Jože Šteh, predsednik OK ZKS Ljubljana-Šiška
Odkrita beseda in pokončna drža
Kmalu po vojni je bil na obisku v stari domovini rojak in ameriški pisatelj Louis Adamič. V Prapročah je zmajal z glavo in rekel mlademu Jožetu Štehu:
»Fant, škoda te je za hlapca...«
Hlapec Jože Šteh tudi ni nameraval ostati. 1949. so šestnajstletnika poslali v Lesnoindu-strijsko šolo kamniškega »STOLA«. Marljivo se je učil in se kmalu vključil v delovanje mladinske organizacije. Sodelavci so ga oce-njevali kot resnega, preresnega za svoja leta, vendar sam meni, da mu je takratno razgiba-no delovanje nekako povrnilo tisto, česar mu je bilo v mladosti mnogo premalo odmerje-nega...
•  Jože Šteh je bil sedmi med petnajstimi otroki očeta mlinarja. V Šentpavlu, zaselku med Temenico in Šentvidom pri Stični, so razen mlina imeli v najemu še nekaj krpic zemlje. Mali Jožek je kmalu postal pastir ali hlapček, kakor so takrat rekli takim. Dva-najstletni dečko se je že sam preživljal.
•  Med vojno je živel v Ljubljani. Skozi okna šole na Poljanski cesti so otroci zveda-vo opazovali našarjeno godbo na pihala itali-janskih okupatorjev. Dol na cesto so se drli s takratno znano zabavljivko:
•  »Benito Bussolini po Afriki caplja, za njim pa dva fašista ...«
•  Pred godbo je običajno korakal majhen debel korporal s posebno palico, ki jo je zelo spretno metal visoko v zrak in sploh z njo izvajal   različne   umetnije.   Malim   pojočim hlačmanom so Italijani radi odzdravljali, do-kler se seveda ni našla »dobra« duša, ki je verjetno prevedla vsebino pesmi. Pridrveli so karabinjerji, otroke surovo zasliševali in jih nazadnje silovito pretepli.
•  Kasneje je Jože veliko bral. Hlepel je po znanju in si ga vztrajno pridobival na raz-lične načine. (Jože je dipl. politolog — op. pisca) Marsikdo ga je takrat vprašal, katero fakulteto obiskuje:
•  »Vidiš, kakor da delavec ne bi mogel biti  razgledan in jasno  izražati  svojih mi-sli...«
•  Na zdajšnjo partijsko dolžnost predsed-nika občinske konference ZKS prihaja iz kra-jevne skupnosti »Ljubo Šercer«, kjer je delo-
val kot sekretar osnovne organizacije ZK, to-rej tako rekoč iz baze:
•  »Predsedništvo  jemljem   kot   dolžnost, ne kot funkcijo. Glavni namen konference je demokratizacija partijskega dela in tesnejša povezanost z osnovnimi organizacijami ZK v Siški; več kot dvesto jih je. Programska kon-ferenca, ki je že za nami, je dala jasen po-udarek krepitvi političnega sistema, stabili-zaciji na vseh ravneh in vključevanju teh gi-banj v srednjeročni plan.«
•  Jože Šteh je po videzu miren, umirjen človek. Nekoč svetli lasje so zdaj že močno prepredeni s sivino. Malce strogo, pravzaprav odločno pogleduje izza temno uokvirjenih na-očnikov. Govori razločno, skoraj tiho, vendar stvarno.
•  Jože Šteh je torej po naravi optimist. O, bilo je težkega, vendar če problem mirno analiziraš, se pokažejo rešitve. Jože je bil tri leta mornar na »GALEBU«. Tudi sekretar o-snovne organizacije nekaj časa. Lepo je bilo in hkrati težko. Posebno težko na valovitem morju s hudo morsko boleznijo. Pa je ven-dar nekako šlo.
•  Poročen je petnajst let. Prosti čas silno rad preživlja s  spprogo Kristino in  skoraj petnajstletno   hčerko   Barbaro.   Strpno   vsa trojica upa, da bo prostega časa vsaj toliko ostalo  tudi  vnaprej.  Konjiček  mu je hitra hoja. Hitra hoja in planinstvo. Hribolazenje je pravzaprav pečat življenja pod Kamniški-mi planinami. O zdajšnjem tekočem in težav-nem obdobju pa je dejal:
•  »Težko je, pa ni prvič. Najprej moramo učinkovito spremeniti miselnost nekaterih, ki. menijo, da bo stabilizacija na primer trajala samo kakšno leto. Nekoliko naj bi potrpeli, se prikrili, se nekako potuhnili in vse bi bilo opravljeno.  Stabilizacija tudi ni samo golo varčevanje, čeprav moramo razsipništvo tudi odpraviti. Cilj stabilizacije je jasen: bolje in več bomo n\orali delati. To je bitka za večji dohodek   in   uresničevanje   naših   razvojnih usmeritev.«
Bogomir Šefic