/5'Jif> Poštnina plačana v gotovini Leto XIII. sv. 157 Štei I TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 13. julija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1’— Pogajanja za pristop japonske k osi Odločila se bodo ob priliki obiska bivšega japonskega voinega ministra Teraucija v Berlinu in Rimu — Vedno ostrejša protiangleška propaganda Aa Japonskem — Japonsko-mandžurske zmage nad Rusi in Mongoli so tako „velike“, da prosijo Mandžurci za mir BERLIN, 13. julija. Kanceiar in vodja Adolf Hitler je povabil bivšega japou-s|(ega vojnega ministra generala Teraucija kot zastopnika Japonske na nacionalsocialistični kongres v Norinberku. Iz Nemčije bo odpotoval general Teranrl v kjer se bo vdeležil proslave pohoda fašistov na Rim. Zatrjuje se, da se bodo ^ tej priliki vršili važni razgovori o okrepitvi zveze med Nemčijo in Italijo na ter Japonsko na drugi strani. Odločalo se bo pred vsem o pristopu Japonske k nemško-italijanski vojaški zvezi. Ta pristop bo odgovor na eventualno skle-totev trojnega angleško-francosko-ruskega pakta. PROTIANGLEŠKA PROPAGANDA TOKIO, 13. julija. Med tem ko se pri-navija za soboto ali vsaj prihodnji teden Pričetek angleško-japonskih pogajanj za-radi Tiencina, se protiangleško gibanje na Japonskem od dneva do dneva bolj neyarno širi in stopnjuje. V Tokiu so bila ustanovljena posebna protiangleška društva, ki so se celo združila v posebnem °dbom, katerega namen le enotno voditi vso propagando proti Angliji vse dokler ae sprejme do kraja vseh japonskih zahtev. Japonska vlada in celo angleško veleposlaništvo prejema iz vse države brzojavke, v katerih se zahteva nepopustljivost nasproti Angliji, ki mora poboma opustiti vso svojo dosedanjo Putiko na Kitajskem. PRED DEMONSTRACIJAMI V CING-TAU CINGTAO, 13. julija. Tukajšnji angleški konzul je bil obveščen, da se pripravljajo za petek in soboto protiangleške demonstracije. Te demonstracije bodo mnogo bolj resne, kakor se je prvotno pričakovalo. Zaradi tega so bile poslane angleškemu generalnemu konzulu instruk cije, naj zahteva od japonskih oblastev zaščito in jih obvesti, da bodo odgovorna za varnost življenja in imetja angleških državljanov. RESNCIA O BOJIH OB MONGOLIJI LONDON, 13. julija. Posebni poročevalci, ki so si ogledali položaj na mon-goisko-mandžurski meji, zatrjujejo soglasno, da so vsa japonska poročila o zmagah nad Rusi in Mongoli gladko zlagana. V resnici stoje rusko-mongolske čete povsod na mandžurskem ozemlju in so zaman vsi japonski napori, da bi jih pregnali. Vesti o ruskih letalskih izgubah so pa otročje smešne. Dejstvo je, da so iz gubili Japonci doslej najmanj dvakrat, ako ne celo trikrat več letal kakor Rusi, ZADNJA JAPONSKA VEST TOKIO, 13. julija. Tekom včerajšnjega dneva je skušalo 200 sovjetskih in mongolskih tankov pod zaščito topništva pre koračiti reko Kalo, kar pa je japonsko topništvo preprečilo. Tekom dneva je bilo tudi več novih spopadov v zraku. MANDŽURIJA SI ŽELI POGAJANJ TOKIO, 13. julija. Agencija Domej poroča iz Hsingkinga, da je mandžurski minist. predsednik izjavil zastopnikom tiska, da želi mandžurska vlada obnoviti mir na meji Zunanje Mongolije. Mandžurija želi, da bi se pričela pogajanja in je pripravljena razpravljati o vseh predlogih, ki bi jih stavila Zunanja Mongolija za ureditev obmejnih incidentov. Predsednik je naglasil, da tvori reka Kalka nesporno mejo in sta se Mandžurija in Japonska poslužili samo pravice obrambe, ko sta poslali na mejo svoje čete. Rimska formula za Gdansk qDansk naj bi se združil z nemcijo, poljski pa bi ostala prosta LUKA VODITELJA GDANSKIH NACISTOV V NEMČIJI. PARIZ, 13. julija. Zadnji daljši pogovor •ned francoskim zunanjim ministrom Bon-»etom in nemškim veleposlanikom grofom VVelczekom je vzbudil v vrstah tukajšnjih diplomatov in politikov veliko zanimanje. Dasi predmet govora javnosti ni znan, se vendarle trdi, da se je nanašal glavno na Gdansk. Tu še vedno sodijo, da je spo-na ureditev mogoča in verjetna, adnji Chamberlainov govor ni bil le sva-'lio> ampak tudi poziv za pogajanja. Ta- ko so govor razumeli tudi v Berlinu, v Rimu pa so tudi za pogajanja in sporazum. Rimska formula za rešitev bi bila, da bi se Gdansk priključil Nemčiji, Poljski pa bi ostala svobodna luka. GDANSK, 13. julija. Reuter. Nacionalno socialistična voditelja Forster in Zaske sta že nekaj dni odsotna iz Gdanska. V tem času nacionalni socialisti gotovo ne bodo ukrenili ničesar, kar bi položaj spreminjalo. Voditelja sta odšla v Monakovo in v Berlin, od koder se bosta najbrže že jutri vrnila. Španija ostane nevtralna OBISK GROFA CIANA NE BO PO IZJAVI NOTRANJEGA MINSTRA SPREMENIL STALIŠČA ŠPANIJE, KI HOČE OSTATI NEVTRALNA IN NEODVISNA. SAN SEBASTIAN, 13. julija. Stefani. **■> triumfalnem sprejemu se je Ciano odpeljal v spremstvu Jordane v dvorec, kjer ga je sprejel general Franco. Razgovor •ned državnikoma je trajal dve uri. Ciano je nato vrnil v svojo vilo, notranji mi' bister Jordana mu je zvečer priredil svečano pojedino, ki so ji prisostvovali člani 'talijanske misije in španski odličniki. Po Večerji so se gostje udeležili nočnih iger veslaškh klubov. S križarko »Almirante Servera« bo Ciano odplul v Santander, ®tjer bo prisostvoval svečanemu odkritju Dr. Beneš se vrača v Evropo NEWYORK, 13. julija. Bivši prezident CSR dr. Eduard Beneš se je včeraj vkrcal na parnik »VVashington«, ki je krenil proti Angliji. Dr. Beneš potuje v London. V Ameriko se bo vrnil šele na zimo, kjer bo v Chicagu nastopil mesto rednega profesorja na univerzi. Namen Beneševe-ga potovanja v Evropo ni znan, sodi1 se pa, da je v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. spomenika italijanskim prostovoljcem. SAN SEBASTIAN, 13. julija. Havas. Minister Serano Suner je po razgovoru med Francom in Cianom izjavil, da je bila to zgolj manifestacija iskrenih prijateljskih odnošajev med Italijo In Španijo, ki bosta predvsem poglobili svoje gospodarske stike. O političnem sodelovanju ni bilo govora, ker Franco slej ko prej vztraja na tem, da bodi Španija navzven nevtralna, neodvisna. V petek bo o razgovoru med državnikoma izdan službeni komunike. Izselitev južnotiro'sklh Nemcev RIM, 13. julija. Odredba italijanske vlade, da morajo takoj zapustiti ozemlje Južne Tirols’ o vsi tuji državljani, se tolmači tako, da italijanska oblastva nočejo imeti tujih opazovalcev pri izseljevanju Nemcev. Intervencije švicarskega in nekaterih drugih poslanikov, da bi se rok za odhod tujcev podaljšal, so ostale brtz „speha. Priprave za izselitev Nemcev v Nemčijo so že v polnem teku. Zaenkrat se vrši popisovanje ljudi in premoženja. Grandi pravosodni minister Dve VERZIJI O VZROKU ODPOKLICA GRANDIJA IZ LONDONA. NJEGOV NASLEDNIK POSTANE NAJBRŽE AUGUSTO ROSSI RIM, 13. julija. Dosedanji italijanski veleposlanik v Londonu, grof Dino Grandi, ie bil nepričakovano poklican v Rim m •nenovan za pravosodnega ministra, namesto Solmija, ki je baje odstopil iz osebnih vzrokov. V angleškem in drugem toiem tisku so se pa razširile govorice, da ie bil Grandi odpoklican na željo Nem- čije, ker je bil baje »prevelik anglofil«. Tu pa izjavljajo, da je bil Grandi poklican na mesto pravosodnega ministra zato. da izvrši izselitev južno-tirolskih Nem cev in naselitev Italijanov v izpraznjenih krajih. Grandijev naslednik v Londonu postane najbrže sedanji italijanski veleposlanik v Moskvi, Augusto Rossi. Rooseveltovi napori za orientacijo USA WASHINGTON, 13. julija. Havas. Senatorji, ki so naklonjeni stališču Roosevelta, niso navdušeni za obnavljanje diskusij okrog nevtralnostnega zakona. Pravijo, da je senat preobložen z drugimi zakonskimi predlogi ter bi moral podaljšati zasedanje do avgusta. Senator Pittman predlaga, naj bi se zasedanje senata podaljšalo do septembra, ko se bo situacija v Evropi razčistila in bo lažje zavzeti stališče k nevtralnostnem u zakonu. V uradnih krogih zatrjujejo, da bo Roosevelt poslal senatu ponovno poslanico ali pa bo o nevtralnostnem zakonu govoril po radiu. V tem pogledu se je posvetoval z zunanjim ministrom Hullom. Zapiski DOTA GRŠKEGA NARODA SPOLET-SKIM. ATENE, 13. julija. Reuter. Uradni list prinaša ukaz, s katerim daje grški narod 10.000 funtov sterlingov dote vojvodi in vojvodinji Spoletskemu. Paul Reynaud Povojna Francija gotovo ni imela finančnega ministra, ki bi se mu bilo posrečilo doseči take vidne in solidne uspehe, kakor Paulu Reynaudu. Rey-naud je prevzel finančni resor Francije v času, ko je bila republika notranje razrvana po brezobzirnih, večinoma demagoških strankarskih bojih in zato tudi gospodarsko oslabljena. Kapital je bežal v tujino, državne finance so bile neurejene in splošna gospodarska negotovost je poleg politične ustvarjala razmere, v katerih francoski imperij ni bil sposoben ohraniti še dalje svoj visoki mednarodni položaj. Daladierjevl vladi se je pa prav v prvi vrsti s finančno politiko Paula Reynauda posrečilo odstranit? vse to zlo in dvigniti republiko na sedanjo višino urejenosti, strnjenosti in moči. Danes je Francija že popolnoma pripravljena tudi na eventualne velike mednarodne preizkušnje, celo v primeru vojne. Paul Reynaud, ki je imel spočetka veliko nasprotnikov, je zato sedaj močna avtoriteta v francoskem državnem življenju. Italijanske ponudbe Egiptu Možnost zaključka turško-egiptskega pakta kritizirajo italijanski listi. »La Stampa« piše med drugim: »Ali egiptskiin voditeljem ni dovolj, da imajo v svoji hiši že Angleže, zdaj hočejo imeti doma še Turke, proti katerim so se stoletja borili. Ali bi ne bil Egipiu koristnejši lojalni sporazum z Italijo, ki bo vedno spoštovala njegove meje. Obe državi imata skupne interese, da naj bodo le Egipčani in noben drug gospodar Sueza. Vsa naša prizadevanja so naletela na gluha ušesa. Prišel bo dan, ko bo treba tudi to stvar razčistiti.« Madžarski in romunski Nemci Nedavno je pomadžarjeiii Nemec, poslanec Klein ostro napadel Nemce, češ da je njihova državljanska lojalnost dvomljivega značaja. Vodja nemške skupine dr. Miihl je v odgovoru omenjal, da je vprašanje narodnih manjšin stara, bolestna rana madžarske politike. rla odgovor je Madžare zelo razburil. — Na prestolni govor romunskega kralja, v ka tereni je naglasil, da ima romunski narod v državi prvenstvo, je zastopnik romunskih Nemcev izjavil, da romunski narod sicer določa značaj države, nikdar se pa Nemci ne bodo odrekli pravioi do absolutne enakopravnosti v vseh vprašanjih narodnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Slovaška propaganda v tujini Slovaška-jugoslovanska liga in Bolgarski krožek na Slovaškem bosta priredila kulturno-propagandno odpravo svojih članov v Jugoslavijo in na Bolgarsko. V raznih mestih bratskih držav bodo Slovaki priredili več kulturnih večerov s pesmijo, fokloro in recitacijami v narodni noši. Ekskurzija je z ladjo po Donavi že odplula v Beograd. Eden in Churchill — strašilo Zagrebški »Jutarnji List« poroča po »Neue Zurcher Zeitung«, da premišljuje Chamberlain zadnje dni, ali se ne bi vdal zahtevi javnosti in sprejel v vlado bivša ministra Edena in Churchilla. Ker sta oba odločna zagovornika nepopustljivosti v zunanji politiki pričakuje Chamber* lain, da bi taka rekonstrukcija vlade pomenila najučinkovitejše svarilo nasprotnikom, da Anglija res ni več pripravljena sklepati nova Monakova. Stran 2. »VeSetolfi« V V Mariboru.dne 13. VII. 1939._ —-r— —'—** ------------- Maribor, 13, julija. Vsa Francija se pripravlja na jutrišnji narodni praznik. Dan 14. julija je vsako leto za Francoze pomnik, ko se je prevesila usoda domovine iz temne preteklosti fevdalne vladavine v svetlo bodočnost demokratske republike. Letos bo francoski narodni praznik še veličastnejši, saj bo zaščitnica evropske demokracije, domovina vzplamtelega ognja svobode, bratstva in enakosti poveličala dan, ko so pred 150 leti na dan 14. julija revolucionarne čete naskočile Bastiljo in zrušile osovraženi režim. V letih 1369.—83. je zgradil prevost ;(nacelnik) Pariza Hugues Aubriot na jpovelje kralja Karla V. v predmestju St. Antoine močno trdnjavo, ki so jo v teku 16. in 17. stoletja znatno povečali. Imenovali so jo — kakor podobne utrdbe Sploh — Bastille. Dasi je bila namenjena prvotno zaščiti glavnega mesta proti Angležem, so jo uporabljali že od vsega začetka tudi kot državno ječo, posebno za politične zločince in krivoverce. Saj je bil v njej nekaj časa celo njen zgraditelj fcaradi krivoverskih naukov. Glavno poslopje je imelo obliko četverokotnika. Dolgo je bilo ok. 68 m, široko pa ok. 36 metrov. Ob straneh je stalo osem pol-okroglth in 5 nadstropij visokih stolpov. Med njimi so bile terase, kjer so bili postavljeni kanoni. Celice jetnikov so bile 'deloma ob 10 čevljev (3 m) debelem zi-'dovju, deloma 7 m pod zemljo na dvorišču. Podobne so bile temnim, zaduhlim in vlažnim grobnicam, tako da so se jetniki v njih komaj gibali. Tudi je bilo v Bastilli več železnih kletk. Trdnjavo je obdajal globok jarek, preko katerega je vodil mimo stražnice dvigljiv most. Posadka je obstojala deloma iz vojnih invalidov, deloma iz švicarskih najemnikov. število jetnikov se je često spreminjalo. Največ jih je bilo za časa Ludvika XIV. in XV. (1741—71; 1750—70). Bili so to pred vsem pisatelji, novinarji, tiskarji in knjigotržci, ki so se iz kateregakoli vzroka zamerili vladarjem ali veli-kašem. Mnogo jetnikov, posebno hugenotov in janzenistov, je dala tudi cerkvena inkvizicija. Med temi so bili celo ne-doletni otroci. Manjkalo pa ni vplivnih in odličnih oseb. Tako je bil n. pr. zaprt v letih 1631—43 zaslužni francoski maršal Bassompierre. Običajno je zadostovalo že zaporno povelje (lettre de cachet), ki ga je izdal kralj na željo kakega velikaša ali svoje priležnice, da je vzdihovala nedolžna žrtev v Bastilli dolga leta alf do smrti. Nadalje so hranili v trdnjavi zaplenjene rokopise in knjige, ki niso bili všeč vladarju, plemstvu ali duhovščini. Umevno je, da je smatral francoski narod Bastillo vedno kot glavno orožje nasil-stva in da so bile razširjene o njej najstrašnejše govorice. Tako je prišlo tudi do padca Bastille ob času francoske revolucije dne 14. julija 1789. Dne 11. julija je Ludvik XVI. nenadoma odpustil finančnega ministra Necker-ja, katerega je smatral narod za svojega rešitelja. Že naslednjega dne so nastali v Parizu veliki nemiri, zlasti ko je pozval mladi odvetnik Camille Desmoulins pred palačo Royal razburjene množice k orožju in kOj so se jim pridružili številni nezadovoljni vojaki. Ti izgredi so se nadaljevali naslednjega dne. V torek dne 14. julija zjutraj so oplenili uporniki najprej Dom invalidov, kjer so našli mnogo orožja. Nato so navalili na Bastillo, katero je branilo 82 invalidov in 32 Švicarjev pod poveljstvom guvernerja Delaunaya. Štiri ure je trajal boj, v katerem je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Ko pa se je napadalcem posrečilo spustiti dvigljivl most in udreti preko njega na dvorišče Bastille, je izjavil guverner, da se uda, če dovolijo posadki svoboden odhod. Kljub temu so usmrtili napadalci guvernerja in več vojakov. Njihove glave so nataknili na kole in jih nosili v sprevodu po mestu. Pri tej priliki so spustili na prosto tudi 7 jetnikov. Od teh so bili štirje zaprti zaradi ponarejanja menic in grof, ker jc. ubil nekega kmeta. En jetnik je bil v zaporu že 30 let zaradi splošnega suma, zadnji pa je bil blazen. Našli so mnogo zaplenjenih spisov. Naslednjega dne je porušilo 50 delavcev med splošnim navdušenjem na-Koda trdnjavo do tal. 1840 so postavili na tem mestu 50 m visok bronast steber v spomin na padec Bastille in na žrtve juliiske revolucije (1830). Dne 14. julija 1790 so praznovali Fran- Neskončna pogajanja z Rusi NAJNOVEJŠE PARIŠKE INFORMACIJE. VEČNA VERA V KONČNI SPORAZUM. JUTRI NOVO SNIDENJE Z MOLOTOVOM. PARIZ, 13. julija. Po informacijah Iz vladnih vrst se zdi, da sta Anglija in Fran dja dokončno opustili zahtevo, da prevzame Rusija garancije tudi za Nizozemsko, Belgijo, Luksemburško in Švico, zahtevata pa kot protluslugo, da Rusija opusti tudi svoje zahteve po angleško-iranooskih garancijah baltskim državam. V primeru direktnega napada na Rusijo, sta ji zahodni velesili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč. V primeru, ako bi bila Rusija ogrožena zaradi kake nem- ške akcije v sosednih državah, bi pa sledila angleško-francoska pomoč po poprejšnjem posvetovanju. Doslej doseženi rezultati pogajanj ohranijo svojo veljavnost. Pakt o vzajemni pomoči v primeru neizzvanega napada je že v vsakem primeru zagotovljen. Po poročilu iz Londona so bila včeraj poslana Seedsu v Moskvo nova angleško, francoska navodila. Zatrjujejo, da se bodo Seeds, Strang in Naggyar jutri znova sešH z Molotovom. Jugoslovanski obisk vGdynji ŠOLSKA LADJA NAŠE BOJNE MORNARICE NA OBISKU PRI BRATSKI POLJSKI MORNARICI V GDYNJI. GDYNJA, 13. julija. PAT. Poveljnik jugoslovanske šolske ladje »Jadran«, Dimitrij Kačič, je v spremstvu adjutanta obiskal poveljnika poljskega pomorstva, kontreadmirala Unruga, šefa civilnih oblasti Sokola In pristaniškega kapitana Kanskega. Vsi trije so potem obiskali ladjo »Jadran«. Kontraadmiral je priredil na čast jugoslovanskim častnikom in posadki kosilo. Jugoslovani so si nato ogledali poljske vojne ladje. Zvečer so prišli v Gdynjo odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Varšavi, Adamovič, polkovnik Kaludjerčlč In tiskovni ataše Ma-reš ter pozdravili rojake. Cilji nemške industrije GOVOR DRŽAVNEGA TAJNIKA POLJEDELSKEGA MINISTRSTVA NA KONGRESU NEMŠKIH INDUS TRIJCEV V BERLINU. BERLIN, 13. julija. DNB. Državni tajnik poljedelskega ministrstva, Landfried, je na zborovanju nemških industrijcev dejal, da bo treba neobičajno povečanje nemške industrije povezati s sistematičnim dirigiranjem naročil. Nemčija se trudi, da v zunanji trgovini ohrani reciprociteto s svetovnim tržiščem in trgovinskim prometom. Grajal je ovire, ki jih stavi nemški trgovini politika angleškega trgovinskega ministra. Svetu se prikazuje, kakor da mu od nemškega izvoza preti velika nevarnost. Ne smemo pozabiti, da pod- pira angleški izvoz država, če Anglija želi, da pride tud,! Nemčija do svojega deleža v svetovni trgovini, naj ji odpre tržišča, ne pa, da ji jih zapira. Trditev angleškega trgovinskega ministra, da so nemški proizvodi sumljive vrednosti, je netaktna. Nemčija lahko dokaže, da so odjemalci njenega blaga zadovoljni. Nemčija se bo odločno zavzela za pravično razdelitev surovin, povečala svojo delovno moč in ustregla vsem naročilom pravočasno in dobro. Poleti angleških bombnikov PARIZ, 13. julija. Ves francoski tisk piše še vedno o preletu 106 angleških bombnikov čez Francijo. Leteli so iz Anglije do Bordeauxa in se brez prestanka vrnili v Anglijo. To je najlepši dokaz vrednosti zavezniškega letalstva. Poleti se bodo nadaljevali in bo pri tem vključena tudi Poljska. Obenem se nadaljuje polemika z nemkšim tiskom glede vrednosti obojega letalstva. Pripravljenost v angleških kolonijah LONDON, 13. julija. Zatrjuje se, da bo AngHjfl uvedla v vseh svojih kolonijah v Afriki strogo pripravljenost In pozvala vse vlade domlnionov, da uvedejo splošno vojaško dolžnost za vse belo prebivalstvo. Delavski nemiri v Ameriki NEW YORK, 13. julija. DNB. V Haar-lenu v državi Kentueky je prišlo pred vhodom v rudnik do ostrega spopada med oboroženimi rudarji in narodno gardo. En rudar je obležal mrtev, štiri osebe, med njimi šef policije, so težko ranjene. Boji so se nadaljevali na ulicah, v mesto so poslali še dve četi vojakov na pomoč. Guverner je izjavil, da so metode, s katerimi nastopajo brezposelni v Haarlenu, posledice nasilja, ki ga tolerirajo voditelji delavskih sindikatov. SLOVAŠKI KONKORDAT BRATISLAVA, 13. julija. DNB. Apostolski nuncij mansgr. Ritter je odpotoval v Rim zaradi ureditve konkordata med Slovaško in Vatikanom. OGENJ NA LETALSKI LADJI. NORFOLK, 13. julija. DNB. Na nosilcu avionov, »Rangeru«, zasidranem v ladjedelnici, -je izbruhnil požar. Ogenj je- povzročila eksplozija. Po triurnem gašenju so plamene udušili, pri tem je več ljudi odneslo hude opekline. cozi z velikimi svečanostmi prvo obletnico zavzetja Bastille. Od tega časa se vrši proslava vsako leto v trajen spomin zmage demokracije nad tiranstvom. Dr. Viad. Travner. ŠPANSKI ČASTNIKI OBIŠČEJO NEMČIJO IN ITALIJO. MADRID, 13. julija. Francoski konzul, ki je bil napaden, je znova prevzel svojo dolžnost, španski tisk molči o incidentu. Poročajo, da bo v Berlin in Rim v kratkem odpotovalo osem španskih general-štabnih častnikov. Na povabilo berlinske in rimske vlade bodo bivali 40 dni v Nemčiji, 20 dni pa v Italiji. AMERIŠKO LETALSTVO. WASHINGTON, 13. julija. Vojno ministrstvo je določilo 10,500.000 dolarjev za letalstvo. JAPONCI V ANTARKTIDO. TOKIO, 13. julija. Havas. Agencija Do-mej poroča, da je Društvo za proučevanje antarktičnega ozemlja poslalo vladi spomenico, v kateri zahteva, da proglasi Japonska za svojo last vse ono ozemlje na južnem tečaju, ki ga je bila japonska odprava leta 1912. odkrila. To so: ledena dežela Jamato, luke Kenen in Okuma, planinski masiv Citavasi in ledenik Jonin. LETALSKA NESREČA V ŠPANIJI. SEVILLA, 13. julija. DNB. Blizu sevil-skega letališča se jc zrušilo potniško letalo in padlo kmalu po startu na streho kemične tovarne. Nastala je strašna eksplozija, vsi potniki, katerih število še ni znano, so mrtvi. Tovarna se je vnela, poslopje je zajel velik ogenj, ki ga zaradi pomanjkanja vode ne morejo pogasiti. JAPONSKI POLETI. VANCOUVER, 13. julija. Havas. Tukajšnji japonski konzul je izjavil, da bodo v začetku avgusta preleteli japonski letalci Tihi ocean od Japonske do Vancouve-ra. Aparati, ki- jih bodo japonski piloti uporabljali, bodo fcnokrovni, tipe »Micu-blshi«, z 900 ks in povprečno hitrostjo 480 km na uro. To bo prva etapa pred japonskim poletom okrog sveta. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. — Temperatura bo brez večje spremembe. Obetajo se krajevne padavine. Včeraj je bila najvišja toplota 23,4, danes najnižja 12,0. opoldne pa 22,6. Padavin od včeraj 0.9 mm. Borza. Curili, 13. julija. Devize: Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.77, New York 443, Berlin 178, Milan 23.34, Praga 15.12^, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Domaii zapiski Črnogorci na čast kralju Petri Na včerajšnji pravoslavni praznik SV' Petra, so priredili Črnogorci lepe ma» festacije na čast godu mladega kralj* Petra II. V Miločer je odšlo čestitat ve5 deputacij, med njimi tudi zastopstvo bo1 keijske mornarice. Prevaljski občinski odbor ostopll V občini Prevalje je preko 100 bre? poselnih, kar je posledica propasti Ilirsk* rudarske družbe. V zadnjem času je bajt Privilegirana agrarna banka predlagal1 29 dražb nepremičnin kmetskim posest nikom, ki niso plačali zapadlih obroke po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgo« K temu je prišla še preselitev davčfl uprave iz Prevalj v Dravograd in pre< tem preselitev okrajnega načelstva iJ Prevalj v Dravograd. V Prevaljah vlada zaradi tega že dalje časa velika razburja nost, ki je dovedla do tega, da je ves ob* činski odbor po enoglasnem zaključku n> seji dne 9. julija odstopil. Prav tafco j; odložil mandat banovinski svetnik Juri Kugovnik, Lahovnik Franc pa je kot čla« prometne komisije pri sreskem sodišču na Prevaljah odstopil. Ta zaključek so odobrile tudi vse organizacije brez razlik* političnih strank. »Kongres Kristusa Kralja potreben ali nepotreben Pod tem naslovom prinaša »Slovenec* uvodnik, kjer med drugim razvija tudi naslednje misli: Štejemo leto 1939. po Kristusu! V tem letu hodi po zemlji kri' stjanov dobrih 600 milijonov. Pičla tretjina. Komaj vsak tretji človek! Več ko tretjina teh kristjanov je protestantovi!) razkolnikov. Razklani smo. Kako ta rana boli!... Katoličanov nas je 400 mili* jonov. Pa kakšnih! Ali jih ni med temi milijone, ki nobene besede težje ne slišijo kakor besedo »katoliški«? Ali niso bili katoličani n. pr. tudi tisti Slovenci, ki so šli v Španijo, da so tam cerkve požigali in kristjane na peklenski način mučili?!.* To so vam katoličani, da smo jih lahko veseli!... Bože mili!... Moderna mesti so delno že poganska, 50, 30, 20 ali tudi le 10%, če ne še manj, živi res krščansko. Svet odpada od Boga! Trumoma odpada. Po nekaterih državah v Evropi izstopa iz Cerkve kar po 10.000! In tebe, ki si kristjan, to nič ne boli, nič ne skrbi?.-Ali nam ne pove zgodovina, koliko nevarnosti so kristjani že prespali in se zavedli šele, ko je katastrofa nanje pri-hrula? Ali niso naše izgube že dovolj velike, da začnemo misliti, kam bo to prišlo? Vsak veren Slovenec naj bi se živo zavedal, v kaki nevarnosti je danes kraljestvo božje, potem bi čutil tudi živo potrebo, da skušamo kaj ukreniti v nje- govo obrambo.« Nemške prosvetne zahteve Senator dr. Grassi in poslanca Hamm ter dr. Tischler so ponovno obiskali prosvetnega ministra Čiriča ter se informirali o zahtevah nemške manjšine na prosvetnem polju. Minister Čirič je odgovoril, da se nemški predlogi proučavajo. »Dan« dostavlja, da bo moral o zahtevah nemške narodne manjšine razpravljati sam ministrski svet. Romunski učitelji pri nas Kulturna zveza romunske narodne manjšine v Banatu, »Astra« je ustanovila že 40 pododborov. V učiteljski šoli v ,,rr-šcu bodo v jeseni otvOrili paralelne razrede za Romune. Pedagoške predmete bodo poučevali v romunskem, ostale v srbohrvatskem jeziku. Dokler ne bo dovolj domačih romuuskih moči, bodo poučevali učitelji iz Romunije. Jeseni bo v Jugoslaviji nad 100 učiteljev, romunskih državljanov. Kriza in denarne vloge Nervoznost politične zapletenosti seje odražala tudi na hranilnih vlogah. V jesenski krizi so znašale vloge v naših denarnih zavodih I. septembra 11.790 mil-mesec dni kasneje 10.710 mil. V letošnjem marcu so vloge nazadovale za 304, v aprilu za 537 milijonov din. Do konca maja se jc stanje vlog v državnih denarnih zavodih znova povečalo, vrnila sc je tretjina dvignjenega denarja, ljudje so postali hbdnnkrvnejši. Novice Položaj slovenskega obmejnega šolstva SHgigllll Sl / Statistika o stanju osnovnega šo.stva v s ovenskih obmejnih okt a/h 2e iz narodnostnih ozirov bo pač eno len katehet in 6 šolskih sester. V šole za-izmed najvažnejših vprašanj, vprašanje, haja 2.229 otrok (1.062 dečkov in 1.167 ki se tiče stanja šolstva ob naši severni deklic). — Nemški manjšinski razred ima meji. Okraji Dravograd, Maribor levi breg tn Ljutomer so narodnostno najbolj izpostavljeni. Na tem predelu se ljudje Preživljajo od poljedelstva in vinogradništva in sadjarstva (Slovenske gorice) ier od industrije in gozdarstva (Dravograjski okraj). Vse to ob severni meji ležeče ozemlje meri 171.207 ha. Kako je na tem ozemlju z ljudskim šolstvom, ki je poklicano, da vzgoji narodnostno zdrav ht zaveden naraščaj? V okraju Maribor levi breg (brez Maribora!) je 29 šol (28 državnih in 1 zasebna pri Sv. Petru, ki jo upravljajo šolske sestre). Šole imajo vsega 189 oddelkov in 129(1) sob, kar se pravi, 60 oddelkov nima svojega razreda. Na teh šojah se poučuje 9.107 otrok (4.507 dečkov in 4.550 deklic). Poučuje pa mladino 189 učnih moči (69 učiteljev ter 120 učiteljic, med njimi 4 šolske sestre na zasebni šoli Pri Sv. Petru) m 1 državno nastavljen katehet. Nadalje sta v tem okraju še dve kmetijski nadaljevalni šoli na Sladkem vrhu (26 obiskovalcev) in v Št. liju (18 °biskovalcev). V Mariboru samem pa je bilo stanje Šolstva ob koncu leta naslednje. Ljudskih je v mestu 10 (9 državnih in ena žen-ska zasebna vadnica, ki jo upravljajo n.une). Na šolah je 67(1) oddelkov in 66 Sob, iz česar vidimo, da šolski pouk v mestu ne trpi na tem, da bi morala hoditi dva oddelka v isti razred. Učnih moči je 73 (24 učiteljev in 49 učiteljic) ter 1 sta- 44 otrok (27 fantov in 17 deklic), poučuje ga pa ena učiteljica. Nadalje imamo v Mariboru še Državno pomožno šolo (za defektno in manj nadarjeno deco). Šola ima 9 oddelkov in 9 učiteljskih moči. Zahaja pa v njo 125 otrok (89 učencev in 36 učenk). Je to edina šola v vsem mariborskem okraju, ki ne trpi na pomanjkanju razredov in učnih moči, saj pride v njej na učiteljsko moč komaj 14(1) otrok. Na gospodarski šoli v Mariboru je nastavljenih komaj 14( !) otrok. — Na gospodinjski šoli v Mariboru je nastavljenih 11 učnih moči (3 moške in 8 ženskih). Obiskovalo pa je gospodinjsko šolo 20 učenk, žensko obrtno šolo »Vesno« pa 43 učenk, vsega toraj 63 učenk. — Zabavišča (vrtci) so v Mariboru 4, ki imajo 9 oddelkov in 9 na-stavljenk (vrtnaric ali zabavilj), med njimi sta dve nuni na zasebnem zabavišču. Od ostalih okrajev je v dravograjskem 33 šol s 124 oddelki, v ljutomerskem pa 23 šol 152 oddelki. Od teh otrok je v dravograjskem okraju 0,7% nemške narodnosti, v ljutomerskem 3,3% (Apače). Po zakonu se morajo ustanoviti v krajih, kjer znatno prevladuje državljanstvo dru gegaje zika (pri nas nemškega), za deco manjšinske ljudske šole z nemškim učnim jezikom, dočim se državni jezik poučuje kot obvezen predmet. V manjšinskih oddelkih mora biti 25 do 30 otrok. Taki manjšinski oddelki so samo v ljutomerskem okraju (oddelek na deški šoli v Apačah, oddelek na dekliški šoli v Apačah in 2 oddelka v Stogovcih), skupno torej 4 oddelki s 190 otroci. (Podatki o ljutomerskem in dravograjskem okraju so vzeti iz predlanskega šolskega leta, kar pa slike bistveno ne izpremeni.) V ostalih krajih pa ni nikjer zadostnega števila za ustanovitev manjšinskih oddelkov. Naša manjšina na Koroškem in Štajerskem pa nima niti enega podobnega oddelka. (Se bo nadaljevalo.) Odgovor na lažno obrekovanje »Deutsche Nachrichten« od 8. julija prinašajo dopis iz Marenberga, ki se tiče sokolskega nastopa 2. julija. Dopisnik poroča, da je bil obisk zelo velik. Se strinjamo. Pač pa je grdo obrekovanje trditev,d a so se med povorko slišali žaljivi klici na račun naše sosedne države. To je grda laž. Vodstvo povorke je gledalo na to, da bi taki klici izpadli, ako bi bil kdo izmed Sokolov v svojem navdušenju pozabil, da smo tik meje. Mi pravimo: Klobuk dol pred vsakim pristnim Nemcem. Ako pa dopisnik ne ve, da je med Nemcem in nemčurjeoi velika razlika, in če te razlike ne pozna, naj se blagovoli obrniti na urednika Zagrebških »Deutsche NachriftiMi«, ker on gotovo dobro loči ta dva pojma. POD ZAŠČITO S o I e a - kreme, sonce, voda in veter Vaše kože ne morejo ogrožati, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje. pB fatma v* Vlom v cerkev In svetoskrunstvo NEZNANI VLOMILCI SO VLOMILI V CERKEV, IZROPALI TABERNAKELJ IN RAZSIPALI POSVEČENE H OSTJE PRED CERKVIJO ; Ponoči so doslej še neizsledeni vlomilci vlomili v cerkev Sv. Trojice v Zgor. Polskavi ter napravili po cerkvi pravo ' pustošenje. Najprej so vdrli v tabema-feli ter odnesli iz njega dragoceni ciborij monštranco. Obenem so na stranskih .farjih razbili vse puščice in pobrati iz njih nabran drobiž. Skoda je precejšnja ter jo cenjo na 10.000 din. Najbolj pa so se ljudje zgražali, ko so našli zjutraj pred cerkvijo raztresene posvečene hostje. Prav tako so nezmani storilci vdrli v stanovanjsko hišo posestnika Fr. Keršiča v Zg. Polskavi ter mu odnesli iz omare 1.400 din gotovine, različno zlatnino in nekaj boljših oblek. Posestnik Keršič je oškodovan za 5000 din. Vse kaže, da je v Zg. Polskavi na delu organizirana vlomilska banda. POSTAJALIŠČE TRBONJE BREZ PITNE VODE. Večkrat sem že obiskal lepe pohorske Postojanke s postajališča Trbonje in pri tem zelo trpko občutil pomanjkanje pitne v°de. Prijazen žel. uslužbenec mi je sicer radevolje postregel, vendar bi bilo želeti 'oteresu tujskega prometa in planincev, ^ železniška uprava čimprej napelje vo- Nisem edini ugotovil tega pomanjkanja, aropak sem bil priča premnogega godrnjanja. Tudi od domačinov sem zvedel, je bilo v tem pogledu vloženih že več Prošenj. Prosim torej v imenu tujcev in domačinov za dobro pitno vodo na postajališču Trbonje. —v. o. Tc dni je bil upokojen vlakc*- vodja g. Jurij Bele na Pragerskem. V t ragerskem je služboval 19 let. Sedaj, ko se poslavlja od železničarjev med katerimi je bil zelo priljubljen, mu želijo, da bi živel še mnoga leta v pokoju. o. V obupu nad življenjem se je obesila posestnikova hči Rozalija Mlakar na Spodnji Polskavi. o. V Pragersko je prispel že četrti transport delavcev in delavk iz Poljske za Francijo. o Rejec malih živali, najnovejša štev. za mesec julij je izšla z zelo pestro vsebino. o. Pobeg dveh mednarodnih pustolovcev. Te dni je iz zaporov policijskega obmejnega komisarijata na Jesenicah pobegnil 35 letni mednarodni pustolovec Emil Pechtl iz Nemčije, ki ga zasledujejo mnoge policije. Iz celjskih policijskih zaporov pa je pobegnil poljski državljan Heinz Przy-bilia. o. Ljubljanski zemljeknjižni urad je junija rešil 165 prediogov in vknjižil 10,102.126 dinarjev. o. če se v družino naseli nesreča. Na Spodnji Pohanci pri Brežicah je dobila Lupšinova družina brzojavno obvestilo iz Velike Kikinde, da se je pri vojakih smrtno ponesrečil starejši sin. Istega dne sta se sprla stari Lupšin in njegov pastorek Franc Kovačič, ki je pograbil nož in do smrti zabodel svojega očima. o. Perutninarska razstava v Celju. Na letošnji Celjski razstavi bodo priredili kokošjerejci iz Savinjske doline veliko perutninarsko razstavo. Prijavljenih je že mnogo razstavljalcev. V seznamu vzbuja največ pozornosti čista angleška pasma kokošje družine, ki jo bo razstavil g. Anton Basle iz Celja. n. Smrt zaradi enega dinarja. Triletni fantek nekega Geza Pušiča iz Subotice je požrl dinar. Ker pa se je denar ustavil v goltancu, je otrok kmalu umrl. n. Tiralica za dvema petošolcema. Iz Banjaluke sta pobegnila petošolca Franjo Nanok in Boro Avstič. Fantalina sta vzela s sabo puško Franjevemu očetu in .ponoči izginila. Za njima je izdana tiralica. n. V kaznilnici v Sremski Mitroviči je ukinjen pouk. V kaznilnici v Sremski Mitroviči je bila že 40 let nekdka šola, v kateri so se učili nepismeni kaznjenci branja, osnovnih računskih operacij Itd. S tem šolskim letom pa je ukinjen tudi ta pouk, ker je dosedanji učitelj kaznilnice Milenko Glamočlija premeščen za upravitelja šole v Batrovico. Ptul p Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani bo za Ptuj in okolico, za Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, 20. t. m. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, v Nar. domu. -rnefnano-koi£ p Razpis Vinarske zadruge. Vinarska zadruga v Ptuju razpisuje oddajo del za zgradbo zadružne kleti v Ptuju, katerih stroški so preračunani na 683.336 din. Ponudbe je poslati vinarski zadrugi (mestnemu poglavarstvu) v Ptuju najpozneje do 20. t. m. Načrti za proračun in podrobni pogoji so na vpogled pri vinarski zadrugi v Ptuju. p Oddelek kontrole mer pri okrajnem načelstvu v Mariboru sporoča, da se pregled sodov na postaji za kontrolo sodov v Ptuju v mesecu juliju ne bo vršil. Pač pa se bo spet redno izvršil v mesecu avgustu. — Ravno prav prihajaš. Pravkar sem namreč zelo, zelo mislil nate... Kmetska manifestacija na Bizeljskem Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Veternika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VECERNIKA«. Med eno največjih prireditev, ki jih je organizirala slovenska kmetska mladina v času košnje in žetve, lahko štejemo kmetski praznik, katerega je priredilo agilno »Društvo kmetskih fantov in deklet« na Bizeljskem v zvezi s tekmo žanjic in kmetsko-kultumim zborovanjem. Nasprotniki kmetskega gibanja so se posluževali vseh sredstev, da bi prireditev preprečili. Trošili so denar, grozili ljudem in izrabljali svoj vpliv in položaj. Uspeha niso dosegli, nasprotno, njihovo početje so obsodili celo tisti, ki so jim še verjeli in sledili — udeležili so se manifestacije in se z ostalimi odločno izrekli za kmetsko slogo in vaško skupnost Bizeljsko je imelo svoj kulturni praznik, ki je bil posvečen žuljavim rokam, kmetski, narodni in državljanski zavesti, zlasti pa odločnemu povdarku po enakopravnosti, pravici in svobodi. Zavednost sloven skega podeželja raste in ga ne morejo zaustaviti nobene sile več. Popoldne je krenila dobro organizirana povorka na tekmovališče. Na udarno koračnico godbe na pihala iz Kapel pri Dobovi je zaoril val navdušenja; petje in vriskanje je odmevalo po vinorodnih gričih, v krepkem strumnem koraku se je vrstila skupina za skupino. Povorko je vodil naš iskreni društveni predsednik Ig. Ivan škof v narodni noši z društveno zeleno zastavo. Njemu je sledila konjenica z državnimi in slovenskimi zastavami, na to godba, za katero so korakali člani v četverostopih. Za njimi je bila uvrščena skupina zelenih zastav s štiriperesnimi deteljicami, ki so dajale povorki močan in svojstven povdarek, Po kratkem presledku je korakala številna skupina brhkih žanjic s srpi. V živopisanih dečvah je valovila dolga vrsta tekmovalk, razigrana in samozavestna. Žanjicam je sledila nepregledna vrsta kolesarjev, za njimi pa so se vrstili okrašeni vozovi. Videli smo kmetsko gostijo, perice, tesarje, kuharice, tence in sploh vsa kmetska dela. Vse je občudovalo iznajdljivost organizirane kmetske mladine. Na tekmovališču se je na tribuni zbrala velika množica ljudstva, ki je štela čez 2000 ljudi. Slavnost je otvoril predsednik društva g. škof in vse iskreno pozdravil. Na to je imel zelo vzpodbuden govor tajnik društva g. Viktor Stermecki, za njim pa je govoril Zvezin predsednik g. Ivan Kronovšek, ki je v klenem govoru razložil pomen Društva kmetskih fantov in deklet, cilje kmetskega gibanja in zavrnil laži in obrekovanja nasprotnikov. Njegovim izvajanjem je množica burno pritrjevala in manifestirala za vaško skupnost! — Nato je sledila tekma žanjic, katera je vzbujala ogromno zanimanja. Maribor Varujmo tudi svoje planine in gore K letošnjemu taboru alpinističnega odseka mariborske podružnice SPD Kot da bi se povrnili v ono dobo narodnega preporoda, so znova vzklili narodni tabori. Tabor slovenske mladine v Mari boru, ob naši severni meji, delovni tabor srednješolske mladine na Kozjaku, delovni tabor akademske podružnice Bran-i-bora . . . Pojavljajo se gesla: Branimo naše meje! Naša žitna polja, naše planine! V tem duhu je tudi letošnji tabor alpinističnega odseka SPD v Mariboru. Alpinisti iz sosednjih držav pripravljajo velik naskok na naše še nepreplezane stene. Treba jih je prehiteti! že precej popularni alpinistični odsek mariborske podružnice SPD je žel velik uspeh s prireditvijo prvega alpinističnega tabora sploh. Tabor, kakor tudi ves odsek so organizirali sami mladi alpinisti brez vsake druge iniciative. Prvi tabor je bil zasnovan na tovarištvu, na enakopravnem sodelovanju vseh po svojih zmožnostih; smo-treno delo, toda brez vsake določene taborne discipline, le na spontani avtodisci-plini, zrelosti izkušenejših, odličnemu moralnemu stanju pri novincih, ljubezni do planin in predvsem veselemu tovariškemu razpoloženju vsega tabora. Dosedanje delo je obstojalo iz ciklov strokovnih predavanj in plezalnotehničnega tečaja. Lanski tabor Je imel poleg uvajanja novincev namen znanstvenega proučavanja prehrane in opreme, da se zgradi kader slovanskih alpinistov, ki bi bil čim prej zmožen za večje ekspedicije, kot jih zmorejo drugi veliki narodi. Letos se temu še pridružuje povdarek na narodno-obrambni moment, sistematična obdelava naših sten, da nas ne prehite tujci in zavest, kako važni so nam planinci, ki so vešči gora, poznajo njih nevarnost in so zmožni se kretati v /tjih. Odsek šteje že 20 članov, kar je za Maribor, ki leži precej daleč od skal, veliko. Lanskega tabora se je udeležilo 15 članov. Ker mladi ljudje sami še ne premorejo večjih materielnih sredstev, so navezani le na svoje dosledno delo. Lanska tabornina je znašala le din 8.— dnevno in odsekovi izdatki za ves proviant in opremo tabora lani niso presegali 3000 din! Letos so načrti še mnogo večji. Predvsem v alpini- stičnem pogledu^ Lani je bil še glavni namen šolanje, letos pa že resna konkurenca z inozemstvom. Za to misli priskočiti na pomoč tudi prijatelj odseka, znani alpinist Uroš Zupančič. Odsek name rava povabiti na letošnji tabor tudi neka, čeških alpinistov v okviru izmenjave slovanskih alpinistov. Jasno je, da ne bi prišlo do teh drznih letošnjih načrtov, če odsek ne bi že računal na priljubljenost in podporo v javnosti. Tudi letošnji tabor bo v Martuljku, od 15. julija do 15. avgusta, in mu je želeti mnogo uspeha. Zavarovanje obrtništva Obrtni zakon, ki je stopil v veljavo leta 1932, je v § 384 predvideval tudi obvezno zavarovanje obrtništva za slučaj nezgode, starosti, smrti in onemoglosti (penzijsko zavarovanje) in bolezni. Ministrstvo trgovine in industrije je letos izdelalo načrt uredbe za zavarovanje obrtnikov. O tej uredbi se je razpravljalo na številnih obrtniških zborovanjih in konferencah vseh vseh obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki. Obrtništvo je prišlo do zaključka, da uredba ni zadovoljiva. Zlasti se je opozarjalo, da bi prispevki (premije), ki bi jih morali plačevati obrtniki, pomenili za šibkega obrtnika preobčutno breme, dočim bi bili prejemki, ki bi jih obrtnik prejemal od svojega zavarovanja, prenizki. Zato bi se naj nudila sredstva in možnosti, da se na eni strani znižajo premije in s tem olajša obrtništvu breme, na drugi shrani pa čim bolj povišajo prejemki zavarovanja v korist obrtnika In njegove družine. Pokazala se je nujna potreba po točnih statističnih podatkih za vse obrtništvo in za vsakega poedinca na podlagi katerih bi se izvedla zavaro-valno-tehnična izračunavanja, ki bi pokazala, kje in kako se more obremenitev obrtnika Olajšati, na drugi strani pa izboljšati zavarovalne prejemke. Vse zbornice v državi so začele z zbiranjem statističnih podatkov. Tudi ljubljanska zbornica je razposlala vsem združenjem vprašalne pole, da jih izpolnijo združenja in obrtniki julija in avgusta. Med obrtništvom se pojavljajo pomisleki in neka bojazen oroti zbiranju teh statističnih podatkov. Opozarjamo torej, da se vse to delo vrši izključno le v namenu, da se obrtniku koristi; zato je v interesu obrtnika samega, da se zberejo čim točnejši podatki ter na podlagi tega doseže čim dalekosežnejše omiljenje obre menitve, na drugi strani pa čim ugodnejši preiemki iz zavarovanja. Pomanjkljivi podatki bi obrtništvu samo škodovali. NOTORIČEN TAT Elektrotehnik Gašper P e p e v n i k, ki nima stalnega bivališča, čeprav je oženjen, je presedel že dobro tretjino svojega življenja v kajhah. Za seboj ima že 8 kazni, ena izmed njih je 6 let težke ječe. Zadnjo kazen je odsedel lani novembra v Lepoglavi. Izgnali so ga v domač dravograjski okraj. Nekaj časa se je Pe-pevnik zadrževal pri ženi v Gorišnici, kmalu pa se je začel voziti v Zagreb in v Maribor za službami. Februarja letos si je najel v Mariboru stanovanje v Wil-denrainerjevi ulici. Od tod je odšel sredi meseca, kakor pripoveduje, h krojaču Babiču v Mariboru zaradi službe. Ker pa ni bilo nikogar doma, je Pepevnik kot notoričen tat izrabil priliko in oropal krojača (obleko, perilo, zlatnino) za 18.435 din. Nakradenega blaga pa ni odnesel takoj na svoje stanovanje, ampak ga je shranil pri docela tuji ženski v Cankarjevi ulici ter pozneje poslal gospodinjino sorodnico po kovčeg. Kmalu nato, ko je obdaroval še gospodinjo, pa je izginil v Gorišnico, od koder je poslal svojo taščo, da mu je nakradeno blago prinesla v Gorišnico. Ko pa je gospodinja Izvedela za tatvino pri Babiču, je odnesla podarjeno zlatnino na policijo. Sodišče je obsodilo Pepevnika na leto dni In 6 mesecev težke ječe in na izgubo častnih pravic za dobo 5 let. m. Na praški univerzi je bil promoviran za doktorja prava g. Ivan Jurečko, sin tukajšnjega višjega sanitetnega svetnika dr. Jurečka. m. V Beogradu sta se poročila gdč. Anica Pesek in g. Karlo Konič, večkratni prvak MSK. m. Dodatno k občnemu zboru Podpornega društva železniških delavcev in uslu£ encev naj navedemo, da je bilo navzočih 91 delegatov iz države. Društvo, ustanovljeno 1. 1894, šteje 13.000 članov. Imelo je razne uspehe, pred vsem v obrekovanju rezerv po 5%, nalaganju društvene imovine v nepremičnine itd. Društvena bilanca izkazuje 5,900.000 din v obliki naložb pri raznih denarnih zavodih ter 4,100.000 din v nepremičninah. Znatni del denarja je naložen na tekočem računu. Podpor je bilo izplačanih 1. 1938. nad 900.00 din. Po razrešnici je bil v večini izvoljen stari odbor s predsednikom g. Lorgerjem Simonom na čelu. Sklenjeno je bilo, da ostanejo vse posmrtnine na dosedanji višini, članarina se od 1. avgusta t. 1. zviša za 1.50 din na člana me- sečno. Najemnine v društvenih hišah se deloma zvišajo za malenkostne zneske. Zbor je potekel stvarno in živahno. Predsednik Lorger je pozval vse, da se z vso vnemo oprimejo dela. m. Slaro-kaloliška cerkev. Vrnil se je v Maribor župnik g. Franjo Šegula in bo odslej zopet redna služba božja vsako nedeljo in praznik ob 9. uri. Verniki vabljeni zlasti to nedeljo k službi božji. m. Mariborskim skavtom je daroval 100 din g. Ludvik Bučar iz Ruš namesto venca na grob Joška Kosa. m. Koncert v mestnem parku bo nocoj od 20:30 do 22. ure. Igra vojaška godba. Kapelnik g. Jiranek. m. Ne pozabite na obmejni narodni tabor v Kamnici, ki bo v nedeljo. Igra vojaška godba. m. Za potne liste je še vedno potrebno potrdilo o plačanih davkih. Brez tega predstojništvo mestne policije ne bo izdalo ali vidiralo noben potni list. m. Nenadna smrt mladega šoferja. Včeraj zjutraj so v postelji našli mrtvega mladega šoferja grofa dr. Attemsa Antona Pintariča iz Slovenske Bistrice. Zadela ga je srčna kap. in. Otrok padel s črešnjc. V Slivnici pri Hočah je padla s črešnje 9 let stara Danica, hčerka posestnika Peska. m. Mrtvo ženo so hoteli oživeti. V Slovenski Bistrici je umrla 50 letna delavčeva žena Marija Pučnik. Ko so pokojnico objokovali na mrtvaškem odru, so opazili, da so njene roke postale voljne in da v njih ni mrtvaške odrevenelosti. Takoj so podrli mrtvaški oder in ženico položili na posteljo. Drgnili so jo s kisom, misleč jo oživeti. Toda truplo je postalo kmalu zopet otrplo in mrtvaški oder so morali ponovno postaviti. m. Otrok pod kolesom. V bolnišnico so pripeljali 9 let starega Štefana Va-glana, sina zidarja iz Sp. Dobrave, ker ga je povozil neki kolesar ter mu prizadejal nevarne notranje poškodbe. m. Okraden v odsotnosti. Železničarskemu oficialu Alojzu 2ikarju je bilo iz njegovega stanovanja v Komenskega uiici odnešeno 1.200 din gotovine. Tatvino je izvršil neki doslej še nezasleden tat v Času, ko je bil Zikar z doma. m. Pri tatvini zasačen kolesarski tat. Izpred glavne pošte na Slomškovem trgu je hotel ukrasti kolo 24 letni Ivan Orban, ki je prišel v Maribor iz Marijane v Savski banovini. Lastnik kolesa Ivan Vomik iz Laznice pa je tatvino pravočasno opazil. Orbana so prijeli na licu mesta ter ga oddali policijskim organom. m. Dolgoprstneži na Glavnem trgu. Med stojnicami na Glavnem trgu je neki dolgoprstnež okradel hišnico Marijo Bezec iz Aleksandrove ceste. Odnesel ji je v hipni gneči denarnico in ves denar. m. Krava poginila. Blizu sejmišča v Mariboru je nenadoma poginila krava nekega posestnika iz Beltincev. Sodijo, da je bila krava zastrupljena. m. Vlomilec priznava. Pred dnevi so orožniki aretirali 29 letnega znanega vlomilca Jurija Reharja iz Zrkovcev pri Pobrežju. Osumljen je bil velikega vloma v Lipnici v Nemčiji. Dočim je Rehar doslej trdovratno tajil, je pri zadnjem zaslišanju vlom odkrito priznal. m Ker je zagrešil več vlomov v Nem' čiji, so tezenski orožniki aretirali 29-Iet-nega brezposelnega kovaškega pomočnika Josipa Reharja h Zrkovcev. * Sokolski zlet na Sušak. Vsem sokolskim edinicam, ki so se prijavile za zlet na Sušaku, smo razposlali navodila, župa Sušak pa je vsem prijavljenim poslala zletne znake in legitimacije. Kupite na postaji obrazec K-14 in polovični vozni listek do Sušaka. Odhod je skupen iz Maribora 14. julija ob 17.58. Uredite si prihod v Maribor in na vmesne postaje tako, da lahko stopite v ta vlak. Vračamo se z vlakom, ki odhaja iz Sušaka v ne deljo ob 20.55 in pride v Maribor v ponedeljek ob 9.13. Kdor pa želi ostati« lahko še ostane, ker vozne olajšave veljajo do 18. julija. Maksim Gorki: ..Poletie" Ravnokar je izšel v založbi „Delavske Politike" Maksima Gorkega socialni roman „Poletje“, v prevodu A. Tanča. Je to eno najlepših in najznačilnejših del .velikega ruskega pisatelja. V njem nam opisuje obdobje caristične reakcije po ponesrečenem poskusu prve ruške revolucije leta 1!30o., kakor se je očitovala na ruskem podeželju in nam na umetniški način prikazuje socialne razmere v nekdanji ru Sj vasi, ki je bila brezobirno presekana v dve neenaki polovici: na eni strani revno „mu-žičje“, ki mu je primanjkovalo zemlje in je bilo zato v vsem odvisno od peščice veleposestnikov, na drugi strani vaški veljaki, ki so z brezobzirnostjo ali z zvijačo spravljali vedno več zemlje pod svojo oblast, revne bajtarje pa pod svojo gospodarsko in politično odvisnost, v tako vas pride Gorki kot ilegalni propagandist pod tujim imenom in išče stikov z naprednejšo vaško mladino. Začne se tiha, a srdita in vztrajna borba za kmetske duše, da se jih vzdrami iz otopelosti in osposobi, da sc zavedo svojega položaja, spoznajo rešilno pot in vzplamte v novem hotenju. Vsa vas je prikazana kot celota, vsi nastopajoči kot Kolektiv. Značaji in liki so mojstrsko orisani. Obsega 156 strani in stane le din 10'—. Naroča se v upravi „Delavske Politike". Angleški počitniški tečaj Maribor, 12. julija. Včerajšnji dan je bil izpolnjen s prekrasnim izletom v Slovenske gorice. Trije mestni avtobusi so popeljali v ta valoviti, pestri svet okoli 70 udeležencev tečaja, med njimi 20 Angležev in Angležinj. Pot je vodila mimo Št. lija do Cmureka, kjer so si udeleženci ogledali mejo in dalje do Radgone, kjer so z gradu uživali razgled po prekmurski nižini. V Radgoni sta se izletnikom pridružila gg. dr. Lo t r i č in dr. Gorjup, nakar so avtobusi dospeli v zdravilišče Slatina Radenci, ki ga je prijazno razkazoval upravnik. Potem ko so izletniki pili kavo na terasi pred novo kavarno, ki je Angležem posebno ugajala, so krenili proti Kapeli, kjer je čakala pripravljena zakuska, za kar gre zasluga g. J. Svenšku. Angleži so pri tej priliki hvalili ne le krasoto zemlje ampak tudi skrbno obdelanost polj in vinogradov, ter čistost in ličnost kmatskih hiš, kar vse, kakor so rekli, dosega njihov standard. Naslednja postaja je bila Sv. Trojica. — Angležem so citirali pesem pesnika Maistra-Vojanova o žareči monštraned. O. Pa^r svardijan Ladislav je gostom razkazal baročno cerkev in jih pogostil s kapljico iz samostanske kleti. Pečnik Z o r z u t pa je kresal rime in vžgal slo-vensko-angleško: razpoloženje... Nato so izletniki krenili preko Št Lenarta iz Sv. Petra nazaj v Maribor. Ves čas je pridno fotografiral g. P i v k a. Največ zaslug za lepo uspeli izlet ima g. Loos, ravnatelj »Putnika«. English Summer Course Maribor, July 12 th. Excursion through the Slovenske gorice (Slovene hills). Three buses brought yesterday aftemoon more than 70 people to the charaeteristic hiUy land, called the Slovenc hills. The way led over St. Ilj to Cmurek, where there was the first op-pOThmlty to see the frontier cleavly. Corning to Radgona the whole party climbed to che castle, from where a fine view over the fiat land of Prekmurje was j obtained. The next stop was at the beautiful spa of Radenska Slatina, where $ the managing direetor pl. Fordroczy showed the metnbers the teohnicat arran-gements of the plače. Many drank the wellknown mineral water of the source it salf. At Kapela a fine picnicwas arran-ged. Then the party čarne to Sv. Trojica, where the Rev. Father Ladislav offered lis hospitality. Mr. Zorzut recited some of lis poems on the theme of friedship. Via St. Lenart and Sv. Peter the members retumed to Maribor having seen a won-derful countryside dotted with vine-yards. * Vprašanje prebrane kože sloni na notranjih in zunanjih komponentah. Hranilna moč aktivnega kolesterina Solea-creme je za prehrano kože važnejši čini-telj, kakor bi mogli slutiti! Nočna lekarniška služba (od 8. do vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. ?oku, vogal Aleksandrove in Meljske c., tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes zadnjič Kneginja Tarakanova, od petka dalje Beg na Jadran. * Kino Esplunadc. Prvovrstni družabni i ’ 'jubavni hpustolovin -Vera Luben- ska“. Gustav Froblich-, Marija Andergast. * Union Kino. Do vključno četrtka »Paglavec« burka. Sloviti komik Lucien 3aroux. Salve smeha! Radio > Petek, 14 julija Ljubljana: 12. Naše pesmi (plošče); 12;45 Poročila; 13. Napovem; 13.20 Opoldanski koncert RO; 14. Napovedi, poročila; 10.30 Zanimivosti o izseljencih; 19.40 Narodnostna ura: Julij v naših gorah; 20. Pa-ganini (dve sonati); 20.10 Zenska ura; 20.30 Večer jugoslovanske glasbe (Rus, Lipovšek in RO); 22. Napovedi in poročila; 22.30 Angleške plošče. — Beograd: 13.10 Narodne pesmi s spremljavo tamburaškega RO. — Zagreb: 22.20 Koncert RO. — Sofija: 19.35 Operni prenos: „La Boheme“ Puccinijeve opere. — Praga I.: 20. Koncert Češke filharmonije o žetvi. — Bukorrst: 20. Festival francoske glasbe. — London National: 22.15 Proslava francoske revolucije. Darujte za az^rn sulad PILI Kultura Igo Gruden: Dvanajsta ura Dr. Ivo Gruden, rojen v Nabrežini pri Trstu, se je pojavil kot pesnik v slovstvenih revijah že pred vojno, po prevratu je Pa izdal hkratu dve zbirki: »Primorske pesmi«, v katerih je po bezručevsko opeval usodo svoje ožje domovine, in »Narcisa«, v katerem je zbral svojo subjektivno, večinoma ljubezensko liriko. Med tem ko so mnoge pesmi iz prve omenjene zbirke po svoji veliki udarnosti ostale žive vse do sedanjih dni, se one iz druge zbirke niso mogle prav uveljaviti. Po tem zagonu je Igo Gruden nekako utihnil; le poredkoma smo zasledili še kako njegovo pesem v »Ljubljanskem Zvonu« ali kje drugje. Pred nekako dvema letoma je pa t novimi prispevki nenadoma vzbudil zanimanje. Te pesmi so dokazovale, da je Gruden dozorel in našel svojo svojsko noto. Zato smo z zanimanjem pričakovali 'zid napovedane tretje zbirke »Dvanajsta ura«, ki jo je izdala letos med svojimi rednimi publikacijami Slovenska Matica. Po lanskih Gradnikovih »Večnih studencih« je letošnja Grudnova »Dvanajsta ura« najpomembnejša pesemska zbirka in ena sploh najboljših, kar jih je izšlo po vojni na Slovenskem. Z njo se je uvrstil Gruden med naše prve pesnike. Njegova beseda je sedaj skrbno brušena, misel čista in globoka in osebnostni ton odkriva samoniklost, ki se je do konca otresla ^igonstva, vzrastlega iz nasledkov Mokrile. Ta poezija je preprosta, bližja Presnovi kakor Župančičevi, zato pa nepo-Srednejša in učinkovitejša kakor so bila dela ekspresionizma, ki nam je slovensko Poezijo odtujil. V novi zbirki ni več problemov prvih dveh: skrbi za Primorsko je sledila skrb za vse človeštvo, in mladostni ljubezenski liriki lirika življenskih razočaranj in izkušenj, oboiemu so se pa pridružile še podobe iz žive sedanjosti, ki se že skoraj odmikajo čisti liriki in približujejo epiki. Sam naslov zbirke nam pove, da so napisane te pesmi času ob dvanajsti **i nove usode, ki se zgrinja nad staro ^vropo in tudi nad naš slovenski narod. Zbirka se pričenja s pesmijo »Dvanaj-j^a ura«, ki ji je dala našlo-”', in v njej čutimo pošastno tišino noči pred jutrom Negotovosti. Naslednje pesmi so socialno-čustvenega značaja in daleč presegajo pri nas tako često narejeno »modno« socialno liriko povojnih let. Toda višek doseže ta del zbirke s »Pesmimi natakarice Pepce«, »Pesnikovo izpovedjo«, »Grlicami« in nekaterimi drugimi, ki sodijo med najboljše, kar jih je dala slovenska lirika. Tu Je zopet enkrat preobilje resničnega doživetja in čustva, ki zagrabi neposredno. ^ oddelku »V vrtincih« je Gruden naj-subjektiven in te njegove pesmi predajo že rahlo v epiko in prigodništvo, °hranjajo pa kliub temu svojo nadpovreč-n° vrednost. Najbolj značilne so tu »Pa-Pagajček Kiki«, »V spomin Tomažu Sizifu«, »V opombo Alfredu šerku« in obe & s. BRUCE: zadnji, »Tuji gost« ter «Nad agonijami sveta«, ki prikazujejo pesnikove nemirne slutnje sedanjosti in celo dvom nad Bogom samim. Nad agonijami sveta in žitja vseh narodov in bednih vseh ljudi v resničnost tvojega sem zdvoniil bitja, prelomil sem se v dvom ob tebi, Bog, kot brodolomec, vržen ob čeri. Zbirko zaključuje »Silvestrova zdravica«, zdravica vsem tistim, ki čakamo na neznano bodočo usodo človeštva ob času, ko na Daljnem vzhodu in ob Pacifiku po-gažen gine človek na umiku, ko trpe v Španiji, v Kantonu in povsod na prelomnicah razdivjanih sil. V noč mimo nas ob tužnem zvoku udarcev dvanajst gre mesecev — mrliških starcev — in smrt na kljusetu za njimi jaše. Zato: »Do dna iz-pijmo te pogrebne čaše, in za usodo novega sveta jih treščimo ob tla!« Igo Gruden je prejel za svojo »Dvanajsto uro« letošnjo drugo literarno nagrado banovine in jo je v polni meri zaslužil. Gruden, Vida Tauferjeva in nekateri drugi nam bude upanje, da je slovenska poezija prebolela povojno krizo in se bliža novim dvigom. R. Rehar. Tabela za izraiunavanje davka v narodni obrambni fond je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7'— komad, pri dostavi po pošti Din 7'50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah. Spori Kdo bo naš teniški prvak? Jutri, v soboto in v nedeljo bodo igrali v Zagrebu naši štirje mušketirji Punčce, Pallada, Kukuljevič in Mitič turnir „vsak z vsakim". Rezultat lega turnirja bo pokazal, kdo je naš najmočnejši teniški igralec in kdo bo postavljen v repre- zentanco proti Nemčiji. Po vsej priliki je prvo mesto že zasigurano Punčecu. Za drugo mesto sc bosta verjetno borila Mitič in Kukuljevič ,ker je Paliada v formi . DVAJSET LET SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Letos v jeseni poteče dvajset let, kar je bilo ustanovljeno v Mariboru redno poklicno slovensko gledališče, najprej kot Mestno gledališče v oskrbi Dramskega društva i in mestne občine, pozneje kot Narodno j gledališče s podporo države, banovinske in občinske samouprave. Prvo sezono je vodil zavod igralec in režiser Hinko Nučič, sezona se je pa pričela z vprizoritvijo Jurčičevega »Tugomera«. Gledališka uprava bo dvajsetletnico na primeren način proslavila, obenem pa bo pokazala že z veliko gledališko razstavo meseca avgusta na najnazornejši način začetek, razvoj in dosedanji uspeh dvajsetletnega dela. k. Ljubljansko gledališče je odigralo po vojni 35 del srbske in hrvatske literature, in morda ne zaostaja daleč za njim tudi mariborsko. V vsem tem času pa so vsa srbska in hrvatska gledališča uprizorila samo par slovenskih del. Bratko Kreft pravi, da v Ljubljani sedaj ne bodo več igrali srbskih in hrvatskih del, dokler Srbi in Hrvati ne bodo upoštevali Slovencev. Morda bi bilo treba storiti v znak solidarnosti enako tudi v Mariboru? k. Umetnost in gospodarstvo. Na sedanji deželni razstavi v Curihu v Švici vise in stoje v skoraj vseh industrijskih 'oddelkih tudi umetniške slike in plastike 'domačih mojstrov. Večina tovaren je prispevala taka dela, ki jih je sama naročila. In pri nas? Razen ene ali dveh izjem 'so prav naše industrije tiste, ki jim je slovenska likovna umetnost deveta briga. 66 'FINALE KLUBSKEGA PRVENSTVA 26. IN 27. AVGUSTA JAS je proučil rezultate klubskega atletskega prvenstva in določil vrstni red: 1. Concordia 20.853, 2. Primorje 18.664, 3. Ilirija 17.525, 4. Železničar 17.296, 5. Jugoslavija 16,189, 6. Hašk 15.827, 7. Rapid 15.518, 8. Maraton 14.992, 9. Celje 14.780. JAS je tudi že določil termine za finalno tekmovanje za. klubsko pi'venstvo države. Concordia in Primorje se bosta borila 26. in 27. avgusta v Ljubljani, Ilirija In Železničar pa iste dni v Mariboru. s Velike mednarodne konjske dirke sc bodo pričele danes v Luzernu v Švici. Sodeluje 9 različnih narodov, vloženih prijav je okoli 1200. s Prvi del državnega atletskega prvenstva bo v soboto in nedeljo v Ljubljani. Prijavljeni so naši najboljši atleti. s ConeOrdlja iz Zagreba, ki je izgubila s 4 :1 proti Belovarskemu Gradjanskemu SK, je izpadla iz konkurence za vstop v hrvatsko ligo. s Pri pariškem prvenstvu je Rochard pretekel 5.000 m v 14.49.5, Joye pa 400 m zapreke v 53.1. s „Tour de France” so začeli voziti kolesarji v ponedeljek. V prvi etapi Pariz-! Caen (215 km) je zmagal Francoz Four-uier pred Belgijcem Maesom. Pri letošnjem Touru sodelujejo Francozi, ki so razdeljeni poleg nacionalnega moštva še v več provincijskih moštev, Belgijci, Holandci in Luksemburžani. Nemcev in Italijanov pa zaradi politike ni. Sodnika sta knockoutirala Marseille, 13. jul. Sinoči sta se za prvenstvo sveta poltezke kategorije borila Američan Ben Serman in Madžar Stan Karol}'. Sodnik je prekinil borbo zaradi Ka-rolyjeve napake. Po četrt urnem boju je Madžar, ki si je zlomil dva zoba, divjaško planil na Američana in začel uporabljati vse mogoče nedovoljene udarce. Sodnik, ki jih je hotel razdvojili, je bil knoekoulira n. Vročekrvna borca pa je šele policijska intervencija pomirila. s JNS je imel sinoči sejo, na kateri so razpravljali o ureditvi odnošajev s HSS. Rezultati pogajanj še niso znani. Iz dejstva pa, da je dr. Kiistl, predsednik ljub-bljanske podzveze, predlagal, da se skliče sestanek vseh delegatov v Slavonski Brod, kjer naj bi se zadnjič poizkušal doseči sporazum, se da sklepati, da ■ do sporazuma še ni prišlo. s Madžarski srednjeprogaš Szabo se je slabo odrezal na teku na 1000 m, ker je bil šele tretji v času 2.31.7. s Nov francoski rekord v plavanju 4 X 2Q0 m prosti stil je postavil tuluški p. k. z 9.41.8. s Ameriški Slovenec Žagar, o katerem smo poročali, da je pri ameriških atletskih prvenstvih v metu diska zasedel drugo mesto, ima najboljši letošnji rezultat 51.26 m, kar ga postavlja na prvo mesto na svetu. Spomnite se CMD! Sah Šahovski furnir za prvenstvo Maribora pMŠMkikova sitmucsi Lord Drexley, ki je bil pogumen in odločen možak, se je pognal proti napadalcu, in med bojem je Page ustrelil. Lord Drexley je obležal mrtev.« * -mm' Jill mu je segla v besedo: »Toda na pištoli bi bili morali najti pagove odtiske«, je pripomnila, »pa so našli Carringtonove. Gospod Clinton in jaz sva jih to noč primerjala . . . Tega ne razumem.« »Ker se pač vtikata v stvri, ki jima nista dorasla«, je s prijazno zlobnostjo odvrnil Beeke. »Povedal vam bom, kako se je to zgodilo. Page je imel pri sebi tudi drugo pištolo s Carringtonovimi odtlskl. Pustil jo je na tleh ob mrtvem lordu Drexleyu. To je bila sicer a videz nepotrebna opreznost, ker Page ni mislil nikogar umoriti. Vedei pa je, da mora Lordu Drexleyu z orožjem groziti in če b! bilo šlo vse po sreči, bi bila policija odkrila v muzeju na videz pozabljeno pikolo in to bi jo bilo speljalo na krivo sled. Se bolj prav pa je prišlo orožje Pa-8«u po umoru, saj je pustil sledove člo-Veka, ki ga policija rti poznala in ki ga tudi sumiti ni mogla.« »Kako je to prebrisano in hkrati preprosto I« je priznal Carrington. »Vsaka prebrisanost mora biti preprosta«, je odvrnil detektiv. »Pa pojdemo dalje. Page lorda Drexleya nedvomno ni mislil umoriti. Ko pa ga je ubil, svoje naloge še zmerom ni opravil. Moral je dobiti še bodalo. Počakal je torej, da je prišel lordov tajnik Faraday, in ga je pobil na tla. Nedvomno ga je pustil pustil ležati kar v veži in je prinesel k njemu vse predmete, na katerih so se poznali Faradayevi krvavi odtiski, — predal in druge reči. Potem si je prisvojil aktovko z bodalom, zbežal 1n prepustil nesrečnega Faradayi usodi. Drugi dan je bil Page ob svoji uri v Datchett-Towersu. Bodalo je izročil bančniku, ki je seveda divjal, ko je zvedel za zločin, toda pomagati se zdaj ni vpč dalo. Laver pa Pageu najbrž ni povedal, kaj misli z bodalom storit?. Prinesel ga je vam in vam pove- dal, da ga je kupil za dogovorjeno vsoto . . .« »Da, da, tako je bilo«, je dejal Carrington. »Niti sanjalo se mi ni,,.« Sinoči sta Uili odigrani samo dve partiji. Certalič je v prekinjeni končnici iz 5 .kola pripeljal svojo materialno premoč proti Nosanu do zmage. Nosan je v ,,ugodnem trenutku“ dal iz rok remis, nakar je bil vsak trud, rešiti pol točke’, zaman. Poleg tega je še bila odigjrana preložena partija Lukeš B.—Gerželj iz 5. kola(. V damskem gambitu je prešel beli nekoliko prezgodaj v napad, ki je bil silno j ..dvomljive nature1*. Crni je z odločnim protinapadom potisnil belega v obrambo, likvidiral ,Rešilno past*', ki jo je beli ] nastavil v zadnjem upanju, ih v 24. potezi j pospravil celo točko. Stanje po 6. kolu: dr. Krulc 5, Regoršek I 4 in pol, Gerželj 4 (1), Mišura, Mohorčič in »Razumem*, je rekel Beeke. »Spravili ste bodalo v svoji sobi, ki je bila zmerom zaklenjena, in Laver je vedel, da od ondod do vaše smrti ne bo prišlo. Ni zmerom dobro, če je človek lakomen, gospod Carrington. Veste, človek je prav tako lahko lakomen pri umetninah kakor pri denarju. Morilsko pištolo je Laver Piper-ju vrnil in ta jo je dal na prejšnji prostor, za drugo pa se je izgovoril, da jo je izgubil. Ali zdaj razumete vse?« * Beeke je ostro pogledal nesrečnega pušča vnika. »Vse je zakrivila vaša prekleta originalnost. Vaš beg pred okolico, pred listi in radijem. Zaprti pred svetom v tej svoji luknji niste ničesar vedeli in lopovi so to izkoristili.« »Gospod Beeke, ne vem, zakaj se zdaj znašate nad menojI« je vzkliknil Carrington. »Saj ste sami priznali, da sem samo nedolžna žrtev spretne spletke.« »Nedolžni morda ste. Toda če bi bili živeli tako, kakor žive pametni ljudje, te spletke nikoli ne bi bilo mogoče uresničiti. Upam, da vam bo ta izkušnja dragoceno opozorilo. Pa pojdimo dalje! Page je postajal čedalje bolj nasilen in zmerom več denarja je hotel imeti. Zato se je Laver odločil, da se ga bo otresel. Saj je moral zmerom Babič 4, Certalič in Lukeš F. 3, Lukeš B.i Ketiš in Nosan 2 in pol; Vidovič 1 in pol (1), Pesek 1 in pol, Marvin in gumenjak 1 (1), Knechtl in Eferl 1 točko. 113. DAMIN GAMBIT (4 .kolo mariborskega turnirja; Beli: Lukeš B. Crni: Gerželj 1. dl, S16 2. S13, e6 3. LgS,d5 4. c4, Sbd7 5. Sbd2, Le7 .8 e3, e5 7. Ld3, M 8. Lbl?, Lb7 9. b3, Te8 10. 0 0, Sel 11. Lxe7 Dxe7 12. Dc2, 0-0 13. SeS, 15 14. Sdl3, Tf615. Sxd7, Dxd7 16. Se5, De7 17. 13, Sg5 18. a4, Th6 19. a5, ba! 20. dxe5, Dxe5 21. Dc3, dxel 22. Tel, Th4 23. Ld3, Dxe3 f 24. Khl, D14 in beli preda. drhteti za svojo varnost, zlasti, ker je bil Page pijanec in bi bil v pijanosti lahko kaj izdal. Zato ga je moral ubiti. Pred nekaj dnevi se je Laver odpeljal v London. Tudi družino je vzel se seboj. Ponoči se je pa skrivaj vrnil in Pagea ubil. Za morilsko orožje si je spet izposodil starinsko pištolo iz sedemnajstega stoletja. Računal je tako-le; če bom . prišel v škripce, me bo izmazala pištola, ki bo pokazala sled v grad h gospodu Carring-tonu. Sicer pa je bil prepričan, da trupla ne bodo dobili. Sklenil ga je vreči' v ribnik. Najbolje bi bil storil, če bi bil ostal pri svojem prvotnem načrtu. Page bi bil izginil in nihče ne bi zaradi tega sumničil Laverja. Toda ko je prenašal svojo žrtev, je zagledal letalo, ki je padlo na tla. Tedaj si je domislil, da bi bilo morda bolje, če bi spravil truplo v letalo in vse skupaj sežgal. Sodil je, da mora biti pilot pod razvalinami in da se je ubil. Vsi bodo mislili, da je vzel še kakšnega potnika s seboj. Oba sta mrtva in zogljenela. Zato je spravil mrtveca v kabino letala, toda pozabil mu je vzeti kamne, ki mu jih je bil naložil, da bi se v ribniku globlje potopil. Prepričan je bil, da bo policija preiskovala samo v krajih, kjer je pilot pristal pred nesrečo, in ne bo tam seveda ničesar odkrila. Laver pa je imel smolo. *Dalie sledi.) Zanimivosti Švedska ima najdaljši daljnovod Praktična izraba 1600 km dolg! električni daljnovod iz Laponske na Dansko. vremenskih prilik Skandinavije. Pred dnevi so Švedi v Nassjou na južnem švedskem spojili električno omrežje severne, srednje in južne švedske z velikim daljnovodom, ki bo od Laponske visoko na severu potekal skozi vso deželo in dalje po kablu pod morjem tudi še na Dansko. Daljnovod so napravili vzdolž vse dežele zato, da bodo lahko racionalneje izkoriščali vodne sile, ki niso v letu povsod enake. Na severu se topi sneg dolgo v poletje, vode je v pomladnem času v izobilju. Med tem časom so reke na jugu švedske zelo plitve. Nasprotno so pozimi reke na severu zmrznjene, na jugu nosijo atlantske depresije mnogo vlage in dežja seboj. Tehnika je tako povezala prirodne okoliščine s koristnostjo človeških naprav. Veliki jezi za elektrane leže na severu Štedske s kapaciteto 65.000 in 80.000 kw. Blizu Goteburga je največja naprava te vrste s kapaciteto 100.000 kw, ki dovaja tok industriji. Podobna elektrarna dovaja tok glavnemu mestu švedske, Stockholmu. OPICA NA ULMSKI KATEDRALI. Iz kletke na ulmskem sejmišču je ponoči ušla opica. Povsod so jo iskali, toda nikjer je ni bilo. Povzpela se je na stolp katedrale in ko je jela metati iz zvonika tam shranjene lonce z barvo in čopiče, so jo odkurili. Trajalo je nad dve uri, da so jo spet ulovili. EKSOTIČNI PTIČI ZA ŠVEDSKO. Znanstvena odprava švedskega narodnega muzeja je pod vodstvom Bertila BjBrkegrena bivala 18 mesecev v francoski Indokini. Zdaj se je vrnila v domovino in prinesla s seboj 2000 živalic, večino ptic. Bjorkegren je prepotoval vso Indo-kino, v višini 3000—4000 m je naletel na Pipa odkrila tajno radiopostajo redke ptice, ki so evropskim učenjakom povsem neznane. Med trofejami so pri' nesli seboj dve orjaški kači, po tri metre dolgi kobri, ki jih bodo občudovali v muzeju v Stockholmu in Goteborgu. NOVI ROMUNSKI PATRIARH Za naslednika patriarha Mirona Chri-stea je bil izbran na romunskem pravoslavnem saboru s 406 od 458 glasov mol* davski mitropolit Nikodim. Rodil se je 1. 1868. v Moldavi. Štiri leta je študiral v Kijevu. Med vojsko je bil predstavnik romunske cerkve v Moskvi. Je učen teolog, ki je iz ruščine prevedel na romunski jezik najvažnejša dela ruskih teologov. PC Celie V neki stražnici na južnem Francoskem, opremljeni z radio sprejemnikom na kratke valove, so nekoč začuli tajin-sitvene glasove. Oddajala jih je neka tajna postaja. Zdaj pa zdaj se je začul glas, ki se je pritoževal čez ljudi, ker trpinčijo mladino, pa zaradi slabih bonbonov gospodične Dinne. Policija je povsod iskala gdč. Dinno, dokler je niso staknili v Marseilleu. Imela ni niti pojma o tajni radio -postaji. Detektivi so menili, da mora biti postaja nekje na vodi. Preiskali so morje ob obali, vse reke v okolici — nič, dokler ni pomagalo čudno naključje. Kriminalni uradnik Dupont je bil utrujen. Šel se je izprehajat v okolico Mar-seillea. S seboj je vzel priljubljeno pipo in ko jo je hotel prižgati, je opazil, da nima vžigalic. Hodil je po samotnem polju, iskal ljudi in opazil na reki v čolnu dva dečka. Imela sta preprosto narejeno radio postajo. Na vprašanje, od kod imata aparat, sta dejala, da sta ga napravila sama po navodilih neke otroške revije. Detektiv je javil vso zadevo policiji in ker je bilo jasno, da mlada izumitelja nista imela slabih namenov, so vso zadevo potlačili. OBRTNIŠKI PRAZNIKI V NEMČIJI. V Suhlu na Turinškem so na binkoštni ponedeljek uvedli praznični načrt za pekarne. Vsaka pekarna praznuje določen čas teden dni, ves ta čas pa delajo ostale pekarne zanjo. V dnevnikih obvestijo že dalje časa prej odjemalce, kdaj in kako dolgo bo imela posamezna pekarna dopust in katere bližnje pekarne jo bodo ta čas nadomeščale. Na enak način so rešili vprašanje odpočitka mizarski mojstri. Lep zgled za naše obrtnike! PLES 100-LETNE STARKE V Newtonu, mestu blizu Londona, je praznovala Mary Perkinova stoletnico rojstva. Na ta praznik je povabila mnogo ljudi. Starka se je pred njimi spravila na oder, plesala kakor mlado dekle in pila \vhisky. Zapela je več pesmi, pila nato iz dvelitrske steklenice rdeče vino, kadila debelo cigaro in bila ganjena zaradi neke mlade gospe, ki je že pri četrtem kozarcu zlezla pod mizo. Ko je starka ČEVLJI Z UMETNIM ZRAČENJEM, Neka dovzetna glava je prijavila patentnemu uradu v Kentuckyju patentne čevlje, ki z vsakim korakom dovajajo nogi sveži zrak. Poleti so ti čevlji neka; zelo praktičnega. Nosilec takšnih čevljev ima občutek, kakor da mu prste in podplate stalno hladi sveži zrak. ŠAMPANJEC RASTE NA DREVJU. V afriški deželi Zulujev je voda kaj redka tekočina. Toda, zato imajo Zuluji palmo, katere sok se odlikuje po izvrstnem okusu. Treba je le odrezati kratko vejico te palme, olupiti kožo in že gre od nje sok, sličen našemu šampanjcu, samo da nima alkohola. Ce sok dalje časa stoji, se pretvori v opojno alkoholno pijačo «busulo«, ki že v majhnih količinah omami človeka. 50 palm daje dnevno sto litrov takega soka. X Orjaški omnibus. Neka avtomobilska tovarna v južni Nemčiji je zgradila 20 m dolg omnibus, ki lahko sprejme 120 izipila še več kozarcev whisikyja, se je I ljudi. Poskusne vožnje so pokazale, da gostom lepo zahvalila za pozornost in šla je vozilo, kljub svoji dolžini, praktično »počivat«. i uporabno. ______________ c Mestno poglavarstvo Celje opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. julija zapadle v plačilo sledeče davščine: 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. 7. do 30. 9. 1939., vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. 4. do 30. o. 1939. ter drugi obrok davščin na vozila. Stranke se pozivajo, da zaostale davščine plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. avgusta. c Borza dela. 10. julija je bilo v evidenci 193 brezposelnih (147 moških in 46 žensk). 30. julija so bili v evidenci 103 in sicer 236 moških in 67 žensk. c Delo dobijo pri borzi dela: 6 hlapcev, 2 mizarja, 1 tapetar, 1 krojač, 1 čevljar, 43 delavcev pri regulaciji Savinje, 1 kmečka dekla, 7 kuharic, 2 gospodinji, 5 služkinj, 2 postrežnici in 1 varuhinja. c Vodja sanitetnega oddelka pri Pro stovoljni gasilski četi je postal g. Ljubo mir Domitrovič. c Nesreča s puško. Viljem Obal, sin trgovca v Laškem se je v kuhinji igral z nabito puško. Puška se je sprožila m krogla je zadela 31 letno kuharico Marijo Robič v desno ramo. Poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico. c Društvo »Rejec malih živali« je bilo ustanovljeno za kraje Zabukovca - Gnžp-c Pred okrožnim sodiščem v Celiu sta bili obsojeni vsaka na 12 mesecev strogega zapora 39-letna Karlina trbez-nikova in njena sestra 47-letna Manja Flandrova iz Vevč zaradi številnih tatvin, ki sta jih izvršili v Celju po raznih trgovinah od lanskega Božiča do 17. junija 1.1. c Nesreče. 29-letni čevljarski mojster Alojz Kramar iz Zg. Hudinje je včeraj dopoldne pri sreskem načelstvu v Celju padel s kolesa in si razbil lobanjo. -18-letna hčerka Zlata Dolinar iz Petrovč ie pri kopanju na Savinji padla in si zlomila levo roko. — 9-letni sin vratarja iz Ruš pri Petrovčah je padel z drevesa in si zlomil desno roko v zapestju. — 35-letni kočar Matija Jevšenak iz Dramelj je padel s češnje in si zlomil desno roko v zapestju. — llletni sin kočarja Marko Frece iz Jurkloštra je padel z drevesa in si zlomil levo roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Dva huda brata. 41-letnega Ivan* Plavčaka posestnika v Stojnem sedlu pri Rogatcu sta na Sladki gori napadla neki živinski trgovec in njegov brat, ki je posestnik v Mestinju. S palicami sta ga tako pretepla, da so težko poškodovanega Plavčaka morali odpremiti v celjsko bolnišnico. c Celjska policija je aretirala 281etne?a delavca Avžnerja Viktorja iz Zvodnega pri Teharju. Pri njem so našli nabit samokres. Aretirani Avžner je osumljen več vlomov na Teharju in okolici. Sokolstvo SO- GOSTOVANJE PRAGERSKEGA KOLA Pragerski sokolski naraščaj in deca so gostovali na Spodnji Polskavi v dvorani g. Mohorka. Za igrice je vla-; dalo dokaj veliko zanimanje. Potek; igric je bil zelo dober. Nad vse dobro so se odrezale sestra Senekovič, Kac in Kmetec. Tudi ostali mladi igralci- so pokazali na odru mnogo sposobj ■ ; je odlično režirala sestra Anica Seiu-kovič. nosti, posebno najmlajša deca. Igric c Sokolsko društvo Celje I. priredi v nedeljo 16. t. m. popoldne javni nastop na letnem telovadišču v Sok. domu v Gaberju. c Za Sokolski zlet na Sušaku so mogoče še naknadne prijave. Kdor se želi udeležiti zleta se lahko še prijavi v pisarni sok. župe v Nar. domu.. c Celjski Sokoli se vrnejo iz Sofije v petek 14. t. m. ob 7.33 zjutraj. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM i V mallb onlailb sline ruk* besed« M o»r: nalunnll* orlUolbiM u le oglate I« din «u—. Dražbe orelulcl doeliovanla In lesllovaglakl oglati din I.— oo be««dl. Nalmaolll znesek ta la oglate le din 10.—. Debelo (Iskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek u enkratno oblavo tnala din 2.— Zoeaek t* male oglas* se oUSula takol orl narotlln odroma «a »e ▼poslati * olsmo bkuoal t naročilom «11 oa 00 poštni ooložnlc) oa čekovni racnn it 11.400. Zn oismane odgovore elede mallb oslasov «• mora orlloiltl »nataka ta 9 din Runo KOPALNE OBLEKE nogavice, Derilo. blago za žen ske obese in Derilo dobi e v novi trgovini In pletilnici »Mara«, Maribor. KoroSka c, 26 (poleg tržnice). 6317—1 TRI ENOSOBNA stanovanja odda. Reicher, Po j brežje. Aleksandrova cesta. 6376—5 KDOR POSODI gostilničarki din 4000.— ra leto dni, se mu vrne din 5000. Naslov v uipravi. 6370—1 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v pritličju takoj za oddati. — Stritarjeva ul. 17. Maribor. 6381—S Sobo odda MOTOR 380 ccm takoj na prodaj do nizki cent Gostilna »Jelen«. Sv. Peter. • 6379—4 Stanovanje V dvonadstropni hiši se odda VELIKA SOBA IN KUHINJA z vodovodom in elektriko din 230.—. Gosposvetska 44, Pobrežje. 6374—5 Damski salon spreime pomočnice in Vajenko istotam služkinjo, ki ima veselje do otrok in je zmožna kuhe. Ponudbe ooslati na upravo pod »Pridnost«. 6364—9 KABINET s celo oskrbo se odda. Istotam se sprejmejo abonenti na dobro DOMAČO HRANO Lahko si jemljejo hrano tudi na dom. Naslov v upravi »Ve černika*. 6373—7 kuharico išče Plauc, Koroška c. 3. 6367—9 ZASLUŽEK din I(K)—200 dnevno, st pri dobite s prodajo važne knjige, ki je potrebna vsaki hiši. Dopise pod »■Knjigarna« na upravo »Večernika«. 6377'—'9 Službo išie STANOVANJE se odda. Bolfenkova 3, Nova vas. i 6375—5 OPREMLJENO SOBO s celo oskrbo oddam dvem ali trem osebam din 110.— na teden. Aleksandrova c. 55, vrata 1. 6378—7 Službo dobi FOTOGRAFSKI UCENEC(-ka) se takoj sprejme. Fotoatelje Bernardi. Maribor, Gregorčičeva 20. 6344 9 Pošteno KMETSKO DEKLE srednje starosti želi v bolj lahko službo k dobri gospei, najrajši na deželi. Vešča je šivanja nekaj kuhe in dela v vrtu Naslov v uoravd. 6372—10 POŠTENO MLADO DEKLE ki zn dobro kuhati, išče službo. Kovač pri Kregarju, Zrinjskega trg 9.________6380—10 J Boliš« in navadnejše tka-nine, opran« s Schichto-vim R*dIonom, bodo ble ič«Č0 žlite. S kuhanjem v raztopini Radlona se po rilo varuje in je zalo bolj trpežno Kadar pošljete denar po poStl, ni sledu o bojazni— zakal bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bo itiq poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo a vrnemo denar. RADION BELINA! Zahtevaite nag brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah Veleblagovnica Zagreb, Iliča 4 in • Dopisi ■ Zagreb II., poftnl predat SIRITE »VECERNIK«! Oglašujte v ..Večerniku'« « U M*™ RIRNIKAR . Mariboru. no /racajo. - Uredništvo in uprava! Maribor, kopališka ulica 6. - lelclon mcuniMvu i»iev.