Leto IV., itev. 289 V UuoiTanr, torek dne 11. decembra 1923 PoŠtam« pavSartrana, Cena vsO Oin |021. neposredno r>o sprejftiu ust've. Kakor so široki kroci nred in nepo-ircdno po 13. marcu 1923 menili, da je v reviziii ustave spas. tako jc danes vseskoz vidno, da je revizijska ideja- premagano stališče. Proeraml, s katerimi so jurill v boj r.aši kleriknli in vse. kar se jih jo v momentn živčnih zablod oprijelo. ko od maja 1023 začeli pešati na nuiz-redliivosti iri notranji svoH gnilobi. Strelialo se ie z njimi preko cilja. 0b«ovrf>y'pni eili t. j. centralizem pa je "1 ž njimi le ojaSen. Opravičena kritika cont.aMzm.-i je rded državnopravnlh p.enaretosti zaprla napram ogorčeniu proti federalističnim rovanjem. Klerikalci so pa? uričali proti centralizmu, a niso vili njemu nasproti prorrrama, ki tra Uiorc upropastiti. ne da --e obenem tihiie državno pdin«tvo in oerozi ob-čtoj države. A mislili so pri tem le na svojo strankarsko korist in si v duhu l.o razdelili 12 ministrskih portMIcv, ki bi pri nas vpelinll Unbljanski mini-Jterpalizeni in centralizem. Ta pa jc pri dnnnšnHh razmerah istoveten s revlado kleriknlizma v onem delu države. ki bi najbolj potreboval intimnega oslona na go.-inolarsko in kultur-UO silo celo Ju"OsVivii(>. Ves boj proti ustavi je za SLR le boj za to, da M tui Bleivveisnvi cesti bila stalna podružnica Skofiie. Oospodje morajo uvideti. da Jneroslnviia ne samo ni Av-Etriia, ampak zlasti, da ni ustvarjena, (la bi v nlfij bil odločen poseben prostor za eksperimente nltramont&neev. Poskus SLS, da fiod krinke avto-fiomlie doseže proste roke v Sloveniji, ]e izjalovljen. Tn tako smo upravičeno ahko ze-oraj napisali, da po enem letu radiknlskoea režima stoiimo danes tam. kjer smo bili po sprejetju ustave. Uporno, a zaman se brani režim izjesti oblasti. Kakor morska kača se vlečeto vesti o tem. da bodo te in te dni že razpisano volitve v oblastne tastone in kmalu nato tudi v okratne skupščine. Kolika moč bi bila v niih, ako bi danes že delale V niih bi liud-fctvo razpravljalo ne le lokalne stvari. tu bi se v splošnih debatah vršila kritika uprave sploh, zlasti pa davčne Uprave. A nič ne bo pomacalo. Radikali k»do morali prekoračiti RitMkrm. Potem ko ie minula režimska psihoza. bi bil čas da rn>--t.e v« d^m-v krati s svojim načrtom V! r.ni da ner-« mifiri na pridobljenem trdnem temelj-1 Ustave. Duhovi za take korake dozarinto. fis so klerikalci s previsokim strelia »jem podaljšali živ'?enie eentra-HTmu vsaj za eno lete. bo stvar demokratov, da ga « provedho ustave končno demontirajo v umirjenje državljanov. Predujmi na poviške PRVEGA JANUARJA SE BAJE IZPLAČAJO VEČJI ZNESKI NA RAČUN POV1ŠKOV PLAC. Beograd, 10. decembra, p. Na včerajšnji seji ministrskega sveta r-e jo izčrpno razpravljalo o uradniškem vprašanju ter se je konstatiralo, da js razvršeova-nje uradnikov zadelo ua zelo veliko te?-koče, tako da so razvrščovanje no bo moglo končati pred 4 do 5 meseci. Zato treba prehodnih odredb. Najprej t,o je mislilo na, to, da ee povočajo draginjske doklade. Toda to je baje nemogoče, ravno ker niso šo vsa ministrstva izvršila razvrstitve uradnikov. Vlada je sklonila, da odredba o novih plačali stopi v veljavo 1. oktobra 1928., kakor je bila to obljubila uradnikom, ter da se vsem uradnikom dne 1. januarja Izplača večja vsota na račun poviškov plač za oktober, november, december In januar. Vsak mescc se bo uradnikom dajal predujem na povišanje piače, dokler ae no dovrši razvrstitev. Nato s« bo izvršil obračun. in kdor je prejel več, kakor tnu pripada, se mu bu odbilo od prihodnje plač«, kilor pa jo dobil manj. «0 mu bo izplačalo r,a knaduo. Vlada jo pooblastila finančnega ministra, da izdela načrt za izplačilo tega predujma po proračunski možnosti. ZA ZBOLJŠANJE POLOŽAJA UČITELJSTVA. Beograd, 10. dccembra. p. Danes dopoldne jo minister protveto Trifunovič sprejel delegata UJU, ki po prosili ministra, da sc zavzame za to, da so njihovo zahteve sprejemajo, zlasti da eo uči- j teljieam-vdovaui izplačujejo polno dra- j ginjsko doklade, ter so umirovljenim učiteljem, ako te io no morojo reaktivi-rati, vsaj povečajo draginjske doklade. Minister jo obljubil, da et bo mvzel za njihove zahteve. Železniška direkcija v Lfuhljani zagotovljena NJENO OMREŽJE BO MERILO 1120 KILOMETROV. Beograd, 10. decembra, p. Danes do-1 Ljubljana - Jesenice - Planica, Jesenl- poldne ie prometni minister VclUar Jan- ce - Bohinjska Bistrica, LJubljana - Kan;-kovU sprejel novinarje, katerim .ie spo-1 nik, Ljubljana - Novo mesto - Karlov« Grosuplje - Kočevje, Trebnie - Št Jan A Novo mesto - Toplice, Kranj - Tržič. Celje - Dravograd, Murska Sobota • madžarska meja, Cohovec - Dolnja Lendava. Zagrebška direkeja dobi od prejšnje južne /clcznlcc po tej razdelitvi v svojr; področjo proge; Zaprešič - Slsak. lr liarč - Pakrac. Celokupno omrežje nove ljubljanski direkcije bo znašalo 1120 km. Nekater« postale bodo dobile nova imena. Tako su ho v Zagrebu odslej imenoval južni ko-, lodvor: Kolodvor Sava-Zagrcb, dočim bo Ljubljana imela poleg glavnega kolodvora Se gorenjski In dolenjski kolodvor. Ta odlok bo stopil v veljavo 1. Jauuarju 1924. Radikalsko-hirška pogodba TURKI DOBE DVAJSET MILIJONOV ZA HAK V JUŽNI SRBIJI. — PODPORA KOLONISTOM SE ZNIŽA. — NOVA KRAVJA KUPČIJA. ročil, da je konicrenca, kl so sc jc ude težili poleg ministra in ravnatelja zagreb škc direkcije državnih železnic ttidl zastopniki državne uprave južne železnice, sprejela sklep, da se v Ljubljani osnuje samostojno železniško ravnateljstvo namesto dosedanjega Inšpektorata državnih železnic. Temu novo ustanovljenemu ravnateljstvu državnih železnic sc dodelijo v upra vo nastopne proge: Rakek - Ljubljana - Zidani most - Maribor - Spllje, Pragersko - Kotoribj, Maribor • Prevaljc, Zidani most - Zaprešič, Gornja Radgona - Ljutomer, Grobi-lno -Rogaška Slatina, Ljubljana - Vrhnika, Slov. Bistrica - Slov. Blstricj mesto, Poljčane - 2re5e. Beograd, 10. decembra, p. Danes dopoldne je bij radikalskemu klubu predložen protokol, ki ga js včeraj glede muslimanskih zahtev sklenil minister Ko-jič s Ferat Drago. Vsebina protokola klubu ni bita povsem objavljena, ampak si je Pa ti«; pomagal s tem, da jo izjavil, da v kolikor So protokol tičo agrarne reforme, ne gro za nov dogovor, ampak za potrditev onega, kar jo bilo Turkom žo poprej obljubljeno. Minister Simonovič .jo v finančnem odboru ua vprašanje demokrata Jojiča o vsebini protokola tajil koncesijo Turkom v agrarnem vprašanju, češ da je mero dajno te to, kar on pravi, in da bo ca daljeval naseljevanje na Kosovem, dasi je znano, da protokol obeta, da 6e preneha z naseljevanjem kristjanov našo na-rodnosti. Iz ainandmanov, katere jc pred lagal v finančnem odboru miuistsr za agrarno reformo Simonovič, pa se jo r.a to izvedelo, za liaj gre. V enem teh amandmanov ae namreč dovoljujo novih 20 milijonov Din kot hak za bege v južni Srbiji, vsota za kolonizacijo pa se znižuje za 5 milijonov Din. Popoldne je minister Kojič predsedniku džemijetske-j ga kluba Forat Dragi javil sklep radi-: kalnega kluba. Ta pa ja zahteval obja-1 vo sporazuma v uradni obliki. Kojič jej hotel pristati samo na komunike, v ka terem pa to pogoji glede agrarno reforme no bi 6mcli omeniti. Ferat Draga jo nato izjavil, da mora svoje somišljenik«) vprašati za t vet. Vsled tega se je odločitev odložila na jutri ob 10. uri. Na seji džemijeta, kl je nato sledila, so je sklenilo, zahtevati, da so džemi-jetove zahteve objavijo in med njimi tudi one, kl se tičejo agrarne reformo. Zahteva Ee posebna garancija g. PaSiea v obliki pisma ali pa vsaj pismo ministra za agrarno reformo. Nova kravja kupčija med radikali ln Turki vzbuja voliko razburjenje med na rodnim občinstvom, ki v Kojičevem protokolu vidi vzpostavitev turškega elementa na Kosovom polju. Zlasti pa so ogorčeni uradniki, za katere vlada ni mogla dobiti nobenega denarja, za Turke pa je takoj pristala na izplačilo haka v znesku 20 milijonov Din. Nenadni zaključek rimskega parlamenta NEIZBEŽEN RAZPUST. — SPOMLADI NOVE VOLITVE. - OSUPLOST V ITALIJI. Rim, tO. decembra. I. Danes dojioldno ob 10. uri jo imel ministrski svet cejo, v kateri jo Mussolini izjavil, da so no rij, ki je bil dovoljen vladi. Splošno pa se smatra, da se parlament sploh ne bo več sestal, ampak Ua bo v Politična misija kraljevega pofa v Pariz OKREPITEV MALE ANTANTE PROTI LAŠKO - ŠPANSKI ZVEZI. Beograd, 10. decembra, r. Kakor je| zvedel Vaš poročevalec iz diplomatskih ■ krogov, je potovanje kralja Aleksandra i v Pariz v zvezi e prizadevanjem Francije, da se odnošaji držav Male antante napram Franciji čim bolj poglobo. V to svrho namerava dati Francija državam Male antante predujme na že dovoljeno posojilo za vojaške potrebe. V Parizu so je v prisotnosti kralja Aleksandra razpravljalo tudi o razširjenju Male antante, posebno o sprejemu Grške, za kar nI več nobene zapreke. Ta načrt francoske diplomacije izvira lz želje, da se ustanovi fronta proti Italljansko-španskl zvezi pod egi-do Anglije, ki se v zadnjem času vedno bolj Izpopolnjuje. Na čast kralja Aleksandra je priredil v soboto naš pariški poslanik dr. Spa-lajkovič veliki diner, ki so mu prisostvovali maršal Petain, generat Daut, vojni minister de la Steyrie, šel oddelka za, zunanje zadeve Peretti de la Roeca In: ravnatelj - zunanjem minls»rsvu la Roche. I Danes se Je vršil svečan banket, katere-1 mu so prisostvovali ministrski predsednik Poincare, marša' Franchet d' Esperav, general Guat, šef generalnega štaba in mnogi drugi dostojanstveniKl. SESTANEK MALE ANTANTE. Beograd, 10. decembra, p. Danes popoldne je ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča posetil češkoslovaški poslanik Seba. Razgovarjala sta se o sestanku Male antante. Sestanek se je deflnitivno določil na 7- 8. In 9. Januarja. V zvezi s tem Je vlada sklenila, da bo Beneša In Duco sprelela v Beogradu zelo svečano. POMORSKO OBOROŽEVANJE ŠPANIJE. LontV^i, 4. decembra, s. «DaIly Tele-graphv poroča, da bo na podlagi pogodbe tr«sd SpanUo In 'talijo dala Španija zgnidlM v italijanskih ladjedelnicah več oomorskstfa materijala, tned drugim tudi eno krlžai-to, štiri rušiire In štiri podmorske čolne. KRALJEV POVRATEK. Beogr°d, 10. d»-.embra. r. Po mestu *e širilo vesti da kraljica nocoj oJprtu-le v Saral -vn in Illdže. Kralj le ž^. odšel iz Pariza ter se bo s kraljico sestal v Bosanskem Brodu. Kralj ln kraijl-s bo- *ta praznovala slavo sv. Andrlje Prvo-svanega v llidžu, kjer so se žc Izvršile Vse priprave. NOVA ZAROTA V GRČIJI? Berlin, 10. decembra. J. .Rcnter. Jav-Oa Iz Aten, da Je bila tam razkrita nova rarota kot nadaljevanje upora v oktobru. Btevllne osebe, med nliml mnogo bivših ^tujkov, so bile aretirane. FinanSni odbor Beograd, 10. deofobra, r. Finančni odbor je danes nadaljeval razpravo o proračunu mln-3t.-3'va z« sicrarno reformo. P-isI. dr. Krizman (denO ie zahteval nuj- j r.i reS"agrarnega w—"»nja. Provizo-y't r-J-rrvej je bil s«, rr poi-e- \ b vi, se'-' pa ie že škodljiv. ~ j for> i nri kompromitira zunr-v.V ] svetom, ker se vrše sp«""'' -i.' z zc-nljo veleposestnikov. Pri ar""'''! T-eforrai je troba rešiti samo še vrrr? ija odkupa, ker so vsa ostala vprašr-^e ža reSena z ustavo in s posebnimi Pri odku- pu more služiti kol biz-i s.ir- predvojna vrednost zemlje, In '-er dinur za krono, kakor je tudi v ostalih drlavsh. Posl. doktor Kri-man ie razpravljal končno o kolonizaciji in zahteval, da uaj posveti minister vso pozornost gospodarski strani tega vprašanja ln pomaga kolonistom, da pridejo čimnrei do svciih domafli Po- slanec Jojiu (dem.) In Vukosavljevii (demokrat) sta ostro kritizirala agrarno politiko sedanje vlade, nakar je povzel zaključno b»Bedo minister za agrarno reformo d". Simonovič. Popoldne jo bil na seji plenuma finančnega odbora sprejet z 14:9 glasovi proračun ministrstva za narodno rdrav-sl-o, in sicer na zahW: ministra M>"vsiI4a se poveča za 20 miltjono ■ dina.!"V. Di"grad, tO. dec-mbn, p. 1'osebni «ku;»člnskl odbor je nocoj v nače'-i sprejel Iz—emembo Čl. 12. zakona o voji.l odškodnini. Speciialna debata ni končana, ker se člani odbora niso mogli zedinitl v tem. v katerem roku naj se vrnejo posojila. FRANCIJA PPOTI IT ALI 1L Berlin, 10. decembra. |. »Havas« javlja oflclozno. da le francoska riada odklonila prošnjo Italije z* pogajanja glede tanserskeea vprašanja, namerava poslužiti pooblastila, da pred- prvih mesecih prihodnjega leta r.irpn-loži parlamentu podaljfcinjo 'looblastilne- j Sčen In nato razpisane nove volitve zn ga zukona, ki bi sicer od parlamentu go-' april ali maj. tovo bil odobren. Krona jc pristala na ] Zaključek zasedanja ;o prišel jiopolno« Mussolinijev predlog, da sc zaključi jur-'ma nepričakovano in je v vsej javnosti lameatarno zasedanje. Takoj nato Je bil ' vzbudil silno senzacijo In osup^sv. podpisan dekret, s katerim se zaključuje : Rim, 10. dcccmbra. Rimski fin vefja „ cije. kolikor bodo pač dopuščala fi-1 _____ ' F F nančna sredstva. Kaihujšo prizadetim sta tudi takoj izplačala manjše pod-1 »ore za prvo pomoč. Ministra Vujičič ln Trifkovid sta so nato odpeljala v spremstvu načelnika Svetka z avtomobilom č«z Dob in Trojano v Celje, da se uverita na licu mesta o škodi, ki jo je naredila povodenj v Savinjski dolini. Celje, tO. decembra. V Celju =o ministra T r i f k o v i e. a In V u j i č i č a pozdravili Župan dr. Hrašovec, predsednik okrožne sodnije dvorni svetnik Kotnik, vladni svetnik žužek in šef policije dr. S e n e k o v i č. Ministra sta si ogledala na licn mesta Škodo, ki jo je napravila poplava. Popoldne pa so se odpeljali z brzovlakom v Pire k. Upati je, da bo vlada na podla •! fioročlla svojih dveh članov storila svojo dolžnost. Potovanje mili'- trov je imelo predvsem namen, odvodi" nujno pomoč ljudstvu, ki je zašlo v neposredno bodo. Sedaj pa bo naloga vlade, da dovoli potrebne kredite za ____ obnovo uničenih naprav jn kultar-j VCč kot" značilno, kako"se"otrcsa~ težke nih sredstev. ^ j odgovornosti za zlo, ki prihaja nad SIo- _____ . 1 vciijo, odkar Ima za varuhe klerikalne AKCIJA ZA OSUŠEVANJE BARJA. Lotlance. V zadnji svoji številki sc tru-Ko sta si včeraj dopoldne ministra! di -Slovenec«, da bi dokazal, da so go-Trilkovič in Vujičič ogledovala po po- j ;.yodurji Slovenije radikali, ki Imajo od-vodnji povzročeno škodo na Barju, so so. ločilno besedo pri lcglslativi in demokra-jima pri šoli predstavili zastopniki Glav-1 ti, češ, da imajo oni v rokah eksekutlvo. nega odbora vodne zadrugo za osušitev I »Slovencc* jo seveda namenoma ziimol-ltarja, gg. mag. svetnik Svlgolj, okrajni! Tal, da so radikalski rcžlin postavili z Klavar Spiller-Muys in inl Lojzo Hočevar. j Markovim protokolom klerikalci sami. (lospodje so razložili ministroma akcijo j ['odpisal ga is dr. Brejc iu Stiiotlej, oilo-m osuševanja Barja in njen sedanji sladlj; brilo ga ic vodstvo SLS iu ludl Muli klc in Ju prosili sa 5lm Izdatnejšo poiiioč vin-1 ,il:alnlh poslancev £.'i je odobrujs na ' znanje vzel, kakor jc pi-al »Slovcncc*. Kar *c tiče demokratskih tirnUrilkov, bi ml iilerlitalce le opozorili ua gon v kosih po 50 in po 100 kg. Cona za kj 5 Din. Kdor reflektira na to sol, naj ji naroči pri društvenem blagajniku, Oo sposvetska cesta 17. Denar naj eo pre nakaže na društveni konto pri Ljuoljav ski kreditni banki. — Javna odborov seja za elano Slov. lov. društva bo torek dno 1.8. decembra ob 20. uri v n stavraoiji pri »Scstici* na Dunajski ti sti. Udeležile so jc. — Odbor S. L. D. X Letošnji odbor Akad. kluba grai benlkov v Ljubljani je sestavljen taki la: častni predsednik: uni.-. prof. i" Jaroslav Focrster; posle vodači podpre« sodnik: Komelj Anton, tajnik: Rado l'e ko, blagajnik: Fink Hugo, gospodar i knjižničar: Sitar Franc, odborniki: lo domačih prilikah in po načrtih za ; bodočnost. Neizkušeni študent mu je zaupal, da hoče postati astronom, nakar mu je profesor razložil, da astronomija nI krušni študij In mu svetoval, naj se raje pripravi na akademsko karijero. Na Dimaju je živel običajno dijaško življenje v podvojeni meri, podaljšano pozneje z doccntsklmi leti. Os tega življenja so bile ponajveč gostilne in kavarne In prof. Plemelj se sam često odkritosrčno pošali, da je kot mnogi drugI uaši vlsokošoicl ravno najsočnejša leta deloma lahkomiselno zapravil v veseli družbi kranjskih študentov. Njegovi tedanji kolegi so ml pripovedovali, da jo disertacijo pisal zvečer v kavarni. V teli letih je Imel obširen stik z drugimi slov. študenti. Pravili so ml, da Je bil v mnogem oziru tudi še kot docent njih hnpulzivnl duševni vodja. Proinoviral je leta 1898., nato pa le šel na željo prof. Eschcricha za eno leto v Berlin in pozneje (1000 -- 1901) v Gflt-tlngen. Tako sc je bil docela pripravil na univerzitetno karijero. Vrnil se Je spet na Dunaj, kjer je postal docent za matematiko na univerzi. V počitnicah se jo vsako leto vračal na Bled k materi. Leta 1906. se lo poročil i gdč. Julko Hočevarjevo iz ugledne dolenjske rodbine in postal naslednje leto Izredni profesor univerze v Černovieah, koj leto na to pa že redni profesor. Na tem visokem službenem mestu je ostal do preobrata. Njegovo znanstveno delo, katerega kot nestrokovnjak ne morem oceniti, mu je v znanstvenem svetu pridobilo kar najsljaincjše ime. Med svetovno vojno je bila černovlška univerza zatvorjena, zato se Je profesor Plemelj z družino vred preselil na Bled, odkoder je koncem leta 1916. moral — politično sumljiv — do poletja leta 1918. kot prostak k vojakom ua Dunaj v Tech-nlsches Milltar Komitč. — Ko se ie po prevratu ustanovila naša slovenska univerza je bil profesor Plemelj, kl bl bil tisto leto imenovan profesorjem na Dunaj, i njen prvi rektor. Poslej deluje na slovenskem vseučilišču kot profesor matematike In vodja matematičnega seminarja. — Skromen, tih in prijazen mož je. nikjer ne sili v ospredje, prav nič mu nI mar časti bi poklonov. (Zato naj mi oprosti, da sem napisal te vrste; zakaj dobro vem, da bi mu bilo ljubše, da bi lih ue bil.) V znanstveno delo ln skrb za družino zatopljen, lc malo v družbo pohajajoč, pa svoje domovine zvest ln pristen sin, živi življenje resnega, globokega znanstvenika. Da bi ga temu živ. ljcnju, znanosti in našemu narodu še dolgo ohranila usoda! Dr. Pavel Karlln. no bi zadostoval za profesorski Izpit, kl pa jc glede intenzivnosti gotjvo presegel to, kar se more zahtevati od normalnega kandidata. Tudi dunajska univerza Jo že takoj v začetku spoznala In priznala Flemljev talent In profesor v. Escitcrlch nn ie bil ves čas naklonjen mentor In protektor. i Leta 1900/1 je nadaljeval Plemelj svoje študije tudi nu sloviti univerzi v Očttln-prenu, ki je šolala v zadnjih desetletjih skoro vse visokošolske matematiko srednje Evrope. V tej dobi kaže Plemelj že obe lastnosti, kl ga karakterlzlrati v njegovem znanstvenem delu: globočlno In blstrlno duha. Prav pohvalno se Izruža o njem edeti njegovih tedanjih kolegov, prof. 1'aber v Lorey, Studlum der Mu-tliematlk an den deutschen Unlversita-ten. S privatno docenturo n» Dunaju In profesuro na črnovlškl univerzi začenja doba produktivnega dela dozorelega učenjaka. Laiku ln onemu, kl sc peča z matematiko samo kot s pomožno vedo ali poučevalnim predmetom, je težko pojmltl, s čim se bavi matematika kot raziskovalna veda, naravnost Izključena pa je analiza tako globokih del, kakor so Plemljeva. Zato naj samo ugotovimo, da si Je Plemelj Izbiral vedno zelo globoke probleme, posebno v Izgraditvi Rl?man-novih teorij na polju diferencialnih enačb in v potencijalnl teoriji. Njegovemu Genialnemu bistroumju se posrečijo rešit ve najtežjih problemov. Kljub temu v svojih publikacijah nc gre tako daleč, da bl pod tem trpela eleganca podajanja. Vedno imaš pr! njem občutek, da ve o predmetu več, kakor je povedal. Ta modra In hotena omejitev ie dala Plemlje-vim publikacijam sloves posebne elegan- ce, Ki jo podčrtava še dejstvo, da Mopa Plenvlj pred javnost se le, ko sc mu je posrkalo !>\oje metode Uo skrajnosti Iz-cizellratl. To In lmpozanten poineu I/-branBi problemov povzroča, da jc Plemelj matematični znanstvenik velikega stil.i In da ga Je tr,.!)i postaviti v vrsto najpomembnejših Imen našega časa. fevdie znanstvene študije !c objavljal PlcmcHJ večinoma v dunajskih »Monats-lieftu fiir Mathematik und Pliysik», njegova važna raziskavanja o potencijalnl teoriji! pa so izšla kot nagrajeno delo La-blanoM-skega družbe v Lipskem pri Teub-nerju. Zlasti to delo jc naravnost v^OTee znanstvene globočine, združene z jasnostjo, njega četrti oddelek prinaša vrn tega bistvene, popolnoma nove rezultate V Ljubljani Plemelj pridno nadaljuje svoje študije ln je nedavno objavil v nekem francoskem strokovnem listu zanimivo ln pozornost vzbujajočo razpravo. Ni čuda, da vzbuja takšno uspešno raz iskovalno delo splošno priznane vseh strokovnih tovarišev. Omenim uaj u. pr. da citira velika »Enciklopedija matematičnih znanosti. Plemlja na vsaki strani oddelka o potencijalnl teoriji. Lanko pa bl navedel tudi celo vrsto pismenih in ustmenlh nadvse laskavih sodb koinpe-tcntnlh kolegov, čeprav Je znano, . Povedati moram, da je bilo «krat-I;o8agje» vse. kar je pre,segalo okvir Hrogo literarnega dola. »Kratkočasil* pa niso bili impulzi, katero so do-Mli v društvu mnogi med nami, Baš iz teh so se izkresali mnogi značaji, ki so nam pozneje dozoreli v odlične može. Jaz sem bil v društvo sprejet lejta 1803. Ivana Cankarja takrat še ni bilo v . o politiki. Kot taka je bila »Zadruga* eminent.no svobodomiselno društvo. Ravno tedaj pa je na gimnaziji vzcvetelo takozvano «iigaStvo». Ustanovila se je iliga* pod pokroviteljstvom nekega kaplana, po imenu Eržena. »Vzvišena* naloga te ligo je bil*, kontrola profesorskih predavanj- Tudi vsako nepremišljeno Izjavo sošolcev v verskem oziru so »ligasf* ovadili na pristojno mesto. »Liga* jo torej bila društvo za pospeševanje de-nuncijantstva Tudi društvo! Dijake klerikalnega mišljenja bi takrat lahko sešteli na prste. Naša »Zadrugam jo bila protiligaška. Saj so hili ba« njeni člani žrtve »lige*. LigaSi so ovadili mene, ke.r sem po svojo razlagal Kant-Laplaceovo teorijo, Frana Šukljeta radi Danvina, Lončarja pa radi Šaljivo potvore ger-la »Vso za vero, dom, cesarja!* v »Vse za vero, papeža in trebuh*. Dobili smo ksrcer-je in črno piko. Od profesorjev *o vseli tia piko zgodovinarja Kaspreta, naravoslovca Gartnorja in celo »ata* Vodulka so ovadili, da je baje nekaj zinil . . . Eden najhujših nasprotnikov clige* jo bil Štefe, ' jako marljiv sotmdnik »Slovenskega Naroda za dr. Majaro-novega uredništva. Pisal jn za ^v rod* mnogo, ter jo prinašal uredniku tudi kar so drugi napisali. Bil je nekak posredovalec med urednikom in sotmdnikt-dijaki. Pohajal jo tedaj Mahrovo šolo, bi! jo pa bolj žumalist kakor dijak. Bistvenih zaslng si je pridobil za shod zaupnih mož napredne stranke leta 1304. V onem času je bila tudi .-Zadruga* na višku. Ko i a jo Štefe prestopil v uredništvo »Slovenca*. ie »Zadruga* razpadla. Tuli to dokazuje, da jo. združevala, »Zadru-žane* le napredna misel. Kakor tudi Izidor Cankar trdi, j*1 bil Ivan Cankar v »Zadrugi* eden najizrazitejših svobodemiHecev. Tog? naziranja ni zatajil nikjer. Takšnega se jc kazal tudi v svojih zasebnih pismih, ki eo dvignila toliko pTahu. in tvorila dober del znano polemike z dr. Tavčarjem. Ivan Cankar v tistih pismih izrecno poudarja potrebo svobodomiselne stranke, ki bi »slonela n;i resničnih potrebah naroda*. Liberalno politike jo Cankar obsojal radi njih napak, no da bi s tem hotel zatajiti svoj'' svobodomiselno prepričanje. Pozneje je Cankar postal prepričan socljalist. česar v »Zadrugi*, kjer mu je biU glavna panoga literatura, ni pokaza". Cankar je prijel v »Zadrugoi. kot izrazit talent, kot — takorekoč — perfekten literat. Nočem trditi, da je Cankar po zaslugi »Zadruge* post.i! to, kar je pozneje pomenil svojemu narodu. Eno pa si upam trditi, to namreč, da je »Zadruga* rodila Cankarja polemika, nedosežnega umetni-; ka v boju, kakor se nam kaže v »Beli krizantemi* in v »Krpanovi kobili-. Kot kritik vsake šablono in kot ua-sprotnik profesorskih manir se Cankar ni spuščal v pikolovstvo in v nebistvene podrobnosti. Pograbil jo ob v-aki priliki za idejo in j« dostikrat / jnunda ae je vrtela taRrat tudi usoda Jugoslovanov. Predavatelj jo podal na podlagi neštetih odločilnih dogodkov karakteristiko usodnih napak, ki spremljajo »godovlno Jugoslovan in so zavirala njihov razvoj. Hrvati so žo takrat kazali največ nagiba k razdiralni negativni politiki. Tako dolgo so hodili intrigirat proti Luksen-buržuuom, ki so bili Slovanom naklonjo-»i, vodno bolj Irancosko orijentlrani, dočim ao bili Habsburžnni vedno strogo nemškega duha, v Italijo, dokler ni na-polski vladar končno prodal Zadra za zla-t--) dukate Benečiji, s čemer je bila Benečija trajno zainteresirana na Dalmaciji. Zanimiva so bila tudi izvajnnja o posledicah kosovske bitke. Iti za Jugoslovane niso bilo tako usodne knkor Nikopolski poraz, ki je odprl Turkom vrata v srce Evrope s pomočjo narodnega Izdajstva. 'Judi v tej dobi so pri na« neštetokrat našli veliki dogodki majhne ljudi. Odločilno so posegli takrat v razvoj dogodkov celjski grofje, ki so izšli iz našega naroda ia tudi marsikaj kulturnega ustvarili v Sloveniji. G. predavatelj je končal s pozivom, da sc naj baš ob obletnici narodnega osvobojenja učlnrs lz naše bogate zgodovine idealizma, nesebične ljubezni do domovine, kajti dobrine, ki so jih predniki ustvarjali, so ostale kakor je ostal tudi narod, ki jo živel ln trpel s svojimi voditelji. Predavanje je pojasnjevala skl-optična slika reliefa s Ptujske gore, ua kateri nam je g. prof. predstavil razne takratne evropske vladarje, celjske grofe, hrvatske ln srbske velikaše in Izvajal razna utemeljena sklepanja o takratnih cerkvenopolitičnlh in kulturnih razmerah pri Jugoslovanih. Želeli bi, da predavatelj svoje krasno in podučno predavanje fini preje objavi. Strokovno šolstvo in izbira poklicov V nedeljo S. t. m. je predaval v okvirju Ljudske visoke šole pred številnim občinstvom na ljubljanski univerzi g. vse-uHllSkl profesor inž. Foerster o strokovnem šolstvu ter v zvezi s tem: o etičnih vidikih pri izbiri poklica. Predavanje je nadvse lepo uspelo, poslušalci so odnesli globok vtis in živo sliko o problemu, ki je za našo dobo odločilnega pomena. Na eni strani nahajamo intelektualce, ki se ne morejo sprijazniti z ročnim delom iu produktivnostjo naše obrti — na drugi strani pa ogroža vedno večja mehanizacija našega industrijskega razvoja razvoj osebnosti ter celih In pravih značajev: ljudje postajajo v naši dobi vedno bolj ln bolj stroji. Strokovno šolstvo, ki 6e Je v zadnjih 20 lellh pri nas lepo razvilo, vrši to težko nalogo, hoče posredovati med teorijo, zahtevki naše tehnične dobe ln etičnimi vidiki, ki stopajo tu z vso odločnostjo v ospredje. O. predavatelj je orisal točno ellko ▼sega našega šolstva, zlasti strokovnega; označil je njegov ustroj, metodično postopanje pri vzgoji in pouku ter glavni smoter vsega prizadevauja: privesti do delavnosti, do produktivnega dela združenega r. zadovoljstvom in srečo posameznega. (I. predavatelj se jo dotaknil vprašanja rmdprodukcije v področju strokovnega šoUh-a. Ves razvoj naše tehnike in obrti zavisi od potrebnega števila kvalificiranih in sposobnih moči, zlasti korfkurenca mote dovesti do velikega razmaha našega narodnega gospodarstva. Ker pa jn naša fehnika, sploh naše nareduo gospodarstvo š?. v početku, pri naš nadprodukrija v področju strokovnega šolstva ne pride v poštev. Fredavanjo je zaključil g. predavatelj z globoko-etlčnimi mislimi o izbiri poklica, zlasti je skušal pridobiti za strokovno šolstvo našo mladino in starše. Pori izgovor je bil živahen; izrazila se je želja, da bi Ljudska visoka šola priredilo še predavanje o trgovskem šolstvu, o vzgoji ženske mladine ter njenih nalogah v naši dobi. Rečemo lahko, da je Ljudska v soka šola dosedaj našla dovolj odziva v javnosti, upamo Ie še, da bo naše občinstvo tudi nadalje sodelovalo pri delu, ki c;a vrši Ljutftkn visoka šola v Ljubljani. NaSi dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. V nedoljo dne 9. decembra jo dram. odsek Sokola v režiji br. Vertlna uprizoril »Moč uniforme«. Publika jo prišla na svoj račun in se je zopet enkrat prav od srca nasmejala. Igralo so jo v obče dobro, tempo igro zelo žlvahon. Sijajen je bil trio — Maler, Cviren, Milok; skoro vsaka njihova kretnja ali beseda je vzbujala salve smoha. Tudi Trčok, Zupan in Zlgon so bili prav dobri. Eksckutor je malo pretiraval pijanost. Radovedni smo žo na soboto in nodeljo, ko se uprizori drama »Usoda«. IG. Sokol Ig je dne 6. decembra, priredil Miklavžev večor, ki je uspol sijajno. Dvorana jo bila do zadnjega kotička polna. Predvsem gre zasluga br. Grnšiču in ujegovi gospe soprogi, ki je izgoto žila zares nobeška odela. Mofisto in njegova vražja druščina sta vzbujala grozo mladini, ki jo prvič videla Miklavža in njogovo spremstvo. — Dne 18. novembra je Sokol uprizoril »Krleoprisežniko«. Igra jo imola popoln uspeh, za kar gre v prvi vrsti priznanje g. Adamiču in njegovi soprogi, ki eta požrtvovalno prihajala uro daleč k vajam. Križeveo in Veronika eta bila podana x umevanjem ia doživetjom. Fran je igral čustveno in neprisiljeno. Kmetovec, Marjana, Tone, veliki hlapec, Jurček in sploh vsi — hvala vam za užitek. Narodne noše ln maske, katere je napravil F. Repič it Ljubljane — vso je izvrstno ustvarilo celotno harmonijo. Vsem pa — ohranite si br. Gra-šiča, ki jo vaS dobri vodilni duh. 2eleli bi le, da se Igra ponovi. Zdravo! —č— PRESERJE. Naš vrli Sokol jo v nedeljo dno S. decembra ponovil Ftnžgarjevo igro »Razvalina življenja*. To pot so igrali šo muogo boljše kot prvič. Prav vsi so vredni javne pohvalo. Med glodalci so bili tudi nesokoli, ki so so o igri jako laskavo Izrazili. Le pogumno naprej na tem polju, ki več zaleže kot pa govoričenje in prerekanje. Med po-sotnikl igre pri fmo marsikoga pogrešali. Da ni bilo časa, nI izgovora. Zdravol GOR. LOGATEC Pri občinskih volit-vah dne 0. decembra se je zgodilo več zanimivosti. Kot posebno zarcilon demokrat go jn izkazal Ivan Lenarčič, pososl-nik iz. Kale. Star je 84 let, pa je prišel na volišče, ne da bi ga kdo bil k temu priganjal. Na drugi strani pa smo videli kako so pripeljali klerikalci na vozu starega slabotnega Jakoba Šcmrova (po domače SImeovga Joklna) na volišče. Ko jo mož opravil tlako klerikalcem in prišel Iz volišča nazaj na cesto, se je revež zastonj oziral po vozu, ki naj bl ga bil peljal zopet domov. Žalostnega obraza jo revež z veliko težavo racal proti domu. Tako delajo klerikalci t ljudmi, ker jih p:: i; rabijo samo za lo, da jih opeharijo za gla3. Prejšnji župnik gor-njelogaški dr. Ameje, jo prišel volit celo j iz Škofje Loke. Vidi 6e, kako je kleri-! kr.Icem trda predla in so spravili na vo- j lišče vso do zadnjega moža. Pa so vkijub' temu tako pogoreli, Na klerikalnem skrivnem shodu (dostop so imeli samo vabljeni pod strogo kontrolo) je predsedoval in nastopal znani Btidin, uslužbenec okr. glavarstva v Logatcu. Če M kak uslužbenec politične oblasti, ki jo slučajno demokrat, nastopni na shodih kot predsednik in govornik, bi dvignili klerikalci strašno vpitje. Tako pa... Vabila, ki so jih klerikalci pošiljali za svoj shod, so spisana na pisalnem stroju in razmnožena na razmnoževalnem aparatu, ki morata biti zelo slična pisalnemu stroju na okrajnem glavarstvu in razmnoževalnemu aparatu tamkaj. Kdor primorja navedeno, mora priti do prepričanja, da je najbrž služil uradni stroj za razmnoževanje klerikalnih vabil in da je to delal uslužbenec na okrajnem glavarstvu. Tudi g. Ritmarič, ki jo v službi na okrajnem glavarstvu, ;o bil za te volitve med najdejavnejšimi klerikalnimi agitatorji. Tudi ta je na klerikalnem shodu nastopal na naravnost predrzen način in kritiziral gospodarstvo občino tako, da bi so lahko zagovarjal pred sodnijo, ako bi se napadenim zdelo vredno prijeti ga za ušesa. Za g. Rltmariča bi bilo koristno, da se nokollki več briga za to, da bo njegova služba na glavarstvu gladka. Po litizirunje in ropončenjo po shodih mu piav nič no pristna. VINICA. Tudi Bela Ki.tjlna Ima veliko vode. Dne 7. decembra ob 2. uri popoldno jo dosegla ltulpa največjo višino 2.2 in ntwl nornialo. Dopoldne okrog 10. uro pa je upadla za eol rooter. Kakor je hitro naraščala, tako hitro je tudi padla. Po nokaterih krajih jo proko-račila bregove, vendar brez škodo. Ozl-mlna kaže zelo lopo, toda bati se je, da prevelika moča no bo pustila slabili posledio, ker bo zemlja proveč izprana. — Sokol na Vinici jo priredil Miklavžev večer v dvorani br. Miktiliča pod sprotnim vodstvom br. Lovšina. Udoložba jc bila velika ln so bili med udeložniki tudi starši z otroki iz nasprotnega tabora. Obdarovanih jo bilo 26 otrok. Miklavževi večori z dobro izbranim sporedom so za mladino lahko vzgojno važnega pomena ln naj bi Sokol nobeno leto ne opustil te prilike, kjor se do Sokola hladno občinstvo lahko prepriča o pravilni vzgoji mladino in o sokolskein delovanju. Da so je mogla prireditev vt- >"ili eo imamo zahvaliti zopet br. Miku-ličti, ki jo dni brezplačno ua razpolago vojo lepo dvomno. SODRAŽ1CA. Na narodni praznik jo priredilo našo delavno Sokolsko društvo »Savuznl dan* na korist JSS. Slavnostni govor jo irnol br. starosta Obrstar, ki jo v obširnem govoru razjasnil pomen narodnega praznika tor delovanja Sokolstva sploh. Nato .jo vrli mešani zbor pod vodstvom br. Kovača zapel cBože pravde« ter nastopil še z par lepimi posuli. Dramatični odsek je uprizoril igro sDamoklojov meč«, nakar bo jo razvila prosta zabava. V daljšem govoru jo še starosta loškopotoškoga Sokola, br. Rus, govoril o delovanju sokolstva mod voj-:.o. Ožigosal jo vse, ki rujejo proti naši domovini tor spodbujal h krepkemu delovanju. Pevski zbor je nato zapel »Lepa uaša domovina«. Dno 2. decombra ce je ponovila igra v korist zgradbe Sokolske-ya doma na Taboru, dno 5. decombra pa jo društvo priredilo za otroke »Miklavžev večer« in jo Sokol obdaril ves svoj naraščaj ter drugo mladino. Gospodarstvo Naša trgovinska bilanca sa prvo četrtletje Po nedavno objavljenih podatkih Go-nerolne direkcije carin o naši zunanji trgovini v prvem četrtletju t. 1. znafin vrednost izvoza v tej dobi 1„512,544.070 dinarjev, a vrednost uvoza 1„913,443.860 dinarjov. Primanjkljaja jo torej 400.9 milijona dinarjev. Pasivnost pa je v rosni-ol, kakor se zatrjuje, nekaj manjša, kor so pri uvozu deloma vštete tudi repara-eljske dobave. Uvoz v prvem čelrtlotju je navadno večji nogo v drugem četrtletju. Izvoz jo znašal v prvem četrtletju 537.478 ton v vrednosti 1512.fi milijona Din, a v drugem »e je povečal na 738.841 ton v vrednosti 1821.3 milijona Din. Ako fo torej vzame, da je bil uvoz v drugem četrtletju manjši nego v prvem, jo potemtakem relacija med uvozom iu izvozom v prvi polovici t. 1. zadosti ugodna v primeri z isto dobo lanskega leta. (Slavnejši uvozni pr< -imeti v prvem četrtletju so bili: tkauinsko blago (vrednost 717.8 milijona Dim, kovino in kovinski izdelki (»08.0 milijona Din), poljski produkti (208.9 milijona Din), stroji, aparati, olektrotehnični prodmetl in transportu;! sredstva (130.3 milijom Din), rude in mineralna olja. (105.0 milijona Din), izdelki poljedelsko Industrije (.<".7 milijona Din), kemični in farmace -teki predmeti, barve, parfemi, umetna gnojila in eksplozivni material ("3.6 mil. iHn) itd. Na prvem mestu kot uvozna država jo bila Avstrija (81.16% od celokupnega uvoza), potem Češkoslovaška (17.84 %), Italija (14.45 Nemčija (10.47 %), Anglija (9.70 %), Zedinjene države (8.60 %), Francija (2.41 %), llumunija (2.09 %), Grčija (1.86%), Indija (1.60%), Madžarska (1.86 %), Švica (0.73 %) itd. Odstotno je uvoz iz Avstrije narasol, iz Češkoslovaško iu Italijo pa oslabel. Postavno slavonska postaja so bile te dni nastopne cene: hrastovi hlodi I. 2000 — 2500, II. 1300 — 1600, hrastovi hlodi za furnirje 3000 — 3500, hrastovlna na zrcalni rez 4000 — 4500, hrastovo Izbrano blago 5000 — 5500, hrastove deske do 5 cm 2000 — 2500, preko 5 cm 2200 — 2800, hrastovi buli 3000 — 3500, francoske do/lcc 1000 komadov 15.000 - 18.000, sirovi frizl ozki 1500 — 2000, široki 1400 — 1600, stafll 300 — 400, bukovi frlzl 800 — 900, javorjev! hlodi I. 700 — 800, jasenovi hlodi I. 700 — 800, brestovi hlodi I. 450 — 550, mehko tesano blago 350 —- 450, mehko žagano blago 600 — 700, hrastovi brzojavni drogi 60 —- 80, jclovl 60 _ 70, železniški pragi hrastov! 35 — T5, drva za kurjavo bukova, I„ vagon 2600 — 3000, II, vagon 2200 — 2400, za kurjavo mešana, vagon 2400 — 2700, oglje, vagon 9000 — 10.000 Din. Na avstrijskem lesnem trgu je znatno povpraševanje, a do večjih zaključkov no pride radi visokih cen. Na madžarskem trgu je konzum mehkega lesa zelo majhen, dasi se drugače opaža zboljšanje položaja. Češkoslovaška radi transportnih težkoč ne sklepa večjih zaključkov z Inozemstvom. Italija ln Francija zadnji čas zopet živahnejše povprašujeta po lesu. Lesni trg Položaj na domačih lesnih tržiščih nc kaže posebnih sprememb. Trgovina z drvi za kurjavo ni nič kaj živahna, ker jc zima večinoma povsodl precej mila. Pomanjkanje gotovine ovira lesno trgovino tako za domače potrebe kakor z inozemstvom. Vrhu tega ovirajo prevoz po poplavah pokvarjeno proge, zlasti proge LJubljana-JeBenlce. V Italijo se izvaža mehko žagano blago. V zadnjem času povprašuje Nizozemska po slavonski hra-stovlnl. Naši lesni izvozniki se nadejajo, da bo tudi Japonska kupovala naš gradbeni les. Kakor se Javlja, bo kupila Japonska za obnovo na evropskem trgu okrog 1 mlljona kubičnih metrov gradbenega lesa; od tega baje 120.000 kubičnih metrov v Jugoslaviji. Na nekaterih zunanllh lesnih tržiščih nam v zadnjem času občutno konkurira Rumunija. Narodna banka SHS Stanje 30. novembra 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih spremembe napram stanju 22. novembra); kovinska podloga 445.4 (— 1.8), posojila 1558.1 (— 14.0), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne razmene 379.0, državni dolg 2959.4, vred nost državnih domen, založenih za izdajanje uovčanic 2138.3, saldo raznih računov 183.3. Skupno 8902.0. Pash-a: vplačani del glavnice 22.0, rezervni fond 5.4, novčanice v obtoku .5826.4 H- 28.9), državni račun začasne razmene 379.0, državne terjatve po raznih računih 53.8 (— 58.1), razne obveznosti 428.4 (— 17.2), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico In ionde 48.5. Skupno 8902.0. prešerno streljal čez cilj. V polomiki je bil nedosežen. Njegov talent se je začel krosati v tej smeri tedaj, ko je noznačajni Stefe jel pre-stopati v klerikalni tabor, in ko se je vnela polo-mika -rti, Moljska 12. = Naš Izvoz preko Soluna. Tekom prošlega tedna je prispelo iz naše države v Solun: 29 vagonov pšenice, 19 va-gonov fižola, 16 vagonov ječmena, 1 vagon semenja, 5 vagonov otrobov, 13 vagonov češpelj, 22 vagonov deelt, 6 vag-nov oglja, 7 vagonov opeke, 3 vagoni bombaža, 10 vagonov čebule, 121 vagonov krompirja, 1 vagon orehov, 1 vago» konjske žime, 1 vagon strojev, 9 vagonov volov, S3 vagonov ovc, 4 vagoni sira. 6 vagonov jabolk in 21 zabojev opija. = Železna rrnla v Bosni Na železm rudi najbogatejša pokrajina v naši državi je Bosna. Poleg bogatih rudnikov v Ljubiji ia Varešu se nahaja žolov.ra ruda v izdatnih količinah še v Straliin-skem, Modri, Lisini planini, Orošcu, Liscu, Vratnlei itd. Sedanja letna produkcija sirovega železa v Bosni znoša oko. li 80.000 ton. Za bosansko železne rudnike se v ztidnjom času zelo zanimajo razni nemški konzorciji. Ker mi sami ne znamo, nam bodo morali oni kopati bo« gastvo iz zemljo. = »Slovenski LIoyd», list za pospeševanje trgovine, obrti in Industrije. V Celju je začel izhajati mesečnik pod gornjim naslovom. Celoletna naročnina za Jugoslavijo znaša 120 Din. Lastnik in glavul urednik je Ciril Mayer. Uredništvo Celje, Razlngova 7; podružnica v Ljubljani: Gledališka 2. Program in cilj revije .io med drugim, kakor izjavlja uredništvo v prvi številki, da koncentrira v sebi trgovino, obrt in industrijo cele Slovenije ter da bo pravo ogledalo naše ekonomsko silo, dalje, da nas z izdajanjem posebnih nemških, čeških in italijanskih prilog dovedo v direktno zvezo ln poslovni kontakt s sosednjimi državami. = Mednarodno letalsko razstavo v Pragi priredi prihodnje leto od 31. maja do 9. junija pod pokroviteljstvom predsednika Masaryka Češkoslovaški aoro-klub. Uspeh dosedanjih razstav je bil jako ugoden. Zanimanje za razstavo je It sedaj veliko. Pojasnila daje Ceskoslo vensky Aeroklub, Praha II. — Ogromne prodaje češkoslovaškega sirovega sladkorja. »Narodni Listy* piše jo, da so v krogih sladkornih producen tov smatra, dn se je od letošnje produk cije prodal že 90 oilst. sirovega sladkorji = Avstrijski šiling. Avstrijska narod na banka jo že pričela b kovanjem novi! srtbrnih šilingov. Kovali se bodo šilin gl. polšilingl in dvojni šilingi. Sllinf ima sedaj vrednost 10.000 aK. Narodni banka bo dala v promet kovan denar ' isti izmeri, kakor bo vzola lz promoli odgovarjajočo Stavilo novčanic. Izdan: vsota srebrnih šilingov pa ne sme pr« koračiti vrednosti 890 mllijsrd aK. a= Svoboden Izvoz Iz Riimunlje. Ru munska vlada ie Bklenila dovoliti svil hoden izvoz pšenice, rži ter semena dc toljc luearne in solnčnlc. Rok, kdaj a prične ta svoboden izvoz, šo nI določ« Iz življenja in sveta Pomlajevalec ljudi dr. Voronov Na visoki šoli za veterinarstvo v Turl-„u je pred par dnevi predaval najznamenitejši kirurg naše dobe Sergij Voronov. Oovorll Je o svojih slavnih operacijah, o precepljanju semenskih žlez s šlm-paiuov na ljudi, katere povzročajo, da se slarcl pomladijo. Voronov Je danes mož ivetovnega slovesa. S svojimi operacijami je pridobil ne le glas, ampak tudi bo-pstvo. Ta Meflsto našega veka zasluži pri vsaki operaciji pol milijona frankov. Tekom zadnjih treh let je pomladil 54 moških. Od njegovih operirancev Je doslej umrl samo eden, ln še ta zbog nevernosti v Jedi in pijači. Pravijo, da se pomlajevalne operacije (Izvzemši mošnji-tek) popolnoma neopasne. Kirurg položi i,a anatomlčno mizo šlmpanza in človeka drugega poleg drugega. Nato Ju uspava. Pacljent In opica postaneta kmalu sorodnika, kajti klrurglčnl mož prenese iplčje žleze na človeka, kl Je takoj nato M 20 do 30 let mlajši. Javnost gotovo zanima Izvedeti, kdo je pravzaprav Sergij Voronov Po rodu je Rus. Sedaj mu je 56 let. študiral je v Moskvi, odkoder je prišel na medicinsko Iskulteto v Pariz. Izgleda smelo ln ener-tlčno In govori zelo prepričevalno. Nje-jova zasluga je, da ie danes problem precepljanja žlez z živali na človeka re-5en. Prej Je veljalo pravilo, da se morejo žleze prenesti samo na enakovrstne i:idlvldlje: z ovna na ovna, z mačka na mačka Itd. Voronov pa je šel dalje in jc dokazal, da je transplantacija žlez mogoča tudi med sorodnimi Indivldljl. Re-!:! pa je problem na sledeči način: po-: kal je žival, kl lina največ sorodnosti s človekom, šlmpanza. Nato Je našel pri-|.lavno tehniko, ki potrebuje najmanj čaka, da se vcepljene žleze prllagode človeškemu organizmu ter da začno funk-eijonlratl. Posrečilo se mu jc dokazati, da poleg telesne konstrukcije med človekom In antropoldnlml opicami obstoji siinlteta biokemičnih sestavov hranljivih »okov, posebno krvi. Človek In opica se radi tega lahko postavita v Isto vrsto. Glede tehnike, s katero vrši svojo transplantacijo, sc je Voronov naslonil na dva biološka principa: 1. žleze se vccpljejo samo na enak prostor; 2. transplantacija Ic lahko Izvrši šele tedaj, ko so žleze raztegnjene na potrebne dimenzije, da lahko Izkoristijo lokalne posebnosti živčne tkanine. Tako Je dr. Voronov zmagal. Operiral jc do sedaj, kakor že omenjeno, 54 Uudl. Med temi Je tudi en starec, ki Ima 83 let Cudotvorno delovanje vcepljenih žlez traja okoli 3 leta In se po tej dobi lahko ponovi. Do sedaj je Voronov cepil samo moške; sedal se trudi, da najde formulo cepljenja tudi za ženske. Seveda se bodo za cepljcnje žen upo rahljale žleze šlmpanzov ženskega spola. Vsied uporabe opic v Parizu Je cena šlmpanzom slino poskočila. Danes velja šlmpanz v Parizu nad 10 tisoč Irankov. Za transplantacijo žlez pa bi dr. Voronov rad uporabljal tudi ljudi. Izjavil Je, da bi rad uredil bolnico, v kateri bi pacl-Jcntl čakali, da koga na ulici povozi tramvaj, avtomobil ali kočija, ali da kako drugače ponesreči. Takega mrtvega, toda še v toplem stanju nahajaJočega se nesrečnika bi zdravniki takoj postavili na operacijsko mizo, odvzeli bi mu žleze ter jih prenesli na pacljenta. Seveda hI morali biti taki napol mrliči samo mladi ljudje. Za Idejo Voronova se navdušuje že cela vrsta domačih, pa tudi Inozemskih zdravnikov. V Ameriki je n. pr. Voronovov učenec dr. Thorek izvršil po-mlajevalno operacijo na ženi nekega milijarderja ter jo s tem zaslužil 24 tisoč dolarjev. Različne sodbe o ženski lepoti Okusi so zelo različni. Vsak narod ima o lepoti, posebej o ženski K poti, svoje posebne nazore, ki izvirajo iz vplivov okolice, v kateri živi, iz tradicijo in pa iz lastnega čustvovanja. Taki nazori so navadno lastni vtake-mu celokupnemu plemenu. Danvin pravi v svojem delu «0 postanku vrst«, da divjaki svojih žen no upoštevajo prav nič po lepoti, t"mvoč da jih cenijo snmo kot sužnje. To pa se prav malo strinja z žensko lepo-brižnostjo. Zelo čudne pojme o ženski lepoti imajo Indijanci. Njim ro iope samo žene s ploščatim licem, ma jhnimi očmi, nizkim čelom, veliko In široko brado, obilnim nosom in vi»c5imi dojkami, črnska plemena sodijo, da je len Ramo oni, ki je tetoviran. Zopet druga plemena menijo, da mora lepa ženska nasiti brke pod nosom. Ženske med takimi plemeni se, če jih narava ssma ni okosmatila na zgornji ustnici, po-tetovirajo s poševnimi progami na gornji ustnici, .la izgledajo lepe. Nekoč je japonska vla la Izdali odlok, s katerim je zabraniU tetoviranje pri svojih podložnikih. Imela jo namreč precej takih podložnikov. ki so se tetovirali do nesmiseln vsti. A kakšna revolucija je nastala v dežili, ko je Izšla naredbal Prekucijo so vodile v glavnem ženo, in sicer matere, ki so se bale, da jim bodo netetovir.ine in za možitev godno hčere ostale samice. Zamorci nirzijo najbo'5 suho ženske. Raziskovalci vzhodne in južne Afrike vedo povedati, da se v teh krajih nahajajo samo dobro 'ejene ženske Oe ni ženska tolsta, sploh ui lepa. Cim bolj pa Je debela, ter; bližja Je idealu zamorske lepote. Debelost pospešuje pri zamorskih ženah posebne vrste teSna hrana, nekakšne vrste mlečni močnik. Dekleta pred možitvijo ga jedo štirikrat na dan: prvič zjutraj, drugič opoldne, trotjič zvečer in četrtič opolnoči. Zadnja reakcija pa nI močnik, temveč skleda gostega kozjega mleka, ki je poseono redilno in zdravo. Po taki debelilni kuri postane dekle nabuhlo kakor nilskj konj. Kakor torej vidimo, se zamorski nazori razlikujejo od naših tudi kar se tiče suhosti ln debelosti. Pri »:jlh je v modi debelost, pri nas pa mrSavost. Kuriozna povestica o ruski hvaležnosti Elza Brandstrdm pripoveduje v svojih »Spominih med vojnimi ujetniki na Ruskem In v Sibiriji 1914 — 1920» sledečo resnično zgodbo: Nekega dne jc prišel avstrjskl vojni ujetnik In je pravil starešini tabora, da Je neki ruski kmetici vodil gospodarstvo nekaj let, medtem ko je bil njen mož na vojni. Zdaj pa da mora hitro Izginiti, ker sc mož vrača In bo našel v hiši dve leti starega dečka. V velikim trudom se Je starešini posrečilo, da je našel Jožefu novo službeno mesto. Nekaj dni nato pa je prišel v tabor ruski kmet, kl je živahno povpraševal, kje le Jožef. Zaman ga je skušal starešina odpraviti zlepa; da bi preprečil nesrečo, je končno kmeta sam spremil k Jožefu na novo službeno mesto. Jožef se Jc skril; toda naposled se je moral vendar pokazati, ker Rus nI odnehal. Ko sta si torej kočno stala nasproti, je Rus planil na Avstrijca, ga objel In poljubil ua obe lici, rekoč: »Kako uaj se ti zahvalim! Prašiča sta debela, krave so zdrave, štirje teleta so tu In, veš kaj, sinko je prckrasenU — — preminjanje barve je velike važnosti, ker jo barva odvisna od razne sestavino svetlobe in nam odkriva obstoj raznih teles, ki povzročajo to svetlobo. Bole zvezde so nebeški diamanti. Kakor diamanti tudi ono odsevajo neko svetlobo, ki se nagiblje na mo-lro. Skoraj polovica zvezd pa Jo bele barvo. Rumenkastih zvezd je komaj ona tretjina. Po svoji sestavini ln po fizičnih posobnostlh so vse podobne našemu solncu. Udeče zvezdo bo nebeški rubini. Njihova Bvetloba ima neko temne strani, povzročene po kemičnih kombinacijah, v prvi vrsti po oksidih. To je njihova karakteristika. šah Družina z zvezdnatega neba Ako zremo v zvezdnato nebo, Bi težko predstavljamo, zakaj vidimo tako malo nebesnih teles, komaj pet do šest tisoč. A to so lo zvezde, ki jih vidimo s prostim očesom. Koliko bo jih pa vidi z ogromnim daljnogledom današnjih astronomskih observatorijev? Ogromno število — približno petdeset milijonov. Tako se na primer med dvema zadnjima zvezdama repa »Velikega medveda« s prostim očesom ne opazi ničo-sar; katalog astronomskega društva pa izkazuje, da so v tem ozkem prostoru nahaja 120 zvezd. — Vsi ti milijoni zvezd so navidezno bele barvo. Pravzaprav pa iina vsako nebesno telo drugačno barvo: nekatere zvezdo so belorumenkaste, druge zelene in modre, navadno sc nam dozdeva, da so zvezdo bele, rumene ali rdeče. Iz- X Hotel za osamele dame so nedavno odprli v Ne\vyorku. V tem hotelu jc žena popolnoma varna pred moško uslljlvostjo. V nadstropja je vhod moškim sploh prepovedan ln v restavracijo sme gospod le, nko ga dama pozove. Drugače se smejo sprejemati moški obiski le v takozvanl »lialll«, kjer nadzoruje ravnatelj hotela. Ravnatelj ln blagajnik sta v vsej tej veliki stavbi edina moška, vsi drugI uslužbenci so ženske. Vprašanje je seveda, ali se bo ta hotel Izplačal? X Angleški državnik In šah. Nedavno umrli bivši angleški premier Bonar Law je bil eden najboljših in naj-strastnejšlh šahistov v Veliki Britaniji. Sotrudnik lista »Evenlng Standard«, kl Je vsak teden dvakrat obedoval v Lawotn, pripoveduje, da je Law po vsakem obedu Igral ž n|lm partijo šaha. Najlntere-santnejša In najtežja partija pa je bila gotovo ona, katero sta Igrala med svetovno vojno. Sedela sta v nekem salonu In Igrala šah pri sveči. One dni so namreč Zeppclinl obmetavali London z bombami. Sredi igre le padla bomba ne daleč od mesta, kjer sta Law ln on igrala šah. A Bonar Law je bil tako zatopljen v svojo Igro, da nI niti opazil eksplozije. Šele ko ga Jc soigralec opozoril na dogodek, Jo nekoliko dvignil glavo. Poznejo Je Law vedno smc|e dejal, da je šali najboljše sredstvo za pomlrjenje napetih živcev. X Koliko poje mož v svojem živ-j IJenju. Mož poje v življenju povprečno ' 250 stotov kruha, 18 tisoč kg mesa, 10 do 150 tisoč Jajc, 6 tisoč kg rib. Poleg tega popije, če ga ne muči posebno huda žeja, skupno nad 85 tisoč litrov tekočine. Pa naj kdo še reče, da tudi človek ni žival! X Avtomobil s stanovanjem. Iz Angleške prihaja poročilo, da so tam sestavili avtomobil s tremi prostornimi sobami, kuhinjo In kopalnico. Vse to nosijo štiri avtomobilska kolesa, kl prodrdrajo na uro 40 km. Vclebogataši so sklenili, da bodo zanaprej potovali samo v takih avtomobilih. Imeli bodo s seboj vse udob nostl in se Jim ne bo nikoli treba ločiti od družine. Fermutaeljskl Šahovski problem. Tako te Imonuje umetno zasnovana š«' liovska problemska postavn, pri kalerl premika samo ena stranka (bela) svoj« figure — seveda po obstoječih šahovskih principih — in doseže v golovem številu pormutacijsklh potez rezultat, ki ga naloga zahteva. Nu polju pormulac.ijskih šahovskih problemov sta se udojatvovala poleg številnih šahovskih problemskih kapacitet b prav posebuim uapehom I.ovd in Shinkmnun. V naslednjem podajamo krnBen to vrsten problem znanega komponista T. R Dawsona, tako zvani problem, Imenovan tako po svoji zunauji, samokresu podobni obliki, kakor tudi po avoji notranji tehnični konstrukciji, kl v premikanju figur simbolično izraža notrn njo funkcijo predstavlja jočega orožja tja do trenutka, ko pogodi projektil svojo žrtov — sovražnega kralja. Revolverski problem: Boli: Kd5, TI4, g3, S!5, h3, Le5, B.:gV h4. Črni: Ka5, Lc5. (Črke a do h od leve na desno, Številke 1 do 8 od spodaj navzgor.) a HH %M ma P! iH m m ii ifi mm 'a li m m a m B 11 M fPP St Naloga: Beli vleče pcrmutacijsko svoje figure ter postavi z 21. potezo črnega kralja na a5 mat. (Rešitev prihodnjič.) * Bošitev nalog t »Jutrui- 1. t. m 1.) Tropotezka. (Sestavil F. J. Prokop.) Beli: Kbfl, SdO, Lf4, b7. Črni: Kb8, Tc7. Beli nn potezi dobi Igro nn Bledeči na« čin: 1.) Lf4—e5, Tc7-e7; 2.) Sd8-fl+, TXL; 8.) Sf7 — d8 bi dobi z lahkoto. 2.) Končnica. Bell: Kh2, Df2, Tel, Thl, Sb4, B.:e8, c4, d8, e5. gS, In h3. Črni: Kb8, Dg7, Tc8, Th8, Lf7, Se«. B.:u7, b7, c7, 14, g5 in h5. Brezpogojni mat v 5 potezah ae ie lz-cimll Bledeč«-. 1.) Sb4-cfi+, b7Xcfl; 2.) IM2Xa7+, KXD; 8.) Tel—nl-f, Ka7—b6; 4.) Thl—bl+, Kb6—c5; 5.) Tnl—a5 čah-mat! - Msita čevlje Z yšcr/on gamljTotplati. Prepričajte se samf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da ie Berson-guml potplat cencjšl kot usnjeni ter pomenja nosltev istih za Vas velik prihranek. 7»4ito^a}te pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev tuml potplatov a v poraba priloženega Berson-cemcnta. Naročajte „Jutro"! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša nepozabna soproga, odnosno sestra, sestrična in svakinja, gospa OL&ICA GSELMAN roj. SCHWAB soproga nadučitelj eva v cvetu mladosti, stara 25 let, po kratki bolezni, v soboto 8. t. m. zjutraj preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši v ponedeljek popoldDe ob 2. uri iz celjsko bolnice na pokopališče v Žalec. CELJE, 8. decembra 1923. 8602 Žalujoči ostali. Vsied prevzema trgovine reklamna prodaja oblačilnega blaga flanele, zefirji, žensko in moško volneno blago, barhenti, tiskanice, sukno in vsa druga manufaktura. Speoijalaa zaloga belega blaga, platna, Sifona, kotenine, posteljnine in vseh podlog za krojače in šivilje. Zimsko blago, kakor barhenti, sukno za zimdko suknje in ženske plašče radi pozne sezije po izredno znižanih cenah. Veliko ostankov po vsaki Bprejomljiri coni. Najnižje oene! Prepričajte sel Manufaktura preje I. & V. Vokač (Hermes) pri Zmajskem mestu, ozodio nekdanjo Muli rove hišo za vodo. Danila za Boži6 S R5R7 Biče^niki! Navadni, gladki, politirani in pleteni Edina tvornica v Jugoslaviji, ki izdeluje bičevniki iz pravega koprivorega lesa. «ss V najkrajšem času bodeva montirala naj* modernejSe stroje, da hodeva lahko postregla cenj. odjemalce v vsaki množini po najnižjih cenah. Prva jugoslovanska tvornica blčevniftov Ogrin «&z Peric Bavarca pri Ljubljani Imam v zalogi vseh vrst čreva po najnižjih conah. — Prvo domače podjetje v Ljubljani. — Priporočam se vsem mesarjem in gostilničarjem. ei9fi Frano Zupan,črevar, Mestna klavnica. Stavbenik K ud. K očak v Trbovljah IztrSujo vsa stavbena dela. 288 s sns Trboveljska premogokopna družba, ravnateljstvo Rajhen-burg, javlja tužno vest, da je njega zvest in vesten uradnik, gospod Ivan SVIIStner rudniški geometer dne 6. decembra 1923 v Zagreba preminul. Vestnemu našemu sotrudniku časten spomini Trboveljska premogokopna družba flew ravnateljstvo Rajhenburg. Podpisana zadruga naznanja žalostno vest, da je njen prezaslužni, nad 30 let delujoči član na-čelstva, gospod Franc Valand posestnik in gostilničar v Žužemberku dne 8. decembra 1.1. v 84. letu svojo starosti preminnL Vrlemu svojemu sotrudniku in zvestemu tovarišu ohranimo trajen spomin. V Žužemberku, dne 8. decembra 1923. Modistka umuii Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših 6800 Posojilnica v Žužemberku rcQlstrovana zadruga z neomejeno zavezo, Sprejema damska in mo*ka klobuka r prekrojovanje ln VBa popravila Zaloga Spaterle oblik ter vseh potrebščin za modistka Pootreiba totna Cono uajnlija »J »Ko dospe profesor, m« izvolite »poročiti, da želim, naj uii takoj telefonira h gosjKxlu Prillantu.» «V ministrstvo?* «Ne, v K16bersko avenijo!* 'Dobro, gospodi* V predsobi čaka na gospodarja Corsat z rokavicami in klobukom v roki. »Pilou 2o Salta,» pravi. < Dobro je. Kako jo danes z rdcCe-!ascem?j- Sainelair vzame v roko papir, ki mn ga moli profesor, in Jita polglasno: »Lampas odpeljan neznano kam od neke e.lektroniiignetiČHo' HKlmornice. Refili so tajno s shnfandri. Smo gost-! jo bermudskega gu\ pruerja. Tu sre-; čali Jamersona. Čakamo navodil. — 1 Raj-mond.s j o dogovoru. Kje, pove upra-„Jutra". 10824 Kuharica Irtara 26—32 let, ki /.vsi ku-l:ati in opravljati druga hli-j-a dela, ao eprejmo k bol.1f»l rodbini. — M. Gcrsak, Kon-presni trg 10. 10818 za francof-i iuo, Italijanščino, i nemščino, hrvnfičino in ru&čt« ' nrt, z dolgoletno trgovsko! prakeo, i»če nameščen ja, e^*. i dela za samo nekoliko ur ; dnevno. Pouudbo na upravo „Jutra" pod ,,Pridnost 33". ! 10820 ! Pletilk& kurjena na stroj «t, 10, hc ritkoj sprejme. Naslov povo »prava .Jutra". 10730 Učenka Is sprejme takoj v trgovino t galanterijskim in modnim blagom. Naslov pove upiava „Jutra". 10741 Konioristinja popolnoma vefiča knjigovod-ptva, rftro.iepicja, v vsen pi-»artlških delih dobro vpeljati a, zmožna nemškega lu elo-»tnskega jezika, eo i©če za Ijeko IndUBtriJoko podjetjo ua fležell v nemški KoroSkl. — Kastop 1. januarja 1024. — Ponudbe pod tifro „VeSča in oridna" ua upravo ,rJutra". 10733 Nokupovalec gov. živine Imen, -.janesljlv in poSten, Irku^en poznavalec blaga in dober ccnilec ua živo In zaklano teio, se sprejmo pod ugodnimi pogoji pri veliki tvrdkl. Prednost imajo Iz-ačenl mesarji in oni, kl morejo položiti kavcijo ali dati 5am?'7o. Ponudbo z event. prepisi spričevul in zahtevami na ,,LJubljana, postni predal Bter. 30". 1G508 Potnik teu".n r kolonijalnl stroki, tfjiien, ne nad ?"» let rtar, »o i':o za .štajersko. Nastop tak o,i Ponudbo z referencami aa upravo ,,Jutra" pod Šifro ..Marljiv potnik". 10531 Kontoristinja veača vr*h pisarniških del, ki ima tudi nekaj prakse v trgovini, želi spremeniti službo. Gre tudi na deželo — Pouudbo pod ..Marljiva" na upravo ,.Jutra", 10730 Konioristinja začetnica, zmožna vseh pisarniških del, ISče službe, najraje s stanovanjem in hrauo v hi61. Naslov povo uprava ..Jutra". 16752 Siviija za obleke ln perilo, so priporoča za delo po bit^h. Naslov povo uprava „Jutra". 3 0756 Službo gospodinje ifčem, naJraJSo pri kakem gospodu ali vdovcu, ker g?m varčna in poStena. — Naslov v upravi „Jutra". 10740 Državni uradnik upokojen, energičen, zanesljiv, lščo mesto kot skladiščnik, blagajnik ali kaj p ličnega. Doplao prosi pod ,, Energičen na upr. „Jutra". 10090 Orožnik 34 let nter. slovenskega in nemfikega Jezika zmožen, zanesljiv lu trezen, Izučen trgovine v. mešanim blugom, iače primerne službe, nalrajo kot skladiščnik, prevzemaleo ali kot. občinski tajnik. — Cenjene ponudbo na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Januar". 10643 Vsa tapetniška dela izvr&ujem po najnižjih konkurenčnih cenah. Franc Slavit.. lapetnik lu dekorater, 2abjak 14. Pridem delat tudi nu dom. 16578 Zavod za bakrenje J fu uiklanjo delov koles, auto-I mobilov in vseh ostalih strojev. Besednik in drug. LJubljane, Prešernova ulica 5. 16561 Mlinar (iščejo) Mesta krojaškega učenca leli počten deček, uajrajfie v L'elju ali LJubljani. Ponudbe ia upravo ,,Jutra" pod fiifro pMtrljiT". 16707 b----- Orožnik RKcc, 2 dalj£lm službovanjem, Zeli premenltl službo. Gre kot skladiščnik, par.nlk, ln prevzame ^vent. tudi dru Bo sllčuo flužbo. — Ponudb«; pod ..Zantiljiv 123'' ca upr. 10758 ] ifičo službo v bolJSem mlinu ; ali pa kot samostojen v I manjšem mlinu. Vzame tudi I manjši mlin v najem. Dopisi naj s* pošljejo ca naslov: Jožo Mohorlč, R6čjo pri Mariboru. 16044 Spalno sobo hrastovo, polltiro.no, masivno. z rdečim marmorjem, posteljo z vložki, vse noro, zelo lepo, prodam vsled odpoto-vanja. Penko, bt. Vid nad Ljubljane, nasproti &olc. 10760 Žaket in temnoeiva obleka, Že dobro ohranjena, ao proda. — Istotam se prodajo kroJaSkl llkalniki. Polzve sc na Opekarski cesti SO. 16704 Zimska suknja dobro ohranjena, ae prode. Ogleda 6e med 12. in 14. uro ua Sfarem trgu Stev. 20/11. 16788 Kovači, pozor! j Rotnj vozi rek Prodam več koles, pui in ak- . ^ ^om« kolesoma, ee kupi-sov ( več dalov o«J voza) 1 pa Sequardt. Solen- Plntar. Studenec flt. 15. po-| burgova ulica fct-4 (na dvo-Žla D. M. v Polju. 16718 rifiCu). 167821 Stanovanje 1 obstoječe iz sobe iu kuhinje, »a odda. Naslov pove uprava ..Jutra", 1672« Lepo zbirko znamk prodam. Naslov pove uprava ,.Jutra". 16661 Igralni športni vozički. trleikeljnl, najnovejša zmanjšana dvokolesa za otroke že od B l«t naprej ter najnovejše aapjnkolnlce — holepderjl —, otročji vozički od najprl-pr>»^ejMh do uajfinejMb, bivalni 6trojj itd. — eo najbolj primerni in poceni za božuno in novoletno darilo. Tribuua F. B. L., tovarna dvokolet in olroftklh mU* kov, LJubljana, I\srlo\ska cc^ta tt. 4. 10628 8odnijska toga nova in MayerhoJert Unnd' buch fUr deii politi« hen Verwaltungsdlcnat, kompleten — naprodaj. Naslov pri uurarl „Jutra". lUOBi Vinske sode 2 do 1 sdrave, od 20 do 30 hI lu eno vinsko seaalko z zraven apadajočlml cevmi, kupim. — Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Vinski sodi". 16771 Lepo proseno kašo nudim po nizki ceni v veaki množini. Ljudevit Sire, Kranj 10073 Istem sobo »redi mesta v pritličju alf ▼ I. nadstr., lepo opremljeno alf prazno, z ločenim vbodorr Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.8eparlrano". 1654S Dolg kožuh primeren zn Šoferja ali ra vožnjo na vozeh, • co prod«. Naslov pove uprava „Jutra". 1P550 Mlinska oprava hrastova, za 5 kamnov z vodnimi kolesi, palena kola, mlinsko btango, kompletno, se proda. Naslov pove uprava Jutra". 10508 Slivovko 45 % prirua domaČo, 1001 po 100 K liter, ae proda. Za pristnost ee jamči. Naslov pove uprava ,, Jutra". 16510 Elektromontor za enakomerni tok, 220 voltov, 2 HP znamka ..Elin", nov, se proda. — Oena 6000 Din. Drogerlja. Kranj. 16433 Spalna oprava iz meoesnovega le^a, ae proda po ugodhl ceni v Ljubljani, škofja ulica 13. III. nadstr., vrata 20. 16377 Postelj iz medi dobro ohranjena in nočna omarica r. dvema marmornatima ploščama, se proda. Ogleda po na tSv. Petra ce«ti 60, pritličje. 16728 Pol vagona oglja I ee takoj po nizki ceni proda, i Ogleda se v *k!adl8ču ..Balkan". D. Ivančič, LJubljana. Gosposka ulica 4. 16730 Otročja postelj kompletna, sc proda. K/potna ulica 8. 10747 Okraski za božič, drevo božično svečice, laullce, razglednice za božič ln novo leto, kupite na debelo najceneje pri tvrdkl Ivan Babo-vec Ljubljana. 6v. Jakoba trg 7. 1C703 Otroški voziček dobro ohranjen, se proda. ~ Naslov pove uprava ..Jutra". 16768 Dve veliki kredenci prodam po nizki ceni, kakor tudi mize ln stole In stoječe petrolejake svetilke, lavorje s vrči. različne zastoro, mo-Sko obleko iu vsakov rstuo druge stvari. Vokač, Krekov trg 10, IT. nadstr. 16574 Iščem službo aprejemalca l-:.«a fPlatr.racl-ster) «11 skladif^nlka pri kaki tvrdkl. Sedaj pem potnik. Cenjene ponudbo n pogoji pod ..Lesna" na Aloma Compauv, Ljubljana. 10614 Skladiščnik popolnoma vcAČ carinskega poRlovanjo, Ifičo meste za takojšnji nastop. — Prevaamo hudi kako drugo primemo 1 mrsfo na deželi ali v mestu. I Ponudbe na upravo , Jutra" ! pod »Skladiščnik 23 let t »ar" j 10503 Puch-kolo v najboljšem stanju, prodam. Prosti tek. zelo laliko tekoče, brezhibna pnevmatika ..l)un-lop". — Penko, fit. Vid nad Ljubljano. 10750 Nepremočljive dežne pl&Bče. sumi-pelerine ta dame, pre-vloženo b svilo ln usujpne , suknjiče priporoča Drago Schwab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 214 Ullst. \Veltgeschichte lu bogato llustrovuno de,lc ,,Wundr.r der Wc!i", popolnoma novo, lepo vezano, so poceni rroda. Naslov po^'^'• i uprava ..Jutra". 10591 I Kompletno zbirko ali posamezne zvezke alov. pisateljev: Jurčiča, Trdine, j Tavčnj-Ja, Levstiku, Stritarje, Ker3nilca, Cankarja — kupim, kakor tudi starejfie letnike ,Dom in Sveta", I Ljubi j. In Dunujfikoga Zvona", ,,Slov. Glasnik" Itd. — ! Naalov pove uprava ,,Jutra". ! ' 10761 Pozor! AU n^ veste, da plačujem po nujvigjfh cenah fctare obleke, čevlje la pohištvo Itd.V Na željo Firauke pridem ua dom Doplanica zadostuje. Martin Drame, LJubljana. Sv. Jakoba nabrežje Bt, 29, 16002 Štajerski fižol orehe, eadje in tube gobi. kupujo ln plačuje po uajviš-Jlh dubvnlh cenah ..Agrarla ' x*f.letrgovlua i deželnimi pridelki. d. z o. t., Maribor, Aleksandrova 37. 10421 Hi?a v Rožni dolini št. J67, naprodaj. Obetoj! 4 elanovanj in ima velik vrt. — Kupcu etauovan„ 3 oob, kuhinjo in prltiklla na razpolago. Več se poizve istotam. 10703 Stanovanje na deželi meblovano ali nemeblovano, z elektr. raasvetljavo, blizu postaj*, lep miren kraj, ae odda tudi za daljlo dobo v najem za več rodbin. Vprašanja na upravo „Jutra". 16512 Soba opremljena z 2 posteljama, poseben vbod. elektr. razsvetljava, to odda takol. Polz?/o ?o v upravi „Jutra . 16708 Išče se soba event. b hrauo za dva gospoda in soba primerna za pisarno ali pa za obe potreb! ena večja soba! Ponudbe u ceno na upravo „Jutra" pod .B. 16799 Sobo a dTf^ma posteljama, iftčeta dva dijaku trg. tole za 1. ju-uuo.-. Fisuier.e ponudbo aa, upravo ..Jutra" pod fiifro „Sobica ra dva". 16772 ' A..a! Obupana do skrajnosti Te prosim, da se oglasJS! Usmili ae mojega trpljenja. Vroče poljube od farno ia nso Tvoje. 16759 Fletna mucika iače Inltnega mucka radi zabav«! — Dopise pod Klfro .^apuSčena mucika" na upr. „ Jutra". 16785 Mlad mucek ločen že precej dolgo časa od flvoje mamice in bratov, zato Išče istotake mucke za skunoo Igranje. — Dopise Jo poslati na upravo „ Jutra" pod „Mucek". 16810 Mlad gospod L: plemonlte rodbino si l? znano a z mledo damo, ket« bi po porokj imela aredet' ze ustanovitev nove eks stence, ov. tukaj ali v Atci riki. Neanonimna pisma pt ,^5lata bodočnost" na up „ Jutra". 1668 Lepo stanovanje 1 boba ln kuhinja u pritlkli- uaml, po namenja za enako ali večje. Ponudbe na upr. ,,Jutra" ped „Lepo stanovanje". 16767 Trgovski lokal v ptujskem okraju z opravo za upeljuno' meSano trgovino na zelo dobrem prostoru, t»o takoj odda v najem. Ponudbo ni upravo ,,Jutra" pod bifro ,,Rcflektant'\ 16811 Stanovanje oduouno prazno sobo s «o uporabo kuhinje, 18če zakonski par v LJubljani ali ua periferiji mesta. Ponudbe na upravo ,.Jutra* pod „Zakon-ca". 16822 Soba lepa in anažna, ae takoj odda solidnemu gospodu. Naslov pove uprava „Jutra", 16823 Prazna soba v sredini meata, ee takoj odda gospodični. Naslov pove uprava „Jutra". 16821 V najem ao odda trgovina mešanega blaga na zelo prometnem kraju z inventarjem ali brez. Ponudbe na upr. ,,Jutra" ped „Sreča". 10724 Gostilno t najem iščo mlad zakonski par broz otrok. Vzame Jo tudi na račun, bodisi v mestu ali ua deželi. Naslov povo uprava „ Jutra". 16702 Soliden trgovec iKčo posojila 15.000 Din za. dobo 6 mesecev proti sigurnemu kritju ln visokim obrestlm. Ponudbe pod ..Trgovec" na upravo „Jutra". 16773 Na stanovanje in brano ae sprejmeta dva boljša gospoda v Sp. filSkt Naslov povo uprava „Jutra". 16737 Soba lepo opremljena, separIrana. z električno razsvetljavo, t»o odda v Prisojni ulici Bt, 3/L vrata fit. 4. 16725 Opremlj. mesečna soba s postrežbo, in dobro domaČo hrano, bc odda dvema gospodoma e 35. decembrom. Cena po 1000 Din na mesec. Pe-r'lo in električna lu" posebej. Pogoj: lastno posteljno perilo. Ponudbo pod fiifro ..Blluu poŠto" na upravo „Jutra". 1072G Kot učenca ali uCcnko x resnim veseljem do trgovine z meš. blagom na štajerskem, eo sprejme. Hrana in stanovanje v hiSl, pod jako ugodnimi pogoji, od poštenih ln . dobrih starBev. Ako mi posodi za kratko dobo najmanj 15 do 20.000 Din Sigurnost zajamčena. Naslov pove uprava ,.Jutra". 10653 Družabnika aH kapitalista. Ibčo velotrgo-vec 7 m&nufakluro, z dvema trgovinama na nnjpromet.ncj-Som kraju v Ljubljani ln Mariboru, s prlmcfnlm kapitalom v ovrbo povečanja prometa. Garancija ln zaslužek zipsigurano. .— Ponudbo pod Šifro ..Vcletrgovec" na upravo ..Jutru". 16776 Na brano event. tudi na stanovanje, so sprejme gospod v bližini Mestnega doma. Naalov pove uprava „Jutra". 10727 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo In event s posebnim vhodom, v sredini mesta, !5če za takoj aH b L Jan. 1921, soliden gospod. Vzel bi tudi s hrano vred. Cenj. ponudbe pod Slfro ..Samec" na upravo ,,Jutra"* J.6751 Kot kompanjon pristopi mlad, ugllen tr^o-vw, aH vzame v prometnem kraju trgovino v najem. — Ponudbo: O. R. Frankopnn-p.ka ullaa 148/1., Sp. SlSk«. 10769 Katero dekle črnolaso, rdečih lic lu lepe postave bl dopisovalo z gospodom. kl 3e zelo rad smeji la do eedaj Be oSonjcn nl? Dopise pod ?!fro ,,Jek" na upravo ,,Jutra". 167b6 Znanja želi mlad. Izobražen bančni uradnik z enako aamontojno damo, ki govori tudi nemško. Dopise pod ,,Pota tn cilji" na upravo ,,Jutra'. 16780 Mlad mož I«če znanja z lepo, inteligentno, mlado, majhno Jn drobno gospo ali gobpodično. Dopis« s »llko na upravo ,,Jutra" pod ..Lepoteželjeu". Tajnost čutilno zajamčena. . 16767 Ločena žena eimpatičua. t enim otrokom, stara 26 iet, želi znenjo. o kakim premožnim gospodom v starosti od 32—50 let. Prednost imajo Amerikancl. Ponudbe pod fillro ,. Ideal" na upravo ,.Jutra". 16817 Daljnja obzorja. Dvignite list pod Vašim imenom v upravi ,,Jutra". — V. 10751 Oni gosp. orožnik velike, močne in lepe postave, opazovan od blondlnko na pleau na Muti, ae naproša, da pobfjo svoj naalov no po-druZnlco „.tutra" v Mariboru pod ,.Blondlnka". 10704 Idealna natakarica se želi aeznunltt a kakUn aimpatičnlm gospodom. Rosno refloktira samo na ftent-vlSkl okraj nad Ljubljano. -- Reane ponudbe pod „Lepa bodočnost" na upr. „Jutra". 10816 Katera dama 8« zna dobro lagati? Potiku-ei naj enkrat pod bifro ..Dopisovanje". 10067 Boljša dama stava 34 let, v zakonu prevarana, Seli znanja lsto-taklm gospodom, najraj&e t> kakim tujcem. Cenj. pouuflbe i.a upravo /.Jutra." pod šifro ,,Maščevan je". 10770 Znanja želi mlad trgovec nu deželi laetno dobro Idočo trgovli v svrho ženitvo drugo leto hčerko boljšo kmečke bli (po možnoEt! trg. naobruli no) v ataroatl do 20 let Prednost ima kmečka hči trga ali dežele, kl Je neorni deževauo preteklosti, mirn pridna, ekrbna, ^rčua podjetna, kl ima veselje < trgovino, gostilna in gosp> dlnjstva lu ki ji Je edu želja Živeti mirno in arečn ter imeti živo voljo do p vzdige Imetja, l^o rečne c krl'-oarčno ponudbo z dovolj njem njenih otarčev. b slik ki so častno vrne (tojnoet Častno besedo zajamčena nai ee pošljejo na upra' ,,Jutra" pod ,,Kmečka hči loo: Se par psov ci»te, &ivo volčje pa-mr. naprodaj. Interesenti nej i blagovolijo obrniti ua upru' „Wilsonla", Bled It. 368] Pes dober Čuvar, btar dve leti. proda. Naslov pove tiprai ..Jutra". 107' Pozor! NajlepSu božično darilo povest fJtafaeUi". Cena k madu 5 Din. Poštnina pos bej. — Dobi s« pri drušn ,,Svitanje" v Celju. 167- Kravate ce preoblikujejo ln Čistijo i zelo ugodni ceni. Naslov po-uprava ,,Jutra". 1071 Na dobro domačo hran se sprejmo več gospodov predi mosta. — Naslov po uprava „Jutra". 1651 Ribje olje medicinsko sveže, veduo zalogi — drogerljo A. Kar LJubljana, židovska ullea 158! Samo cAikadont* zobna pasta Vaa more t polnoma zadovoljiti. 158 Za slabotne otroke Emulzija ribjega olja. Vse teden sveža. Mnogo Učlnl< viteJSa kot navadno ril olj o. Izdelujo: Lekarna R mor, Ljubljana, Miklošiče cesta, t Pri glavnem ko! dvoru.) 150 Kolesa preko zimo ehranjuje in 1 pravlja tvrdka J. Goroo, f nporvetska cesta 14. 6< Kateri gospod bl bij pripravljen osamljeni gospodif-ni srednjlb let — državni nostavljenki n« deJ.r»li — potom doplsovo-nja kri>jSnti dolge ulm:,ke večere? Oglobl pe uuj z polnim naslovom' na upravništvo „J\itm" pod ,.Hvaležna". 1^791 Žonitna ponudba Inteligenten gospod, star 25 let, občan R. č, B., bivajoč v SHS, se želi seznaniti v. občanko SIIS v starosti 20 do 30 let, najrajšo a imet-nlcp ali hčerko imejitelju mlina ali žage. Ponudbe pod šifro „Vunoce" ua upravo „ Jutra". 16770 Mlad gospod v industriji lu trgovlDl dobro verziran, atojoč na vo- , dilnem mestu, ee želi v evr- 3 Iva I nlh strojev prav*« ho ženitvo seznaniti z ^dra- mehanična delavnica h vo ln značajuo damo i^ °grln. Go^posvetska cesta ugledne hiše. Ljubavne avan,- tvrdka Goreč, O1 turo izključene! Le resno dopise, čc mogoče a sliko, «e proei pod ,,Solidna samostojnost" na uur Jutra". "6665 ! Popravila Domače ves SESTANKI JDS. j Dolžnost vlade je, da posreduje pil * Uredil pi uradni, koga vprašanja. Komisija, sestavljena iz delegatov vseli ministrstev jo proslo nedeljo pod predsedstvom pomočniku ministra pravde stori. V soboto, dno 8. t. m. se je vrtil. francoski vladi, da se našim rojakom i0 naslednjo končuoveljovne sklepe: Vsi 11, 'auovni občni zbor krajevne organi-i omonoCi f'p'° 'n zaslužek uradniki, ki so napredovali ali bili pre- y:nije JDS v Dolenji vasi prij * ^ beograjske univerze. Na beo-1 meščeni iz drugih rosorov, po 1. septem-I! i b n i c i. Lepo obiskan zbor jo fT^aJski univerzi sta imenovana: dr.. bru, so imajo premesliti ua nov položaj, otvoril gosp. Frano Merhar. posestnik Kreser za honorarnega pro-' čo bo Izpolnili zakonske pogoje ti. 2. in v Prigorici, pozdravil vse navzoče in fosorja statistike na pravni fakulteti, 15. zakona o uradnikih. Položaj premeščo-podal besedo g. dr. Rapetu iz Ljub- in ™wovan K o S u t i r za honorarne-1 nih uradnikov iz drugega resora določi liane. Po kratkem očrtanju programa 1profesorja ruskega jezika na teolo-; komisija novega resora. SluŽbenlki mo-demokratske stranke in po določitvi Ski fakulteti. ^ ^ _ j rejo imeli osnovnih in položajaih plač unernlo za delovanje krajevne organi- '....... i.ifije JDS v Dolenji vasi je bil izvo lien soglasno za predsednika gosp. Fr. y*rhar. Ostali odborniki, ki so zastopniki lanetskega, obrtniškega in delavnega slanu in vsi mladi, agllni delavci že pri ohstoiečih kulturnih in * Zopet odsiavFcn slovenski župan 1 raznih kategorij. Diplomo Inozemskih" fa-na Goriškem. Italijanska vlada objav- j kultet sa priznajo mimo, čo so noslrifici-ija v uradnem listu odlok, s katerim j rane. Uslužbenci, kl ne bodo do 31. de-Jo odstavljen Josip Pire, župan na combra predložili svojih kvalifikacijskih II- Vojščici. Kot vzrok navija odlok, da jn župan Pire deloval v protHržav-nem smislu ter da jo skušal ovirati prosvetnih društvih, nam jamčijo, da delovanje državne oblasti. Fašistična bo delo čim intenzivneje vršilo in ,!:i se bo širila demokratska ideja. V nedeljo, dne 9. t. m. pa se je vršil f ostanek krajevne organizacije JDS v |ftva »Edinost. ?o agenti goriške kve-; 11 a k a h, ki je bil nad vse pričako- 9t,,re '»vršili podrobno hišno prelaku-vanje krasno obiskan. Udeležili so so ■vo- Skoraj dve uri so brskali v dru- justioa! * Hišna preiskava pri «Ed!nostI». V prostorih goriškega političnega, dru- stin, se lahko reducirajo. Dijaki, kl šo niso dokončali svojih študij, bo imajo nastaviti kot dnevničarji. Vsi neukaznl so Imajo reducirati pod 18. letoin In oni, ki šo niso izpolnili vojaško dolžnosti. Dijakom so no more priznati ugodnosti, oko niso do 25. letu izpolnili vojaške dolžnosti. Nameščeno!, ki so 1. septembra dokončali 35. leto službe in dosegli starost 05 let, so imajo premestili v določeno kategorijo in skupino ter takoj upokojiti po novem uradniškem zakonu f i tudi pristaši Delavsko stranke in 1 Zvenih prostorih, da htaknejo «ire-,« nekaj bivših volileev Slovenske i dento», ki je pa niso našli. Končno so ljudske stranke, kl so pa vsi z zndo- °''m's!i s nekoliko brezpomemb-i Dnovnlčarje ni treba prevesti, one jo tre- voljstvom sledili treznemu izvajanju jnih P-ipirjev. ] ba ponovno namestiti. Reducirani ruski dr, Hapeta iz centrale in z glasnim ! * F^isti proti goriškemu nadškofu.1 beguiicl se lahko nastavijo kot kontrak-elobravanjem priznali, da je samo il"- FaSisti Julijske Krajino so začeli sr- lualni nameščenci. Minister pravde in fl-; umkratska stranka zmožna rešiti za i('ito napadati goriškega nadškofa dr.! n«nc Imata odločati o upokojenih hi re-; vožono gospodarstvo in učiniti. da sr Sedeja in novoimenovanega tržaškega zorvnlh oficirjih, ki so bili po končani nzmere v naši državi v doglndnem škofa dr. Fogarja ter kličcio na okup | vojni reaktivirani. Stalni honorarni urad- j času izboljša jo. — Na predlog pred- v?fi »prave Italijane*, češ da ne smo- ■ niki se ne prevedejo. Za začasne učitelje; tednika krajevne organizacijo je bilo 1° trpeti v svoji sredi cerkvenih do-1 ima predlagati rešitev od slučaja do! soglasno sklenjeno, da so priredi 30. stojanstvenikov, ki se ne morejo ako- j slučaja. Začasni učitelji brez kvalifikacije t. m. ob 2. popoldne predavanje o niodiraii izpremenjenim razmeram, lz i "e bodo prevedli. Namestniki učiteljev (hvkfb. Vabljeni so vsi, ki so čuti'o i fantovskega glasila »Frluli faseista* i«» imajo smatrati kot dnevničarjl. Cns v prizadete pod pozo predpisanih iim'" """ i!,onn ,1n «i«iii. svobodnem poklicu si ue moro r.i&innti I davkov brez ozira na t.renotno politično pripadnost. Istotako «e bo v naj-krnišem času vršilo predavanje o so-cijalni zaščiti našega de'avstva v Jugoslaviji ter sploh o delavskem vprašanju. Zastopniki delavstva so ta •!:!ep z zadovoljstvom vzeli na znanje in obljubili, da bodo sporočili na-mpro tudi svojim tovarišem in ,rreskr-lell za čim večjo udeležbo. V zvezi s !"in prodavaniom so bo tudi razmotri-v.ila forma države in njena gospoilar-ureditev. iim i je tudi jasno, da jo predvsem zaslu- [ svobodnem poklicu bo ue moro računati 1 ga fašistov, da novi tržaški škof šo niv službena leta. glavu. Na kaminu je nesrečnemu mlode-niču spodrsnilo; popustil jo pelerino ln šel doli na desno, toda spodaj je navpična stena in zgodila se je v gosti megli nosroča. Na kraj nesreče je sedaj oče ponesrečenega dal postaviti kameuito spominsko ploščo z uapisom: žl,^an 1,1 P^stnll: v Znvrcu pri ... / Maribora. V nedeljo, dne 10. riuiu- Anton Oselmar, nadučitelj v . ra. na predvečer rolstnega dne kra- ^mrrtnu pri Vurbergu in Fran Drhnr, •a Aleksandra priredijo "Orjuna?! v nadučitelj v Gotovljah pri Znlcu. Mariboru veliko naeiionalno manifes-t"''ijo z govori in obholom po mestu. * IzprcncmSo v vojaški slulhi. Imenovani so: Sanitetni rae.jor dr. Ivan Fras Naslednjega dne 17. t. m. pa priredijo za šefa snnltefnega odseka v odelenju za 'di 21. v OHtzovi dvorani oficirji gar- i mornarico v vojnem ministrstvu; major nizona Maribor svečan ples. ' Adolf Kilar za komandanta 3. bataljona * Naston novega glavarja v Mar!- 38- pešpolkaj kapllon korveto Julijan Lu-l^orn. Včeraj je prevzel posle maribor-1 ioroti za rednega profesorja na pomorski skega okrajnega trla varstva novoimo- vojni akademiji v Gružu. Sanitetni pol-iiovani glavar dr. Von čin a, ki le I kovnik dr. Janko favs je re-zrošen svoje-Ttrišel iz Novega mesta. V sprejemni j ga dosedanjega službovanja. dvorani je sprejel uradništvo s pri-1 * Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl dne mornim nagovorom. Glavar je radi G- t- ni. rudniški geometer Trboveljske Preselitve še M dni na dopustu. Ta promogokopne družbe v Rnjhenburgu go-čas- ga nadoraostuje vladni tajnik Ivo spod Ivan Miltnor. izredno speroben Poljanec. uradnik. — V Celju je umrla v soboto * Petlndvajsetletnico obstoja praz- nndučiteljeva soproga gospa Olga Gscl- ituje Gosnodarsko napredno društvo šentjakobski okrai v Ljnbllani. Dne 15. decembra bo ob 8. zvečer v kaminski dvorim" koncert, na katerem so isvaia med drugim tudi SaHnerjeva •Teftejeva prisega*, 10. docembra ob 11. dopoldne izredni občni zbor, zvečer ob 8. pa. zabavni večer s plesom, uboje istotako v kazinski dvorani. Dne 18. decembra v gledališki dvorani, Florijanska ulica 27A-. istočasno kot 100. predstava šentjakobskega odra drama »Brezno*. * Poljsko • jugoslovanska liga. Na man, roj. Schvvab, stara komaj 25 let, v Žužemberku posestnik in gostilničar gospod Franc Valand v visoki starosti 84 let, v Kamniku upokojeni uradnik smod-nišnice g. Josip Covc, star 79 let. Blng jim spomin! * Iipromemba osebnega prometa ra Gorenjskem. Na Gorenjskem vozijo vsi vansko akademsko podporno društvo vdrla na tamko šnjo univerzo. V resoluciji se končno zahteva, da minister za notranje zadeve uvede preiskavo in kaznuje krivce ter izda naredbo, s katero se končnoveljavno uredi postopanje žimdur-merljskih, oziroma policijskih oblnstev napram akademikom, kakor jo to urejeno v ostalih kulturnih državah. Resolucija Jo bila včeraj izročena pokrajinski upravi 7.a Slovenijo, da jo odpošlje na kompo-tentno mesto. Pripominjamo še, da bo se navzoči člani radikalnega klubo o vsak i prstom niti ministrstvo zunaniih del dan colo gručo ljudi čakati po več ur v »iti ministrstvo za socijalno politiko. Oe «0 ti roiaki tudi ponekod zaslepljeni ln deloma celo pomagajo Nemcem, jvi vseeno v njih jucdvsem vidc-ti ljudi ln naše državljane, ki so brez 'asfue krivde z&Sli v <>ix BOložaJ. blatu ln vodi brez strehe na plačilo pre rnog«. V Interesu prizadetih uslužbencev bl bilo, da po*'-rbl uprava dnevno večje '•eze ravnatelj neke male bančice, ki vegetira pod imenom »Slovenska banko* go. spod V. A. Gavrilovič. Le ta trdi, da je tudi on bil žrtva špijonov, ki so ga celo noljnli v Nizozemslto, kjer je baje videl 45/KIO pušk. Dejstvo pa je, da pušk ni. Naj je nameravala Italija, ni jasno. Vse-l-nko jo hotela zavleči naše oboroženje s tem, da no bl orožja drueod naročili, če go tako poceni in naglo dobimo Iz neznano dežele. * Spominska plošča ponesrečenemu tu-ristn. Kakor je našim fltatellem gotovo šo v spominu, je v >esenl 1922. v Vratih ponesrečil mladi češki turist akademik Emanuel Kusy-Dubrav. Kusv ni bil, kakor se je domnevalo, na vrhu Triglava in nI šel čez Prag, ampak je pod Prn"nm zavil nn desno potu, ki pelje pod Triglavsko steno p^oli Luknji in od lam na nah, Andrej Domanjko od Sv. Jurija ob 0R]ej,e gj 6troje prc,)n0 8e 0,Hn?jto no na- Sčnvnicl in Alojzij Vonge iz Gorenje vasi nad škofjo Loko. Konlisrirana cVolksstlmme*. Mariborski Bocijolistični list »Volksstimme* je bil konfiscirsn radi notice 0 do 837«, Dunaj 0.124 do 0.125, Bruselj 405 do 415. Rudlmpeštn 0.455 do 0.465. Bukarešta 45.25 do 40. Italija izplačilo 383.5 do 384.5, Kopenhagen 1560 do 1575, Kristiju-nija 1815 do 1825, London Izplačilo RKfl do 387. Ncw-York ček 87.75 do 88.50, relo tudi že pred 4«. leti in da jo tedaj I Pariz 470 do 475, Praga 257.5 do 259, zgorel tudi berač, kl je prenočeval v j Sofija 0 do 68, Stockholm 2320 do 23SO, hlevu. I flviea 1542.5 do 1550, Varšovo 0.0035 do • Železni most pri Sr. Jakobu. Pišejo 0; valute: dolar 86.5 do 87.5, oK 0.1225 nam: Železni most na deželni cesti pri do 0.124, nopoleondori 0 do 840; elekti: Sv. Jakobu v ljubljanski okolici jo bil že daljo časa ogrožen, ker je Sava ravno nam mostom neprestano izpodkopavala nasip. Pri zadnji veliki povodnji pa je Sava odnesla škarpo in Je most sedaj v največji nevarnosti, da ue pado v Savo. Kaj, ko bi so ročni nadzornik Jcrina malo bolj brigal za usodo tega nujno potrebnega mostu. • Sreč« r nesreči v Mariboru. Sinoči je peljal neki vojak z dvema konjema prazno kočijo čez Grajski trg. Pri Grajski kleti sta so mu konja splašila hi zdirjala proti Vetrinjski ulici. Trg je bil slabo razsvetljen; ker tudi kočija ni imela luči, se jo nudila naravnost grozna slika: od udarjanja kopit po tlaku se jo bliskalo in iskrilo, kot bi bilo vbo v plamenih. Od vseh strani so drli ljudje za kočijo, ki se '•e blizu Jurčičeve ulice končno ustavila: Eskomptna 164 do 165, Kreditna Zagreb 150.5 do 152, Hipotekama 95.5 do 97. Jugosluvenska 146 do 148, Ljubljanska kreditna 210 do 215, Praštediona 975 do 980, Slavonska 103 do 0. Eksploatacija 220 do 225, Drava 650 do 680, Goranln 145 do 0, Sečorana ORijek 2433 do 2410, Narodno šumska 147.5 do 150, Nihug 182.5 do 187.5, Gutmann 1760 do 1770, Sloveks 830 do 850, Slavonijo 207 do 209, Trbov-Ijo 905 do 915. Union 1050 do 1075, 7 odst. Investicijsko 51.5 do 53. BEOGRAD. Norodna banka jo morala rndl pomanjkanja blaga inlerovonirati v vseh področjih, posebno za Ženevo iu London. Notirole so devize: Amsterdam S375 do 3Wn. Dunaj 0.1242 do 0.1244. Budimpešta 0.465 do 0,48, Bukarešta 44 do 44.5. Švica 1515 do 1540, London 8F6 do 386.5, Italija 384 -do 384,5, New-York levi konj je žc ves čas vlekel za seboj rr.25 do 88.35. Pariz 478 do 477, Praga pošiljalvo ine-i'in nastavi tudi zop;t Brmbergovo pot. Po poročilu ž"r>nikn stare voznike, da bo Slo delo hltrele iz-1 Aljaža se Je -jegova pelerina našla na •tod rule. Bambergovl Doli na irrnbenu nroti Tri- desnega, ki Jc padel. Tako so jo ustavil voz brez večje nesreče na koncu Grajskega trga. Vojak jo odpeljal nato voz mirno naprej. * Ponctrcčeni mariborski jurist. V soboto okrog polnoči se jo vračal bivši mariborski državni pravdnik dr. Zorzi v svoje stanovanje. Na ulici pred hišnimi vrati pa mu je poslalo nenadoma slabo in se je nezavesten zgrudil. Slučajno se je pripeljal mimo neki gospod v avtomobilu, ki je poklical rešilni oddelek. Prepeljali so ga v bolnico. * Mariborčan ponesrečil t Zagrohn. Sin šefo mariborske kurilnice g. Ognerja, kurjač Franc Ogner je šel v petek na zagrebškem kolodvoru preko tira. Naenkrat ga je zadela od zadaj lokomotiva in vrgla Ognerja pod kolesa, ki so ga strašno raz-mosarlla. Leva noga in leva roka mu je bila odtrgana, desna noga strla, poleg tega je dobil še težke notranje poškodbe, koterim je kmnlu tinto v bolnici podlegel. * V Trstu aretiran Ljubljančan. Trgovcu g cerkvenimi potrebščinami v Trstu, Henriku Totfoleltu, je neznan človek ponudil te dni v prodajo več kellhov, srebrnih krožnikov, ciborijev In drugih cerkvenih posod. Za vse predmete je zahtevni 6.amo 400 lir. ToffoletH je cenil vrednost predmetov no 15 tisoč lir in jo zato sumil, da so bile posode uVrodene. Obvestil je tokoj policijo, ki je »• izr.onca aretirala. Mož se je izkazal za 241etncga i Avgusta Pečnlka lz Ljubljane, ki Je iz-I javil, do mu je Izročil cerkvene predmete neki ljubljanski dijak z imenom No-' vak. Policija Jo mladeniča obdržala v za-poru. | * Avtomobilska resvefa. V sobolo po-( poldne je " predoru sv. Vida v Trstu neki avtomobil p-ro7.il Ifiletnega Mirko i Kneževlča lz Skednja pri Trstu. Kncževič 1 se Je pri padcu pobil po glavi iu dobil i I ludi težko notranje u&škodbe, 258.45 do 2RS.R0. Sofija 05 do 67; vnlnte: dolar 87 do 87.5, lovi ponudba 55, leji 43.25 do 43 50; efekti: Narodna banka ziiključek 4080. Lastnik In Izdalate!) Konzorcij »lutra*. Odgovorni urednik Fr. Brozovli, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. kupite najoeneje pri tsj Dražbi ILIRIJA, Ljubljana Rr»u» Potra tr* 8. - Tol. 220.' 01304037 ne stori Iz stare LJubljane Ljubljana (Dalje.) S. Statistične in kulturnozgodovinske beležke. Ljubljana s predmestji je štela v za-fetku 19. stoletja kros 9000 prebivalcev hrez tujce«, dijakov in vojakov, kl jih je bilo skuput kakih 2000 do 2500 (Hoff, Clem.. 1, 101). Leta 1802. Je bilo v mestu 35H hišnih številk (ne vštfvM 45 prodajalnic na obeli mostovih), na Sempeierskem predmestju 15,">, na Poljanah 87, na Karlov?,kem pred-tnesilu s Kurjo vasjo 41, na Kapucinskem predmestju 67, v Gradišču 85, v Krako-icra 81, v Trnovem 84, skupaj 059. Velika večina predmeščanov je bila podložna mastnemu magistrata — Trnovčanl vsi. Drugp zemljiške gosposke so bile po seznamu Iš02 naslednje: Scntpeterska cerkev in JjublJanska škofija; obe sta imeli podlo.?nike na isentpeterskem predmestju (prva 20, druga 34), ccrkcv tudi v Gradišču 5. Mjkor je bilo že omenjeno, ie bilo vse Krakovo razen ene hiše podložno ljubljanski nemški viteški komendi, ki je imela svqic podložne ljudi tudi v Gradišču 6, na Poljanah 4 in na Karlov-Ekem predmestju 1; ^ poski Novi svet In Jama s 16 pudložniki (11 v Kapucinskem predmestju, po 2 v Gradišču In v Karlovškem predmestju, 1 na Poljanah); Rakovnik 3 podložniki v Kurji vasi; Fužina 2 podloiolka v Gradišču; Cekinov grad 1 podložnik na Sentpeterskem leta 1802. I predmestju; svobod/nov ie bilo 16 — na| j Poljanah. Zanimiva so imena tedanjih hišnih po-! sestnikov. Samo peščica njihovih pra-I vnukov še gospodari v istih hišah. Stare rodbine so ali Izmrle ali se Izselile. V seznamu 1802 je nanizanih 579 slovenskih imen hišnih gospodarjev poleg 184 uem-| ških, 25 italijanskih, 7 čeških in 1 madžarskega. Seveda ime ni točen znak narodnosti; za marsikaterim nemškim imenom je tičal Slovenec. S čim so se bavili Ljubljančani i. 1802.? V seznamu je dostavljen itnenom hišnih posestnikov poklic, a ne pri vseh, po-| nekod stoji samo ime, pri ženskah: vdova, mnogokrat: dediča. O meščanskih obrtili se nahaja izkaz tudi v dnstanz-Schematismu* 1802, ki pa sc le v redkih slučajih vjema z navedki hišnega seznama. V naslednjem priobčim pregled ljubljanskih zaposlencev imenovanega leta po obeh knjižicah; pripomnim, da so povzeti iz fematlzma razprto natisnjeni, njihovo število stoji v oklepih: Babice (3), b a r v a r i i 3 (5), branjevci 4. Čevljarji 24 (27), čolnarji 44, velika čolnarja 2. D i m n 1 k a r j i 2 (2), dninarji 22, dol-bec (graver) 1. Frizer 1. Olavnlčarja 2, (121), grobar 1. Hlapci 3. gostilničarji 67 I g 1 a r j t 3 (3), I r h a r i i 3 (4). J e r rti e n a r j i 5 (6). Kamenoseka 2, kavarnarji (4), kiavlrar 1, kleparji 2 (3), ključarji 5 (7), klobučarji in čopiča v j i 3 (5>, kmetje 39, k u i 1 g o t r ž c i l (3), knjigoveze! 2 (4), kočar 1, kočijaži 3, kol a rji 1 (3), koujač 1 (1), kositra rji (3), ko ti ar 1 (1), kovači 6 (7), kramar ji 16 (7), krojači 14 (30), krzna rji 2 (5). Lasulj ar j i (5), lekarnarji 4 (4). Marketendar 1, modi čar jI 3 (2), mesarji 5 (3 s 4 hlapci in 8 pomočniki), m i 1 a r j 1 5 (3), m I z a r j I 6 (13), mlinarja 2. Nadzornik 1, najemniki 4. no Žar ji in jeklarji 1 (6). Odvetniki 5 (21), opekarnarji 3, o r g I j a r j i 2 (1). oskrbnik 1. P a s a r j i 1 (3), pečarja 2 (2), peki 15 (18), pilarjl 4 (2), pismo-noša 1, pivovarnarji 6 (6). plat-narji 4 (med njimi 1 tiskar platna), ple-menltnlkl 58, po d obar ji 1 (2), po. stel jtiluar jI 1 (5), pozamentlrec 1, pozlatar 1, puškarja 2. Ranocelcl 7 (8), ribiči 21, roko-vlčarjl (4). Sedlarji 5 (4), sladčičar 1, slam-nikar 1, slikarji (7), slikar kart 1, slugi 2, sod ar ii 6 (7), šolarji 3, starlnar 1, stavbenik 1 (1), steklarji 3 (3), stroJarjI (3), struga r j 1 3 (3), s u k u a r 1 (suknar ji In kočarji 4), suknostrlžec 1 (1), sve-čar 1, svllar 1. Skapulirar 1. Tesarji 16 tli, tiskarji t3), tiskar in knjlgotržec 1, tkalci 3 (12), tovarnarji 4, t r g o v c i 36 (29). Uradniki 32 (pomniti treba, da je to samo število uradnikov hišnih posestnikov; celotno število ljubljanskega urad-ulštva — državnega, stanovskega in mestnega — je bilo mnogo večje), u r a r j i 4 (s), usnjarji 5. Vozniki 23, vrtnar I, vrvarji 9 (4). Zdravnika 2, zidarji 26, zvonar 1 (1). Zganjainlčarja 2, žlmnlčar 1, žitni kupec 1. Leta 1802. jc štela LJubljana 39 kmetov lilšnlh posestnikov (7 v mestu, 24 na Šeutpetcr.skem predmestju, S ua Poljanah). Poleg pravih kmetov so sc bavili t zeinljedelstvoiti tudi nekateri meščani. Imeli so zunaj mesta pristave ln travnike v Mestnem logu. V mestu samem so bile opremljene nekatere starejše liise s hlevi za konje. Vrhovoc (LJ.mešč., 280) poroča, da je bilo leta 17S8. (torej 14 let poprej) v Ljubljani 1315 kajžarjev, vrtnikov iu dninarjev, kl so se bavili z obdelovanjem zemlje lu s kmečkim delom. Pri tem Je ostalo menda šc tudi v začetku 19. stoletja. Iz gorenjega pregleda je jasno, da je bilo obrtništvo v Ljubljani lepo razvito. Prvo mesto ined obrtniki je šlo gostilničarjem. Po šematizmu 1802 jih je bilo 121, med njimi 67 hišnih posestnikov. Največ gostiien — 34 — se jo nahajalo v mestu, na Kapucinskem predmestju 20, na Gradiškem 19, na Sentpeterskem 18, na Poljanah 13, ua Karlovškera predmestju in v Kurji vasi 9, v Krakovem 5, v Trnovem 3. Po Vrhovčevem Izkazu (Ib. 255) | je bilo leta 1792. v Ljubljani 162 gostllnle in sicer v mestu 47, na Kapucinskem p red« mestju 19, v Gradišč« 26, na Šentpcter, skeni predmestju 31, na Poljanah 22, |.rc,j Poljanskimi vratmi 7, v Krakovem in n, novem po 5. Število ljubljanskih gostiien bl bilo po teh poročilih padlo v desetih letlli za 41, k?.r nl verjetno. Ta ali oni Izkaj mora biti hiben, zlasti ako vzamemo v poštev še številko ljubljanskih gostiien 1 167, kl jo tiavaja «Argo» (VII, 51) za la0 1798. — Polet; vina se je potočllo v lii,(,, ljanskili gostilnah mnogo piva, ki ■. I zvarilo 7 plvovarnarjev. IganjamUi sti zabeležen! samo 2. Nekdanji Ljubljančani so bili vneti vino- in plvoplvcl, a tmj| žgauju so bili innogl vdani,- Koliko so ga použill leta 1802., ni znano; toda količin« 56.000 bokalov, Izpita tri leta pozneje, osupne (Vrhovec, LJ.mešč., 256). Liub« liana ie štela leta 1802. štiri kavarne: dv« sta bili na Trgu (v sedanji Haraanoti hh'j iu v doietošnji hiši Kreditne banke), ena v Špitalski (sedaj Stritarjevi) ulici po!e< Permetove hiše, ena na Kapucinskem predmestju poleg starega gledališča v se, danji Kirbischevi hiši. Seume jc v svojem že omenjenem potopisu polivali! ljubljan« ske kavarne, ki jih je našel v boljšem stanu nego dunajske. Posebno tnu ie ugajala iišvicarska kavarna* v Špitalski ulici, kl je prekašala Milonovo na Dunaju. Dobe, ko sta kvarila ljudem glavo in obleko — lasulja in «cot», spominja pe( lasullarjev, navedenih v šematizmu 180?, Iz predjoželovih časov jc ostal izdelovalec škapulirlev Juril Prezelj v Kroja