ugled in da ji ne bo niti prijatelj niti nasprotnik mogel očitati zasledovanja kakih osebnih interesov. Po tem z velikim odobravanjem nagrajenim poročilu so poročali za dosedanji Oblastni odbor še ostali funkcijonarji. Iz poročila tajnika Mateliča Miroslava sledi, da ima NO na ozemlju bivše Ljubljanske oblasti 28 krajevnih organizacij in 17 poverjeništev, v vseh teh svojih postojankah pa 478 izvršilnih članov. V imenu odsotnega Dr. Dularja je poročal tudi o akciji »Svoji k svojim« ter ugotovil, da je akcija vsaj na terenu tega oblastnega odbora delovala zelo živahno in dosegla lepe uspehe. Akcija se bo mnogo jačje še nadaljevala, čim bodo izvršene vse priprave tudi na ozemlju ostalih oblastnih odborov NO v državi. Sledilo je poročilo br. Kokolja Franja kot starešine Omladine NO, ki je referiral o izvršeni fuziji viteških sekcij in Omladine NO. Razveseljiv je zlasti pokret med mladino, ki ima danes že 24 svojih sekcij tako, da ima svoje postojanke skoraj na vseh srednješolskih in tudi meščanskošolskih zavodih. Načeto je bilo tudi vprašanje krojev ter je bilo pri tem ugotovljeno, da smejo nastopati naši kroji povsem javno v Beogradu, da pa je to ztabranjeno v Dravski banovini! Br. Šantel Bojan je podal poročilo o delu in uspehih tednika POHODA, ki kljub pomanjkanju vsake podpore in navezan le na plačila svojih naročnikov premaguje vse težkoče, ki so bile zlasti v času ostre cenzure včasih naravnost nepremostljive. Oprt na zaupanje naročnikov in požrtvovalnost iz samega idealizma sodelujočih piscev bo zastopal POHOD tudi v bodoče linijo jugoslovenskega nacionalizma, ki mora ostati neokrnjena in se mora še pojačatd. Iz blagajniškega poročila, ki ga je mesto zadržanega blagajnika br. Kobentarja Franceta podal tajnik Matelič izhaja, da je imel Oblastni odbor svoje finance povsem urejene. To je rezuitiralo tudi iz poročila br. Dežele Viktorja, ki je v imenu nadzornega odbora ugotovil izredno lep red v knjigah Oblastnega odbora in predlagal celemu odboru abso-lutorij s pohvalo. Ko je dobil Oblastni odbor soglasno raz-rešndeo, so sledile volitve novega Oblastnega odbora, ki so dale sledeč soglasen rezultat. V upravni odbor so bili izvoljeni kot člani: Dr. Cepuder Josip, odvetnik v Ljubljani, Cugmus Josip, direktor drž. železnic v Ljubljani, Dr. Dolar Simon, direktor drž. gimnazije v Kranju, Dr. Dular Milan, direktor Velesejma v Ljubljani, Farčnik Ivo, uradnik TPD v Hrastniku, Jamnik Alojzij, dipl. agr. v Ljubljani, Kalc Jakob, zidarski mojster v Ljubljani Kobenter France, zasebni uradnik v Ljubljani, Kokolj Franjo, trgvec v Ljubljani, Kosec Lipe, državni uradnik v Ljubljani, Kregar Jože, akademik na Ježici, Matelič Miroslav, trgovec v Ljubljani, Šantel Bojan, dipl. phil., Ljubljana, Škcf Franc, šef glav. postaje, Ljubljana, Žvan Andrej, učitelj, Sl. Javornik. Kot namestniki: Kušar Janez, žel. uradnik, Ježica, Lipnik Janko, dfimn. mojster. Ljubljana, Dr. Lulik Ivo, odvetnik, Ljubljana, V nadzorni odbor: Kot člani: Bizjak Slavko, upravnik pošte, Domžale, ing. Cerjak Dinko, sreski šum. ref., No-vomesto, Dežela Viktor', žel. uradnik. Ljubljana, Fincinger Ognjeslav, kovaški mojster, Zagorje, Dr. Jenko Andrej, zdravnik, Polje-Vevče, Roš Boris, monopol, uradnik, Ljubljana, Sterlekar Milan, blagajnik Mestne hran., Ljubljana, Stražar Konrad, profesor, Kočevje, Špiear Jaka, ravnatelj Mestne hran.. Radovljica. Kot namestniki: Benko Vekoslav, učitelj, Laško, Bulc Franjo, industrijalec, Mirna, Penko Miško, žel. uradnik, Blanca, Prva skupna seja upravnega in nadzornega odbora se vrši 8. 7. t. 1. ob 15. uri v prostorih Oblastnega odibora, na tej seji se bosta upravni in nadzorni odbor konstituirala in določila podrobne smernice bodočega dela NO. Med slučajnostmi so nato posamezni zunanji delegati iznašali svoja mišljenja in svoje želje, vsi so soglašali v tem, da je delo NO. unjno potrebno in da je treba organizacijo razširiti, kolikor je pač to mogoče z ozirom na osnovni princip, ki se ga mora čuvati tudi v bodoče, da namreč NO ne more in ne sme biti organizacija, v kateri bi odločale mase in bi se vsled tega odražali v njej odmevi in vplivi vsakokratne politične situacije. marveč mora ostati organizacija, ki vsebuje v svojem rednem, zlasti pa izvršilnem članstvu le najbolj iskrene in najbolj požrtvovalne jugoslovenske nacijonaliste. Ljubljana Strelske vaje ljubljanske družine se vrše vsako nedeljo na vojaškem strelišču od pol 9. do 12. ure. Člani dobe municijo po znižani ceni 50 par za komad. Strelci, poslužujte se ugodne prilike in obiskujte redno strelske vaje. Škofljica Hrastnik V nedeljo dne 7. julija se vrši 3. redni občni zbor našega krajevnega odbora N. 0. Občni zbor bo ob 9. dopoldne v deški šoli. Udeležba je za vse članstvo N. O. strogo obvezna. Strelska družina v Škofljici priredi dne- 7. julija pri br. Comino veliko vrtno veselico z nagradnim streljanjem, kjer bo dobro po-skrbljeno tudi za dobro jedačo in pijačo ter se bo vrtilo staro in mlado. Pridite, vabljeni! ZAŠČITO ZOPER SOVE! Že nekaj dni sem kali nočni mir prebivalcem v bližini pomembne ljubljanske palače velika sova — uharica, nazvana tudi vir. S svojim skovikanjem moti naše spanje skoraj hujše, kot pijanci na cesti. Nekaj sosedov se je že zbralo in skušalo prepoditi to nečedno in glasno znanilko smrti, toda zaman. Ne gre za tisto zoperno skovikanje, bojimo se le to, da bi sova s svojim skovikanjem koga ne izpela. Svoj čas nisem verjel, da lahko spravi sova s svojim skovikanjem koga v prerani grob, odkar sem pa doživel, da je spravila sova v par dneh v grob zdravega človeka, verujem v moč sove in se resno bojim, da se bo zgodila kaka nesreča v tej palači-Baje se sova pojavlja po noči tudi še okoli nekaterih drugih velikih ljubljanskih hiš, kjer stolujejo razni že sedaj slavni možje. Prosim merodajne oblasti, da spravijo na varno to nevarno žival. Mestni fizikat ima sredstva proti mrčesu, plinskim napadom in drugim takim šibam božjim, gotovo jih ima tudi proti sovam. Če puste na kmetih brezbrižno skovikati to grdo žival, se ne čudim, v miestu pa je vendar toliko narodu prepotrebnih glav, da se je treba brigati za njih varnost. Kajti gorje nam, če bi se dogodile v teh palačah in zgradbah kake nesreče ali celo nagle smrti. Bog nas varuj! Občan- Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"! tiu&edus milo Šivalni stroji od Din 1600'- naprej. Otroški vozički od Din 200'— naprej. Dvokolesa od Din 950'— naprej. „Sachs“ motorji od Din 5000'— naprej pri ,/TRIBUNA" F. BAT JE L, LJUBLJANA, llirlo*»s ««»■ 4 Ceniki franko! Ceniki frankol : PmjB) sin J.Scncč Ljubljanska kartonažna tovarna Ljubljana Tovarna za papir in lepenko Količevo-Domžale Centrala: Ljubljana Čopova 16 Tel. int.: 23-07 in 34-81 Brzojavke: Bonač sin Ljubljana Vsakovrstne kartonaže, papir in lepenka Tovarniške znamke: za toaletni papir „Sanol“ in „Hermes“, za registratorje in mape za korespondenco .Hermes11 in „Redos“ MILO m s l f%calh,i pcaštk sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KA" PITALOM in domačimi delavci i» nameščenci. Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnja. Kupuje samo ves domače izdelke? SLAVIJ A z a v a r v* J e pod najugodnejŠimi pogoji: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automobile, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine 1.1. d. CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO v LJUBLJANI - Gosposka ulica 12 - Telefon štev. 21-76 in 22-7 Ureja odbor, “dflovaria in iz«, z. Narodno obrambno h,kov™ sadrngo, r.2.zo.Z., Miroslav Molel*. - Tiska M,tarna Merku, 1 predstavnik Otmar Mihnlek). Vsi *