GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Uto 1. štev. 164 - Cena 3.- lire
TRST, petek 23. novembra, 1945
Uredniitvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1-L Tel, št. 93806.99807,93808. Rokopisi se ne vračajo
Jugoslavija je v povojni dobi dala tipičen primer samopomoči pri obnovi ne glede na pomanjkanje vseh gmotnih sredstev. Ogromna večina ljudstva se udeležuje pri gradnji cest, mostov in tovarn.
Vfilsonova črta
Ko je leta 19U. izbruhnila prva svetovna vojna, je proglasila Italija svojo nevtralnost, ki jo je izrabila za to, da stopi v razgovore z eno in drugo vojskujočo se stranjo ter poizkusi izbiti iimvei koristi zase. Vo-jatka situacija pomladi 1915. je bila zaradi tedanjih dogodkov na vzhodnem bojišču precej telka za zaveznike, ki so zalo poizkušali vse, da pripravijo Italijo, da stopi v vojno na njihovi strani. Tako je prišlo do znanega londonskega pakta, s katerim je bilo Italiji — pod pogojem, da vstopi takoj v vojno proti centralnim silam — zagotovljeno, da dobi večji del Dalmacije in vso Istro, razen občine Kastav.
Po končani vojni je Italija, kot beneški trgovec, natančno zahtevala izpolnitev londonskega pakta in povrh tudi Reko, ki jo je londonski pakt priznal bodoči Jugoslaviji.
Zedinjene države Amerike, ki niso podpisale londonskega pakta, m jih le-ta ni vezal, so se protiviie ostvaritvi in uporabi teritorialnih točk tega pakta, ker bi bilo to v nasprotju s temeljnimi načeli Wilsonove deklaracije in vojnimi smotri, za katere so se zavezniki borili v »mislu svečanih izjav njihovih državnikov. Posledica tega stališča Združenih držav Amerike je bil splošno znani teatralni u-nik z mirovne konference in odkod italijanske delegacije, ki jo je vodil tedanji ministrski predsednik Orlando. Medtem pa si je ameriška delegacija le poprej prizadevala najti neko kompromisno rešitev vprašanja razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Eden glavnih, ki so se za to zavzemali in pri tem sodelovali, je bil svetovalec in desna roka predsednika WUsona, polkovnik House.
Glede na tedanji politični položaj bi bil moral pripadati Pulj, kot največja in najmočnejša vojna luka na Jadranu, Italiji. Strokovnjaki jugoslovanske delegacije v Parizu so dobili nato nasvet od ameriških zaveznikov, naj prouče možnost zveze Trsta s Puljem ne glede na obstoječo relezniško progo Trst-Kozina-Divača-Pulj, ki vodi po priznanju samih ameriških delegatov ■n strokovnjakov preko ozem-ja, kjer prebivajo izključno Hrvati in Slovenci.
Povoljna rešitev tega vprašanja ni bila moina, ker ozkotirna železnica Trst-Poreč ni ustrezala, drugih možnosti pa ni bilo. Zaradi tega je ameriška delegacija zavzela stališče, naj pripade ozemlje, skozi katero vodi železniška proga Trst-Divača-Rozina-Pulj, Italiji. V tem smislu je tudi predlagala mejo na Raži t. j. tako imenovano Wil-sonovo črto.
Ameriški predstavniki, zlasti polkovnik House sam, so priznali našim delegatom in posebej dr. Hinku Trinajstiču, podpredsedniku jugoslovanskega odbora, da je bila storjena s takim predlogom razmejitve našemu narodu velika krivica in žalitev. Bil sem tedaj v Parizu in Neprestano v stiku z dr. Trinaj-Hičem, s katerim sva razpravljala in proučevala vsa ta vprašanja.
Na to črto, kot mejo med Jugoslavijo in Italijo, se sklicuje danes podpredsednik italijanske vlade in trdi, da bi predstavljala ta meja, ki bi žrtvovala vso Istro in najboljši del našega naroda, najpravičnejšo rešitev. Po Njegovem mnenju namreč bi ostal zapadno od te črte samo riajhen del Slovencev, vzhodno °<i nje velik del Italijanov. On 'deje najbrže samo Reko in njene prebivalce. Ze D’Aannunzio Pa je nekoč rekel, da gre tu za avstroogrsleo mesto s slovanskim prebivalstvom, ki govori •fctbo italijanščino.
S svojo izjavo se podpredsednik italijanske vlade pridružuje 9rofu Sforzi in njegovi znani brzojavki o Zadru. O tem, kakšno mišljenje si lahko vsakdo nstvari o teh ljudeh in njihovi Obesni do resnice, bi bila vsaka beseda odveč. (Dr. Gjuro 'ervar).
Resolucija jugoslovanskih tekstilcev
Zagreb, 22. Tanjug. — Ob *a 'Jučku kongresa tekstilnih delav-
'■'v Jugoslavije je bila sprejeta re-"‘luctja, v kateri poziva kongres '8<t tekstilna podjetja v Jugosla-(V1Ji k skupnemu tekmovalnemu de-u «a obnovo dežele in razvoj toksin« industrije. Resolucija pouda-Is, da bodo delavci ln nameščen-? Jugoslovanske tekstilne Industri osredotočili v»e svoje napore v ?r*an igrane m tekmovanju in de-w s teta pomagali ljudstvu , Jugoslovanski tekstilni industriji ^ Proizvodnji oblačil, da bo mo-J4 Izvr&ltl svojo naloge v zvezi 7. ""V., tirade.
Temelji jugoslovanske demokracije
Izjave maršala Tita češkoslovaškim novinarjem
Maršal Jugoslavije, Josip Broz Tito je sprejel skupino češkoslovaških novinarjev. V razgovoru, ki je potekel v prisrčnem ozračju, je maršal Tito dal zastopnikom češkoslovaškega tiska izjave in odgovore na vprašanja o razitih aktualnih, političnih in drugih problemih Jugoslavije. V začetku razgovora je maršal Tito poudaril pomen volitev, pri katerih je najvarnejši moment dejstvo, da narodi Jugoslavije ne samo, da niso dovoHlt, da se oslabi njihova skupnost, temveč so to skupnost še bolj utrdili.
O značilnosti jugoslovanske demokračije je maršal Tito dejal:
Značilne črte naše demokracije se odražajo posebno v tem, da v Jugoslaviji demokracija ni samo formalna demokracija, ki temelji na besedah zakonov o svobodi zborovanj in govora, združenja in izdajanja časopisov itd. Pri nas to ni prvenstvenega značaja. Naša demokracija izvira iz drugih temeljev, v prvi vrsti iz enakopravnosti narodov Jugoslavije, federacije, nadalje pa iz globokih socialnih reform, ki smo jih podvzell. V novi Jugoslaviji ima delovno ljudstvo vse socialne pravice, ki niso ustvarjene Jele z zakoni, temveč so dosežene pred izdanjem zakonov. Naša demokracija je socialna, ker demokracija brca globokih socialnih reform ni demokracija. Naša demokracija je zelo široka. Pri volitvah je dobilo preko pet milijonov oseb pravico glasovanja, katere v stari Jugoslaviji niso imele. Pravico glasovanja so dobile tudi šene in mladina od 18. leta dalje, pa tudi mlajši, ki so se borili. To pomeni pravičnost za vsakega posameznika. To bi bili v glavnem elementi, iz katerih sestoji naša demokracija. Razume se, da temelji na tem, da ima ljudstvo svojo oblast v svojih rokah, da ljudstvo samo vodi upravo v odborih in da se ne vodi uprava preko okrajnih načelnikov. Narodni odbori so temelj naše nove demokracije.
O vlogi, ki jo igrata naciona. lizati ja industrijskih podjetij in agrarna reforma pri gospodarski obnovi dežele, je dejal:
Jugoslavija Je v povojni dobi dala tipičen primer samopomoči pri obnovi ne glede na pomanjkanje vseh materialnih sredstev. Mobilizirali smo do skrajnosti vse ljudske sile, tako da se ogromna večina ljudstva udeležuje pri izgradnji poti, mostov, tovarn itd. Razvilo se Je splošno navdušenje in ustvarjalni razmah. Ne bomo dopustili, da sedaj oslabi, temveč ga bomo še povečali, ljudstvo je razumelo, da mora samo izdelati, kar je potrebno, ne da bi čakalo samo na pomoč od zunaj, ter smo v glavnem dosedanje uspehe dosegli iz svojih lastnih sredstev. Pomoč zaveznikov je prišla do izraza pri prehrani, pomoč pri obnovi pa bo gele prišla do Izraza. Mnogo nam je pomagala Sovjetska zveza, sedaj pa že prihaja tudi pomoč za obnovo od UNRRAe. Kar se tiče zapuščene ln zaplenjene imovlne, zahteva ta dobro upravo in delo, za katero smo mobilizirali ljudstvo iz vseh krajev. Agrarna reforma v sedanji fazi ne bo prineslo državi posebne materialne koristi, zato pa bo prinesla ogromno socialno korist Na ta način se izvršuje kompenzacija, ki tudi politično zelo mnogo pomeni, Mi ne gledamo samo na materialno, temveč v prvi vrsti na socialno in moralno stran. Vprašanje agrarne reforme smo skuJall rešiti radikalno. DAava se bo potrudila, da ljudje, k! so dobili posestva, ne bodo prepuščeni samim aebl, temveč da Jim bo država pomagala * določevanjem načrta in z navodili m popolnejši način obdelave zemlje, ki je mnogi ne znajo. To je ogromno delo, katerega uspehi bodo vidni v nekaj letih.
Nato je maršal Tito poudaril vlogo žene v narodno osvobodilnem boju In vlogo mladine, iti predstavljata veliko organizirano moč, na katero se naslanja nova Jugoslavija. Marial Tito je dejal o stališču pravoslavne in katoliške duhovščine nasproti narodno - osvobodilnemu boju in stališču države nasproti cerkvi naslednje:
Del duhovščine, tako katoliške kakor pravoslavne, je bil takoj v narodno osvobodilnem boju. Večji del hiije duhovščine je bil prijatelj narodno osvobodilnega boja z razliko od večjega dela višje duhovščine, ki ni bila prijatelj in ki Je stala ali pasivno ali * okupatorjem. Za našo politiko nasproti cerkvi ne bo to Igralo nikakršne vloge. Ml smo naše stališče nasproti cerkvi določili Se v teku prvih let vojne. Mi ločimo vero in cerkev od posameznih ljudi in od tega, kako se posamezni duhovniki obnašajo Pri nes cerkev ni bila, ni in ne bo
preganjana. Duhovniki imajo vse možnosti vršiti svojo službo. Kadar pa gre za vprašanje agrarne reforme, — ta pa gotov del duhovščine moti, — ne moremo ločiti cerkve in ji ugoditi na račun drugih. Mi ne moremo trpeti, da bi cerkev zadržala mnoga ogromna posestva in da bi kmetje gladovali. Tu smo prišli v spor s posameznimi visokimi duhovniki. Drugače drugih problemov ni. Odnose med cerkvijo in državo bomo na podlagi sodobne demokracije uredili na ta način, da bo cerkev ločena od države. Verjetno verouk v šolah ne bo obvezen predmet.
O izgledih za zbližanje balkanskih narodov je dejal:
Demokratizacija vsake dežele na Balkanu bo v mnogočem doprinesla k zbllžanju balkanskih dežel tako na gospodarskem, kakor na drugih poljih, ker enaki notranji demokratični sistemi odstranjujejo vse element« nezaupanja. Odnošaji med Bolgarijo Domovinske fronte in Jugoslavijo, odnošaji med Jugoslavijo in Albanijo so odlični ne gle-ne na poizkuse gotovih reakcionarnih elementov v Bolgariji, da z raznimi provokacijami onlemogo-čijo zbližanje. Bolgarija je na poti notranje demokracije ter gre vsak dan na tej poti dalje. Ravno tako je z Albanijo. V notranjosti samega Balkana je po mojem mnenju sedaj odstranjeno ono, kar je nekdaj pomenilo »sod smodnika*. Ta »sod smodnika* Je odstranjen že samo s tem, da so balkanski narodi šli po poti demokratizacije dežele in po poti čim močnejšega zbliža-nja. Zato v notranjosti Balkana ne bo elementov razdora, ako bi ne bili vrženi od zunaj. Jugoslavija je prt Uresničenju zbližanja balkanskih narodov ln pri odstranjevanju elementov razdora Igrala veliko vlogo ter je nedvomno glavni čini-telj nevtralizacije, važen element pomirjen ja.
Na vprašanje o možnosti sodelovanja Jugoslavije in Češkoslovaške na gospodarskem, kol. turnem in drugih poljih je maršal Tito dal sledeči odgovor:
Odnošaji med Jugoslavijo in Češkoslovaško so bili do vojne dobri. V teku te vojne niso ustvarjeni nikakršni elementi, feo bite od-noaaje porušili. Nasprotno, ravno zaradi »kupnega trpljenja »o U-stvarjeni pogoji za še močnejše zbližanje, ker so narodi Češkoslovaške ki Jugoslavije v tej vojni dobili veli knauk. O odnosajih medsebojnega prijateljstva dn tesnejšega gospodarskega in političnega sodelovanja sploh ni vprašanja. Zato je dolžnost vodilnih oseb Jugoslavije in Češkoslovaške, da očuva-jo te odnošaje.
Na vprašanje, kako Jugoslavija gleda na izmenjavo prebivalstva med Češkoslovaško in Madžarsko, je maršal Tito odgovoril:
Mi smo v naši Jugoslaviji še v času vojne zavzeli določeno stališče nasproti narodnim manjšinam. Proti Nemcem kot krivcem, ki so izvršili neverjetna zverstva v Jugoslaviji. smo postopali najstrože, medtem ko smo proti madžarski narodni manjšini postopali blago in širokogrudno. To ni bil izraz slabosti, temveč smo zavzeli to stališče ravno zato, ker smo bili zmagovalci. Glede naših ukrepov nasproti Madžarom lahko rečem, da nam v začetku ni bilo vse jasno, kakor danes. Madžari so v Češkoslovaški igrali drugačno vlogo, kakor v naši deželi, Tam so bili eks-panzivni ter so stremeli za denacionalizacijo oziroma asimilacijo slovanskega življa. Tam je zgodovina v mnogo ostrejši obliki pokazala nasprotstva, ki so med Madžarsko in Češkoslovaško, kakor pa pri nas, tako da mislim, da češkoslovaška vlada pravilno postopa, ko zahteva izmenjavo prebi-
valstva. Toda potrebno je, da so pri tem izvzeti protlfaši3ti. Moram reči, da izkušnja iz preteklosti kaže, da se ne sme več prakticirati da bi se narodna manjšina v notranjosti neke države pri svojem postopanju smatrala kot državljan druge dežele. Nova Jugoslavija ne bo nikdar dovolila, da bi bile v njej manjšine, ki je ne bi smatrale za svojo domovino, temveč bi za to smatrale kako drugo deželo.
Na koncu razgovora je maršal Tito na vprašanje, kaj misli o pomenu upora slovaškega naroda v letu 1944, odgovoril:
Pomen upora slovaškega naroda je v tem, da se je zgodil še v času, ko je bila Hitlerjeva Nemčija v onih krajih še dovolj močna ki cxa je pomenil rehabilitacijo slovaškega naroda, ki je s tem pokazal svoje pravo razpoloženje in izbrisal madež, ki so ga napravili izdajalci slovaškega naroda. Mi smo upor v Slovaški pozdravili ter smo ga znali ceniti, ker naši narodi vedo, kaj pomeni dvigniti upor proti okupatorju pod takimi okoliščinami.
Položaj
Ostavka nadškofa Damasklnosa
Atene, 22. — Novi ministrski predsednik Sophoulis je izjavil, da je regent nadškof Damaskinos odstopil zaradi kraljeve poslanice, ki je bila v bistvu preklic mandata, ki mu je bil poverjen preteklega decembra lanskega leta.
Ko so novi ministri prisegli nadškofu Damaskinosu, so ga prosili, naj umakne svojo stavko, ki jo je podal zaradi poslanioe kralja Jurija.
Resori nove vlade so razdeljeni takole:	predsednik:	Themistocle«
Sophoulis; podpredsednik vlade in minister brez listnice: George Ka-fandaris; podpredsednik in minister za gospodarsko koordinacijo: Emanuel Tsouderos; zunanji minister in vršilec dolžnosti tiskovnega ministra: Ivan Sofianopoulos; Javna varnost: Stamatismereuris; notranji minister in vrčilec dolžnosti pravosodnega ministra: Constan-Un Rendis; narodno gospodarstvo: Giorgio Veranzanls; vojni minister: general Theodor Manetas; socialno skrbstvo: Leon Jassonldes; Javna dela: Theodor Havinls; prehrana: George Cartalis; poljedelstvo: Chry-sios Evelpides; prosveta: Athana-sides Novas; guverner severne Grčije: general Alczander Merendi-tls.
Pariz, 22. APP. — Popoldanski ll»t »Le Monde* proučuje britan-
sko politiko v Grčiji med vladno krizo in piše :
«Ce je točno, da je britanska vlada postavila kot pogoj za finančno pomoč, da se plebiscit odgodi za tri leta, bi to pomenilo, da je britanska politika v Grčiji doživela popolno spremembo. Doslej smo jo smatrali za naklonjeno povratku kralja.
Ljubimka britanske politike je bila ljudska monarhistična stranka, ki se pa sedaj na srečo postavlja proti odgoditvi in bi rada videla plebisoit čimprej, ker meni, da je javno mišljenje sedaj za kraljev povratek.*
List opozarja na stališče kralja Jurija, ki je izjavil, da je britanski sklep za grški narod nesprejemljiv, in nadaljuje:	«Govorica
«DaHy Heralda*, organa laburistične stranke, ki piše, da to stališče jemlje kralju vse iagled« aa vrnitev na prestol, poudarja to spremembo politike angleške vlade, Anglija podpira odslej republikanske stranke. List piše, da Je bila nova Sofulisova vlada na splošno dobro sprejeta lh zaključuje z izjavo, da Je prihodnost te vlade odvisna od njene delavnosti na gospodarskem in finančnem polju, kakor tudi od pomoči, ki jo bo dobila od londonske vlade.*
Istra bo volila
25. novembra si bo narod Istre s tajnim in svobodnim glasovanjem izvolil svoje krajevne in mestne odbore ter okrajne in mestne ljudske skupščine. Hrvati ter Italijani bodo zedinjeni in povezani v protifašistični zvest glasovali za svojo ljudsko oblast, ki je že doslej pokazala, da edina lahko rešuje njihove življenjske probleme. Svoboda in ljudska oblast, preko katere odloča narod sam o svoji usodi, sta napravila konec preko dvajsetletnemu trpljenju prebivalcev Istre, Po vseh okrajih in mestih Istre se vršijo številni sestanki, na katerih razpravlja istrsko ljudstvo o važnosti demokratičnih volitev. Na teh sestankih zbirajo Hrvati in Italijani svoje kandidate. Ljudstvo Pulja nima še možnosti da si izvoli svoje prave zastopnike, ker je Zavezniška uprava odbila predlog jugoslovanske vojne uprave ,da bi se tudi v Pulju izvedle volitve za ljudsko oblast. Vsa svobodna ln demokratična Istra čaka z veseljem na dan volitev, ko bo z množično udeležbo izpričala pred vsem svetom voljo svojega ljudstva. Množični sestanki po vsej Istri dokazujejo zgodovinske dneve, ko se kujeta bratstvo in enotnost vgega istrskega ljudst«h ter njegova lepša bodočnost.
Varšava, 22. Tanjug. — Dopisnik i Tanjuga poroča, da je ves poljski tisk pazljivo sledil volitvam 11. novembra v jugoslovansko ustavodajno skupščino.
Varšavski dnevnik »Varšavsko življenje* objavlja vollvne izide in pravi, da ,#o politične posledice volitev zelo dalekoscžoe in globoke. Volitve so dokončno in popolnoma razkrinkale opozicijo. Subašič in Grol sta se pokazala pred svetom kot opozicijska generala brez vojska, to pomeni, da sta se pokazala v resnični podobi.
Osrednji organ poljske delavske stranke «Ljudstvo» piše na prvi strani, da so jugoslovanski narodi izrazili svojo voljo, da hočejo biti gospodarji v lastni hiši in nočejo biti predmet tujih spletk ln Iriter-vencij. Posledica volivne zmage je bila okrepitev demokratične Jugoslavije v Evropi.
Pogoji za mir so se povečali in s tem »e Je okrepil demokratični temelj v Evropi.
«Lodzski dnevnik* pravi: »Največja zmaga demokracije v Evropi je zmaga ljudske fronte v Jugoslaviji*.
Preganfanle korolklh Slovencev
Ljubljana, 22. Tanjug. — Koroški Slovenci so pred kratkim s starimi narodni običaji proslavili svoj cerkveni praznik. Na teh proslavah je koroška mladina v slikovitih narodnih nošah plesala narodne plese pod lipo.
Naslednjega dne so oblasti izvršile številne hišne preiskave z utemeljitvijo, da iščejo slovensko propagando. Hišne preiskave so to-vedli ist iorožniki, ki so oktobra 1944. strahovito preganjali iste koroške Slovence, ki so v tem. času pomagali k pobegu britanskim vojnim ujetnikom, ki so bili v taborišču za vojne ujetnike na Koroškem.
zapustili tabor opozicije Petkova in Gečeva in glasovali za domovinsko fronto.
V kraju Godečka Oskolja Je bil neki član opozicije postavljen kot opazovalec na volitvah. Ob zaključku dneva je zapustil svoje mesto in glasoval za domovinsko fronto.
18. novembra so se najboljši prijatelji Nikole Petkova v vasi Bojan v okolici Sofije, odrekli njegovi politiki in se udeležili volitev, glasujoč za domovinsko fronto.
Tihonov živahno opisuje atmosfero splošnega navdušenja med volitvami. Opisuje ganljivo srečanje na volišču z najstarejšim možem v Bolgariji Ivanovim, katerega 105. rojstni dan so pred kratkim slavili. Ko je vrgel svojo kroglico v skrinjico, je ta stari možak iz vasi Ribnica dejal: »Glasujem za srečo svojega naroda, ki je prvič pričel srečno in svobodno živeti*.
KRIVCI SMRTI 22 MILIJONOV LJUDI
Razprava proti nacističnim voditeljem v Nurnbergu
Nuemberg, 22. — Danes se je nadaljevala razprava proti 20 nacističnim voditeljem, ki so obtoženi, da »o izzvali vojno, v kateri je umrlo 22 miljonov ljudi. Ameriški sodnik Jackson je danes prebral obtožnico, v kateri navaja zločine teh nacističnih voditeljev. V obtožnici je dejal med drugim: «Ce postane napadalna vojna s kršitvijo obveznosti, prevzetimi s pogodbami, predmet mednarodnega zanimanja, as mora tudi aa njeno pripravo zanimati mednarodna skupnost.
Tsrorižem je bilo glavno orožje, ki j« sluiHo zagotovitvi povezanosti nemškega naroda med vojno*. O sodišču pa je dejal: »Statut tega sodišča jasno izraža, da zakon ne
obstaja le za ravnanje in delovanje navadnih ljudi, marveč, da so tudi tisti, ki vladajo narode, podrejeni bogu ln človeštvu.
Stališče, iz katerega izhajamo je, pa naj ima narod kakršnosibodi zahtevo ali kakršenkoli očitek proti »status quo*, da je napadalna vojna nezakonito sredstvo sa zadostitev tej zahtevi, ali za spremembo obstoječega reda. Obtoženci so pričeli napadalno vojno, so napadh in osvojHi sosednje narode ter vodili zunanjo politiko, za katero so vedeli, da mora gotovo privesti do vojne*.
V svoji obtožnici govori Je o nemških zločinih nad Zidl, nad zavezniškimi letalci itd. Nadalje pa tudi razkriva nemške vojne načrte.
„Pravda“ o niirnberškem procesu
»Pravda* piše ob pričetku nttr-berSkega procesa:
»Mednarodni reakcionarji so dobili nov udarec. Njihovi napori, preprečiti proces proti glavnim vojnim zločincem ln njihovi poskuri, ponoviti politično farso, ki so jo uprizorili po prvi svetovni vojni, so doživeli polom.
Glavni zločinci fašističnega militarističnega razbojnlitva »o na zatožni klopi. Slišali bomo njihove zadnje besede, prodno bodo za vselej ■'tlhnill.
Ljudstva pozdravljajo pričetek sodbe nad evropskimi krvniki. Vendar pa moremo od daleč vidsti od besnosti spačeno Francovo lice. Sala zar poskuša s sramotnimi »demo-Icrutičuinji valitvami* prepleskati fašistično pročelje svojega režima. Na Norveškem spreletava starega
Hamsuna v Ječi strah in besnost. In kaj delajo švedski sokrivci fašl-stičnlh razbojnikov?
To so samo nekateri od onih, ki so pomagali Gdrlngu ln Heseu pred zločinsko vojno, med vojno h» po vojni, povsod in v vseh kotih Evrope In Amerike. Ker sta stavljsla svoje upe vanje, Gbrlng ln Hess in z njima mnogi drugi, nista izpraznila stekleničke s strupom, ko sta še imela čas.
Po svoji mednarodni važnosti sega proces daleč preko nemških meja. Hitler je bil dojilja evropske reakcije in mednarodnega Imperializma. Ima polotlčn* starše ln zelo veliko število sorodnikov. To niso samo Nemci. To niso niti zgolj argentinski fašisti. Želo mnogo izmed njih je prostih. Nekateri izmed njih, M so v svojih deželah celo
na oblasti. Prepričani so, da Jih ni mogoče nazvotl zločince, ker so državniki. To je misel, ki so Jo imeli sedanji obtoženci. Prepričani •o bili, da jim daje njihov položaj in naslov nedotakljivost. In zares •o ss znani ameriški to britanski pravniki zapletli v globoka razpravljanja, ali je mogoče, državne vladarje soditi saradi vojne in vojnih zločinov,	^
In vendar so ti ljudje sedaj na zatožni klopi. Vol mednarodni reakcionarji bodo s bojaznijo sledili Niirnberškemu procesu. Dokazilno Postopanje proti obtoženoem bo moralno in politično dokazilno postopanje proti vsem tistim, ki so imah v svojih načrtih rasbojnlžtva to najokrutnejše nasilje, kot sredstva mednarodne diplomacije in
politik«.
Celotno delovanje nemške fašistične vlade valja kot Močlnako pripravljanje na roparsko vojno. Odgovornost Gbringa, Hess«, Ribbentropa in drugih »e ni pričela samo « dnem, ko so nemške čete v izvrševanju njihovih načrtov napadle Češkoslovaško, Avstrijo, Poljsko in drug« države, temveč a trenutkom, ko so pričeli kovati načrte o za-vo Je vanju Evrope to vsega sveta.
Belsmskl proces Je bil predgovor, uvodna beseda k niirnberškemu procesu. Predgovor, ki Je bil kot znano, mnogo predlog In neposebno uspešen. Britanski pravniki si na tem procesu niso mogli pridobiti nikakršnega zaupanja. Zagovarjali so zločina ln ne zločine«. Nemškim zagovornikom na niirnberškem procesu je bila dana možnost dokazati, <ia izvrševanje njlhovpi poklicnih dolžnosti n« pomeni solidarnosti s poklicnimi krvniki.
Madžarska vlada
narodne fronte
Budimpešta, 22. Tanjug, — Dopisnik Tanjuga la Madžarske poroča: List »Szabad Nop», organ madžarske komunistične partije, piše: «Nova madžarska vlada, sestavljena pod predsedstvom Zoltana Tildya, je vlada Fronte narodne neodvisnosti Madžarske ta mora izvesti program Fronte, v kateri so združene štiri demokratične stranke, in to: stranka malih kmetov, komunistična stranka, socialno demokratska stranka to narodna kmetska stranka. Program je bil sestavljen ln objavljen še pred volitvami. Sestavili so ga štiri omenjene stranke. Rešiti vprašanje preskrbe, ustaviti inflacijo, očistiti upravo to s krepko roko do konca voditi borbo proti reakciji — samo na teh načelih more temeljiti program nove vlade. Ta osnovna načela Je treba izdelati In uresničiti. Madžarska komunistična stranka bo podpirala vlado Zoltana Tildya pri izvrševanju tega programa. Ml komunisti hočemo trajno in stalno vlado. ------
Francoska vlada
Pariz, 22. — V petek bodo sklicali ustavodajho skupščino, da bo odobrila novo koalicijsko vlado, ki je sestavljena iz 22 članov, ki ji predseduje De Gaulle. V tej vladi Je dobila pet mest vsaka izmed treh strank — komunistična, socialistična to ljudsko republikansko gibanje. Nova vlada se bo danes prvič sestala in bo v petek predložila svoj načrt skupščini.
Komunistična stranka je v sredo zvečer poaala izjavo, v kateri potrjuje svojo odločitev, da bo dejansko sodelovala v novi vladi za procvit boljše, demokratske in neodvisne Francije to jo privedla V) prve vrste svobodnih držav.
Seja angleške vlade
London, 22. AFP. — Attlee, ki Je predsedoval dar.es zjutraj vladni seji, je podal podrobno poročilo o razgovorih v Washingtoa«.
Vlada Je tudi proučevala resolucijo konservativcev proti notranji politiki.
Agencija Reuter poroča, da je bilo 20. novembra zvečer objavljeno, da bo konservativna opozicija predala spodnji zbornici resolucijo o nezaupnici laburistični vladi v sveži s podržavljanjem cele vrste vodilnih panog britanske industrije, zaradi neuspeha v notranji politiki zbog prekomernih izdatkov v zvest s politiko gradnje stanovanj ta v zvezi z demobilizacijo oboroženih sil. Kot pričakujejo, bodo to resolucijo, ki bo predložena prihodnji teden spodnjemu domu, podpisali vodja opozicije, bivši ministrski.predsednik W. Churchill, bivši zunanji minister Antony Eden to bivši minister za vojne proizvodnje Oliver Ltttleton, kakor tudi drugi vidni voditelji konservativne stranke. Pričakujejo, da bo zara-dj ta resplueije priSlo do debato koncem tega tedna, nakar še bo izvršilo izredno glasovanje.
Ionov o boliarskili voM
Sofija, 22. Tass. — Znani sovjetski pisatelj Nikolaj Tihonov, ki se mudi kot posebni dopisnik »Kra-snaje zvezde* v Sofiji, poroča, da so na dan volitev mnogi Bolgari
Laburistični poslanec
v Albaniji
Tirana, 22. Tanjug. — ATA poroča, da Je ministrski predsednik albanske vlade general Enver Hodža sprejel laburističnega poslanca za Manchester Hutchinsooa in se z njim zadržal v polurnem prisrčnem razgovoru. Poslanca Hutchinsona, ki ga je spremljal dopisnik «Daily Telegrapha* Edvarda, je sprejel tudi albanski zunanji minister dr. Omer Nishanl.
Anahronizmi sodstva
12. t m. je «11 Lavoratore* objavil članek: »Ustanova, ki ne deluje: »Takozvani ljudski sodniki izrednega porotnega sodišča*. V tem članku je opisan čuden postopek sodnikov, ki oproščajo ali pa obsojajo na mile kazni člane posebne policije in vojaških oddelkov Mussolinijeve republike, ki so se na nemški strani borili tudi proti italijanski državi in bi Jih morali po zakonu že zaradi njihove pripadnosti tem formacijam obsoditi na smrt.
Članek omenja tudi, da je nesmisel, da sede v tam izrednem porotnem sodišču takozvani ljudski sodniki, ki so jih poklicni sodniki popolnoma omrežili, da v večini primerov oproščajo fašistične kriminalce.
Zaradi tega članka je predsednik zveze sodnikov Julijske krajine 14. t. m. prijavit odgovorne urednike državnemu tožilcu, da bi podvzal proti njim ukrepe, ki so v njegovi kompetenci. «11 Lavoratore* je včeraj na to obtožbo odgovoril s člankom pod gornjim naslovom, ki ga objavljamo v prevodu:
Sodišče, ki bo obravnavalo obtožbo, ki so jo vložili proti nalomu listu sodniki izrednega porotnega sodišča, bo Imelo pred seboj zelo tefduno ‘nalogo. To bo edinstven primer t’ analih pravosodstva ne It s pravnega, ampak tudi predvsem z moralnega in političnega stališča. In obsodb« bo presegala krajeven pomen, bo imela selo velik odmev, ki bo segal daleč preko pokrajinskih meja.
Gre namreč za nasprotje, ki prihaja do izraza v mestu, za katero se zanimata Evropa in svet; nasprotje med ljudsko voljo po obnovi in kristalizacijo premaganega, toda še ne mrtvega sveta. Ta spopad se v različni meri dogaja povsod, od Anglije do Balkana, od Francije do Indonezije in se v Trstu (n V Julijski krajini prav posebno zaostruje. Tega mesta se namreč mednarodna reakcija v svojem boju za obstanek oklepa kot selo važne postojanke, in revolucija (to besedo pojmujemo v njenem najširšem in najglobljem smislu, ne pa sektaško) prejema In vodi borbo z odločno doslednostjo.
Za kontinentalno Evropo koneo nacifaiizma ni pomenil le spremembe ministrskih sestav, uvoda k novemu ravnotežju ril in povratka k predfašističnemu sistemu. Ne! Ljudstva se niso borila proti fa-šiemu po milem ukazu monarhov ali predsednikov republik; marveč so oni sami napovedali ln vod<* vojno ter te pri tem izpostavljali vsakovrstnim nevarnostim, trpljenju In žrtvovanju do končne zmage. In danes so ta ljudstva odločno proti temu, da se povrnejo na »status quo ante», in bodo povrh tega terjala še nekaj več. Nove ljudsko napredne demokracije se ne porajajo le v vzhodni Evropi. Tudi v Italiji ln Franclji bodo Konstituan-te od ljudst\xi dobile nalogo da pravno potrdijo politične in socialne pridobitve osvobodilnega boja, M
zato povsod predstavlja revolucijo, v onem Širšem pomenu besede kot smo omenili.
Povsod v Evropi je obsodba na. cifaiističnih zločinoev, M so jo odloči« zunanji ministri na moskovski konferenci, telo velike važno«« in postaja izrednega zgodovinskega «n političnega pomena. Duh odločitev, ki so jih sklenili Združeni narodi v Moskvi navdaja tudi svobodoljubna ljudstva v njihovih zahtevah po
strogi sodbi, ki naj bo drugim za zgled proti onim, ki so odgovorni za tolikšno zlobo, za tako grozotno trpljenje in »a ne s končno število borb za svobodo, ki so jih vodilo nedolžne množioe. Potrebna je, izredna in revolucionarna justioa. Zaradi tega so povsod ustanovili Ljudska in izredna sodišča v skladu z moskovskimi sklepi. Na osnovi teh sklepov bi morali fašističnim zločincem sodi« ljudstva, ki so bita njih žrtev, torej po logični doslednosti v skladu z voljo teh ljudstev, z njihovim čutom za pravičnost in njihovimi potrebami.
Ce smo tedaj začeli obsojati razpustitev Ljudskega sodišča, če smo poudarjali juridične pomanjkljiva. stl poznejše zakonodaje tn orpani-čno nezmožnost sodišča, uspešno izvrševati nalogo, ki bi ji moralo biti kos ln če smo nadalje poudarili, kako so bile obsodbe, ki jih je izreklo bile neprimerne in so i*rva-le ostro kritiko ljudstva, tedaj smo tvjiii le dolinost zastopnikov in zaščitnikov protifašistične borbene linije, ki »mo te je ln se je bomo še nadalje držah. Vršili smo le dolinost glasnikov širokih ljudskih mnoiio, ki imajo pravloo, do onega kar smo obrazložili zgoraj, da uveljavijo nasproti fašističnim zločincem svojo voljo. Sodišče bi moralo izvrševati to voljo. Četudi sodniki teh sodišč niso bili m niso borbeni antifašisti, bi »e morati držati antifašistične, to je revolucionarne smeri. Nasprotno, držali so se kruto, strogo brez spremembe interpretaoijskih norm fašističnih zakonikov... Kakor bi — če stvar primerjamo s tedanjim stanjem — francoska revolucija morala uveljaviti zakona absolutistične monarhije, da M sodila Capeta, ali pa, če bi za sojenja carjev Oktobrska revolucija morala uveljaviti zakone carskega zatiranja.
Prišlo je torej do absurda, ko sodišče, ki bi moralo »oditi v imenu ljudstva, pa v pravdoreku uporablja načela, proti katerim se je narod uprl, se boril in zmagal. Prišlo je do absurda, da je sodišče, ki je bilo postavljeno za iztreoljenja vseh ostankov fašizma, stvarno podredilo tvoj postopek juridlčnim kristalizacijam onega režima in prejšnjega; ki ga je ustvaril. Sodišče, ki je bilo postavljeno zato, da bi novi časi zmagah nad preteklostjo ni umeto rešiti se te preteklosti. Četudi mu primarno dobro voljo vendarle ni uspelo razvozlati zamotanosti oblike, ko je vendar bila njegova naloga globoko poseči v bistvo. Kes je, da se lahko opravičuje a drugo absurdnostjo, za katero ni odgovorno. To je, da ni izšla nobena izredna odredba za prooeee proti fašističnim krivcem, odredba, ki bi nudila sodišču pravno pomoč, in omogočala uporabo najprikladnej-Hh formul, za predmet sojenja. Toda z novo tvarino, novimi noče« in z izrednostjo njegove jurisdlkdje, bi moglo tudi stare formule uveljaviti v skladu z ljudsko voljo, ki bi jo v tem primeru morali smatrati kot zakonodajalčev namen.
Zato je ljudstvo nezadovoljno, ker je lepreirtdešo, da so ga kot nosilca suverenosti ogoljugab v izvršitvi njegovih namer in ki je kot žrtev fašistov smatralo, da ga je doletela sjuetitia denegata*. Mi smo izra-ziU to nezadovoljstvo — in čeprav nas bodo obtoževali zakrknjeno, sti — bomo le nadalje to trdili. Ni naša krivda, če je ljudstvo napredovalo, sodstvo p« saeežsle.
PRIMORSKI DNE VNI&
— 3 —
23- novembra 1945.
V znamenju demokracije št. 11
Pred odstopom okrajnega NOO v Sežani
16. i. m. popoldne ae je vršila seja Okrajnega Izvršnega odbora za Sežano ob prisotnosti g. guvernerja Cap. Schmitta. V začetku seje so razpravljali o predlogih glede novega tajnika (dosedanja tajnica je bila obsojena na 6 mesecev zapora, o čemer smo že poročali), 0 dovajanju mleka v Trst, krmi za živino, obnovi itd. Po končani debati o teh zadevah, je g. guverner izjavil, da je bil izdan nov splošen ukaz o preureditvi odborov. Po tem novem ukazu bi v Sežanskem o-krajnem odboru ostali izvrdni organi le predsednik in štirje člani odbora. Vsi ostali člani ter še iz vsake vasi po en član, pa bi tvorili posvetovalni organ, ki bi se lahko sestajal tudi skupno z ožjim odborom. Gospod guverner je pri pomnil, da ta ukaz velja za vso Julijsko krajino ter da se morajo VBe oblasti po njem ravnati. Dejal je tudi, da ae s tem ne bi napravile velike izpremembe -in kon čno je to le začasno, dokler se ne uredi vprašanje pripadnosti te pokrajine. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad dosedanjim delom odbo ra ter pripomnil, da je bil okrajni NOO od zaveznikov le začasno in ne uradno priznan. Člani odbora so temu ugovarjali, ded, da jim je gospod guverner že enkrat pokazal potrdilo, s katerim ZVU priznava Okrajni NOO za S- iano. Toda gospod guverner je vztrajal pri svo-
jem. Člani okrajnega NOO pa so g. guvernerju izrazili svoje začude nje nad tem, da se včasih popolnoma pozablja na to, da se je naše ljudstvo za svojo oblast borilo in da so zato mnogi naši ljudje tudi
Dsoda slovenske šole
(Ih gospod Simoni)
Zadnje tedne so se postopoma odpirale slovenske Sole pod vrhovno Zavezniško upravo. Postopoma, z velikimi težavami, prizadevanji, tudi z borbami, precej pogostimi borbami naših staršev, roditeljskih svetov; Se niso vse odprte, največ jih dela z zelo skrajšanimi urniki, opremljene so za silo in name-ščenstvo je pogosto zelo svojevrstno. Prav veliko zlo pa je Damoklejev meč negotovosti, ki jim visi nad glavo. Ali pa jih je celo več. Poglejmo enega.
Že pred nekaj dnevi je «Pn-morski dnevnik* javil primer našega slovenskega pisatelja, enega najboljših naših vzgojiteljev, prof. Andreja Budala, ki mu odredba g. Simonija, najvišjega Zavezniškega šolskega upravitelja za slovenske Sole, prepoveduje, da bi se po 20 letih fašističnega izgnanstva smel vrniti v svojo domovino.
Prosil je za premeščenje v svoje rodno mesto Gorico, da bi po 20 letih zopet poučeval slovensko mladino. Ni zanikal Zavezniških oblastev in sodelovanja z njimi, ne, saj se je nanje obrnil, da bi mu dali mesto profesorja, ali morda celo ravnatelja na kakšni slovenski srednji šoli v Gorici. Le mesta šolskega nadzornika za Goriško, ki mu ga je dekretiral g. Simoni, ni hotel sprejeti.
V času pogajanj z g. Svmoni-jem so namreč slovenski prosvetni zastopniki zahtevati na Goriškem popolno šolsko enakopravnost z italijansko šolo; tudi mesto šolskega superinten-danta. Tega mesta Slovencu oziroma slovenskemu Solniku niso hoteli dati, marveč so mu ponujali samo podrejeno mesto nadzornika. Zato ga prof. Budal ni hotel sprejeti. Ni hotel sprejeti drobtinic iz drugih rok, kot zastopnik slovenskega ljudstva, ki je zahtevalo cel kos kruha, ki ga je pridelalo, si ga priborilo na lastni zemlji. Ni klonil fašizmu, ni klonil samovolji g. Simonija. Ostal je dosleden, značajen borec za slovensko pravico, za slovensko narodno enakopravnost. Zato je kaznovan, zato se ne sme vrniti v domovino.
Ako nad najvišjimi vrednotami naše slovenske šole vlada samovolja z vrha, potem...
padli. Dejali so mu tudi, da so zaveznik! še v času borbe obljubili, da bodo spoštovali stanje, ki ga bodo našli v po njih zasedenih krajih. G. guverner pa jim je odgovoril, da so po drugih okrajih spremembe že izvršene in da Sežanski okraj ne more biti izjema. Na njegovo vprašanje, če bodo člani O-krajnega NOO zapustili službo v primeru, da se te izpremembe izvedejo, »o mu ti odgovorili, da bodo v tem primeru primorani prekiniti vsako sodelovanje z ZVU, da pa tu ne gre za kake službe, ker oni vršijo le svojo dolžnost, ki jim jo je naložilo ljudstvo s tem, da jih je izvolilo. Zato je tudi edino ljudstvo upravičeno, da jih odpokliče. G. guverner se je zanimal, kako so bili izvoljeni in tovariši so mu to točno pojasnili. Prosili so ga, naj njihovo stališče tolmači svojemu predstojniku. S tem je bil sestanek zaključen.
Sežanski okrajni NOO je danes na tem, da odstopi.
Brez dvoma je ta korak, ki ga bo napravil, popolnoma pravilen, in bo zavzel enako stališče, kakršnega so zavzeli osi odbori naše ljudske oblasti, ko so bili po uredbi št. 11, s katero ae ljudstvo Julijske krajine ne more strinjati, prisiljeni v celoti odkloniti sodelovanje z ZVU.
Nočemo danes znova pisati, ka-
ko so prikrajšamo z mamo tdemo-kratično» uredbo demokratske svoboščine, M si jih je ljudstvo priborilo, kako nastopa uredba št. 11 proti voiji ljudstva, ki se je samo odločilo za ljudsko oblast in jo svobodno izvolilo.
Hočemo, pa opozoriti na dejstvo, da je ZVU prav na primeru. Sežane lahko spopnala, da ljudska oblast vrši delo veliko bolj uspešno in točno kot vsiljena, kjerkoli v Julijski 'Krajini.
ZVU lahko spozna, na primeru Sežane, da je delo ljudske oblasti rodilo velike uspehe, ker je pri njem sodelovalo vse ljudstvo prostovoljno m g velikim veseljem, kar dokazuje tudi izjava članov odbora, ki svojega dela tie pojmujejo kot službo, kakor tolmači tso ZVU, temveč kot svojo dolžnost napram ljudstvu, ki jih je izvolilo.
ZVU lahko končno na primbru Sežane apozna globoko demolerar tičnost ljudske oblasti, o kateri se je lahko sama na lastne oči in u-sesa prepričala oib priliki tajnih volitev v Sežani, ki so se pred kratkim vršile.
ZVU je gotovo tudi informirana, da so ljudje v Sežani (da drugod ne omenjamo) trdno odločeni braniti svoje pravioe in ljudsko oblast, za katero so *e sami odločili.
Spoštovanje samoodločbe ljudstva pa je osnova demokracije!
Lep uspeh
Po zaslugi mestnega odbora v Kopru je bil popravljen parnik, ki bo vozit na progi Trst-Koper
Od 21. t. m. vosi zopet redno parnik «Itala» iz Trsta v Koper in
obratno.
Parnik «Itala» je bdi težko poškodovan ob priliki bega Nemcev iz Kopra. Jugoslovanska ter zavezniška aviacija sta 29. aprila obstreljevali parnik, ki je bil poln Nemcev, munietje in <fPanzerfaustov».
Zaradi eksplozije municije, posebno pa «Panzerfaustov» je izbruhnil na parniku velik požar, ki je uničil ves krov in sobe, eksplozija je pokvarila stroje In drugo. Nemci so zgubili življenje, nekateri pa so bili ujeti.
Poškodovani parnik je stal nekaj časa v tržaškem pristanišču. Koprski mestni odbor se je takoj zanimal za parnik. Tedanja jugoslovanska pristaniška uprava je dovolila, da so ga odpeljali v Koper, kjer Je mestni odbor takoj naročil popravila v tukajšnjih iadjedelnteah.
Težave so bile velike, zlasti zaradi pomanjkanja delavcev, kovinarjev in raznega materiala, k! so ga morali kupiti celo na črni borzi v Trstu.
Mestni odbor je potrošil za celotno popravilo 3,200.000 lir.
Vsa dela, razen nekaterih popravil na dnu parnika, pa so napravile domače ladjedelnice «Istrla» ki «Depangher». Ostala manjša po-
Slrot« slovenske narodnosti, stalno bivajoče v Trstu in okolici, katerih varuhi žele, da jih spravijo v nadaljno oskrbo k dobrim drnilnans v Sloveniji, na] se zglase takoj na odseku za socialno skrbstvo, Via Ga-lati itev. 20 L Prav tako s« vabijo sirote iz Tržaškega okrožja, naj se zglase na Tržaškem okrožju, Piazza Ponterosso štev« § 1L
pravila so morali napraviti v tržaških ladjedelnicah.
Nato so ae pojavile večje težave z zavezniki in lastnikom samim, ki ae ni prej oglasil, ko je bil parnik še poškodovan,
S pretvezo, da je parnik vpisan v matično knjigo v tržaškem pristanišču, niso hotele zavezniške oblasti dovoliti, da bi parnik vozil 'z Trsta v cono B, pač pa drugam. Po dolgem prizadevanju članov koprskega mestnega odbora in zaradi njihove vztrajnosti, so Zavezniške oblasti vendarle na to pristale. Zlasti zaradi tega, ker je parnik svoj čas vozil Iz Kopra, ker so ga
odpeljali iz tržaškega pristanišča na popravilo z rednim dovoljenjem tedanjih oblasti, ker so vsa popravila napravili v koprskih delavnicah na račun mestnega odbora in ker je parnik v Kopru res potreben.
Jugoslovanske vojaške oblasti so šle odboru vedno na roko, v tržaški luki kakor potem moralno pri delu in pri pogajanjih s aaveail-ško oblastjo.
Parnik je male tonaže, a& tako progo je pa zelo primeren.
Mestnemu odboru je to veliko, moralno zadoščenje, Koprčanom pa veselje, da imajo zopet svoj parnik. Koprčani sami priznajo, da vse to ne bi bilo mogoče, če bi Mestni odbor NOO ne zastopal tako vztrajno in skrbno njihovih koristi.
Parnik odhaja iz Kopra ob 6,16; 9,—; 13.46; Iz Trate, v Koper ob 7,30; 12,30; 17,30.
V Trstu pristaja v pristanišču ob ribarnici (Peacherla).
Ptgrtfc Mi IM pmtimiMV M
V nedeljo, 25. t. m., zjutraj ob 9.30 ae bo vršil v Gorici veli. časten pogreb nad 100 partizanov in talcev, ki bodo preseženi is krajev, kjer so padli.
žalna svečanost se bo vršila na Travniku, kjer bo sledil cer kveni obred.
Vri partizani, * patrioti:* in sodelavci so vabljeni, da se zadnjič poslovijo od tovarišev, ld so dali svoja življenja v borbi za svobodo.
Vežna slava narodnim junakom!
Vabljeni so tudi vsi tovariši i* goriškega okrožja, ki so se svoj čas borili v Španiji.
Pogreb borcev t Sr. Križa
Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m. ob 14. url bo v Sv. Križu pri Trstu svečan pogreb devetih borcev, padlih v osvobodilnem boju. Naša dolžnost je, da se pogreb«, polnoštevilno udeležimo in s tem izkažemo čast in globok hvaležnost mladim žrtvam.
Prijave za Akademijo upodabljajočih mastnosti
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani javlja, da sprejema prijave aa sprejemni izpit na Akademijo dne 1. decembra t. 1. od 9-12 dop. in od 2-5 pop. v prostorih Akademije v Stroes-majerjevi ul. št. 1. (-Poljanska gimnazija).
Sprejemni izpiti v I. letnik ee pridno v ponedeljek, 3. decembra in trajajo do petka 7. decembra. Gojenec Akademije lahko postane vsak ki je dokončal katerokoli srednjo šolo, pa tudi tisti, ki pokaže izredno sposobnost za umetniški poklic In je dovršil 17. leto starosti. K priglasitvi morajo prinesti krstni list, veljavna in noetrificira-na šolska izpričevala in v zadostnem številu svoja že dokončana dela, odnosno pri kiparjih primerne fotografije teh del. K izpitu naj prinese vsak priglašenec za slikarski oddelek risalno desko, primeren papir, oglje, kredo ali svinčnik ter ostale pripadajoče risalne potrebščine. Priglašene-; za kiparski oddelek dobe vse za izpit potrebne predmete na zavodu izvzemši mo-deliruih lesov. Pfigla&enci za slikarski oddelek bodo pri izpitu risali glavo in figuro po naravi, na kiparskem oddelku pa bodo modelirali glavo po naravi in glavo v reliefu po mavčnem odlitku.
V soboto 8. decembra bodo objavljena imena sprejetih gojencev na objavni deski Akademije.
Vpisovanje v višje semestre traja od 3.-7. decembre t. 1. Gojenci naj prinese e seboj veljavna in no-etriflclrana izpričevala na drugih Akademijah dokončanih semestrov.
Od Triglava do Jadrana
V Rajblju Slovenci » nimajo iolo
V Rajblju ao pred časom otvo-rili slovensko osnovno šolo, ki jo je obiskovalo okrog 160 učencev. Poučevala sta učitelja Zornik Anton in njegov tovariš. Po precejšnjih ovirah, ki sta Jih morala učitelja premagati, se je začel redni pouk. Prejšnji teden pa je prišel iz Trbiža v spremstvu orožnika neki italijanski komisar in ukazal učl-teljima, naj takoj zapustita šolo, ker nista priznana; če »e ne bost« pokorila ukazu, ju bo dal aretirati. Pripomnil je še, da privatno, a-ko hočeta, lahko poučujeta, toda drugod, ne pa v šoli. Znano je, da v Rajblju sl za to svrho prav nobenega primernega prostora, razen šolskega poslopja, ki sta ga morala zapustiti; tako so »zdaj slovenski učenci ostali brez šole.
ILIRSKA BISTRICA
Dne 20. i, m. se je vršila konferenca veeh vojnih ujetnikov iz o-kraja litrske Bistrice. Delavci in nameščenci so se je številno udeležili.
Z velikim zanimanjem so sledili govorom tovarišev Bojano, Videt« In majorja XX. U. D- ki so jim prikazali la pojasnili politično gibanje naše demokratične ljudske oblasti ln' Osvobodilne fronte. Z odobravanjem ln velikim navduše-
njem so sprejeli navodila is dokazali, da se zavedajo dolžnosti, ki jo nalaga narodno osvobodilna borba, v kateri je dalo življenje 43 tisoč naših najboljših primorskih rodoljubov.
Ker so v teh treh letih ujetništva mnogo zamudili, hočejo sedaj z vso požrtvovalnostjo sodelovati in pomagati za čimprejšnjo obnovo neše porušene domovine.
g konference so vojni ujetniki poslali resolucijo maršalu Titu.
Matiusja v .Nailonale
'Tržaški okrožni odbor slovenske prosvetne zveze priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 19.30 prosvetno matinejo v gledališč Na-zkmale.
Preložena prireditev
Izvršni odbor slovenskih in hrvatskih delavskih det, ki so bile v Franciji, javlja, da se na meravana prireditev v Trsta ne bo izvedla dne 25. t. m., kakor je bilo javljeno. Na ta dan se namreč naši tovariši iz Istre ne morejo udeležiti prireditve zaradi krajevnih volitev. Zato je prireditev odložena na dan, ki bo objavljen naknadno.
BilSa se sv. MiRfevi
Mnogo je sirot tudi v goriškem okrožju, katerim je vojna vtira razdejala toplo družinsko gnezdo in jih prerano ločila od ljubih staršev. Da tem sirotam vsaj delno nadomestimo veliko Izgubo, smo dolžni, da jim posvetimo vso skrb in izkatemo našo ljubezen. Po naših, četudi skromnih močeh, moramo te otroke razveseliti tudi na otroški praznik n« Miklavžev večer z lepimi in praktičnimi darili.
V to avrho smo pokrenili akcijo, ki se bo pričela dne 23. novembra, z nabiranjem daril pri dobrosrčnih ljudeh, akcija se bo zaključila 30. novembra.
Prepričani smo, da bo naše ljudstvo odprlo svoja srca in roke ter prispevalo darila za naše najpotrebnejše otroke.
Darove bodo zbirale organizacije Podpornega društva aa Goričko proti potrdilu.
Izpred sodišča
Pred Izrednim sodiščem se je včeraj vršila razprava proti E. Pe-peu, odvetniku, ki je bil obtožen, da je finančni sekciji nemškega vrhovnega komisarja naznanil stanovanje Židinj Moeller in Ane Cohn, katerim so Nemci nato odpeljali vso stanovanjsko opremo. Javni tožilec je zahteval obsodbo na štiri leta in sedem mesecev, sodišče pa je oprostilo obtoženca c-perche 11 fatto non oostituisce reato». Nato se je vršila razprava proti republikanskemu fašističnemu vojaku Umberto Teja, za katerega je javni tožilec zahteval 6 let in 8 mesecev, sodniki pa so ga obsodili na 10 let zapora, trajno izgubo pravice do javnih služb in tri leta posebnega nadzorstva po prestani kazni.
RENČE
V Renčali je ZVU namestila za poštno uradnico neko žensko iz Gorice. Pred dnevi so sle neke tovarišice pogledat, kaj dete in so videle, da uporablja še vedno enojezične žige, in sicer samo italijanske, oakar mi ne moremo pristati. Tovarišice so poštni uradnici odločno povedale, naj čimprej zapusti Renče. Rekle so ji, če se še kdaj vrne, jo bodo okopale v Vipavi. Po-štarlca je res zapustila urad in se ni več vrnila. Renčani ne vemo, ali je uradnica dobra ali slaba ženska. toda ljudi, ki jih bodo namestili brez naše privolitve ne bomo priznavali. Naša pošta bo vseeno delovala, kakor je delovala dose-daj. Tako bodo Renčani storili z vsakim, ki ga ne bodo sam) nastavili!.
Dolga je bila pot
(Nadaljevamjzj
Nato nam je pripovedoval o razpoloženju ki je vladalo med njimi in o obupu, ki ee jih je vedro loteval. Nikakor niso hotele njim nadrejene oblasti ravnati z njimi kot z zavezniki, kot s tistimi, ki so se med prvimi uprli fašizmu in ki so g požrtvovalnim delom dokazali svojo iskreno pripravljenost pomagati kjerkoli in kakorkoli v skupni borbi. Dokler so spadali neposredno pod Vrhovno zavezniško poveljstvo na Korziki, je še nekako Slo, ko pa so prešli pod poveljstvo 2615. polka, se je stanje iz dneva v dan slabšalo.
Pripovedoval nam je, da so jih smatrali s’e naprej za pripadnike italijanske vojske, čeprav so jih italijanske oblasti šele 6 mesecev po podpisu premirja Izročile zaveznikom. Razjasnitve njihovega stališča niso mogli nikakor doseči. «E-dina razlika*, je dalje pripovedoval, «ki je obstajala med nami in drugimi vojnimi ujetniki, je bila v tem, da smo mi prejemali plačo v denarju, drugi pa v bonih. To zato, ker smo mi lahko hodili tudi iz taborišča.*
«Ste dobivali kake vesti od doma
in iz domovine? Kaj ste vedeli o narodno osvobodilnem gibanju v domovini?*, smo ga dalje Izpraševali.
«Skoro dve leti nismo imeli vesti o naših domačih, skratka, bili smo btez zveze z domovino. Zelo težko smo pogrešali časopise, ki bi pisali o naši domovini, o borbi, ki se je tedaj vršila na naših domačih tleli. Hrepeneli smo po tem, da bi slišali ali čitali vsaj nekaj besed o tena, kako žive naši domači Dolge mesece ni prišel med nas uiti eden naših časopisov. To nam je dalo pobudo, da si osnujemo mi sami svoj časopis, ki naj bi nas poučeval, nas bodril in nam dajal smernice za naše delo. Res nam je uspelo doseči dovoljenje za izdajanje lista. Imenovali smo ga «Naša zvezda* in vsi smo ga z veseljem pozdravili.* Pokazal nam je nekaj številk tega lista, katere je prinesel s seboj v domovino. Pr! prelistavanju teh ciklostiranih časopisov smo opazili, koliko ljubezni in volje so vloiili tovariši v sestavljanje tega svojega glasila.
Nismo mogli v domovino
Ko smo si ogledali časopise, Je tovariš nadaljeval s pripovedovanjem. Pripovedoval nam je o tem, kako so si vsi želeli pomagati pri osvobodilnih bojih v domovini. Ker so spoznali, da so vsi njihovi upi, da bi se priključili Titovi armadi, zaman, so skušali svojo nalogo o-pr&vlti na drug, njim dostopen način. Zbirali so prostovoljne prispevke v blagu in denarju zavRde-č; križ Jugoslavije. Na Korziki so organizirali dve taki akciji. Denar je predal jugoslovanski delegaciji v Rimu ameriški duhovnik Separo-vič. Dejal nam je, da so takrat dobili prvič s pomočjo tega duhovnika časopise iz nove Jugoslavije in z največjim zanimanjem so brali novice iz domovine. «Takrat smo budi prvič zvedeli*, je nadaljeval s pripovedovanjem, «da naši bratje v domovini niso pozabili na nas, kakor smo do tedaj mislili. Sef jugoslovanske delegacije v Rimu nam je pisal, da jugoslovanske oblasti niso nikoli pozabile na nas. Pisal narn je tudi, da se jugoslovanske oblasti zelo zanimajo za to, da bi dosegle naš povratek v domovino in priključitev v NOV. To pisrno nam je dalo nov pogum in upe. Pri zavezniški vojaški oblasti smo
vložili prošnjo, naj bi nam dovolili povratek v domovino in vključitev v Titovo vojsko, da bi na ta način tudi mi pomagali v borbi proti skupnemu sovražniku. Toda s to prošnjo nismo uspeli. Odgovorili so nam, da mi tudi s svojim delom v tujini prispevamo svoj delež v tej skupni borbi. Toda mi s tem odgovorom nismo bili zadovoljni. Želeli smo si na Balkan, kamor je odšlo mnogo naših tovarišev, ki so ostali na Sardiniji in v Siciliji ter južni Italiji. Nam pa se ta želja ni nikoli izpolnila.*
Vprašali smo ga nato, kdaj so prišli iz Korzike v Francijo. Povedal nam je, da so jih v Francijo prepeljali v maju 1945. «Takrat smo bili vsi prepričani, da bomo vsaj sedaj, po zmagi nad Nemčijo, šli domov*, je nadaljeval s pripovedovanjem. -.iTods zavezniške oblasti so nas v jukni Franciji takoj zaposlile z novim delom. Spoznali smo, da bo naša pot v domovino še dolga, zelo dolga. Napravili smo ponovno spomenico, ki smo jo izročili ameriškim oblastem in zahtevali, da nas pošljejo domov. Ta naša zahteva se nam je zdela tembolj upravičena, ko smo videli, da se vračajo domov italijanski in
lebrelje
Vabilo
V nedeljo 25. t. m. ob 14.80 bo v Šmarjah pri Sežani prva kulturna prireditev. Sledila bo proflta zabava e plesom.
V naši vasi zelo radi čltamo sPrL morski dnevnik*. Toda lahko bi mislila da spimo, ker se nismo še nič oglasili. Vendar pa ni tako!
Od 90 požganih poslopij smo zasilno obnovili in pokrili Sa 47 hiš in hlevov. Skupno smo napravili eno ogljenico in preko 100 brezplačnih voženj za obnovo. Tistim, ki sami niso mogli obdelati polja smo napravili 500 prostovoljnih delovnih ur. Zbrali smo 2800 kg starega železa. AFZ ln ZMS agilno delujeta na kulturnem polju. Priredili sta že več prireditev in na 14 dnevnih sestankih rešujeta vsa aktualna vprašanja. Četudi je okupator požgal našo vas, smo tu pa tam Se rešili kako knjigo. Zdaj .jih zbiramo ln upamo, da bomo za zimske večere imeli dosti čtiva.
Z zavestjo, da je vse kar delamo, za našo Jugoslavijo ln v dobro nas samih, smo prebrodili vse težave. Vidimo, da prelita kri in žrtve niso bilo zaman!
Otvoritev
Slovenskega narodnega gledališča
mm Te*»« ln Prlmorj«
bo v nedeljo 2. decembra 1945
n
Bošket" In A. M. G.
Z veliko reklamo so Za&eH z melioracij (JI tržajke bkcdice.
Na golem bošketu so zapičili o-gromno tablo z napisom v treh jezikih. Okrog ISO delavcev krči štore.
Sam gospod Bouiman je osebno pregledoval dela.
Sijajna stvar, bi marsikdo pomislil.
•iBonedeiti ingtesii> — se pogovarjajo Tržačanke. — <nše malo, pa bo bošket zopet zelen/»
Kaj pa je v resnici na stvori!
Cisto navaden bluff. In do skrajnosti nestrokovna robota. Celo protizakonita. Nc upoštevajo se namreč niti čisto tehnični predpisi italijanske zakonodaje pred 8. septembrom 1948., ki se sicer pri vseh ostalih postopkih A. M. G.-a tako <tsakrosanktno» izvajajo — ki prepovedujejo najstrože krčenje panjev.
Bošket je danes že pretvorjen v morje ogromnih jam, m večjih ter manjših hribov in hribčkov zemlje. Zmorovarjen teren bosta še to zimo burja *n dež tako turedilai, da ne bo ničemur več podoben in m nič več sposoben.
In kdo dela vse tot
Seveda je sto delo poverjeno zopet neki <tinvpresi» ali sditti*. To pot slavni tvrdlci slnforit» ali «Industrie EorestaJi ItdHame - 300. a g. kt> na čelu s še bolj podjetnim gospodom ing. Tosi-em. Seveda jo tvrdka brez vsakega gozdarskega strokovnjaka. Sioer pa tulcaj ne gre za strokovno delo, gre le za dober eafant. Slabih namreč gospod ing. Tosi ni navajen niti iz časov nacistične okupacije, ko je delal za Nemce m i njimi odlično zaslužil.
Nikolaj Ostrovski
75
Kako se Je kalilo jeklo
(Roman)
— Kaj naj so potem pogovarjam z vami. Pošljite mi desetarja, ali pa koga drugega...
Korčagin ga je jezno pogledal.
— Ce nočete delati, vam ni treba. Brez naše vstopnice ne boste mogli na vlak. Tako je povelje za gradnje.
— Tudi vi, meščanka, nočete? — se je obrnil Pavle k ženi in ae za trenutek zdrznil: prod njim je »rala Tonja Tumanova.
Težko je v tej opremi spoznala Korčagina. V raztrgani obleki in fantastični obutvi z umazano brisačo okoli vratu in že dolgo neumitim obrazom je **tal^ pred njo Pavle. Samo oči je imel še take kot nekdaj( polne ognja, ki nikoli ne ugaane. Njegove oči. In glej tega raztrgane«, podobnega potepuhu, njega Je ona še pred kratkim imela tako rada. Kako se je vse spremenilo!
Tonja je s svojim možem, s katerim m je pred kratkim poroči-
la, potovala v veliko mesto, kjer je on zavzemati važno mesto v upravi za poti. In glej, kje je morala srečati svojo mladostno ljubezen. Zato je bdlo še težje, ponuditi mu roko. Kaj sl bo mislil Vasilij? Kako nerodno je, da se Je Korčagin tako razjezil. Pozna se mu, da kurjač ni prišel dalje kot do kopača.
Stala je neodločno in rdela od presenečenja. Inženir je postal jezen zaradi grobega ponašanja mladeniča, ki ni odvrnil oči od njegove žene.
Vrgel je lopato na zemljo ln stopil k Tonji.
— Pojdiva Tonja, ne morem mirno gledati tega lazarona,
Korčagin j« iz romana «Giu-•eppe Garibaldi* vedel, kaj je la-zaroo.
— Ce sem jaz Iozaroo. M ti preprosto navaden buržuj, — js zamolklo odgovoril inženirju, vrgel pogled na Tonjo in suho odsekal: — Vzemite lopate, tovarišica Toma-
nova, in stopite v vneto. Ne jemljite sl za primer tega dobro ohranjenega bivola. Prosim za oproščen je, ne vem namreč, kaj Vam je on.
Pavle se je u« preveč ljubeznivo nasmehnil ln obenem, ko je glodal Thnjine krznene čevlje, dodal:
— N« svetujem Vam, da M ostali tu. Večkrat nos obiščejo bande.
Obrnil se je. odšel k svojim In šapa! s copato.
Zadnje besede so delovale n« inženirja.
Ton j« ga je nagovorila, d« sta ostala in delala.
Zvečer, ko so končali delo, so ae vračali na postajo. Ton J in mož j« šel naprej, hitel je, d« preskrbi n testo v vagonu. Tonja pa je zaostala in puščala delavce naprej. Zadaj je šel in se podpiral z lopato utrujeni Korčagin.
— Zdravo Pavluša! Prirastu, da nisem pričakovala, da te bom videla takega. Ali pri ofctasti nisi rasi užil n tč boljšega, kakor d« koplješ zemljo? Mislila sem, d« sl še zdavnaj komisar, ali kaj podobnega. Kako se ti j« tivljstu*
no obrnUo... — je pričela Tonja ln šla poleg njega.
PavlU je obstal In začudeno pogledal Tonjo.
— Jas ravno tako nisem pričakoval, da te bom srečal tako... ukročeno, — je našel nazadnje Pavie ugodno blago besedo.
Konci Tonjinih ušes so otrpnili.
— Ti si še ved no grob.
Korčagin je vpgel lopato na ramo in odšel naprej, šel« po nekoliko korakih je odgovorili:
— Moja grobost je, tovarišica Tomanova, večkrat lažje prenosljiva od vaš« takozvaue vljudnosti. O mojem življenju se nikar ne brigajte. Tu Je vse v rsdu. Vase življenje pa je slabše kot sem pričakoval. Pred dvema letoma ate bila boljša: nisi se sramovala ponuditi delavcu roko. Sedaj pa smrdiš po naftalinu. Hočem ti reči: na splošno nimam s teboj kaj govoriti.
Pavle je dobil pismo od Artomo. Brat rmi je pisal, da se bo v kraticam poročil in prosil Pavla, naj vsekakor pride.
Veter je odnesel iz Korčaginovlh rok baši Bot la ta ja Mki golob *e-
tel kvišku. Ne more oditi na svatbo. Kakšen odhod? Ze včeraj je medved Bankrotov prehitel njegovo skupino in tako napredoval, da so se vsi začudili. Nosač je hotel na vsak način osvojiti prvo mesto in ker je izgubil svojo običajno mirnost, je podpihoval svoje robal-00» na divji tempo.
Patošktn je opazoval molčečo resnost graditeljev, začudeno »i je brisal očala in spraševal sam sebe: »Kakšni ljudje ao to, kakšna je ta nerazumljiva sila? Ce bo o-stalo lepo vreme vsaj še oeem dni, bomo dosegli mesto sečnje. Iz tega izhaja: preživiš dobo, stalno se u-uiš, in kakor norec postaneš star. Ti ljudje s svojim driom pobijajo vse proračune In norme*. Iz mesta je prišel Klaviček in pripeljal kruha, ki ga j« pred kratkim spekel. Ko se je videl s Tokarevim, je našel n« delu Korčagina. Prijatelj, ako sta se pozdravite. Klaviček je smeje izvlekel iz vreče izredno lep rmen krzneni Švedski plošč in medtem. ko je udaril z dlanjo po prožnem boksu, rekel:
«To je za tebe. AH veš od koga?.. Ha! Kako, si neumen! Pošilja ti 9« tovarišica Ustfoovič, da nore«.
ne b izmrinil. Plašč ji je poklonil tovariš Oljeinski; ona ga je vzela ls njegovih rok in dala meni. — «Neei Korčaglnu*. Akim je rekel, da delaš v kratkem plaščku na mrazu. Oljšinskl je malo poesil nos: »Jaz — Je rekel — lahko pošljem temu tovarišu plašč*. Rita pa se je smejala: «Ne brigajse v plašču bo bolje delal! Vzemi!*
Pavle je začudeno držal v rokah dragoceno stvar in jo potem neodločno oblekel na prezeblo telo. Mehko krzno je hitro segrelo hrbet is prsi.
O
Rita je zapisu vaja.
30. decembra.
Snežni vihar. Sneg in veter. Bo-jarcl bi gotovo prišli Se |k> cilja, toda mraz in sneg sta jih zaustavite. Zaradi snega propadajo. Težko je kopati zmrznjeno zeipljo. O-stalo je samo še tri četrt kilometra, toda delo na tem delu je najtežje.
Tokorev sporoča. Na gradnji se je pojavil tifus, trije so oboleli.
M. decembra.
Na plenum gubernljškega konti-teta ni prišel iz Rojarke nihče.
Skratka: nto-mesto koribii, se dela škoda.
Pa saj hi, da bi se človek čudil.
Edini kompetentni organi za gozdna dela so gozdarski strokovnjaki. Ti pa so pri nas us* zaposleni v odsekih za gozdarstvo naših Narodno osvobodilnih odborov, ki pa jih A. M. G. seveda ne priznava in jim delo oelo ovira in onemogoča. Okrožni odsek za gozdarstvo ta tržaško okrožje so vrgli že pred tremi meseci iz njegovih prostorov vn mu pobrali inventar. Sedaj se nahaja v kleti skupaj z arhivom. — Goriški okrožni odsek pa je moral prenehati z delom in ves urad oddati bivšemu fašističnemu komandantu Milizie forestale gosp. Roberti-u in eposebnemu stroko-vnjakut>, ki je seveda advokat ali kaj — gozdar leakopak ne.
Take so torej blaginje melioracije tržaške okolice.
O uničevanju in ropanju naših kratkih nasadov pa prihodnjič!
i. r. a.
Prehrana
Mleko. V nedeljo in ponedeljek bodo delili po 1 liter razredčenega sladkega kondenziranega mleka za vsakega potrošnika, starega od 9. do 18. let. Cena Je 40 lir za liter.
Kruh. Od danes 23. t. m. se bo -pekel kruh z 01% moko, ki se melje iz ameriškega žita.
Zaprite plinske pipel
Po več mesecih bo Trst vendarle spet dobil plin.
Toda ljudje naj pazijo — kajti ta blagoslov vsebuje tudi resno nevarnost.
V drugih mestih, kjer so začeli spet dovajati plin, so našli več ljudimrtvih. Pustili so odprte pipe in so se po večini zastrupili.
Poskrbite, d« se vam to ne bo zgodilo. Za sedaj zaprite plinske pipe. Ne pozabite jih zapreti vsak dan, ko preteče čas oddaje plina.
nemški vojni ujetniki, to je tlst\ ki so se do zadnjega borili proti zaveznikom. Odgovorili pa so nam, da nas bodo pustili domov šele 6 mesecev po končani vojni. Tega nikakor nismo mogli razumeti. Spoznali smo, da tudi s protesti ničesar ne dosežemo. Stalno samo obljube, ki se niso nikdar izpolnile. To ravnanje z nami je med našimi ljudmi povzročalo vedno večjo duševno deprimiranost in mnogo jih je pobegnilo in na svojo roko odšlo domov.*
Prepoved politične organizacije
TRŽAŠKI RADIO
za soboto 34.
6.30 glasba za dobro jutro; 7 nar poved časa - glasba za dobro jutro; 7.10, čitanje sporeda v slovenščini; 7.15. poročila v slovenščini;
7.30, poročila v italijanščini; 7.46, koledar - pestra jutranja glasba;
8.30, zaključek.
10, prenos hi Vidma; 13.36, predavanje v slovenščini; 12.46, poročila v slovenščini; 18, napoved časa - poročila v . italij&neščtnl; 13.15, glasbena fantazija; 13.46. predavanj«; 14, pregled vesti in plošče; 14.15, zaključek.
16, prenos iz Vidma; 18.30, obvestila svojcem; 1», ljudska glasbena ura; 10.30, oddaja za italijanskega delavca; 30, napoved časa - poročila v slovenščini; 3045, poročila v italijanščini; 30.30, glasba za delavce; 21. komedija; 22, radlo-re-porta&a (slov.); 32.30, prečo* la Vidma; 38. napoved čara - zadnje vesti v italijanščini; 23.10, zadnje vesti v slovenSčini; 23.20, nočno za-borišče; 34. zaključek,
Nato smo se zanimali, ali so v taboriščih imeli kako svojo politi* čno organizacijo. Tovariš nam j« pripovedoval: «Ze na Korziki smo poizkusili organizirati narodno politično organizacijo, toda ameriško vojaške oblasti so disciplinsko po' stopale proti tistim, ki so si organizacijo zamislili in jo skušali izvesti. Uradno so nam prepovedali vsako politično, narodno ali drugo organizacijo in so nam strogo zabičali, da bodo kazensko postopali proti vsakomur, ki bi hotel med našimi četami politično delovati. Zato smo narodno politično organizacijo dejansko izvedli šele p® zmagi nad Nemčijo, ko smo bil! že v južni Franciji. Ustanovili smt narodno osvobodilni odbor, ki j® imel glavno nalogo pripraviti naše ljudi na novo življenje, ki ae je vzbujalo v naši domovini, da utrdi v njih zaupanje v novo Jugoslavijo in da pripomore h končni rešitvi vpvašanja našega povratka. V maju smo z organizacijo pričeli, v juniju pa je imela vsaka četa že svoj odbor. Predstavniki vseh čet so tvorili centralni komitet, ki je Iz svoje srede izbral Izvršni odbor. Naša organizacija je imela vel it uspeh. Dvigala je duševno razpoloženje naših tovarišev in jih obeneri tudi politično vzgajala.*
Tako je tovariš zaključil svoj? pripovedovanje, kajti o njihovem povratku v domovino nam je bil® že itak več ali manj znano in s® o tem tudi naši časopisi že poročali. Zahvalili emo se mu in F prisrčno poslovili.
Dobra srca
V počastitev spomina Andreja Čoka darujeta Nada in ing. Milan Sosič 100 lir za «Našega dijaka*.
V počastitev spomina Andrej* Čoka daruje družina Simonič 201 lir za ?Našega dijaka* in 200 l>-! za tiskovni sklad «Primorskeg6 dnevnika*.
V počastitev spomina Kovači' Vladimirja daruje dr. Simonič t**’ ko 200 Ur za sirote padlih parti*®' nov.
Mladina iz Padrič je ob smrt' Kalca Ivana iz Trsblč nabrala 50f lir za tiskovni sklad «Primorsk»' ga dnevnika* poleg denarja za V® nec.
Odgovorni urednik STER CIRIL
tV nedeljo 25. 11. 1945 bo pogreb šestih borcev, padlih z® osvoboditev drage domovine.
FURLAN DRAGO-BOJAN,
star 22 let, komandant III. bat. Kosovelove brigade
padel 23. 3. 1945 na Poreznem brat
MARIO,
star 16 let, padel v Bukovci pri Gorici K. 1943.
FURLAN JOSIP,
star 17 let, padel v Bukovci pri Gorici 16. & 1943 in brat
LE ANDER.
star 19 let, padel v Gotovcu 26. 9. 1943.
CERNJAVA FRANC,
»tar 26 let, podel 6. 11. 1943 v Vrabčah v Vlp* vi in brat
ANGEL
star 24 let, padel 2. 2. 1944 v Komnu pri Bi’ henbergu.
FURLAN KAREL-LUCKO,
star 24 let, obveščevalec, intendant padel U. 1. 1945 v Brjah-Vipava. Gabrovec pri Proseku, 23. U. tire 55alujoče družine.
ZAHVALA
Vsem, ki so »premili k večn® Počitku našega dragega očeta IVANA MARIJA-KRALJ
uii'*
se tern potom najlepše zahva mo.
Trebče, 28. U. 1945.
Družina
MALI O GL
tV najlepšem cvetu ovoje m1** dosti, v 18. letu je dne 20.9.19*7 zadet od SS-ovske krogle, daro'^ svoje življenje za svobodo naš vse ljubljeni sin in brat
ROMAN MALALAN
komisar I. bat. brigado nSreč^ Kosovela»
Njegovi zemeljski ostanki b<**j v nedeljo dne 25. t. m. prepeli®*-iz Volčjega grada na domače poK®^ pallšče.
Trebče, 23. 11. 1946.
Žalujoči: mama KRISTI^V oče IVAN, bratje LIVIAN, LUCIAN ter os»* sorodstvo.
tK. O. S. .lavlja, da se bo v deljo popoldne vršil pogreb dv padlih tovarišev
MALALAN ROMANA in
KRALJ ANGELA,
ld sta darovala svoje mlado nje za lepšo prihodnost.
VAJENCA Išče trgovina
Gregorič, via Torre Blan®*-ria Carducci.