446. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 24. marca 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani v UpravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se »s	poSilja	upravni štvu.	k:
e:	Telefon	številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
DredniStvo in upravništvo:	~t
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju >o-pust. Za odgovor je priložiti T.rr nit-f).
t::	Telefon številka 11 <*
Naše vstajenje in ^ prerojenje.
Kolikokrat so že zapeli zvono-VI veličastno velikonočno pesem, kolikokrat je že vstala narava k novemu življenju, ti narod slovenski pa še nisi vstal, še vedno spiš in hlapčuješ.
Glej, nekolikokrat si planil, hotel si vstati in se preroditi, pa so te zopet uklenili v verige, ki jih še sedaj nosiš na rokah in nogah. S svojo krvjo si napojil svojo zemljo, na brežiškem polju te je združil krst Krvi z brati Hrvati, tam na Gosposvetskem polju si enkrat ustoličeval
y°3V0de’- Zgodovina tvojega navaja samo žalostna dej-tvr,?’ Saime uc*arce, ki so padali po L.? *	skoraj nobenega svet-
Tonf ,no^.a n' v tvojem življenju!
Ip j* JtinSv* te zapuščajo, tujina jim Hai u i .a^or domovina, ker jim bodno i° ^er *am žive svo-
Po lastni in drugih krivdi živi-HpVii c ”evredno in sramotno živ-l „ ; ^'ženjstvo dolgih let nam je ur, • v'm bičem izbilo vsako panje v boljšo bodočnost in danes se pod tem bičem skoraj več ne zganemo.
Tako majhni in malenkostni Smo, da niti ne spoznamo, česa nam jje treba, da si priborimo lepo bodočnost. Ne moremo opustiti domačih prepirov in bojev, da bi si zjedinjeni priborili nacionalno svobodo.
Kljub tujemu vplivu in domačim prepirom je še vendar v slovenskem narodu zdravo jedro, ki ga ni mogel ta vpliv pokvariti. Tudi to še zdravo Jedro je v nevarnosti, da ga nam uniči tuj gospodar. Ako se to zgodi, »mo izgubljeni. Stal bo še sicer Tri-Rlav?toda ne bo več gledal in varoval slovenske zemlje, ker na njej se bo šopiril tuj narod.
. Včasih smo prosili in moledovali Pn svoji mačehi za košček kruha — ®e danes to mnogi delajo v svoji zaslepljenosti ali pa v prepričanju, da bodo res kaj dosegli — danes niti tega več ne delamo, ker je prišlo spoznanje, da so zastonj prošnje, “er mačeha ljub! In neguje le svoje otroke.
A vendar nočemo zapustiti svojega lepega doma in ga prepustiti
dom	mačehe’	ker	ljubimo
dom kjer smo se rodili in kjer so živeli naši očetje. Slutimo in čutimo
rojenje!	vsta]enle	in Pre-
• „5l.vednx° te£e naša bistra Sava
in QVAkL‘^ ? Zei£lje tja na solnčni v« s^°b°dm jug. Težke vzdihe slovenskega naroda nosi k bratskemu narcdn, ki čuti z njim, nam pa prinaša z juga tolažila in upanje.
Naši bratje so dovršili veliko delo. Pokazali so vsemu svetu Svo-
» Tin	__LJJ __ g
LISTEK
M. ZEV AKO:
V senci jezuita.
»Stražniki!« je ukazal Lojola s svojim ledenim glasom, »odvedite jetnika k Trahoarskemu križu!«
Monklar se je obrnil k njemu in se nasmehnil šiloma s svojim zmedenim obrazom.
a,Ta usmev bi bil moral presuniti človek.? vrcex vsakemu Čutečemu
gaSSti?: i?°,nčano Je’ kai n€ da- Počastiti r« je zamrmral.
jola *K°nČan° le’ zares.« le dejal Lo-
»Oče! Moj oče!« je kriknil Lan-tn6. »Ali me res pustite odvesti na vešala?«
»Sinko!« je zaklical Monklar. »Počakaj! Pri tebi sem!...«
To rekši je navalil na stražinke.
»Stražarji!« je ukazal Lojola. »Primite tega upornika, ki po hlinjeni izpreobrnitvi k dobrim čustvom še vedno ne pozna kraljevske in duhovne avtoritete!«
»Oprostite, visokost,« je rekel desetnik in položil roko na Monklar-jev tilnik.
« i * Podlež, Slepar, lopovski!« je jekml veliki profos.
. 9Spal ]?Tokr°e sebe, hoteč se zakaditi proti Lojoli in vlekoč pet ali šest stražnikov, ki so ga držali, za se-
bodo in jo visoko povzdignili. Na križ pa so pribili razbojništvo Mon-golstva in Nemštva. In ko se je zgodil v svetovni zgodovini ta veliki in ne zadnji moment boja za Svobodo, ki je hrepenenje stoletij, ki pali in podžiga duše, tedaj smo tudi mi zahrepeneli in tisočkrat bolj smo občutili sramoto tisočletnega suženjstva. Uklenjeni v težke lance smo videli zagrinjalo, ki se je pretrgalo...
Kako nam pride vstajenje in prerojenje?
Naučimo se sovraštva, silnega in strašnega, do vsega, kar nas uničuje. ker šele sovraštvo bo rodilo ono veliko ljubav do rodne zemlje, ljubav, ki nas bo naredila zmožne, da uresničimo hrepenenje svojih src. Spoznajmo že vendar enkrat, da smo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari eno in isto, da smo vsi sinovi Majke Jugovičev, da so nas ločili s silo. Nekaj otrok je ostalo pri pravi materi, drugi so dobili mačeho. Kar sta razdružila čas in sila, zopet lahko združita ista faktorja.
Prihaja čas našega vstajenja in prerojenja. Nikdar in nikoli ne smemo obupati. Ohranimo spomin na krivice in muke, ki nas bo priganjal k delu za našo nacijonalno Svobodo, ne prosimo ničesar več, zaupajmo samo temu, kar lahko ustvarimo s svojimi rokami!
Nacijonalna Svoboda je predpogoj za našo srečno bodočnost, dosegli pa jo bomo edino združeni z vsemi Jugoslovani. Ko bo naša narodna zavest taka, bomo v bratskem objemu združeni vsi bratje in vsi skupaj bomo objeli svojo rodno zemljo. In tedaj bomo močni tako, da se ne bomo bali ničesar ...
In glejte, — tedaj pride naše vstajenje in prerojenje — naša Velika noč... Ivan Jankovič, 'j-i
  ------------------------------------_/r
Pismo iz Belgrada.
Belgrad 5. (19.) marca 1913.
Kakor bi se dogodki domenili med seboj, istotako so se vrstili eden za drugim.
Pomislite! Včeraj popoldne Je prispel z dvornim vlakom v Belgrad prestolonaslednik Aleksander ob 3.37, deset minut pozneje pa grška prince-zinja Jelena, soproga grškega princa Nikola in hči ruskega carja. Na peronu sem skušal preriti se skozi množico, ki je že uro prej štacijonirala ob progi, da si ogledam bližje došlece in čakalce. A vse zaman. Pred postajo je bilo polno občinstva, kljub delavnemu dnevu, in še več pa pred kraljevim dvorom, pred ruskim poslaništvom so pa žandarji komaj vzdrževali prost vhod.
Vstop na peron Je imela samo grška kolonija s celim poslaniškim osobjem na čelu, generali, zastopniki vlade, narodni poslanci, občinski odbor Belgrada s predsednikom Davi-
dovičem na čelu in celo vrsto druge bclgrajske elite s svojimi damami, ki so prinesle velike šopke cvetlic prin-cezinji v dar. Pozabil bi bil skoraj omeniti, da je bil pri vsprejemu tudi ruski poslanik Hartwig s soprogo.
Oba vlaka sta bila navdušeno pozdravljena s »živio-« in »žito-« klici. V dvorni čakalnici je bil kratek pozdrav princezinji Jeleni, ki je prišla sama v spremstvu ordonance. Na ulicah jo je ljudstvo burno pozdravljalo. Iz postaje se je peljala v avtomobilu proti Kalemegdanu in od tam po te-raziji v rusko poslaništvo. Za njo pa so se vrstile kočije po dostojanstvu. V ruskem poslaništvu je bil prirejen nji na čast pozdravni čaj, nato pa velik dine v kraljevem dvoru. Ob polnoči se je odpeljala princezinja zopet z ekspress-orijentom proti Solunu.
Ne vem, ali je zvedela že v Bel-gradu, ali na potu tužno vest, da je, med tem ko se je vršil čaj v ruskem poslaništvu ob navdušenih govorili, njen tast že ležal na mrtvaški postelji. Vsekakor žalostna novica, ki je pretresla vse belgrajsko prebivalstvo. Črne zastave, ki plapolajo na javnih in deloma tudi privatnih poslopjih, pričajo svetu, da kralja Jurija ni več med živimi. Grški prestol je izpraznjen nasilno — z roko morilca. Včeraj je ljudstvo, srbsko ljudstvo, navdušeno pozdravljalo predstavite-ljico grške vladarske hiše, raz poslopij so vihrale grške in srbske, danes so Jih nadomestile — črne žalne zastave.
Tragika — Balkana! Ognjišče — senzacij!
Ob desetih dopoldne pa je bil zopet veličastven pogreb dr.. Vujiča in njegove soproge, ki se je vil iz postaje na Terazije, v Aleksandrovo ulico in na pokopališče. V Vosne-zenski cerkvi so se vršile molitve in nato je krenil dolg sprevod na mesto večnega miru. Ob straneh po troto-arjih je bilo na tisoče in tisoče ljudi, ki so tvorili špalir. Pogreb je bil v resnici impozanten; zastopniki vlade, diplomatični zbor, vojaštvo, narodna skupština, občina in, sploh vse je bilo zastopano v sprevodu. Cilindri, vojaške čake, krasni pariški modeli damskih klobukov in vse to se Je zibalo na morju glav, godba je igrala žalno
koračnico, pevski zbor pa prepeval slovo rimskemu zastopniku Srbije. Dva voza, na prvem dr. Vujič, na drugem pa njegova soproga, sta bila — poleg bogato okrašenih krst — popolnoma obložena od samih vencev.
Srbstvo zna ceniti svoje može!
Drač, ki je pred par meseci še razburjal duhove, češ, da ne sme služiti nikdar Srbom za pristanišče, ima danes že na razpolago 40 milijonov za ureditev luke. Zgrade se velika skladišča za blago, položi se nova železniška proga do Drača, poglobi se zaliv in izčisti pristanišče, da bo v vsem odgovarjalo zahtevam moderne pomorske tehnike.
Rekruti so poklicani pod orožje za 25. t. m. po pravosl. koledarju, iz-vzemši dijaštvo, ki nastopi vojno službo šele v glavnih počitnicah.
Šole, kakor se je govorilo se sploh še ne odpro. To vprašanje, ki je za marsikaterega jako pereče, guga se že od novega leta sem med da in ne. Sedaj je baje definitivno določeno, da ne bo šole in da se vrše v juliju le izpiti iz vseh razredov,
Vest, ki so jo prinesli tukajšnji časopisi, da je avstrijska vlada prepovedala sokolski zlet v Ljubljani ni napravil tu nikake posebne senzacije, vsaj osebe, s katerimi sem govoril, izjavile so, da so to že prej pričakovale in to vsled tega, ako bi vlada dovolila ta zlet, bi ne sedel v ministrstvu pravosodja Hochenburger in v ministrstvu zunanjih zadev Berch-told, naslednik Aerentlialov. Moral bi se zgoditi velik preobrat v avstrijski politiki in v njenem sistemu, da bi Avstrija mirno gledala velike sokolske manifestacije v dneh, ko bo potrebovala te ljudij na bojnem polju ...
Ravno kulturno .delovanje v Slovanstvu je najliujše orožje proti ger-manističnim tendencam in najboljše sredstvo za povzdigo slovanske vzajemnosti in zavesti, je ravno v vzvišeni sokolski ideji, katero ne uniči nobena sila več na svetu, še manj pa prepovedi — avstrijskih vlad.
Morali bi biti zelo naivni, ko bi tega ne vedeli.
Sicer pa, ko nastopijo zopet normalne razmere, bo morda tudi »Dušan Silnemu« dana ugodna prilika, da se pokaže v beli Ljubljani.	Mars.
Nekaj zgodbic iz življenja grškega kralja Jurija
Kako preprost je bil grški kralj Jurij o tem govore številne zgodbice iz njegovega življenja.
Kralj Jurij in policaj.
Ko se je mudil kralj Jurij v Parizu in bival ondi inoognlto, so ravno z vsemi častmi sprejemali špansko kraljevsko dvojico. Kralj si je hotel takšen sprejem enkrat od zunaj ogledati, zato se je zaril med občinstvo. Komaj si je priboril v gnječi prikladen prostor, odkoder bi mogel dobro videti svojega kolego, že pride policaj in mu zapove, da se umakne. Kralj je ubogat in zapustil prostor.
Kralj, natakar in meščani.
Enkrat, ko se je kralj Jurij mudil v Aix-les-Bains. je korakal v pogovoru s svojim zdravnikom po trgu Carnot. Kar stopi k njemu natakar iz Grand Cafe in mu zakliče: »Podvizajte se, blagorodni gospod, Vaši prijatelji že sedijo pri Skatu in čakajo na četrtega«. Kralj odvrne smehljajoč: »Vi se najbrže motite«. »Kaj še«, pravi natakar, »gospoda že dolgo čaka in vsled dolgega časa že ne more več vzdržati. Naposled je razložil zdravnik natakarju, da stoji pred tijim grški kralj. Toda kralj je nadaljeval »špas«. Šel je v kavarno, kjer so v resnici trije na četrtega čakali. Eden je pa spoznal kralja in sedaj je prišlo do dolgega opravičevanja. Kralj se je zabaval in željno čakal na svojega dvojnika.
Kralj in lepe ženske.
Enkrat je napovedal italijanski kralj grškemu, da ga obišče v Atenah. Kralj Jurij pokliče ^policijskega prefekta in mu pravi: »Želim, da bi bil italijanski kralj prijetno presenečen od grške lepote. Zato morate tako urediti, da bodo kralju na ulici delale špalir le najlepše ženske. One, ki so manj lepe, naj stojijo vzadaj! Prefekt je začel kralju razlagati, da to ne pojde tako lahko, ker se imajo vse ženske za lepe. Po dolgem prerekanju šele se je prefektu posrečilo kralja prepričati o svoji trditvi.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881.	\	Lfllbljatli	Ustanovljena	leta	1881.
obrestuje hranilne
vloge po čistih
brez odbitka rentnega :	davka.	:
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
2e iz dalje je zaklical še enkrat Lantnčjev glas:
»Na pomoč, oče, na pomoč!...«
»Milost!« je rjul Monklar. »Milost mojemu sinu!... Pomagajte!... Na pomoč!... Sina mi hočejo vzeti!«
»Zdaj vidite, da Je znorel v resnici!« je rekel desetnik. »Pojdimo, visokost, pojdimo!«
»Nočem, nočem — nočem!... Oh, to je preveč strašno! Pomagajte! Na pomoč!...«
Vrgel se je na tla, da bi se tako iztrgal rokam svojih stražnikov. Zdajci pa Je obležal mirno; usta so se mu penila.
Njegove krvave, izbuljene oči niso^več prelivale solz...
In mahoma se je razlegal iz te skupine, ki jo je gledal Lojola z mrk-lim očesom, rezek grohot!...
In človek, ki se je smejal s tem rezkim, turobnim grohotom, je bil grof De Monklar.
»Izpustite ga zdaj!« je ukazal Loiola kratko.
^.traž.niki so ubogali.
Veliki profos je vstal.
Dvignil je obedve roki na čelo.
Nato je pogledal tesnobno okrog sebe.	«
Vojaki so ga videli, kako je začel iztikati po vseh kotičkih dvorišča.
Lojola ga je gledal par trenot-kov; nato pa je odhitel z naglimi koraki za spremstvom, ki je tiralo Lan-tnčja.
Grof De Monklar je šel naposled v stražnico in zakričal veselja, ko. Je
zagledal svetiljko, s katero so hodili v zapore.
Naglo jo je vzel v roko.
Nato je hitel s svojo ugašeno svetilko na prosto, stekel preko dvorišča in se izgubil na ulici.
Ljudje, ki so ga srečavali, so ga slišali momljati:
»Zdaj, ko imam svetilko, da vidim dobro, bom našel menda vendar vrata njegove ječe... čakaj, sinko, čakaj... Ne kliči tako ... preveč me boli, ko slišim tvoje ječanje!...«
XVIII.
Zlletlna mati.
Dočim se je godilo to v dvorcu velikega profosa, so se vršili tudi v brlogu blazne Margentine važni dogodki.	\
Pustimo torej grofa De Mon-klarja v njegovi blaznosti, pustimo Lantnčja na poti k Trahoarskemu križu, kjer ga je čakal krvnik, začuden, da so se danes tako zamudili z njegovo žrtvijo, in pojdimo, dragi bralec, za par trenotkov v bedno stanovanje plavolase Margentine.
Ko so arkebuzirji, zbrani okrog grmade Štefana Doleta, izprožili salvo na napadalce, je zadela tudi Manfreda krogla v roko.
Toda rana je bila tem manj nevarna, čim je krogla prebila samo meso in zapustila roko. ne da bi poškodovala kost.
Tako torej Manfredova roka nikakor ni bila zdrobljena, kakor sta dejali sočutni vlačugi, ki sta do Ci-
gankinem nasvetu pripeljali ranjenca k Margentini.
Ali rana, četudi ni bila opasna, Je povzročala mlademu možu vendar hude bolečine, in kakor ve bralec, je nastopila že prvi večer huda mrzlica, združena z bledenjem.
Na srečo je bil ranjenec obdarjen s skrajnje krepko naravo.
Njegova mladostna moč je kmalu premagala vročico.
Vrnimo se torej k njemu na predvečer dne, ko so se zgodili dogodki. ki smo jih pravkar opisali.
Bilo je popoldne.
Ves'prejšnji dan in vso noč Je stregla Margentina ranjencu z umnostjo, ki je morala presenetiti človeka pri tej blazni ženski.
Sicer pa je znano, da postane marsikateri norec tuintam jako pameten, samo da se nihče ne dotakne naravnost predmeta njegove blaznosti. V teku let se je bila Margen-tinina blaznost nekako opredelila In omejila na svoje okrožje.
Dokler ni bilo govora o njeni hčeri, je bila zmožna umovati s precejšnjo doslednostjo, in tudi njena dejanja so bila med seboj v naravni zvezi
Tako je tudi v svoji postrežbi ranjenega Manfreda razvijala veliko pametnost in umnost; v odmerjenih presledkih mu je obnavljala dišeče vinske obkladke, in mu polagala zdaj pa zdaj mokre rute na čelo in na sence, da potolaži vročični napad.
Ta njena skrb pa se je bila še
podvojila, ko je slišala, da Manfred v svoji blodnji večkrat kliče Zile-
tino ime.
Izprva se je zdelo, da postane to razodetje Manfredu usodepolno.
»Kaj pravi?« je zarenčala Margentina. »Bo že spet kaka spletka-rica, ki si nadevlje ime moje Žilete!«i In par hipov je premišljala Margentina, ali ne bi kazalo kaznovati mladega moža, ker se daje na razpolago spletki, ki jo snuie^ zlobni ljudje zoper njo in njeno hčer*.
Toda spomnila se je cigankinega
poseta.
Ciganka ji je bila dejala:
»On ti pomore najti tvojo hcerl« Odtlej je bila Margentina trdna prepričana, da ranjenec žlivo želi najti njeno Žileto. Toda — od kod bi neki izvirala ta želja? Pa tega vprašanja si ni zastavljala dolgo: prišlo-ji j3 na um. da je gotovo poslala mladega moža kaka višja sila, da ji vrne njeno hčer.
In zato je blazna reva čakala z največjo tesnobo in nestrpnostjo! trenotka. ko se pomiri Manfredova! blodnja in ga bo mogla izpraševati.
V tem čakanju je prečula vso1 noč ob Manfredovem ležišču.
Toda napočilo je jutro, minile so
prve ure dneva.
Po prvih urah vročice se je po-greznil Manfred v težko spanje;’ več ni govoril... In Margentina, vsa strta od naporov, je storila naposled po njegovem zgledu in zaspala na svojem stolcu.
Kralj In pekovski pomočnik.
Enkrat v Parizu se je kralj na izprehodu po ulicah umaknil pred dirjajočim konjem. V tem je zadel ob damo. Kralj jo pozdravi, dama se za-pozdravi s klobukom, dama se za-smehlja in gre naprej. Ko se je tudi gospod pripravil, da bi šel dalje, zadene nekega pekovskega učenca, ki je nesel na glavi koš s pecivom. V trenutku so ležale raznovrstne žemlje po tleli. »Fogoš!« je zakričal vajenec v togoti. »Vi ste fogoš«! Kralj se je smehljal in odvrnil vajencu, da naj ne rabi te besede, ker je ne razume; fogoš pomenja ribo. Pekovski vajenec je pa besedo razumel, ker je bil fogoš na jedilnem listu kralja Edvarda v Marijinih Varih. Tuja beseda je bila Parižanom zelo povšeči, zato so jo sprejeli za psovko. »In vendar ste fogoš!« je nadaljeval razjarjen vajenec. Kralj je zmajal z glavo in dejal: »V moji deželi bi mi noben mladič ne odgovarjal!« — »In, kaj pa ste Vi v Vaši deželi, če smem vprašati?« je vprašal mladič. — »Kralj« je odgovoril kralj smejaje dal mladiču zlatnik in šel dalje.
Slovenska zemlja.
Iz Pesnice.
»Kongrua« je postala zadnje čase »šlager« »Straže« in »Slov. Naroda«. Ne vemo, bi se temu smejali, ali kali. Naše klerikalce res povsodi lahko zadeneš, samo, če jih lepo na-rahlem požgečkaš. Zelo smo bili radovedni, kedaj pride »Straža« s fa-rovškim zagovorom. No, sedaj ga imate: Vsem, ki so ravno toliko študirali kot prečastiti gospodje župniki, se godi bolje. Ja, danes ga sploh ni slabšega stanu na svetu, kot je du-hovski. in ne slabšega poklica, kot je slov. župnik. Le poglejte ga. Od malega pomanjkanja se je mož zredil, da komaj hodi in lica se mu svetijo kot okajena, mlada, sveža in rožnata gnjat — od samega pomanjkanja. Ljudje božji! Poglejte po deželi! Naj-krasnejša in najbogatejša domovja so ona naših župnikov, slovenski fa-rovži. Res jih je nekaj far, da so manj bogate, a prav revnih je malo, vsaj župniki ne trpe pod temi čudežnimi izjemami. Koder pa so take fare, služijo pač večinoma le kot mesta kazni in pokore, morda kakšnemu idealnemu kaplanu — ki jih je pa že vedno manj — ali pa prepoštenemu župniku — ki jih je pa že najmanj — da se poboljšajo. »Straža« je postala v zadnjih mesecih že tako uboga na duhu. da se bo kmalu razvila v slovensko klerikalen humorističen list (na katoliški podlagi) za slovensko »verno ljudstvo«, temu v zabavo in javno pohujšanje, če ne bo šla preje rakom žvižgat...
Iz Maribora.
(»Marburger Zeitung«. — Ben Hur.)
»Marb. Ztg.« je zopet enkrat imela svoj dan. V sobotni številki pretečenega tedna se je opravil nje člankar nad nacionalno gibanje po Slov. Štajerju in vrgel zopet na plan v prvi vrsti date izza zadnjega ljudskega štetja. S tem je hotel demonstrirati jedino le rast nemštva na jedni, na drugi pa padec Slovenstva, torej obeh narodnosti faktorjev živ-ljensko silo. ki si danes stojiti po na-šem Slov. Štajerju v kar najhujšem boju nasproti. 2e takoj začetkom leta 1911. Je bilo o tem ljudskem štetju mnogo napisano in povsod drugje
— samo nad nami ne — bi se bilo takemu potvoru kar najodločneje u-prlo ter zahtevalo — revizijo. Na tedanja očitanja ni molčala le »Mrb. Ztg.« maryeč tudi graško dnevno časopisje in doseglo to, kar je hotelo: uničenje časnikarske polemike nam nasproti, s tem pa seveda tudi odpravo nevarnosti, da se razjasnijo lumparije, ki so se takrat — koncem leta 1910. doigravale pri tem ljudskem štetju. Tudi mi smo utihnili. ne le morda v Mariboru samem, tudi v Ptuju in po drugih krajih, koder se nam je bila zgodila krivica. Zmanjkalo nam je potrebnega poguma. oziroma začeli smo s — čakanjem. kdo se bo prvi oglasil. Pa kot že navadno, ravno oni, ki bi bili naj-preje poklicani, se zganiti, so otrpnili popolnoma. Pa kaj ne bi! Saj je vendar tako grozno mučno — potezatl se za narodne pravice! Čakalo se Je notem raznih prilik in, kadar le mogoče, se je — po preteku celega leta
— začelo vsaj z ostrejšim zavračanjem trditev, ki so se zopet pojavljale v nemških dnevnikih. Konečno je prišel še mariborski »Slov. Koledar« in mislilo se je. v kolikor pride v poštev Maribor, da bode vsaj ta nekoliko vzdramil zaspanost. A nič in nič! Karakteristično za vse skupaj pa je tudi obnašanje merodajnih oblastij. Če bi kakšna nemška brošura v sličnem slučaju očitala Slovencem nekorektnosti, bi posegle gotovo takoj vmes. Pri nas pa Vsled malomarnosti nekaternikov smo že postali tako brezpomembni, take ničle, da se nam — k večjemu
smeje. Pa smo imeli ravno v dneh ljudskega štetja še celo svoj odbor! In s pomočjo tega smo našteli — pri zasebnem štetju — do 9000 Slovencev! Radi bi samo vedeli, kaj si dotični gospodje mislijo danes —?! Ali ne občutijo vsega kot kolosalno blamažo pred lastnimi sorojaki? Takemu odboru, ki se mu je posrečilo zbrati zasebno toliko glav, bi se kje drugje dala najhujša nezaupnica! Zakaj se niso izvajale konsekvence?! Ali ni to samo lastno obsojanje? Ali ni to že zelo močno podobno nezaupanju v lastno stvar?! Oospoda, če ste že stvar vzeli v roko, zakaj niste pozneje zaklicali: To je goljufija, to so falzifikati! Mi zahtevamo novo. uradno varovano štetje — revizijo! Zamudili ste jeden najvažnejših trenutkov našega narodnega boja, narodnega življenja in pazite se, da Vam tega ne bode še kedaj žal! S tem pa se je dalo zopet na milost in nemilost Nemcem slovenski živelj v roke, kajti ukradli so nam samo v Mariboru 8—10.000 sorojakov. Seveda. če bi imeli na merodajnih prostorih, glavarstva, namestnije itd. državne uradnike, nepristranske faktorje, ki so za to tukaj, da ščitijo pravice avtohtonih prebivalcev, naroda. bi tudi to zadostovalo. Na vedno in vedno očitanje, bi vendarle morali poseči v stvar. A pri nas?!
V	Mariboru imamo naprimer okr. glavarja, ki mu je ime pl. Weiss! Pa, na mestu, da bi ta c. kr. mož točno izpolnjeval svoje dolžnosti, služi kot volksratov »Vorspan«. Vrhu tega pa ima mož tudi zelo kosmata ušesa, in rad presliši to in ono. Za slovenske pritožbe se krat-komalo ne zmeni, seveda pa tem bolj za one, ki mu jih dan za dnevom do-našaio Nemci. Je to zelo žalostno dejstvo, tem bolj še, ko smo mi sami dnevni gledalci tega teroriziranja pa se ne zmenimo. Ni torej čudno, da nam zgineva moč ped za pedjo, a to vedno hitreje, vedno usodneje. Žalostno je pri tem tudi gledati naše slovenske »ljudske« zastopnike. Potvarjanje dat v nemških časnikih, služi Nemcem vedno v to, da nam zadajo novih udarcev, slovenski naši poslanci in njih organi, »Straža« itd., pa ignorirajo take pojave z hladno krvnostjo, ki je hujša od najhujšega cinizma. Mi z malomarnostjo, a oni s katoliško ljubeznivostjo, voltigirano preko takih — narodnih epizod. — »Ben Hur« tokrat ni našel onega občinstva, kot smo pričakovali, seveda, dvakrat v 14. dneh se voziti v Maribor, je nekoliko sitno in tudi precej drago. Tudi z igro nismo bili tako zadovoljni, kot prvič. Bodisi, da je vplivala precej slabo obiskana dvorana, bodisi kaj druze-ga. Tokrat se je včasih prav lepo — plavalo, kar je bilo posebno opaziti v II. sliki, ko so bili gg., tako Mes-sala, kot tudi drugi zelo, zelo žejni, sužnji pa preleni, da bi točili. Tudi godba je tokrat nagajala in morala celo v VI. sliki utihniti, kar nam je bilo posebno radi gospe dr. Pivkove zelo neljubo. Kdo drugi na njenem mestu težko, da bi ne bil zgubil po-trpežliivosti. Odmori so bili tokrat kratki in se je končalo skoro za uro preje. Želeli bi, da bi Dramatično društvo pri premierah takih iger jemalo v prvi vrsti ozir na goste tujce, tem pa bi priporočali, da se preje pobrigajo za prostore. Mariboržani morajo v takih slučajih pač potrpeti.
Dnevni pregled.
Iz listov o listih in revijah. 1.
»Grazer Tagblatt« z 22. marca piše
o	potrebi takšnega lista, kot je »Domačin« za slovenski element ... wi-chtiges ist, daB auch ein staatserhal-tende Grundsiitze vertretendes Blatt in der slowenischen Bevolkerung Eingang und Verbreitung findet. — (Važno je, da se razširi med slovenskim ljudstvom tudi list, ki oznanuje državo-ohranjajoče principe). Sedaj se bo znal vsakdo temu primerno obnašati: Slovencem najstrupenejšli nemški list priporoča »Domačina«.
2.	Isti »Grazer Tagblatt« je predvsem , strašno hud na »Slovenca«, ker ta ni »Domačina« pohvalil in ker je v isti številki okrcal dr. Rostoharjev članek »Na dan z resnico«! (Napredna misel 5. zv.) tako kakor je zaslužil. To poslednje je »Grazer Tagblatt« »Slovencu« strašno zameril; da se je drznil takšen članek napasti.« G. dr. Rostohar! Ali slišite? Nemci so hudi, da ie slovenski list z Vašim pogumnim člankom nezadovoljen. »Grazer Tag-latt« pristavlja na koncu tozadevnega člančiča: »Sapientl sat«.
Razpis učiteljskih služb. Na tri-razredni deški meščanski šoli v Postojni s slovenskim učnim jezikom je stalno popolniti izpraznjeno učno mesto za matematično-tehnično strokovno skupino. S tem učnim mestom Je združena letna plača 1800 K, oziroma 1600 ali 1400 K, dalje ima strokovni učitelj pravico do šest starostnih doklad po 10% letne plače. — Prošnje .do 10. aprila, — Na dvoraz-
redni ljudski šoli v Ratečah na Gorenjskem (šolski okraj Radovljica) je razpisana služba drugega učitelja s postavnimi prejemki in naturalnim stanovanjem. — Rok 6. april.
Iz davčne službe. Davčni ofici-jali Alojzij Klofutar, Fran Lunder in Henrik Kette so imenovani za davčne upravitelje v IX. činovnem razredu. Vpoko j en je evidenčni nadgeo-meter g. I. Mattesich; premeščeni so evidenčni nadgeometer I. razreda Roger Bassin h katastru Ljubljana I., evidenčni nadgeometer I. razreda Jos. Verbič v Ljubljano, evidenčni eleve Ivan Hočevar za Trebno, davčni praktikant Ivan Vidmar v Idrijo in Andrej Hutter v Novo mesto.
Velika defravdacija v Spar- und Vorschusskasse v Laškem trgu. Te dni so se raznesle vesti o veliki de-fravdaciji v nemškem denarnem zavodu Spar und Vorschuskasse v Laškem trgu. Dosedaj še nimamo natančnih podatkov.
Nesreča v Lomu. Konj je udaril na veliki četrtek v trebuh Jožefa Godnova, posestnika iz Loma pri 'I r-žiču, in so ga morali peljati v deželno bolnišnico. Pred nekaj dnevi se je pa ponesrečil na žagi v Zapužah Anton Sori, ki je doma tudi v Lomu pri Tržiču. — Godnov je danes v. deželni bolnišnici umrl.
Uradne vesti. Dražbeni oklic. Dne 27. marca 1913 ob pol 10. uri dopoldne bo pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 8, dražba zemljišča vi. številka 648. k. o. Kandija. obstoječega iz vile v Kandiji štev. 88, oddaljene pet minut od Novega mesta, in 1 njive, oziroma vrta okoli vile, ki je cenjena na 5900 K. Najmanjši ponudek znaša 3934 K. Draž-bene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine, smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 5, med opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., dne 4. februarja 1913.
Drobiž iz Štajerske. Radgonski okrajni sodnik in sodni predstojnik, Franjo Mazacz ( podomače Mazač) je imenovan dež. sod. svetnikom. — V Št. P e t r u pri Gradcu je pogorela velika opekarna »Sta-jetske stavbne družbe«. — V kraju »Maria Trost« se je obesil 55-letni gostilničar Schmid. — V M u r-zuschlagu je padajoče drevo smrtnonevarno ranilo nekega go-zdarja. — V Limbušu pri Jnari-boru je hčer posestnika Vidoviča napadla svojega bivšega ljubčka ter mu odtrgala desno uho. — Lovec Merld je pri Konjicah ustrein mladega srnjaka z trojnim rogovjem.   V S a v i n j i pred Zidanim mostom so našli truplo neznanega utopljenca. — V Mariboru so napadli nemški dijaki nekega poduradni-ka Slovenca in ga poškodovali. —
V	M a r i b o r u in po Dravski dolini so te dni razsajali silni viharji. Zapadel je tudi sneg.
Morilka svojega moža. Dne 2. maja t. 1. se bo vršila na Poznanj-skem obravnaya proti zeni dr. tsiu-meja, ki je obtožena, da je umorila svojega moža. Obtoženka je namreč meseca septembra p. 1. zavratno vstrelila soproga, najbrže zato, ker se je je hotel odkrižati m začeti razmerje z neko drugo žensko.
Velika nesreča v Kotorju. Dne
19.	t. m. se je pripetila v Kotorju velika nesreča pri nekem tamošnjem zidanju. Odtrgala se je namreč neka 200 kilogramov težka skala, ki je padla nato na neko barako, katero je popolnoma strla. Pri tej katastrofi so bili štirje možje 33. infantenjskega polka in dva topničarja trdnjavske artiljerije 5. polka ubiti. Pet mfan-teristov je bilo težko ranjenih. Od strani vojaške oblasti se je uvedla
preiskava.
Svojega otroka ie hotel zastiu-piti. Pretekli petek so aretirali na Dunaju mizarskega pomočnika rr. Obendraufa, ki je hotel svojega malega otroka Zastrupiti s fosforjem, katerega je nastrgal z uzigahc. Obendrauf je svoje dejanje priznal.
Samomorilen poskus na smrt obsojenega. Kaznjenec Serr, ki je bil zaradi umora svojega tovariša Mull-nerja v kaznilnici v Windischgar-stnu na Zgornje Avstrijskem obso-je na smrt in nato odpeljan v Stein, se je dne 21. t. m. poskušal usmrtiti, ravno ko se je njegova obsodba potrdila. Serr se je pri tem težko poškodoval.	.
Živ zakopan. Pri prekopavanju grobov v Szatmarju na Ogrskem so izkopali tudi okostnjak pred enim letom umrlega gostilničarja Gyrko-ta. Tu se je dognalo, da je bil Gyrko živ pokopan. To se ie dalo sklepat po tem, ker je bil okostnjak obrnjen in vsa obleka raztrgana na kosce.
Cek na 15 milijonov se našel v ekspresnem vlaku. Ko ie prišel dne 21. marca t. 1. severno-južni ekspre-* sni vlak v Pariz, so našli v nekem vozu prvega razreda ročno torbo, v kateri je bil ček, ki se je glasil z ime nom Henrija Rossija na 15 milijo nov frankov trgovske in industrij-' ske banke x Berlinu. Cek Je bil iz-
plačljiv v italijanski banki. Lastnik čeka, o katerem se je izkazalo, da je pravi, se doslej še ni priglasil.
Strašen čin Iz obupa. Neka mlada dama v Bernu je dne 21. t. m. z obupa, ker jo je njen mož zapustil, usmrtila sebe in svoje tri otroke s Svetilnim plinom.
Trije roparji prijeti. Te dni je berlinskega policija aretirala bivšega poročnika Kolberga. trgovca Krau-seja in neko gospo Pfefferjevo, ker so v družbi oropali pred kratkim soprogo nekega ruskega častnika in ji vzeli ves njen kinč, ki je bil visoke vrednosti.
Nenadoma zblaznel in hotel skočiti v morje. Profesor dr. Maks Kleinschmied iz Magdeburga se je peljal te dni na nekem parniku iz Pa-erma v Neapolj. Med vožnjo pa je nenadoma zblaznel in je večkrat poskušal skočiti v morje, kar pa so mu drugi zabranili. Odpeljali so ga v neki sanatorij v Neapolj.
Blaznost in pobesnelost v kritičnem stadiju. Iz Dunaja se širijo vesti, da je vsled bombardiranja Ska-dra ubit avstro-ogrski konzul Zam-baner. K patru Paliču prihaja novi nrtvi Zambaner. Sedaj imamo že 3rochazko. »Skodro«. Paliča, Zam-laerja. Prochazko so poslali v Bra-ziljo, kam pošljejo Skodro oziroma njenega kapitana Blažiča, kam Pa-iča in kam Zambaner ja? In kedaj jodo začeli pošiljati v Brazilijo gospode z uradov zunanjega minisra?
Ljubljana.
—	Igralni načrt efektne loterije
»Splošnega slovenskega ženskega društva« na korist sloven. umetnikov. SreČkanje se vrši dne 15. aprila 1913 v prostorih »Splošnega slovenskega ženskega društva«. Rimska cesta 9, ob 6. zvečer. Loterija ima 200 dobitkov, izmed katerih je 13 glavnih dobitkov. Dobitki se razdele na 20.000 srečk. Srečkanje se vrši nastopno: Postavi se eno kolo. Vleče se 40 številk, ki zadene po en dobitek. Vsaka izmed teh številk ima po 2 pred — in 2 zadobitka in sicer:
I.	glavni dobitek v vrednosti K 1500 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. II. glavni dobitek v vrednosti K 1000 ima 2 pred- in 2 zadobitka. III. glavni dobitek v vrednosti K 800 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti i>o K 30. IV. glavni dobitek v vrednosti K 600 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. V. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti j)o K 30. VI. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. VII. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po 30 K. VIII. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- v vrednosti po K 30 in 2 zadobitka v vrednosti K 20. IX. glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20. X. glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20. XI. glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20. XII. glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 20. XIII. glavni dobitek v vrednosti K 300 ima 2 pred-in 2 zadobitka v vrednosti po K 20. XIV. do incl. XX, glavni dobitek v vrednosti po K 100 imajo 2 pred- in
2	zadobitka v vrednosti po K 20. XXI. do incl. XL. glavni dobitki v vrednosti po K 80 imajo 2 Pred- *n zadobitka v vrednosti ix> K 10.
—	Vošnjakova korespondenca« in »Matica Slovenska«. »Matica Slovenska« izda v uredništvu g. dl. Drag. Lončarja v Idriji korespon-denco i* dr. Jos. Vošnjaka. Ker je bil pokojni dr. Vošnjak eden izmed naj-agilnejših naših mož v zadnji tretjini prošlega stoletja, bo ta korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I.) Pisma, ki so jih drugi pisali Vošnjaku. II.) Pisma, ki jih je pisal Vošnjak. Dopisovali so Vošnjaku n. pr.: A. Aškerc, dr. J. Bleiweis, Caf, Cimperman, dr. Costa, A. Einspieler, P. pl. Grasselli. Freuensfeld, A. run-tek, Fr. Govekar, Iv. Hribar, grot Hohenwart, dr. B. Ipavic. Jurčič, Klodič pl. Sabladolski, dr. Št. Kočevar, Komel pl. Svebran, dr. U . Krek, Fr. Levstik, Lutman (župnik na Koroškem), Macun, dr. D. Majaron, Fr. Ks. Meško, Ogrinc, dr. Prelog’ Rapoc, dr. Razlag, dr. J. Sernec, Spinčič, Stritar, L. Svetec, Juri Šubic, dr. Iv. Tavčar, Tomšič, A. Trstenjak, dr. P. Turner, baron Win-kler; nadalje: Apih, Erjavec, dr. Pra-žak, B. Raič, vitez Schneid, Suman, Dav. Trstenjak. —^»Matica Slovenska« se obrača s tem do vseh p. n. gg., ki hranijo katera Vošnjakova pisma, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco za omenjeno Matiči-no publikacijo dati na razpolago. Naravno je, da se bo iz te korespondence, kolikor se tiče še živečih oseb, Izločilo vse. kar bi segalo v čisto pri-
vatno življenje ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
— Za letošnje narodne piruhe! Ob velikonočnih praznikih se zbere v Ljubljani mnogo rodoljubov in rodo-ljubk. Opozarjamo jih na razstavo umetniških dobitkov, ki so v Jakopičevem paviljonu v Lattermannovem drevoredu v pondeljek in torek od 10. dop. do 4. pop. vsakemu brezplačno na ogled. Obenem naj bi v teh dneh Slovenci in Slovenke marljivo kupovali srečke po 1 K, da bode uspeh loterije v prid domačih umetnikov tem lepša. Vsak dober rodoljub naj bi kupil vsaj po eno srečko!
— Tridesetletnica gospoda Ignaca Borštnika. Lani decembra meseca je preteklo trideset let, odkar deluje naš rojak Ignac Borštnik na odru. 19. t. m. je bila proslava te obletnice v Zagrebu, v torek 25. marca bo gostoval pri nas v vlogi Kantorja v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi«. Rojen j.e bil 1859. leta v Cerkljah na Gorenjskem, v Ljubljani je dovršil pet gimnazijskih razredov, moral je k vojakom, bil je potem bančni uradnik in učitelj dramatične šole, ko je bil leta 1882. prvič nastopil. Dramatično društvo ga je poslalo na' Dunaj, kjer je nanj posebno vplival Turold, pristaš realistične enostavnosti in kot igralec naturalist. Nato je bil v Ljubljani enajst let duša vsemu gledališkemu gibanju, kot režiser, učitelj, upravnik dramatičnega društva, pisatelj in prevajalec. Glumil je ljubimce in »glavne« junake, mladiče, starce, pa tudi velike vloge, povsod markanten in krepak. Prav razvila pa se je njegova močna umetniška individualnost šele v Zagrebu, kamor ga je angažiral leta 1894 tedanji intendant Miletič, ki je spoznal v njem modernega igralca z najlepšimi sposobnostmi za nadaljni razvoj. Poslej je ostal Borštnik 19 let član zagrebškega deželnega gledališča. Naturalizem je temeljna nota njegove umetnosti, bodisi da je ta naturalizem primeren, elementaren in robusten, ali diferenciran, profinjen, stiliziran, ali ciničen in sarkastičen. Hrvaška kritika hyali zlasti diskretne nijanse njegove igre, čustvenost tihih, pritajenih tragičnih momentov. On je brez šablone in banalnosti, kakor se tudi ogiba virtuoznosti, prepuščajoč se varno svojemu umetniškemu instinkti, aravnemu in smelemu, brez vzora in šole, brez velikih gest in afektacije, svest si svoje moči. Taka je hrvaška sodba o Borštniku, ki zavzema častno in med prvimi prvo mesto v izdelavi zagrebškega repertoarja. Med nami mu je tekla zibel, tukaj Je krčil pot in pomagal v težkih borbah naši mladi umetnosti naprej; v svojih spisih in pesmih izraža svoje hrepenenje po slovenski zemlji, po njenih planinah in po dom.0 »v gorah visokih skrit«, med »am\t svojimi rojaki bo praznoval tridesetletnico svojega tako plodnega delovanja: veselimo se njegovega lepega razvoja in počastimo ga v svoji hisi ne samo gosta, nego dragega domačina. velikega umetnika; v njem častimo sebe.
— Društvo slovenskih učiteljic je imelo svoj občni zbor 20. t. m. Predsednica se spominja vseh činiteljev, ki so v pretečenem letu izdatno podpirali društvo pri njegovih prireditvah. Prebere se tajniško poročilo. Društvo je priredilo v 1. 1912 6teden-ski gospodinjski in 3tedenski šivalni tečaj. Prvega se je udeležilo 14, dru-zega pa 16 učiteljic. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo v začetku leta 2283.34 K premoženja, med letom pa 758.28 K dohodkov in 722.15 K stroškov; ostane v gotovini še 2319.47 K. Za 1. 1913 se opusti prireditev gospodinjskega tečaja. Pač pa se namerava prositi »Društvo slovenskih zdravnikov«, da priredi samaritarski tečaj za učiteljice. Izvolita se poverjenici za črnomaljski in litijski okraj. Nato sledi predavanje g. Jerice Zemljanove o »Vedenju pri jedi.« Gospodična je stvarno in nazorno pojasnjevala, kako se vede omikan človek pri zavživa-nju različih jedi in pijač. Predavanje je spremljalo splošno zanimanje. I o razgovoru o razdelitvi draginjskih doklad in razpravi o tajni kvalifikaciji. se zahvali predsednica poročevalkam in zaključi zborovanje.
Slovensko gledališče. Ko je bila sinoči predstava končana, je nastalo po gledališču ploskanje, ki se je iz-premenilo v prave ovacije. Ta pohvala je predvsem veljala glavnemu paru Toski Lowezynski in Mariju g Hafnerju. Enako navdušeno priznanje je žel g. Fejfar. Pevci so to pohvalo v polni meri zaslužili, kajti taka »Tosca«, kakor je bila sinoči bi delala čast vsakemu tudi večjemu odru. Gdč. Loyczynsko moram no-sebej pohvaliti, ker je v drugem dejanju razvila igro, ki smo jo v Tosc! malo videli enake. Gledališče je bilo razprodano — scenerija dobra. Tosca pomeni lep nov uspeh naše opere. Danes se Tosca ponovi. Zasluži, da se pri nji še nekolikokrat napolni gle-daiišče
—	Iz gledališke pisarne. Danes v pondeljek ob 3. uri popoldne za ve-
Mo tujsko predstavo zadnjič v sezo-lii melodična opereta »Jesenski ma-pever«; ob 7. zvečer drugič v sezoni Puccinijevo velika opera »Tosca«, |ki je izvala pri včerajšnji prvi vpri-,zoritvi navdušene aplavze. V torek, dne 25. marca ob 3. popoldne burles-tkna opereta »Orpheus v podzemlju«, P 7 zvečer po devetletnem presled-I J1 slovenska izvirna drama Ivana ankarja »Kralj na Betajnovi« z od-
■ icmm gostom; Kantorja igra gospod '1 /pac Borštnik, član zagrebškega de-
■ .Pn®?a gledališča; ta predstava bo
1	R .proslava tridesetletnice gosp. K ors/'!!ka' našega rojaka, modernega
umetnika, ki se je v Zagrebu razvil
oo	tolikega viška, da spada med glavne opore zagrebške drame in ji je zele sam nastopiti pri Slovencih v Cankarjevi drami.
— »Matica Hrvatska« izda za 1. 1913. poleg drugih leposlovnih knjig "Aškerčeve pesnil« v izboru; urednik Migi profesor filozofije na zagrebškem vseučilišču dr. A. Bazala. V uvodu bo obširnejša študija o Aškercu. prva te vrste. — Obenem izidejo »ISovoveki izumi«, »Zgodovina hr-vatske književnosti« od dr. Drech-slerja itd. — »Aškerčeve pesmi« bodo obsegale vse, kar je res pesniški vrelega m značilnega v njegovih delih, ovenci naj v čim večjem številu
Sa 4 K) >>Matid Hrvatski<<- (Cla‘
niie ~J?nce" Sl0venske Filharmo-
V	torek	Fi]harmonija	priredi
nienili m- I Mucert pri pogr-Uninn - v ve'iki dvorani hotela
H?Sin?rvglIa kapelnik 2- C- M-vstonnina	°Smih Zve5er’
sohn^ Nemška dostojnost. Na Veliko neki l11?!' po Prulskih ulicah laciii , .m^kutarski delavec pri regu-ie HkrTnice noCni mir kalH-ca J?i.JanVada mu ie bda vsaka uli-se ie	razgrajanju in upitju
vin t p s7zeval ostudnih laških klet-npknr zabavI)al Čez policijo. Ko ga je
do srečal, je začel zabavljati proti lovencem »Verfluchte windische
3	akage«, »Pfuj« itd. Kaj res Ljubljančani ne bodemo imeli miru še ponoči Pred takim nemškutarskim barbarizmom?
— S ceste. Ko je v petek dopoldne jezdil po Bleiweisovi cesti hlapec Josip Petelinšek neosedlanega konja, se je konj pred hišo št. 7 splašil in se Postavil na zadnje noge. Petelinšek, kateri je vajete držal v rokah, je konja še bolj potegnil nazaj tako, da sta oba padla in je hlapec prišel z desno nogo pod konja in se težko poškodoval. Petelinška je neki vojnik odpeljal domov.
Društva.
ntk J ek>vadni odsek »Sokol« Kam-u-i" feserie Priredi na Veliki ponde-marca 1913, ob 4. uri po-ne 7ne ,v telovadnici burko »Nemški dom n£°« z mnogim drugim spore-sp kr-- ra^ društvo podpore in da
kolstv m05,*1* upa’ da se b0 Šolstvu naklonjeno občinstvo udele-
zuo mnogobrojno te prve orireditvp Al a Sokola- Na zdar! Odbor
v Liuhifan! *^°r *9r*miia Tr«<>vcev
9 i r lm M * dnC 6' aprila Ob ofniA v ,Me.stnem domu. »Politično In izobraževalno dru-
faVandTSkl “‘J31* naZ"a"» »
rSn?‘nK^ • um’ da se vrši let°Mi nim V.H1 Zb?.r z običajnim dnev-2o .redon) Prihodnjo soboto, dne rpčA' m' ° zvečer v klubovi sobi iVra<;,.,e *pr* Zlatorogu«, Gosposka ulica 3.
9fb?r N- s- z- ima v sredo nu o m‘ redno odborovo sejo ob o. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu. Prosimo ves tovariše odbornike in člane nadzorstva, da se seje polnoštevilno udeleže!
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi 1. junija veliko vrtno veselico pri g. Antonu Novaku po domače »na gričku« v Stepanji vasi. Veseličen spored objavimo pozneje. Na veselico občinstvo že sedaj opozarjamo.
Trst.
T c*Pr!?fr v cerkvl Sv. Antona v Trstu. Nahajamo se v žalostnih dne: vih. Ne morda zaradi vremena --kajti vreme je pri nas v Trstu v sedanjem pomladanskem času, če ni burje, precej prijetno — ampak za-radi tega, ker smo v velikem tednu, v tednu »trnjeve poti«, ki nas obišče vsako leto. V tem žalostnem tednu so cerkve napolnjene. Kristjani hodijo vanje molit in poslušat Jvristusove nauke. Pri tem pa se spominjamo na nekdanje čase, na do-
7?/ vx bodil po trnjevi poti naš zveličar in ie nosil na ramah težek
, 1° "ll! ga naložili farizeji. Ko
FaS ™ J? večkrat Padel na tla.
d S 3 P •s ?a blčali tolik° časa,
zadostiSC mI d7gniL A t0 še m bilo im- i Slavo so mu pritisnili
MU kr0"?' ^°4° ga ž* St
1	m Pretrpmčih — zat0 seveda.
ker je učil prave nauke, ker je bil pravičen — so ga pribili na križ. Vsi ti žalostni spomini vstajajo ljudem, ki premišljujejo v velikem tednu. Onim, ki hodijo v cerkev, pa najbolj, ker vidijo pred seboj na oltaru in na stenah razne podobe iz tedanjih časov. — V Trstu imamo mnogo cerkev. Najlepša in največja izmed vseh je cerkev sv. Antona novega. Pozna jo skoraj vsak Tržačan. Nahaja se blizu kanala (Canal grande).
V	to cerkev zahajajo Slovenci, Italijani in Nemci; v njej se vršijo pridige v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Posebno je napolnjena v sedanjem času. Gre pač marsikdo rad poslušat božje namestnike, ki oznanjujejo to, kar je učil Kristus. Zlasti pa so se začeli zanimati za »božjo besedo« Slovenci
— celo tudi taki, ki niso verni. — To pa zaradi tega, ker je pač zelo interesantno poslušat patra, ki je začel onzanjati Kristove nauke na zelo »modern« način. Kristus je rekel: Ne obrekuj, ne zmerjaj! Slovenski fajmošter omenjene cerkve, ki je priromal iz kranjske dežele, pa je drugačnega mnenja. Nauki, ki jih on razlaga, se glasijo:	Zmerjaj, obrekuj, laži itd. Da je ta mož res izumil novo sv. pismo, tega velika množica Slovencev ni hotela verjeti. Pa je šla k pridigi in se je o tem prepričala. Ta pridigar je človek tiste vrste, ki stremi po dobi, v kateri je cvetela inkvizicija, kakor rožice v zgodnji pomladi; njemu je vseeno, ali vlada pravica, ali ne, ali se poslužuje poštenih ali nepoštenih sredstev; on ie proti vsemu, ki se ne mara ukloniti klerikalizmu, ki se torej ne mara splaziti pod njihovo kuto. Kaj njemu mar narodnost, kaj pravica! Njemu je vseeno ali naš narod napreduje, ali poginja — samo da napreduje klerikalizem. Narodnega čuta ima ta kaplanček toliko v sebi, kolikor ga Ima tista duša, ki se je prodala in ki jej pravimo — renegat. — Takih komedij, kakršne se vršijo v cerkvi Sv. Antona, še nismo imeli v Trstu. Vsak pa se ne zabava pri tem. Mnogo je takih, ki stiskajo pesti v žepih
— pokazati tega seveda ne smejo. Poprej, da sem začel pisati te vrstice, je prišlo k meni več vernih Slovencev, ki so se zelo pritoževali proti temu postopanju. Splošno se opaža, da so začeli Slovenci v Trstu odpirati oči in spoznavati farizeje, tiste ljudi, ki so Kristusa na križ pribili in ki bi zelo radi prišli zopet do one moči, ki so jo imeli enkrat, da bi zopet pribijali in sežigali in ušesa rezali. To pa ne bo šlo, farizeji! Zapomnite si, da ste se izdali, in da Vam preti poguba, kajti farizejstvo, hinavstvo jtd. mora izginiti iz človeške družbe »Pater cepcum« ima sedaj besedo.
Ženska, ki tehta 196 kg. Na »Stari mitnici« je neka mesarka, ki tehta okoli 140 kg. Tisti, ki je še niso videli, jo občudujejo. Ta gospa mora hoditi vsako leto po večkrat v bolnišnico, da ji odvzamejo mast, ker je drugače v nevarnosti za svoje življenje. — Sedaj pa je prišla iz Makrša (Dalmacija) v Trst Klementina Matulič, stara 49 let. Podala se je v mestno bolnišnico, da ji izrežejo nekoliko kg masti, ker se ne more zlahka gibati in ker jo debelost duši.
— Gospa Klementina tehta 169 kg in je najbrže dosegla rekord na teži
— pri ljudeh seveda.
Kaznienee se je sprl s kolegoma. Slučaj na cesti. Simon Ivančič, star 24 let, je bil zaprt nekaj dni v tukajšnjem zaporu. V sredo popoludne pa je imel biti prepeljan s paznikom v svojo domovino, v Dalmacijo, kjer bi bil tamkajšnjim oblastim predan. Predno pa je prišla ura odhoda, se je sprl z dvema drugima kaznjencema, ki sta bila zaprta z njim v isti celici. Ivančič je bil tako razkačen, da je planil na enega izmed teh dveh in ga začel obdelovati s pestmi in ga ranil na obrazu. Poškodbe pa niso bile nevarne. Takoj po pretepu pa je prišel čas odhoda. Ivančiča so pripeljali v pristanišče, da stopi na parnik in se odpelje. Bil pa je še razburjen od prejšnjega spopada v zaporu. Tresel se je od razburjenja in se je čudno vedel. Kapitan parnika, ki je opazil Ivančičevo nervoznost] ni hotel sprejeti kaznjenca na ladjo. Morali so ga odpeljati zopet v* zapor kamor so poklicali zdravniški voz. Prišel je načelnik infermirjev Tre-vez z dvema uslužbencema in posadili so Ivančiča v voz ter ga odpe-nfi« Pirotj. bolnišnici. Kadar pa je
k*?ija na veliki tr*in *e h°teia mora J1 ^°fzni tr£ na »Corso«. je morala obstati, zakaj na cesti je bila silna množica ljudi, kaf se je zgodJ lo? Nekemu strojniku v pokojuf Ernestu Greš ču je postalo pred par minutami slabo. Pozneje ga je obšel hud histeričen napad. Nekaj časa se je zvijal na ulici, pozneje so ga prenesli v bližnjo kavarno, kjer so čakali zdravnika z zdravniške postaje. — V tem času je torej prišel Treves z Ivančičem in ko je videl, da je Ernestu Glešiču vedno slabše, zdravnik pa še ne pride, je izvlekel
vklenjenega Ivančiča iz zdravniškega voza in dal položiti Gresiča vanj, zakaj temu je bila potrebnejša nagla pomoč. Kočija je oddrdrala, Ivančič pa je ostal na cesti poleg postrežni-kov in je moral čakati, da pride ponj drugi voz. — Množica ljudi se ni razšla, ampak še le sedaj je začela pravzaprav zijati. — Naposled pa je prišel vendar tudi Ivančič v bolnišnico, kjer je bil sprejet v opazovalnico. — Kakšen vpliv je napravilo na Ivančiča, ko je bil postavljen vklenjen na veliki trg, pred množico?
Opeka je padla na glavo starcu in mu razbila lobanjo. Jožef Silvestri, stanujoč v ulici Androna Gusion 4., je že 67 let star, vendar se mora še vedno mučiti na delu, da preživi sebe in svojo družino. V sredo je šel tudi na delo v Rojan in je prenašal kamenje v nekem stavbišču. Ubogi starec pa je imel ta dan nesrečo. Ko se je nahajal v pritličju in valil kamenje. mu je priletela iz visočine na glavo opeka s tako silo, da mu je počila lobanja. Opeka se je zmuznila nekemu delavcu iz rok in zahtevala žrtev. Silvestri je zavpil od silne bolečine in nato padel v nezavest. — Prišel je zdravnik z zdravniške postaje, in ko je videl smrtnonevarno rano, je dal takoj prepeljati Silve-strija v bolnišnico. Ker pa je revež že star in šibak, je malo upanja, da preboli tako nevarno rano. — Kdo bo skrbel sedaj za družino?
Iz Skednja. Kakor je »Dan« že enkrat poročal, se zgradba tramvajske proge pridno nadaljuje, tako, da bo meseca maja najbrže že vse delo dokončano. Tračnice in električne žice so že postavljene. Z veseljem pričakujemo novega prometa. Novi tramvaj bo zelo koristil Magdalen-čanom in tudi Škedenjcem, ker pride ta proga od druge strani pod vas. Ta tiamvajska proga je bila res potrebna. Magdalenčani in Škedenjča-ni, ki nosijo zelenjavo in druge pridelke v mesto, si lahko prihranijo za majhen denar dolge poti. Pa tudi za delavce ie to koristno. — Proga bo šla mimo pokopališča pri Sv. Ani. Na pokopališče se vozi vsak dan na stotine ljudi v kočijah, tako, da se megla prahu nikdar ne poleže in da je človek vedno v nevarnosti, da ga kdo ne povozi. Sedaj bo boljše v vsakem oziru. -- Pri Sv. Magdaleni vlada veliko zanimanje za »Dan«, posebno delavci ga prav radi berejo. Tu v Skednju pa ga čitajo malokateri, ker se ga ne dobi. Upamo, da nam pojde upravništvo »Dneva« na roko, in da se bo čimprej tudi v Skednju razprodajal »Dan«.
V znak žalovanja po grškem kralju. Vesti o umoru grškega kralja so pretresle čitatelje listov in vse one. ki se zanimajo za sedanjo balkansko vojsko. Vajeni smo bili na samo razveseljive vesti z Balkana. Ta vest, ki je bila tako nepričakovana. pa nas je tako potrla, zakaj mogoče je, da bi imela kraljeva smrt slabe posledice v vojski, ki naj bi rešila balkanske Slovane iz robstva.
—	V znak sožalja zaradi kraljeve smrti, so pred raznimi konzulati razobesili zastave na pol droga. Nekateri Cftki, ki se nahajajo v tržaškem pristanišču, so zelo potrti vsled te vesti. Drugi pa, v svoji naivni ljubezni do kralja, nečejo verjeti o njegovi smrti. Pravijo, da so vse te vesti izmišljene od Turkov, ki hočejo na ta način zmešati grško vojsko. — Žal, da je to resnica.
Morilec Ivan Terrazzatto. Pred časom se je izvršil v Amsterdamu umor, toda zločinec je ubežal. Oblasti so ga zastonj iskale po Švediji in Danski. — O tem Omoru pa je slišal tudi najboljši tržaški detektiv Titz. Najbrže je vohal, da mora biti morilec v Trstu, zato je hodil pridno na delo. Že več dni so razni policijski agenti preiskovali vse kote, posebno po starem delu mesta, kjer se navadno skrivajo nepošteni ljudje. — Titz je imel srečo. V četrtek
20.	t. m. zvečer okoli 8. ure je ne-pričakovaje zagledal v ulici Dome-nico Rossetti človeka, ki bi moral biti po njegovem mnenju morilec Terrazzatto. Pristopil je k dozdevnemu in ga je aretiral. Na policiji se je res dokazalo, da je aretiranec res iskani morilec Terrazzatto. — Po zaslišanju je bil odpeljan začasno v tukajšnje zapore, pozneje pa ga pošljejo v Amsterdam, kjer pride pred sodišče. — Agent Titz je pred nekolikimi dnevi izsledil bando ponarejevalcev denarja in je dobil zato kot nagrado 1000 K. Sedaj ga čaka morda flova nagrada.
Bolnik znorel. Delavec Anton Medic, star 34 let, je bil že delj časa neozdravljivo bolan in brez dela.
V	četrtek, 29. t. m. je šel k svojemu očetu, ki je vratar v ulici Lazzare-tto vechio. Starec je postregel svojega bolnega in brezposelnega sina z ubornim kosilom, nato pa se je za nekaj časa odstranil zaradi opravka. Ko se je povrnil je zagledal svojega sina vsega izpremenjenega. Pristopil ie k njemu in ga povprašal, ali mu je morda slabo. Sin pa se je vsedel na stol in je začel govoriti razne nezmi-
sle, in naposled je vzkipel in začel razgrajati in biti okrog sebe. Oče je takoj spoznal, da se sinu blodi. Bežal je na bližnjo telefonično postajo in poklical z zdravniške postaje pomoč. Prišli so postrežniki in so stopili v stanovanje, toda blazneža ni bilo več v kuhinji. Zaslišali so ga razbijati v sosedni sobi, a niso mogli priti do njega, ker je zaklenil in založil vrata. Postrežniki so morali poiskati lestvo, po kateri so prišli do okna. Ko so zlomili okvirje pri oknu. so stopili v sobo in oblekli ubožca v »železno srajco«. Odpeljali so ga v norišnico, ozdravel pa ne bo nikoli.
161etna deklica je sklenila vni-čiti svoje mlado življenje. Vstala je zgodaj zjutraj, in ob 7. uri zjutraj še šla z doma, ki se nahaja v ulici Me-dia št. 42. Odšla je v ulico Farneto in se skrila tamkaj v neko vežo. Tam je izpila iz stekleničice. ki jo je prineslo s seboj, precej množine neke kisline. Mimoidoči so zagledali dekle, ki se je zvijalo v bolečinah. Ko so spoznali, da se je dekle zastrupilo, so poklicali zdravnika z zdravniške postaje, ki je izpral dekletcu želodec. Pozneje so jo prepeljali v bolnišnico. — Dekletu je ime Jožefa Ru-stia. Veliko je mogla trpeti, da si je, čeprav tako mlada, izbrala smrt.
Neznanko je zadelo kap v tramvaju. V četrtek okoli poldneva je zadela v tramvaju neko elegantno oblečeno gospo kap. Tramvaj se je ustavil na cesti in sprevodnik je tekel naznanit nesrečo bližnjemu stražniku. Ta je hitel v mestno bolnišnico, od kjer so prišli bolniški stre-žaji z vozom po damo in so io prepeljali v bolnišnico. — Gospa se je nahajala v tako slabem stanju, da ni mogla govoriti. Ker ni imela pri sebi nobenih listin, niso mogli dognati njenega imena. Tudi nobeden navzočih ni poznal nesrečno damo.
Spaka nad vratini. V ulici Oep-pa št. 10 se nahaja neka gostilna, ki ima nad vratmi tablo s tem-le napisom:	»Trattoria alle tre rose.
Gasthaus zu drei Rosen. Gostilna pri tri rose.« Morda pa to ni spaka. Morda je samo čudež, da so se iz-premenile tri rože v tri rose, tri hladne rose. Slovenec pa, ki gre mimo ne more ostati hladen, ko vidi kaj takega na tabli. — Ce je Italijanom toliko mar, da želijo nad svojimi gostilnicami tudi slovenski napis, naj bo vsaj pravilen. Da se pa take rose blestijo na tablah, kažejo skrajno zanikernost.
Na Pončanah je izbruhnil v petek zjutraj hud ogenj. Stanovanje je bilo zaprto, gospodina pa se je nahajala v mestu, kamor je šla po o-pravkih. Doma je pustila dveletnega otroka. Poklicani so bili gasilci, ki so začeli gasiti ogenj. V stanovanju so našli otroka, vsega ožganega. Poklicali so zdravnika z rešilne po-stoje. Pretresljiv je bil prizor, ko je prišla mati in zagledala svoje ožgano dete. Začela je tako obupno jokati, da so bili nekateri v strahu, da zblazni. — Otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer bo revče najbrže končalo mlado življenje v groznih mukah.
67letni Josip Silvestri, o katerem smo poročali, da mu je padla opeka na glavo, in mu zdrobila lobanjo, je umrl v mestni bolnišnici, ne da bi prišel k zavesti.
Padel s krova. Težak Marko Pavin je padel s krova v spodnje prostore ladje več metrov globoko in se pri tem tako poškodoval, da so ga morali odnesti v bližnje skladišče, od koder je bil prepeljan v bolnišnico. Zdravniki so konštatirali* mnogo zunanjih in tudi notranjih poškodb, ki so posebno nevarne. Po krovih so navadno razmetane razne verige in vrvi in delavci se spodti-kajo ob nje. Slične nesreče se dogajajo neprestano. Ni dolgo tega, ko je neki delavec padel s krova in se je ubil. Žena, ki mu je prinesla opoldne kosilo, je našla mrtvega.
Prvo pomoč na zdravniški postaji je prišlo iskat v četrtek 19 oseb zaradi raznih zunanjih poškodb. Štirje teh so morali v bolnišnico.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Avstrija v aferi „Skodra“ že pohlevna. — Priznava Djakova Srbiji. — Mirovna pogajanja.
PO NAPETOSTI MED AVSTRIJO IN CRNOGORO.
Dunaj, 23. marca. V drugi noti, ki jo je Avstrija, nezadovoljna z odgovorom črnogorskega kralja, podala Črnigori Izjavlja Avstro-Ogrska, da pričakuje, da ostane slučaj »Skodra«
osamljen iu da se več iie ponovi, ker sicer bi morala z drugimi sredstvi varovati in zagotoviti svobodno vožnjo avstrijskih ladij. Črnogorska vlada je ielegrafičnim potom uvedla preiskavo in vse ukrenila za neovirano vožnjo.
Glede umora patra Paliča in nasilnega spreobračanja Albaneev-ka-lolikov k pravoslavju je Avstrija Črni gori v drugi noti naznanila, da bo slučaj Palič preiskal nadškof iz Sko-plja in avstrijski vicekonzul iz Prizrena ter opozarja črnogorsko vlado, da ukrene vse potrebno, da bodo mogli ti funkcionarji neovirano dospeti v Djakovo.
Glede obstreljevanja mesta Ska-dra zahteva Avstrija, da taisto preneha in zahteva prost odhod civilnega prebivalstva. (Za preskrbo prebivalstva je sestavljena že rešilna akcija z vsem potrebnim.)
AVSTRIJA IN RUSIJA O ALBAN-SKEM VPRAŠANJU.
Dunaj, 23. marca. Avstrijska je izjavila, da privoli v aneksijo Djakova k srbski kraljevini toda le pod pogojem internacionalne garancije za svobodo narodnosti in vere Albancev kot tudi mohamedanskih in katoliških Slovanov — in seveda, da se priklopi Skader k Albaniji. S tem je sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo dosežen. (Oficielno še to ni potrjeno, toda glede Djakova je Avstrija že privolila.)
POSLANISKA KONFERENCA.
London, 2. marca. Reuter poroča; Proti vsemu pričakovanju se Je sešla danes dopoldne poslaniška konferenca, da se na podlagi dejstva — sporazuma med Avstrijo in Rusijo Skadra posvetuje o Albaniji. K konferenci ni prišel ruski poslanik, ki ga je nadomeščal poslaniški svetnik.
ITALIJA IN CRNA GORA.
Cetinje, 23. marca. Italijanski poslanik je nastopil po naročilu svoje vlade pred črnogorsko vlado z zahtevo, da naj prestane obstreljevanje Skadra, dokler civilno prebivalstvo ne zapusti mesta. Ministrski predsednik je odgovoril, da sporoči odgovor po seji ministrskega sveta.
VELESILE PREDLOŽILE ZAVEZNIKOM TEMELJE MIROVNIH POGAJANJ.
Sofija, 23. marca. Včeraj so prišli k ministrskemu predsedniku zastopniki velesil in po francoskem zastopniku izjavili, da so vzele vlade velesil z zadovoljstvom na znanje, da sprejemajo Zavezniki posredovanje. Stvar velesil pa je'pred otvoritvijo pogajanj o mirovnih pogojih izraziti svoje nazore o temeljih pogajanj, ki morajo biti sprejeti.
Temelji za pogajanja so sledeči:
L Meja otomanske države v Evropi bo šla od Enosa ob toku reke Marice in potem Ergena do Midije. Vse ozemlje zapadno od te črte dobe Zavezniki razven Albanije, kateri mejo in državno pravno razmerje določijo velesile.
2. Vprašanje egejskih otokov bodo rešile velesile.
3. Turčija se mora odreči Kreti.
4. Velesile se ne morejo sprijazniti z zahtevo po vojni odškodnini, toda dovolijo Zaveznikom, da se udeleže razpravljanj mednarodne komisije v Parizu, kjer jim bo dana prilika braniti svoje interese pri prevzetju državnega turškega dolga.
Takoj od sprejetja teh podlag za mirovna pogajanja morajo sovražnosti prenehati.
Ministrski predsednik je odgovoril, da se mora v svrho enotnega postopanja posvetovati z vladami ostalih Zaveznikov, nakar poda odgovor.
Belgrad, ,23. marca. Noto enake vsebine so podali zastopniki velesil srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču.
Cetinje, 23. marca. Noto z enako vsebino so podali zastopniki velesil danes tudi črnogorskemu ministrskemu predsedniku, ter Izjavili, da ne smejo Zavezniki računati na pomoč velesil pri reguliranju Financ in drugih vprašanj ki pridejo v pretres po sklepu miru, ako sedaj odklonijo predloge velesil. Ministrski predsednik je odgovoril, da se mora njegova vlada preje posvetovati z ostalimi Zavezniki, na kar bo šele sledil odgovor.
ZAROTA V CARIGRADU.
Petrograd. 23. marca. Ruski listi poročajo iz Carigrada, da je bilo tam aretiranih 100 častnikov, ki so bili proti sedanji vladi. Dalje je bilo aretiranih 10 v vojake napravljenih oseb, ki so hotele le Mahmud Šefket pašo ubiti s peklenskim strojem.
CESARSKI NAMESTNIK THUN DEMISIJONIRA.
Praga, 23. marca. Organ poslanca Prašeka poroča, da poda 1 Hun de-misijo, ki Jo bo to pot tildi vzdrževal.
Odmvrnii urednik Radivol Korene.
Last in tisk »Učiteljske, tiskarne«.
Zdravnik želodca
kJL 1
liw.VlrtiVV.IM
češki
S. Benisch
odprta ci SsV noč,
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufaktura! in konfekcijski trgovini
Pri Skofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
VABILO In
rednemu letnemu občnemu zboru
„Gremija trgovcev*1 v Ljubljani,
ki se bo vršil
dne 6. aprila t. 1. ob 9. dop., v slučaju nesklepčnosti pa eno uro pozneje v veliki dvorani »Mestnega doma4.
%DNEVNI RED:
1.) Pozdrav načelnikov.
2.) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.) Poročilo o delovanju gremija v letu 1912.
4.) Računski zaključek za leto 1912.
5.) Proračun za leto 1913 in določitev doklade.
6.) Volitev gremijalnega načelnika in načelnika šolskega odbora.
7.) Morebitna volitev načelnikovega namestnika, odnosno odbornika.
8. Volitev dveh odbornikov in enega namestnika v razsodiški odbor.
9.) Raznoterosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi	načelstvo.
Kavarna
celo
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, a, m nočne halje,
Jf JU perilo in vsako l g| modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
so lepe stelaže iz trdega lesa s predali za špecerijsko ::	trgovino.	::
Vpraša se v „Prvi anončni ::	pisarni.	163
ejSSSBSS000aS5BSba
A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje?
B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je in umetni brusač,
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago.
Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3.
V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci
se ranzirajo-
najhitreje in popolno diskretno in sc v to svrlio tudi denar preskrbi.
Želodčne bolezni
hemoroide, telesno zaprtje
lišaj, kožni izpuščaji, kostne rane.
Brezplačno poročam na željo vsakemu^ ki trpi na želodcu, slabi prebavi, telesnem zaprtju, zastajanju krvi, kakor tudi na hemoroldah, lišaji, odprtih nogah, vnetju I. t. d. kakor so mnogi bolniki, ki so trpeli leta in leta na teli boleznih, ozdraveli hitro in trajno. Na razpolago je več kot 10.000 priznalnih in zahvalnih pisem.
Bolniška sestra Klara
VViesbaden, Walkmiihlstrasse 26.
Želodčni liker „FLORIAN“ je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Naslov za naročila: ..FLORIAN", Ljubljana.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vl-tiarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti fcnamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih pil nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-Oanjl Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
(ilasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Olince 92.
Meblovana soba se takoj odda. Igriška ulica 6 na desno 2. vrata.
217—4
= Proti ugodnemu plačilu na obroke! =
Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške in ženske obleke, narejene obleke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd.
Na željo pošljem zastopnika na dom. Zadostuje dopisnica.
Landskroner & Bochner Ljubl|ana’ sVg0>,a nal,l'ežJe
Ceno posteljno pene!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boijSega 2-40 K; prima pol-belega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 5i0 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfi-nejSi prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belegaali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 8-B0 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Široka 13 K, 14-70 K, 17'80 K, 21 K, zglavnica. 90 cm dolga,
70 cm šir. 4'50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja lernica iz možnega, črtastega gradla,
80 cm dolga, 116 cm široka 12‘80 K, 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar.
— Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice 790. Ccsko.   . - *
Dober tek
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira spomlad-nih kostumov, modernih jop in plaščev,
 —-----=	vrhnih	kril za ======
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja.
— Radi neznatnih stroškov cene brez ========= konkurence. ■ ....=
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljublf ana
Pred škofijo štev. 19.
vojaščine popolnoma prost, neo-ženjen, kateri bi opravljal tudi enega konja in vsa domača dela pri hiši, se išče. Naslov pove „Prva anončna pisarna"
»Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
je dobra stvar! Zanemarja} je nlUdr!
Dober tek
imaš vsak dan, ako vžlvaš
olesarji! Pazite,
|4jri nn TlClrln v r0^° raznim špekulan-. .	Iv?	tom in ne dajte se pre-
motiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
naimii „Es-Ka in Adler" koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno riajcenejše kupi samo
  pri strogo s- lidni tvrdki ----------
ANA GOREČ
špecijaina trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Pred nabavo kolesa ob bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puchovih koles (edino znstopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici.
vsa
Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
V
Poh g tega tudi najiinclši šiv»2ni stroji.
  Pouk za vezenje brezplačno.
Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi —-------------------- po	pošti	prosto.	—	,, ii.
Mala meblovana soba s posebnim vhodom se odda s 1. aprilom v Salendrovi ulici št. 4.	219—3
0
Na prodaj
je en nov voz z lestvicami na
prostih oseh, en dvokolesen voz (gig), še dobro ohranjen pri
V. Urbančič,
kovaški mojster, Ljubljana,
Dolenjska cesta št. 1.
Istototam se sprejme za takoj
spreten kovaški pomočnik
vešč kovanja voz in konj. Plača po dogovoru.
Za Veliko noc
sem prejel
nad 4000 komadov oblek za gospode najnovejše mode od.................K	12-— naprej
„	2000 komadov oblek za dečke najnovejše mode od................„	8-—	„
„	2000 pralnih kostumov za	otroke od	„	2’—
„	1500 raglanov v najnovejših	barvah za
gospode in dečke od.......... 14*— „
3000 modnih hlač............. 4-— „
„	1500 pelerin.................  10	—
„	15000 damskih kostumov, raglanov, prašnih manteljev,
bluz in kril po čudovito nizki ceni
Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana — Mestni trg štev. 5.^
Vprašanja pod „Filijalka Ljubljana" na upravo . Dneva*.
146