•
Leto LXvm, št. 42
LJubljana, sreda 20. februarja 193$
Cena Din !•<
LOfENSKI
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — InseratJ do 80 pettt vrst d Din 2... do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8.-. večji Inaeratl pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >SlovensJd Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UFRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica ste*. *
Telefon: 8122. 8138, 8124, 8125 m 8136
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon AL 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru ioi.
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351.
Italija ustavila ves uvoz
Docela nenadoma je italijanska vlada zabranila ves uvoz iz inozem
stva — S tem je hudo prizadet tudi naš izvoz
Beograd, 20. februarja r. Včeraj je docela ennapovedano stopHa v veljavo naredba italijanske vlade, po kateri je do preklica zabranjen vsak uvoz v Italijo brez posebnega dovoljenja italijanske vlade. Italijanska vlada bo izdajala taka dovoljenja italijanskim uvoznikom samo do višine 25 odstotkov dokazanega uvoza v dobi od 15. februarja
do 31. marca 1934.
Ta odlok italijanske vlade pomeni hud udarec za našo izvozno trgovino. Italija zavzema v našem izvozu prvo mesto in gre skoro četrtina celokupnega našega Izvoza v Italijo. Gospodarske organizacije z Zbornicami za TOI na čelu so ukrenile nujne korake na merodaj-nih mestih, da se primerno zaščiti-
a j namerava Italija?
Noč in dan se vkrcavajo čete, fašistična milica in do* brovoljci — Vse kaže, da se Italija resno pripravlja na
velikopotezno akcijo
Rim, 20. februarja, r. Napulj je postal glavna luka za ukrcavanje italijanskih čet, namenjenih v Abesinijo. Fašistično milico ukrca vajo podnevi z velikim pompom, ukrcavanje redne vojske pa se vrši samo ponoči in še to v največji tvajnosti. Italija hoče na vsak način prikriti pravo število vojaštva, ki ga odpošlje v borbo proti A besi ni ji.
Po vsej I ta U .ji se vrši velika agitacija za zbiranje dobrovoljcev za vojno proti Abesiniji. Italija bi najraje formirala prostovoljne oddelke, ker se je izkazalo, da v vrstah fašistične milice ni
prav nikakega navdušenja za vojne operacije, ki so pač bolj nevarne kot domače parade. Bazen tega je fašistična milica v prvi vrsti določena za čuvanje miru in reda v notranjosti države proti notranjim sovražnikom. Prav tako se ponoči v največji tajnosti ukrcava tudi orožje in municija.
Iz vojaških transportov na železnicah se da sklepati, da pripravlja Italija v Afriki ekspedicijo večjega obsega in da se je odloČila izvesti velikopotezno akcijo za razširjenje svoje kolonijalne posesti
ogajanja v zastoju
Pogajanja za mirno likvidacijo spora so zaradi odklonilnega stališča Italije na mrtvi točki
London, 20. februarja, r. »Times« poročajo iz Adđis A bebe: Komunike abesinske vlade ugotavlja, da je izid trenutnih italijansko-abesinskih pogajanj za določitev nevtralnega pasu, odvisen od sporazuma v naslednjih dveh točkah: 1. Italija odklanja sodelovanje inozemskih častnikov v mešani i talijansko-abesinski komisiji, ki naj bi razmejila nevtralni pas, med tem ko Abe-sinija vztraja pri tej zahtevi. 2. Glede
ženevske pogodbe zahteva Italija, da naj se najprej v neposrednih pogajanjih ugotovi odgovornost za incidente v Ualualu, med tem ko A besi tu ja tolmači pogodbo tako, da glede pogajanj in postopka za spravo ali izrek razsodišča o tem sporu veljajo določbe ČL 5 italijan-sko-abesinske pogodbe iz leta 1928. Zaradi tega nasprotujočega si stališča je nastal v pogajanjih zastoj.
Odmev v Ameriki
Ameriški črnci simpatizirajo z Abesinijo in proglašajo bojkot Italijanom in njihovemu blagu
Newyork, 20. februarja. AA. Ameriški črnci kažejo izredno zanimanje za italijansko-abesinski spor. Njihove simpatije so na strani A besi nije. Ker smatrajo, da so sami afriškega porekla, zagovarjajo pri tej priliki solidarnost vseh afriških narodov.
V Harlemu, v newyorškem predmestju, kjer živi 300.000 črncev, so proglasili bo j kotno akcijo proti številnim italijanskim gostilnam in ljudskim kuhinjam.   Prav tako bojkotirajo tudi
poulične prodajalce italijanske narodnosti.
Polkovnik Herbest Julian, ki je med svetovno vojno zaslovel kot najboljši letalec, je izjavil, da bo z desetorice svojih tovarišev ustanovil prostovoljni letalksi oddelek, ki se bo za primer vojne priključil abesinski vojski. Abesinl£ primanjkuje letalskih sil, zato jI hoče pomagati s svojimi tovariši, ker se čuti z njo enega rodu
Ultimat Nemčiji?
Mussolinijeva intervencija v Londonu in Parizu — Italija bi rada imela čisto situacijo v Evropi, da bi se
mogla „posvetiti44 Afriki
London, 20. februarja, r. Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov je Mussolini v Londonu in Parizu izrazi] željo, naj bi se pospešila diplomatska pogajanja glede sklenitve paktov v smislu londonskih predlogov. Mussolini se zavzema za to, da bi se situacija Čimprej razjasnila. Zato naj bi se poslala Nemčiji ultimativna zahteva,
ki bi jo podpisale Italija, Francija in Anglija. Nemčija naj bi najkasneje đo 15. aprila definitivno sprejela aH pa odklonila londonske predloge. Ce ne pride do sporazuma, naj se sklene vzhodni pakt tudi brez Nemčije. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih diplomatskih krogih, soglaša s tem tudi Rusija, ki je sploh mnenja, da se brez poprejšnje
jo interesi našega izvoza« Z dajnega mesta je bflo obljubljeno, da se bo storilo vse, kar je mogoče.
Nenadna prepoved uvoza se tolmači kot posledica vojnih priprav v Italiji, ker hoče italijanska vlada vsa razpoložljiva denarna sredstva uporabiti v prvi vrsti za financiranje vojaškega pohoda na Abesinijo.
sklenitve vzhodnega pakta ves ostali program londonskih predlogov ne more izvesti.
London, 20. februarja. AA. »Times« poroča, da je včeraj stalni odbor ministrov za razorožitveno vprašanje podrobno proučil nemški odgovor na an-gleško-francoske predloge. Danes bo o tem sklepal ministrski svet. Veliki londonski list trdi, da je ministrski odbor za razorožitveno vprašanje sklenil soglasno, da je treba obravnavati francosko-angleške predloge kot nedeljivo enoto in da zaradi tega ni mogoče dovoliti, da bi se med nadaljnjimi pogajanji posamezna vprašanja ločila iz celote. Verjetno je, da bo angleška vlada zaradi tega prosila nemško vlado, naj pove svoje stališče o celotnem franco-sko-angleškem predlogu.
Berlin, 20. februarja, g. »Volkischer Beobaehter« nastopa danes v vlogi odvetnika za evropsko idejo s tem, da hoče zavrniti vse izven evropske zveze in vplive na evropske države. Povod za to narodno-socialistično stališče neobičajno konstrukcijo daje listu francosko-rusko sodelovanje in vzhodna pogodba, ki jih označuje kot kvarna vpliva za skorajšnja pogajanja med Nemčijo in signatarnimi državami londonske pogodbe.
Kralj Boris obolel
Sofija, 20. februarja. AA. Nj. VeL kralj Boris je obolel na lahki gripi. Po nasvetu zdravnikov mora ostati nekaj dni v postelji.
Olajšave dolžnikom Hipotekarne banke
Beograd, 20. februarja. AA. Državna hipotekama banka razglaša, da je rok za olajšave, dovoljene bančnim dolžnikom s sklepom upravnega odbora od 16. avgusta 1934. leta, podaljšan do 1. junija 1935. leta.
Dolžniki Državne hipotekarne banke, ki se teh olajšav še niso poslužili, se pozivajo, naj to store čimprej. Dolžniki s področja centrale naj se obrnejo na ravnateljstvo v Beogradu, dolžniki iz notranjosti pa na podružnice in izpostave.
Francija in tujci
Pariz, 20. februarja. AA. Na snocnji seja parlamenta je bil del razprave posvečen vprašanju tujcev v Franciji. Na interpelacijo socialističnega poslanca Mata je notranji minister Regnier izjavil, da bo Francija tudi v prihodnje dovoljevala pribežališče poHtionim beguncem pod pogojem, da zanj prosijo, da ga ne zlorabljajo in da iz tega ne kujejo nikakšnih pred-pravic. Izgon tujcev iz Francije se izvrši tele po proučitvi vsakega primera .posebej. Ta proučitev je v rokah upravnega so* di&ea, ki mu predseduje minister Herriot. Do zdaj so izgnali predvsem tiste tujce, ki niso politični begunci in ki so bili brez delovne Izkaznice. Mnogo teh se Je vnovič vrnilo v Francijo. Notranje ministrstvo proučuje zdaj motnost, da jih zaposli po kolonijah.
Volkovi napadli otroke
Sofija, 20. februarja. AA. v neki vasi blizu Custendila so volkovi napadli dva otroka, ki sta se vračala iz šole. Enega bo raztrgali, dragemu pa se je posredilo, da je splezal na drevo Ker ni bilo od nikoder pomoči, so volkovi oblegali drevo tako aoigo, da Je otrok na njem zmrznil.
Leto 1935 bo odločilno za mir in demokracijo
Dr« Beneš
o mednarodnem položaju — kriza je prekoračila svoj višek
Praga, 20. februarja, r. Zunanji minister dr. Beneš je imel včeraj v Kolino govor, v katerem je med drugim izjavil, da je višek gospodarske krize že za nami. »Prišli smo,« tako je dejal minister, »na prag boljših časov. V evropski politiki je boj za ravnotežje med silami prišel v stadij, v katerem se bo pokazalo, aH se more Evropa združiti za zavarovanje miru. Leta 1935 bo
Joža Tomše 8$ letnik
Danes praznuie v krogu svoje družine upokojeni general Joža Tomše redek jubilej: 85 letnico svojega rojstva. Jubilant je bil rojen na Polici pri Podnartu in ie Študiral v Ljubljani, pozneje pa v Kranju. Njegov oče, po domače Nori nov, te sicer hoteL, da bi šel sin v lemenat, toda Jože jo Je rajši mahnil na visoke sole na Dunaj.
Bil je izboren matematik in je zato sklenil, da se odloči za profesorski stan, ko pa je odslužil prostovoljsko leto pri artiljeriji, se je tako vživel v vojaški stan, da je sklenil prestopiti v kadetnico. Bil je tudi tu kakor na srednji soli med odličnjaki in po končanih študijah je postil poročnik pri nekdanjem 13 a o. topnicarskem polku. L. 1873 se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, kjer se je prav izkazal. Zaradi svojega znanja je bil pozneje povišan v Sin majorja ter postal učitelj v strokovnem artilerijskem tečaju.
Po 40 letih službovanja je stopil v pokoj, ob izbruhu svetovne vojne pa je bil reaktiviran in povišan v feldmaršallajtnanta. Ves Čas vojne se je mnogo pečal s Študijami artiljerijske tehnike, ki jo je mnogo izpopolnil. Bil je vedno prepričan in zaveden Slovenec in mnogi se ga z veseljem spominjajo izza svetovne vojne, ko jim je pomagal na varna mesta ter jih zaščitil pred preganjanjem.
Po svetovni vojni je bil zopet upokojen in sedaj živi deloma v Ljubljani, deloma pa na svojem priljubljenem posestvu v Pod-brezjah z ženo Josipino iz znane Paviinove rodbine. Jubilantu kličemo: Se na mnoga leta!
Utopljenca
Ljubljana, 20. februarja. V nedeljo 17. L m. je turbinski ertrežaj na Fužinah opazil na grabljah moško truplo. Utopljenca so potegnili iz Ljubljanice in obvestiti orožnike. Ugotovili so, da s?re za -približno 40 do 50 let starega moškega srednje postave, okroglega obraza, močnega debelega vratu. Na sebi je imel zeleno-rja-vo preprosto obleko z enakim telovnikom, pod hlačami pa je nosil še druge iz blaga, ki so bile zelo raztrgane. Na sebi je Lmel tudi navadno srajco, bil pa je brez spodnjih hlač. Njecove ideoiitete še niso ugotovili, po veeh znakih sodeč gre za nekega delavca ah morda berača. Truplo je ležalo v vodi štiri do pet tednov. Ker n»i bilo na njem nobenih znakov nasilja, eo ga pokopali pri Devici Mariji v Poliu.
★
Istega dne so našli ob Gradaščici blizu Vojnoviceve tovarne na Viču lep črn moškn klobuk z monognamom R. S., poleg njagu pa žalni robec m majhno stekleniSieo, ki ie bila do polovice izpraznjena in je dišala po kislini. Domnevajo, da se je morda kdo zastrupil in nato skodli v vodo. Gradaščico so sicer vso preiskali, ker je pa voda kalna, niso ničesar našli.
Kdor bi kaj vedel glede identitete gornjega utopljenca in drugega dozdevnega po€rrp*an«,  na i   isvi   pri«tornim oblastem
Dunalstca opoldanska vremenska napoved za četrtek: jasno, zjutraj mraz, podnevi toplo.
za varnost miru In demokracije odločil ne važnosti. Prepričan sem, da se bodo posamezne fronte, ki bodo čuvale mir. opredelile v skupine. Mala antanta se >r še bolj konsolidirala. Orientacija Italije se približuje Franciji in s tem tudi Man antanti.« Minister upa, da bosta v nadaljnjih pogajanjih tudi Nemška In Poljska podpisali delo za mir.
Jugoslovanski književniki v Sofiji
Sofija, 20. februarja, t V Sofijo je prispelo več jugoelovenakih književnikov, ki bodo gostje Narodnega gledališča v Sofiji in PenJduba. Med njimi je rudi Branialav Nušić, čeg ar komedijo »Žalujoči ostali« bodo danes predvajali v Narodnem gledališču. Z Nušićem so prišla v Sofijo kniržev-niki Predić, 2ivjonović, Manojlović in drogi ter režiser beograjskega Narodnega gledališča Kulundžič. Za današnjo predstave so vstopnice že vse razprodane.
Fuzija romunskih strank
Bukarešta, 20. februarja, g. V političnih krogih se govori o fuziji med strankami maršala Avaresca, Jurija Bratiana in Mania ter njihovi združitvi z narodno kmetsko stranko. Maniu je imel včeraj razgovor s podpredsednikom stranke Jurijem Bratianom o tej stvari. Maršai Avarescu, ki biva trenutno v Italiji, se bo v teku tega tedna vrnil v Bukarešto ter prevzel vodstvo nove politične skupine.
Barthoirjeva zapuščina literatom
Pariz, 20. februarja. AA. Po oporoki pokojnega francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja, je Francoska akademija, ki jo je pokojnik postavi! za izvrsiteljico svoje oporoke, dobila nalog, da ustanovi tri književne nagrade, in sicer nagrado Louisa Barthouja za književnike, nagrado Alice Barthoujeve za pisateljice in nagrado Masa Barthouja za pesnike izpod 30 let. Prva nagrada znaša 25.000 frankov, drugi dve pa po 15.000 frankov
Zločin pijanca
Maribor, 20. februarja.
V Bresternici pri Mariboru se je odigrala včeraj ponoći krvava tragedija Tam živi 60-letni Ivan žavcer v skupnem gospodinjstvu z vdovo žunko in njenima hčerkama, 18 letno Matildo in 7 letno Marno na malem posestvu. Večkrat je prišlo med žunkovo In Žavcerjem do prepira, ker je stari preko mere pil. Kadar je prišel pijan domov, je tudi pretepal obe hčerki. Sinoči je prišel Zavcer zopet nasekan domov in brez povoda je pričel Izzivati ter pretepati hčerki. Ko sta hčerki dejali, naj ju pusti pri miru in gre spat. ker je ura že okrog polnoči, je 2avcer nenadoma pobesnel, pogTabil kuhinjski nož in z njim zabodel 18 letno Matildo v prsa in hrbet ter ji nevarno ranil tudi pljuča, njena sestra Marija pa je dobila več sunkov v pleča Ko je 2avcer videl, kaj je storil, je pobegnil in se vso noč potikal okrog Kamnice, kjer so ga davi izsledili v neki gostilni in aretirali.
Mati obeh težko poškodovanih hčerk, kateri se je posrečilo zbežati, je po krvavem dogodku takoj alarmirala vso vas. Vaščani so poklicali na pomoč mariborske reševalce, ki so obe dekleti prepeljali v bolnico v Maribor.
Rabelj Hart pride popoldne
Krvnik Hart je bil pismeno obveščen šele včeraj in zato pričakujejo njegov prihod za danes popoldne v Maribor, da izvrši  jnstifikacijo Laknerja in Pančurin
Borzna Doročils.
LJUBLJANSKA BORZA
(Z všteto premijo 28i>,/o). Ameterdam 2967.87-2982.47, Berlin 1756.08—1769.9* Bruselj 1025.20—1029.27. Curib 1421.01 do 1428.08. Lonion 213.36—215.41, Newyork 4339.40—4375.72. Pariz 289.60—291 OS, Praga lS3.a=>—184.46. Trst 370.25—373.34, Av atrijski šiling v privatnein k>iringti 820 do 8.30.
INOZEMSKE BORZE Zurich. 20 februarja. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15 05. Ne v York 307.875. Bruselj 72.075. Milan 26.10. Madrid 42.2?5. Amsterdam 208 8.V Berlin 123.875. Imnaj 57 Praga 12.91, Varšava 58.325.
Stran 2.
»SLOTKlfSKl rfAROrx, dne 20. februarja 1935
Stfv. 42
DANES PREMIERA
ob 9.y4 uri
najnovejšega originalnega ruskega mmdkalnega velefilma
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
PESEM VOLGI
V glavnih vlogah:
M. VIKTOROV J. ZEJMO GARDLN in TENJLN
Režija:
M. Donaldj, V. Legošin Glasba: O. Lobaoev.
Socialni pomen
delavske kuhinje
Delavska kuhinja je aktivna kljub skrajno nizkim cenam in ima vedno več gostov
Ljubljana, JO. februarja.
V Delavskem domu je važna socijalna ustanova, Borza dela; socijalni značaj pa moramo priznati tudi delavski kuhinji, ki je v kletni etaži pod prostori Borze dela. Delavska kuhinja je bila ustanovljena predvsem z namenom, da nudi delavstvu in malemu Človeku sploh ceneno in dobro hrano. In ker kuhinja res služi temu namenu, je njen socijalni pomen nedvomen.
Delavska kuhinja je po svoji moderni ureditvi ter obratovanju posebnost med našimi javnimi kuhinjami. Projektant arh MušiČ je prilagodil posebej, glede na zahteve moderne javne kuhinje, načrt, p° temeljitem študiju. Ker so torej prostori že izgrajeni ter porazdeljeni za svoj namen, je izpolnjen prvi pogoj moderne javne kuhinje. Vendar ni vse odvisno le oči prostorov, kajti brez smotrenega, strokovnega in agil-nega vodstva kuhinja ne more obstojati. Pomisliti je treba, da se mora delavska kuhinja sama vzdrževati in nuditi delavstvu hrano po brezkonkurenčnih cenah, da je v resnici delavska Ako bi bila hrana samo cenena in ne tudi dobra, bi kuhinja ne imela gostov. Številke poslovanja delavske kuhinje nam pa kažejo, da se je kuhinja dobro uvedla in da posluje zadovoljivo brez fondov in podpor. Hrana je v splošnem dobra in obilna, ako bi pa kuhinja imela večja sredstva, bi se s kakovostjo njene hrane ne mogel nihče kosati. Dovolj je že. ako povemo, da po tako nizki ceni doslej delavstvo Se ni dobivalo nikjer drugje tako dobre hrane.
Obratovanje kuhinje je v pravem pomenu besede socijalno. Kuhajo v velikih kotlih na paro, kar ni le ekonomično, temveč tudi praktično. Večji kotel vsebuje 250 1, trije pa po ISO L Ze iz tega se vidi, da je obrat velik, število 360 do 4o0 gostov opoldne v zimskem času. pa to tudi dokazuje. Poleti, ko se koncentrira več delavstva v Ljubljani obeduje v delavski kuhinji na dan do dOCl ljudi, torej toliko, kot v velemestnih javnih kuhinjah. Pečnjak, manjši in večji štedilnik so kurjeni s plinom. Vodovodne pipe so nad kotli, da ni treba donašati vode. V Jedilnici je prostora za 130 do 140 gostov, j osebnih primerih na tudi za 180. Čas ko->ila je od 11. do 14.30 ter se gostje lahko razvrstijo, zlasti, ker je postrežba dobro organizirana. Za vstop v kuhinjo, kakor za izhod, so posebna vrata, da ni nepotrebnega prerivanja pri vratih. V prednjem prostoru pri blagajni si kupi gost nakaznico za hrano. Lahko izbira med tremi vrstami kosila. Za 4 Din prejme kosilo z mesom, tako dobro, da je lahko zadovoljen tudi bolj razvajeni gost Zato je med gosti tudi mnogo uradnikov in visokošolcev. Omizja so ločena po vrstah hrane, da je postrežba hitrejša. Dočim dobiš za 4 Din kosilo z dvemi prikuhami. mesom, kruhom in poljubno količino juhe, je po 3 Din kosilo s postno juho (poljubna količina), dvemi prikuhami in kruhom. Rekordno nizka cena je pa nedvomno kosilo po 2 Din. Pečenke se-
veda ne morejo nuditi po tej ceni, pač pa poljubno količino juhe s kruhom ali dve prikuhi in kruh. Zdaj je največ gostov, ki jemljejo boljše kosilo, dočim so poleti v večini oni, ki obedujejo za 3 Din. Delavska kuhinja nudi tudi cenen in obilen zajtrk in večerjo. Delavci, ki so potrebni obilnega zajtrka, lahko dobe pol litra mleka ali kave za 3 Din, navaden zajtrk pa stane 2 Din. Večerja je vedno dobra; navadno so mesne jedi, a ne le iz govedine, temveč tudi prašičje meso in teletina Abonenti imajo posebne ugodnosti; pri boljšem kosilu prejmejo ob nedeljah pečenko, pri kosilu po 3 Din pa govedino.
Kuhinja ima velika skladišča, ki jih dobro napolnijc zlasti jeseni; založe se s krompirjem lani so ga kupili 2 vagona — pripravijo kislo zelje, vlože stročji fižol in sploh poskrbe, da imajo dovolj dobrih živil v mesecih, ko se cene nekoliko dvignejo. Za špecerijsko blago imajo posebno skladišče, prav tako za zelenjavo, odnosno sočivje. Evidenco o porabi vodijo tako natančno za vsak dan. da vedo ob vsaki priliki do kilograma točno, koliko živil je v zalogi. Voditeljica kuhinje napravi vsak dan kalkulacijo na podlagi jedilnika in vselej zvečer ve, Če so dobro gospodarili. O dobičku se ne more govoriti, saj delavska kuhinja ni podjetje v trgovskem smislu, temveč v pravem pomena besede noči jalna ustanova; ves prebitek porabijo zopet za kuhinjo samo, v dobrobit malega Človeka. Le nekaj odslotkov je prebitka, ki se porabi za vzdrževanje naprav in izpopolnjevanje inventarja. Zamolčali ne smemo žalostnega pojava, da je med gosti kuhinje tudi nekaj elementov, ki nimajo čuta za skupno last in korist ter škodujejo na podel način so-gostom. Tatvine jedilnega orodja so skoraj vsakdanje.
V kuhinji so zaposlene 3 kuharice (glavna in pomočnici), v jedilnici streže 5 do 7 postrežuic. ki sicer tudi pripravljajo zelenjavo ali sočivje za kuho, tri dekleta pomivajo posodo, skladiščnica ima pa dovolj dela v velikih skladiščih. Kazen blagajnika so zaposlene v kuhinji same ženske moči, kar dokazuje, da so ženske sposobne voditi tudi večje obrate. Značilno je tudi. da je vodstvo kuhinje prav tako v ženskih rokah; gdč. S. Rozmanova se je izkazala nad vse pričakovanje, kar dokazuje tudi to, da se prijavlja vedno več skupin na hrano, ta ko n. pr. ob priliki zborovanj v Ljubljani, večjih prireditev, tečajev itd. Za obratovanje kuhinje se pa tudi zanimajo gospodinje, vodstva gospodinjskih tečajev i. dr. Zvezi gospodinj je gdč. voditeljica pred dnevi razložila obratovanje kuhinje in ob tej priliki je tudi predavala o serviranju. Prava sreča je, da ima baŠ delavska kuhinja izvrstno >trokovno moč, ki je že z dosedanjim delom dokazala (saj je postavila kuhinjo na noge), da bo Še mnogo koristila dobri stvari — izboljšanju socijalnih razmer v Ljubljani z res pravo delavsko kuhinjo.
iz priznanih ljubljanskih in tudi drugih B kleti, samo po sebi se pa razume, da bodo sodelovali tudi najboljši kuharski umetniki. Prireditev bo v vseh dvoranah Uniona. Gostje v stranskih dvoranah ne bodo prikrajšani med zabavnim delom prireditve, ker bodo povsod montirani zvočniki. Skratka, mislili smo na vse, da bi Čim bolj ustregli Ljubljančanom, ki pač ne bodo mogli uiti skušnjavi, da bi ne šli na tako lepo prireditev. In kdor bo prišel, najsi bo še tako zakrknjenega srca, ne bo mogel ostati mrk. Čim več bo pa veselih udeležencev, tem več se bo posušilo solz tistim, ki ne morejo misliti na zabavo.
Da se
U v: i
o odprla srca in roke Ljubljančanov • • *
priredi mestna občina 2. marca do brodelno prireditev v velikem slogu
ter z bogatim sporedom
Ljubljana, 20. februarja. • Včasih je bil predpust najbolj veseli Čas, \ dandanes je pa marsikomu vsak dan pepel- j niča. 0 tem bi vedeli zlasti mnogo povedati na mestnem socijalno političnem uradu. Toda ob tej priliki sem se namenil tja, da mi povedo kaj vesele j šega, pred Čimer ne zatiskajo ušes tudi meščani, ki se ne zanimajo posebno, kaj se prav za prav godi na socijalnem uradu. Načelnika socijalno političnega urada mestne občine g. dr. M. Rusa sem našel na seji prireditvenega odbora. Sami mestni uslužbenci tvorijo ta odbor ter se posvečajo z vso vnemo delu izven svojih uradnih ur, čeprav ni zabava pripravljati tako veliko prireditev, kakršna se nam obeta 2. marca v Unionu.
Obrnil sem se na g. načelnika z vprasa-pjem: Ali je bila dobrodelna prireditev tudi letos tako potrebna, kakor je bila prejšnja leta?
— Potrebe so vsako leto večje. Nedvomno zasledujete številke o neprestanem naraščanju pomoči potrebnih in na našem uradu se vsak dan nudi pretresljiva slika bede, ko množice čakajo pred vrati, ko moledujejo s povzdignenimi rokami za podporo: neštetim revnim je socijalni urad zadnje pribežališče, ko se ne morejo več obrniti nikamor drugam po pomoč. In teh ljudi je čedalje več. Neprestano 3e prijavljajo novi, ki ne prejemajo podpore na Borzi dela in ki nimajo zaslužka ter ne najskromnejših sredstev za preživljanje. Posledice bede. ki se nemore več skrivati, opažamo marsikje kjer jih še doslej nismo. Otroci na šolah *o slabi, preslabo hranjeni, slabo oblečeni, neprimerno obuti Roditelji si trgajo od ust za otroke, a jim ne morejo pomagati. Kdor opazuje žalostne pojave tako blizu, kakor na socijalnem uradu, mu mora krvaveti srce. Toda tudi tam. kamor se obračajo revni z zadnjim upanjem, jim ne morejo po magati. kakor hi jim radi. Sredstev je premalo! Proračunske postavke za socijalno skrbstvo ne zadoščajo. Socijalni urad mora
iskati druge vire dohodkov, kar je seveda težka naloga.
_ Vsako leto prirede mestni uslužbenci
nabiralni dan pod geslom »Delavec za delavca«; potrkajo na dobra srca posameznikov, nabirajo po hišah in na cesti. Uspeh je sicer lep, letos so nabrali 50.000 Din, vendar tudi to ne zadošča. Pomisliti je treba, da je v Ljubljani nad 10-000 podpore potrebnih ljudi. Bivši župan, sedanji ban dr. Dinko Puc, je o novem letu pisal premožnejšim meščanom, naj se spomnijo naj-bednejših vsaj z majhnimi prispevki. Toda le nekaj se jih je čutilo dolžnih pomagati trpečemu bližnjemu: kdove, kdaj se bo vzbudil socijalni čut še pri drugih?
— Mestna občina prireja zdaj četrto leto dobrodelno prireditev. Njene prireditve so zdaj že na glasu kot res vzorno pripravljene, na umetnostni višini, velikopotezne in družabno na višku. Letošnja prireditev bo na pustno soboto; razen lepega koncerta bo program vseboval še marsikaj, da se bodo Ljubljančani lahko oddolžili tudi pustu.
Občinstvo se že zelo zanima za podroben spored prireditve. Ali je že sestavljen?
— Podrobnosti vam zdaj še ne morem izdati. Spored bo objavljen prihodnje dni. Lahko pa sprevidite že naslednjega, da bo prireditev res na višku. Koncert bo trajal nad eno uro. Prijetna, ne pretežka glasba in lepe domaČe pesmi nas bodo razvedrile. Sodeloval bo radijski orkester, pomnožen z orkestrom želez, glasb, društva. >Sloee<. >Ljubljanski Zvon« bo zapel več pesmi. Nastopi tudi zbor ženske gimnazije (liceia) in zbor »Sloge«. Po koncertnem delu bo bogat zabavni spored. Pridobili smo k sodelovanju gledališki ansambl Narodne čitalnice v Kranju in številne naše priznane gledališke umetnike, ki so z veseljem pristali, da sodelujejo ter koristijo dobri stvari. Prav tako so se dela lotili z vnemo magistralni uradniki. Zelo so marljivi, kar pomeni, da si smemo mnogo obetati od prireditve Paviljoni bodo založeni z najboljšim, s pijačo
Koncert čelista Leskovica
Ljubljana, 19. februarja. Vodstvo Orkestralnega društva Glasbene Matice nam je v pond. nudilo nenavaden uži tek. Zagotovilo si je prijazno sodelovanje našega domačega, najboljšega čelista B. Leskovica ter uvrstilo v svoj letošnji delovni program tudi večer klasičnih koncertov za čelo.
Čelistoveki nastopi so pri nas že sami po sebi redkost. Prav poseben pečat pa je ponedeljski koncert dobil s tem, da je sprem ljavo oskrbel orkester in da so na programu bili kar trije koncerti iz klasične dobe. Torej, v vsakem oziru izrazit stilni večer, ki nam je nudil globok vpogled v glasbeno literaturo pred nekako 150 leti. Ta doba je gojila prav poseben kult glasbe in so tedanji stvaritelji mogli in znali eliminirati vse, kar bi kakorkoli kvarilo stilno enotnost tako glede zunanje, ušesu prijetne in dojemljive melodične linije, kakor tudi glede notranje, idejne konstrukcije: glasbene forme v arhitektonskem oziru.
Prvo bi bilo odveč povdarjati, saj govori zanjo ie velika ljubezen, s katero 3egamo po repertoarju iz  klasične   literature, pri kateri se opajamo  nad  profinjenost jo glasbenega izraze van ja, ki je tedanji dobi dajalo esencijalen karakter.   Druga, arhitekton-j ska plat, pa je stvar temeljitega poznavanja, j vseh gradbenih principov.   Stvar se da naučiti s studiranjem klasikov, ki so svoj mu-j zikalni izraz vklenili v jasno in koncizno I obliko, na kateri ni mogoče popravljati ab-! solutno ničesar.
Klasična doba je bila ona. v kateri so znali združiti oba navedena elementa v celoto, ki mora danes in za vedno vzbujati občudovanje vsega glasbenega sveta.
Na sporedu so bili trije mojstri: Tartini, Boccherini in Havdn.
2e zasnova programa samega kaže na poznavanje stvari in na logično gradacijo, za katero gotovo ni bila merodajna niti razvrstitev po starostnih principih, niti ona po uporabljeni množini instrumentalnega materijala. Rekel bi, da je odločevala tu edi-nole glasbena idejo, tako da je zanimanje za predvajanje z vsako točko moralo rasti.
Tartini (koncert v D-duru) je najstarejši izmed trojice in nam predstavlja jasen slog v vsakem oziru. Pri njem še ne najdemo one do najmanjše potankosti izdelane oblike, ki je svoj višek dosegla kakih 40 let kasneje pri nemških klasikih. Tartinije-va oblika je bolj primitivna od onih, ki sta se jih poslužila ostala dva avtorja. Toda, kakor je Tartini jasen in prodoren glede oblike, takega se izkaže prav posebno glede melodične linije. Njegova linija je lahka in vesela, nekam muzikantovska, kar se posebno izraza v solistovem partu, ki polušal-ca absolutno nikoli ne utrudi.
Boccherinijev koncert v B-duru nam ie kaže večjega mojstra, ki se že takoj ob pri-Četku skladbe s skoro nesluteno zanosito-stjo dvigne s svojim orkestrom preko nas vseh. Njegov izraz poje, tako da moramo tej skoro bi rekel — erupciji kakor očarani prisluhniti. Lahkotnost s katero je pisan tretji stavek koncerta, nam pa kaže mojstrovino svoje vrste. Koncert je originalna, za čelo pisana skladba, ki tvori železni repertoar vsakega virtuoznega Čelista.
Havdn je po uporabljenem instrumentalnem materijalu najmasivnejši med vsemi trend. S svojkn koncertom v D-duru vtpVrva nekam umerjeno, as t o pa tembolj prepričujoče. Solistorcki pa rt vsebuje mar sikak trd oreh m je isveden na prav poseben. Havdnu lasten način.
Podajanje skladb je bilo v vsakem oziru prvovrstno.
Čeliet Leskovic nam je zopet enkrat pokazal svoje temeljito poznavanje klesične-ga etila, podal nam je vse svoje tehnične zmožnosti do najbravuroznejših kadenc, jci so občinstvo naravnost fascinirale. V kan-tfleni pa ;e dokazal, da je izvanredno muzikalan in globoko čuteč umetnik. Njecovo izvajanje ie bilo naravnost svoistveno. tako da je laski posamezni skladbi, vsakemu posameznemu stavku znal dati oni pravi Maj, kakor si ga je komponist zamislil. Da js bil solist v najzivahnejšem kontaktu z občinstvom, dokazuje nadvse topel aplavz, ki ga je bil deležen in ki se je do viška stopnjeval ob koncu isvaianja programa. Mislim, da more biti Leskovicu v iz»redno toolo zadoščenih, da cra je občinstvo. W je dvorano Filhnrmonične družbe skoro popolnoma zasedlo, še in še priklicalo na r>der. Vedno pripravljen na uslugo in t* smehljajem na obrazu ter ne poznavajoč nobene utrujenosti in izčrpanosti se je moral končno Še park rat odzvati nenehajočemu nplavsu. Dodal je Albenizovo >Malagueno<, Sa'rrf-Saensovega večno lepega >Laboda« in za zaključek vSerenado* od Casaadoj«.
Leskovic je feliet najodJičnejših kvalitet in morajo naši merodajni faktorji gledati, d« nam se oh ran $70 v ponos domaČemu konse rva tori fu. iz katerega je izšel. Njegova visoka umetniška osebnost na nam ie porok, do smemo od njega pričakovat
še več takih večerov, kakor je brl včerajšnji.
Orkestralno društvo, ki je bilo pomnoženo m koneervstorijakimi gojenci in v pihalih s nekaterimi drugimi godbeniki, je to pot zopet utrdilo sloves, ki ge uiiva v naših krogih. Jtfjega dirigent L. M. fiker-janc js znal hi prvotno amaterskega ansambla ustvariti s svojim temeljitim znanjem in muzikalno avto ri ta t i vn ost jo korpus, s katerim je vsekakor treba račune ti Dirigdot dker janc je. zvest svojemu načelu, dirigiral vsa program na pamet. Kaj to pomeni, pa vs vsak strokovnjak; pokazal se je mola na svojem mestu, ki se zaveda odgovornost, ki jo ima as razvoj vsega našega glasbenega ustvarjanja: resen in požrtvovalen in — kar js glavno — iared-no žilav in vztrajen naj nam izvede program, ki si ga je zasnoval in ki daje nas! sodobni glasbeni kulturi svojstven pečat.
Zavedajoč se napram solistu podrejene vloge, je orkester znal ostati v izredno fi-
ni, mojstrski rezerviranosti, puščajoč glavno in edino besedo solistu. Solist mora priti s svojimi nebrojnimi melizm absolutno nad spremljavo, ki ga nikakor ne sme prevpiti, kar je posebno za spremljevanje v komornom orkestru neizpodbitne važnosti, saj je večina instrumentov solistovemu instrumentu najsorodnej^a. Vsako najmanjša ne-liskretnost lahko ub je značaj solistoveua mimici ran ja, Eooac se je Skerjanc glede orkestra prav dobro zavedal, ne puJčajoč ga, da bi prišel preko gotove spremljajoče vloge. V tutri-mestih pa je orkester zapel in lablestel s primernim, stilu odgovarjajočim zaletom in silo. Takemu spremijeva-nju vsa Čast.
Podobnih koncertov si Želimo ie. Veliki vzgojni pomen, ki ga imajo take prireditve posebno za našo mladino, ki se je posvetila glasbi, je na dlani. Jasno |s tedaj, da se je vodstvo Orkestralnega društva Glasbene Matice tega zavedalo, ko se je odločilo za včerajšnji Leskovicev nastop. A-t.
Odpor proti monopolu šolskih knjig
Akcija proti monopolizaciji šolskih knjig zavzema čim dalje večji obseg
Ljubljana, 20. februarja. Suoči so se vnovič zbrali v Ljubljani zastopniki  rasnih društev  in organizacij.
da razpravljajo o nameravani monopolizaciji šolskih knjig. Sestanek je vodil vodil predsednik Društva fciskarnarjev s. M. Hrovatin.
Organ izac i jam, ki so sodelovale pri prvem sestanku, sta se pridružili novi, in sioer Jugoslovensko profesorsko udruženje in Gremij trgovcev.
Zastopnik Jugoslo venskega profesorskega, udruženja prof. Marko Bajuk je razložil idejno stran zadeve in poudaril, da grozi naši narodni šoli z monopoJizaci->o šolskih knjig velika nevarnost, na katero so profesorja že davno opozarjali.
Zastopnik trgovcev Ivan Bahovec je poročaj, koliko je bilo odpora proti monopolu na šolske zvezke, ki pa se je pozneje kljub vsemu vendarle uvedel. Uspeh je bil ta, da so bili staršem vsiljeni dragi in slabi zvezki. Slaba je bila kakovost papirja in slaba tehnična oprema. Pri vseim se je dogajalo celo, da je monopol oddajaj zamazane in raztrgane zvezke in so se dogodili celo primeri, da je imel zvezek le po dva lista. Izrekel se je odločno proti monopolizaciji  šolskih knjiig.
Zastopnik Udruženja jugoslovensklh učiteljev Metod Kumelj je navajaj, da je izdajanje učnih knjig za narodne šole po predmetih učnega nacrt o protivno duhn sodobnih pedagoških načel moderne §ole. Pri uvedbi monopola na šolske knjige odpade tudi osebni interes zalagatelja, zato je gotovo, da bodo prihajale na trg učne knjige v slabem ln celo nerabnem stanju, kakor se je to dogajalo z zvezki. Monopol bo prinesel občutno podražitev šolskih pripomočkov. Sploh pa je razpis za šolske knjige, e katerim se začenja izvajati monopol na šolske knjige, neprimeren tudi zato, ker še niti niso izdani definitivni učni načrti.
Zastopnik društva *šola in dom. prof. Venčeslav čopič je navajal, da je zakon o učnih knjigah pokazal, odkar je v veljavi, toliko «*!abth strani, da je nujno potreben izpremembe. Monopol ne bo dal pedagoško in metodično najboljše sestavljenih knjig. Za starše pomeni uvedba monopola"
na šolske knjige povišano breme,   ki ga pri sedanjih gospodarskih   razmerah ne bodo zmogli.    Iz pedagoških in gospodarskih razlogov je monopol na šolske knji ge kvaren.
Zastopniki  knjigotrioev  so predlogi, pismen elaborat, kjer obširno prikazuje> škodljivost monopola na šolske knjige. -Mnenja so, da je potrebno monopoli»aoi>' opustiti, pač pa naj se izda naredba, da more  oetati  vsaka odobrena učna  knjj« i v veljava vsaj pet let, ker je pogosta m« njava šolskih knjig kvarna v pedagoškem pogledu  in povaroca star*em neprestan* stroške. Zlasti naj se ne menja knjiga tedaj, ko gre za nepomembne malenkostna raalike, večkrat celo le za vrstni red po gJavtj
Zastopnik  grafičnega  delavstva Drage tin Kosem Je izjavil,   da se organizacija imenovanega  delavstva pridružuje odpoar; proti  nameravani   monopolizaciji šolskih knjig Iz sooialnth razlogov.  Monopolizac-ja  pomeni  nevarno    ogrožanje erafičmh podjetli ki že Itak preživljajo t»-žke dn Saj stoji slabo naše časopisje in naša kn ga, ki se je bo tiskalo vedno manj. Neža poslenost grafičnega delavstva Je H velika in jo more z monopolizacijo povzročeni odvzem še del sedanjega posla v tis k&raah še znatno povečati. Poleg idejnih, pedagoških   ln  gospodarskih   razlogov si Ujo tudi socialni razlogi, da se namerava na  monopolizacija opusti.
Predsednik M. Hrovatin je jvoročal, da tudi  interesenti v  Zagrešil  in Beogradu slično razgovarjajo proti monopolu in priporočajo,    naj se nujno skliče anketa v Beogradu, ki bo določila ukrepe, ki naj izvedejo za opustitev monopolizacije. Ni daJje je poročal tudi   o   Izjavi Trgovski zbornice, ki  soglaša z  utemeljitvijo po*a meznih zastopstev, ki so se izrekla prot monopolizaciji šolskih knjig.
Zastopniki so končno sklenili,   naj m prihodnji teden skliče v Beograd obsežni anketa, na katero naj pošljejo organ iza« ' je in društva po enega zastopnika. Za tem naj  se  skliče   v  LJubljani  zborovanje ga stopnlkov   vseh   nacionaIn;b, Kospodarskif. in kulturnih organizacij, ki  naj zavzani« jo  stališče  k   nameravani monopolizaciji.
Zborovanje ljubljanskih lovcev
Ljubljanska podružnica Slovenskega lovskega društva ima 1170 članov
Ljubljana, 20. februarja.
V dvorani hotela »Metropola so se pred-j snočnjim zbrali člani ljubljanske podruz-: niče Slovenskega lovskega društva, da se pogovore o delovanju v preteklem poslovnem letu. Navzočih je bilo okoli 100 članov nem letu. Navzočih je bilo okoli 100 članov.
Občni    zbor je otvoril predsednik podružnice inspektor dr. Bevk, ki je pozdra-: vil goste, tako dr. Božiča kot zastopnika , direkcije gozdov,  predsednika osrednjega SLD dr. Lovrenčiča, zastopnika Ribarske-ga društva predsednika  insp.  šulgaja in ' podpredsednika Bogataja.    Predsednik se je nato spomnil tragične smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra i. TJedinite-lja, čegar spomin  so navzoči počastili s trakratnim vzklikom: Slava!
Predsednik se je nadalje spomnil desetih, med letom umrlih članov, katerih spomin so navzoči enako počastili z vzkliki.
V nadaljnjih izvajanjih je omenjal novo izišlo temeljito lov ako knjižno delo »Nas lov«, ki ga je uredil inž. Mirko šu-šteršič, založila pa Mohorjeva družba. Z veseljem je pozdravilo članstvo novi lovski zakon, ki bo v kratkem stopil v veljavo in ki ga bo Se dopolnjevala banovinska j uredba o lovu. Posebej je predsednik ome-i njal dejstvo, da je podružnica na dražbi
pri areakem načelstvu pokupila vse staro orožje in ga uničila, da ne bi prišlo v neprave roke, predvsem divjih lovcev.
Iz poročila tajnika g. Sile je razvidno, da ima podružnica sedaj že 1170 članov ter je v Sloveniji najmočnejša.
Blagajniško poročilo prof. dr. Novaka navaja, da je bilo denarno poslovanje podružnice zaključeno ob letu z dokajšujim prebitkom.
Revizor g. Janko Kocjan je predlaga! odboru razreanico, ki jc bila soglasno sprejeta.
V odbor so bili izvoljeni trije novi odborniki ln aicer: gg. Perko, dr. Novak in dr. Lenček. Izvoljenih je bilo tudi 6 članov v centralni odbor in sicer 5 starih, na novo pa g. Per Pri volitvah preglednikov računov sta ostala dva stara, na novo pa je bil izvoljen g. Vence Breznik.
Dr. Eberl je predlagal, naj podružnic i z vso silo dela na to, da se ukine banovinska davščina na puške. Dosedanja davščina obremenjuje samo prave lovce, dočim lovski tatovi, ki puške skrivajo in katerih bi bilo kmalu več kakor pravih lovcev, kot plačniki sploh ne pridejo v po-štev. Sledila je nato precej živahna deba ta, v kateri so se obravnavala še razna vprašanja. Zbor je potekel v popolnem redu ln končal precej pozno ponoči.
KOLEDAR Danes; Sreda, 20. februarja; katoličani: Elevterij.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ukradena nevesta ob 16., Pesem na Volgi ob 21.15.
Kino Ideal: Viktorija in njen huzar.
Kino Dvor: Beli demon.
Kino šiška: Lažna oporoka.
n. javna produkcija državnega konzervatorija ob 18 30 v Filharmonični dvorani.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo, predavanje g. Antona Flege ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
Ljudska univerza, predavanje g. dr. Robiča o vprašanjih iz filozofije ob 19.15 na državni trgovski akademiji.
I UMI M11 ■ LEKARNE Danea:   Dr  Kmet,   Tvrševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4,   ln Ustar,
šelenburgova ulica 7.
Čudno darilo.
— Ugani, ženica, kaj imam zadaj.
— Darilo zame, - Ne.
— No torej, tistih 500 Din, ki sem te včeraj prosila, da bi mi jih dal.
— Tudi ne.
— Potem pa res ne vem, kaj bi mosr-lo biti.
— Luknjo v hlačah.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda.  20:    Sluga  dveh  gospodov. Red Sreda.
Četrtek 21. februarja: Postržek. Red Četrtek.
Petek 22. februarja: zaprto. Sobota, 22,  februarja:  Siromakovo Jagnje. Izven. Znižane cene.
*
OPERA Začetek ob 20.
Sreda. 20. februarja: zaprto.
Četrtek, 21. februarja: Carmen. Gostujeta
sa. Ančica Mitrovič in jj. Josip Rijavec.
Izven.
Petek. 22. februarja ob 15. uri: Dorica pleše. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Izven.
Sobota, 23. februarja- Ple* v Savoju. Gostovanje gdč. Erike Druzovič. Izven. Cen1 od 36 Din navzdol.
Današnja   rpri zorite v    opere »Hoff-mannnvf* pripovedke« ie odpovedana, ker
je gm. Gjun^jenac bolna. Gostovanje goap. Rijavca je preloženo na jutri 21. t m. Poje *e Bizetova opera >Carmen<, v kateri poje z. Rijavec Don Joseja. v naalovn: vlo*n pa gostuje znana pevka ga- Andica MitroviV. Predstava }e izven Ta >Hoffmannove pri-povedfca* kupljen* vjtopnice veljajo za jutrišnje (foatovanje.
^tev. 4 2
SLOVENSKI NAROD«, dne 30. februarja 1935
dtna S.
Slab duh iz ust
vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepli obraz. Obe dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim čiščenjem priletno osvežu|OČo in okusno Chlorodont zobno pasto.
Chtorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-     Jugoslovanski proizvod.
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 15 z dne 20. t. m. objavlja uredbo o :zpremembi in dopolnitvi uredbe o tečajih za strokovno izobrazbo občinskih uslužbencem, odločbo o mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o oglašanju zdravil in zdravilnih specijalitet v dnevnikih ali na drug način, popravek v uredbi o uravnavi davčnih razlik po ČL 20 in 138 zak. o neposrednih davkih, odločbo glede oddajanja in prodajanja vzorcev zdravil, naredbo o uporabi v občinskih proračunih za leto 1934/35, obč. kmetijskim skladom določenih prispevkov, objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1935 za občino Šmarje pri Jelšah - okolica, odločbo kasacijskega sodišča glede advokatske nagrade in razne objave iz .Službenih novine.
— Iz zdravniške tJužbc. Dr. Metod Spindler in dr. Turin Janez, zdravnika v .Mariboru, ter dr Strnad Jože in dr. Zi-gon Aleksander, zdravnika v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino.
— Notarska vest. Notar Jagodic Karel cistopi službo javnega notarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah 1. aprila 1935.
— Odvetniška vest. V tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Tyrše-va cesta 1 je bil vpisan dr. Korče Adolf.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz 'osefove grenčice« jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo vodo« tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drog eri j ah in špecerijskih trgovinah.
— Dražba  kož divjadi v  Ljubljani bo
nepreklicno dne 25. L m. Ker se dražba v letošnjem letu ne bo več ponovila, naj vsi lovoi blago nemudoma pošljejo lovski prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana, velesejom.
— Kcmgres opekarnarjev v Zagrebu. V prostorih Zbornice za trgovino in industrijo v Zagrebu bo v dneh od 3. do 5. marca kongres opekarnarjev iz vee države. Na kongresu bodo razpravi j ari o strokovnih, tehničnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo opekarnarjev.
— Ivan Olbracht, »Hajduk Nikola šu-haj, roman. (rreiožila B. Borko in O. Ber-kopec. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 256. Opremil inž. arh. Dom. Se-rajnik.) V tem mojstrskem romanu prikazuje eden najodličnejeih sodobnih čeških pisateljev hajduško življenje in smrt vojaškega begunca Nikole Suhaja, ki je med vojno in nekaj časa po vojni oMadoval podkarpatstke goaodove. Domišlja ja preprostega ljudstva je že sedaj obdaja njegov *ik z legendami. Nikola suha j je postal i*inak, o katerem po jo pesmi. Pisatelj je posta viJ ^uhajevo usodo v okvir romantično davje pokrajine, v kateri še živi pe-ganskš bog z vllamd Ln čarovnicanri. — Skrivnosti in lepote podkarpataklh pra«o*-dov. življenje kulturno hi gospodarsko aa-es-talesra ljudstva, k! se trdovratno oklepa starih navad, šege Židov, k4 žive v tej pokrajini podobno kakor galiskri Ijnd-je, vse to je dobtto v Olbracht« pravega pr*-povednifca, ki je iz te snovi ustvaril nepozaben roman. Posebno zanimiv je opis Turevrata v nJ a ninski vasi; krasne so slike iz prirode; napeto je opisano zelewva-nje hajduka šuhaja, tega samotnega risa podkarpatskih gozdov. »Hajduk Nikola suha j c je doživel v češkem Izvirniku v treh letih devet izdaj in je bil do danes preveden v osem jezikov. Tiskovna zadruga ga je Izdala v okusni, kar salonski opremi. Stane: broširan 60 Din, vezan v platno 75 Din, rezan v porasnje 86 Din. — Novo lmJS^o toplo priporočamo 1
359 Zvočni kino Ideal BB
Samo ie danes ob i, 7. 1b 9.1/«
Paul Abrahamova
opereta ognjevitega jazza, sladkih melodij  ln  nepozabnih slagerjev
VIKTORIJA IN NJEN HUZAR
Svetislav Petrovič, Greti Tbelmer, Mihael Bohnen,  Fried) Schuster, Ernst Vere bes.
— Slovensko dekle je na ovitku nove številke ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, sport in modo »NAS VAL«, bogato s slikamd opremljeni tednik, ki prinaša zanimive beletristične prispevke naših najbolj priljubljenih pisateljev, nove igre za naše podeželske odre, izredno zanimiv in od številke do številke bolj privlačen Sel Catinijev roman »Emi-lk) Berenini«. — Nova številka nas uvaja v mednarodna prenos ljubljanske oddajne posiaje in prinaša slike skladateljev Gallusa, Adamiča, Lajovica in Tomca, sliko zbora Glasbene Matice in zborovodje Mirka Poliča, seznanja nas s koncertom pevskega društva »Sava«, z zakonom o pobijanju radijskih motenj in z izpre-membami predpisov o radiofoniji. Filmski del govori o ruski filmski produkciji. Izredno posrečena je v »Našem Valu? na novo uvedena kulturna kronika, ki nas v slikah seznanja z vsemi važnimi dogodki. V zbirki portretov je tudi slovenski delavski pisatelj Tone čufar, čegar komedija *AxoerJšfca ta&alam« prione v kratkem
izhajati v .Našem valu«. Ivan Vuk je prispeval prijetno črtico iz Prlekije pod naslovom s Pol štirih«, prof. dr. Kolarič nadaljevanje tečaja 2a nemščino, nadaljuje se radijska tehnika in beležke iz radiofonije, gledališkega, filmskega ln modnega sveta V modni prilogi najdemo nove osnutke pomladanskih oblek, ki jih prispeva ■> Našemu valu« dunajski modni stro-kovnak Willy Ungar. Na posebni prilogi najdemo pregledno urejene sporede vseh važnih evropskih oddajnih postaj. — »Naš val« stane na mesec 12 Din. Zahtevajte brezobvezno na ogled eno številko. — Naslov; Radijska revija »NA6 VAL*, >— Ljubljana.
J N I N E"
Ta izborna jed naše domače tovarne »PE-KATETE* (makaroni, špageti in juhine zakuhe» se vsepovsodi po naši državi raz-pečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju. Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. — To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu.
— Poneveril je 80.000 Din in se obesil.
V gozdu pri Banjaluki so našli v ponede Ijek zvečer obešenega Antona Elsnerja, uradnika tamošnjega higijenskega zavoda. Ugotovili so, da se je pred o besen jem tudi dvakrat ustrelil v glavo. V njegovem plašču so našli štiri poslovilna pisma, staršem, ženi in otrokom, v katerih je pojasnil vzrok svojega obupnega dejanja. Mož je namreč poneveril večjo vsoto uradnega denarja, tako da je nazadnje nastal primanjkljaj do &0.000 Din. Ko je videl, da bodo nerodnosti v poslovanju blagajne odkrite, si je končal življenje.
I Zvočni kino Dvor |
Tel. 27-30 Danes ob 4^ 7. In 9. uri zvečer film o tihotapcih s kokainom
(f£e£i demon
Hans Albers, Gerda Maurus, Trude von Mollo in Peter Lorre.
— Pea čuvaj ima večjo plačo nego delavci. Pri planiranju terena za gradnjo gimnazije v Šibeniku Je zaposlenih več delavcev, ki imajo do 15 Din plače na dan, zanimivo pa je, da ima pes čuvaj višjo plačo nego delavci, kajti podjetje plačuje njegovemu lastniku za čuvanje 18 Din na dan.
— V Splitu se solnčijo in kopljejo. V Splitu je nastalo pravo pomladansko vreme in na Francoski in Dioklecijanovi obari, ki sta v zatišju, so se pojavili prvi kopalci. Voda je sacer še hladna, na solncu pa je prav prijetno, saj znaša temperatura nad 30 stopenj.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo, čez dan toplo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu 14, v Zagrebu L2» v Ljubljani 11.8, v Maribo-* m 10, v Beogradu, Sarajevu in Skoplju 9, v Rogaški Slatini 1. Davi je kazal barometer v LJubljani 769.2, temperatura je znašala —1.2.
— Namestu piramidona povžila sublimat. V nedeljo zjutraj se je z neke zabave vrnila domov Vera Vaniček, učiteljica meščanske šole v Pakracu. Tožila je, da jo boli glava, legla je v posteljo in misleč, da je vzela piraniidon, je naglo po* P-ki sublimat v prašku. Postalo ji je sia-bo in začela se je zvijati y groznih mukah. Prepeljali so Jo v bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več pomagata. Pokojnica se je sele pred 14 dnevi poročila z upraviteljem  bolnišnice v Pakracu.
Iz Ljubljane
—lj Okrajna organizacija JNS za dvorski okraj, XI. in XII. volišče, vabi svoje člane in. somišljenike, naj se takoj prepričajo, če so vpisani v volilni imenik, ki je razgrnjen pri mestnem poglavarstvu, MestnJ trg 2-11, soba ŠL 46.
I j— Predavanje v društvu »Pravnik«. V petek bo imelo društvo »Pravnik« ob 18. na sodišču v dvorani št. 79 predavanje. Predaval bo g. dr. Josip Voršič o zaščiti upnikov de lege ferenda. člani in prijatelji društva naj se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže.
—lj Predavanje SPD. Prihodnje predavanje Slovenskega planinskega društva bo obravnavalo najjužnejše kraje naše države, po svoji pokrajinski lepoti slovito Ohridsko in Prespansko jezero. Predaval bo docent univerze v Skoplju, naš rojak in znani umetnostna zgodovinar dr. France Mesesnel, ki bo poleg pokrajinskih lepot opisal tudi umetniško zgodovinske spomenike te pokrajine. Predavanje bo v petek 1- marca L 1. ob 20. v dvorani Delavske zbomice.
—U II. javna produkcija gojencev drž. konzervatorija bo drevi ob 16.30 v filhar-monični dvorani. Spored obsega skladbe za klavir, za en glas s spremljevanjem klavirja, za violino in klavir ter za 3 čeia in klavir. Nastopijo gojenci ravnatelja Betetta ter profesorjev Leskovica, Ravnika, Staniča, VVistinghausnove, Vogelniko-ve, Trostove. Zarnikove in župevca. — Vstop je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi za 2 Din pred vhodom v fil-harmonično dvorano.
—lj 250letnico  rojstva  slavnega klasika   Handla  bo  proslavila  Glasbena Matica z intimnim koncertom v petek 22. t. m v Hcbadovi pevski dvorani,   na katerem
bodo izvajali izključno le njegove skladbe. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni.
—jj Občni zbor udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo bo 24. februarja ob 4- popoldne v hotelu »Uoydu«, Sv. Petra cesta štev. 7.
—lj živilski trg je bil danes založen in živahen, kakor da je že pomlad. Posebno mnogo je bilo selen jave. Danes so prodajali celo že regrat, čeprav Je pred dnevi še ležal sneg. Na ribjem trgu je bile nekaj rib, ki jih ni navadno med tednom, razen ob petkih. Obeta se znatna pocenitev rib. Baje bodo odslej ribe stalno tako poceni, kakor so jih prodajali ie danes. Tako so bile n. pr. hobotnice po 24 Din kg, dočim so jih prejšnje čase prodajali po 36 Din. Tun, ki je posebno priljubljen, bo tudi cenejši, danes je bil po 24 Din. Po isti ceni so tudi prodajali ciptje (morski lipan). Trilje aH bradača so predajali po 36 IMn, torej tudi znatno ceneje, ker 80 bile doslej po 45 Din. — Sadni trg je še vedno dobro založen in jabolka se sedaj ne pod raže več. Na perutninskem trgu je od dne do dne več jajc. Cene so začele padati Danes eo bila že lepa jajca po 10 Din 16 komadov.
ZVOČNI  KLNO »SOKOLSKI DOM«
v Šiški. — Telefon 33-87.
FRIEDRICH MARCH in FRANCIS v senzacionalnem filmu
LAŽNA OPOROKA
po romanu Viljema Lockeja: »Zivlje-njs dveh bratov, ki sta si usodepolno slična«
Predstave samo še v sredo ln četrtek
ob 7. in 9. ari. Dopolnilo: nov Foxov zvočni tednik in črtana šalo igra.
V soboto!   »ESKIMO«   V soboto!
—lj Jože Vrbinc, p. d. fcalostnikov Jože, je nenadno umrl. Davi so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju v Bizoviku. Pokojnik je bil zelo znan zlasti v lovskih krogih kot večletni lovski Čuvaj. Bil je agi:en naprednjak ter se je mnogo udej-stoval v nacionalnih društvih in je načelo val bizoviakim gasilcem. Čeprav je bil že 70 let star, je bil še čvrst in je še vedno delal. Bil je svoječasno zaposlen pri tesarskem podjetju J. Kregar. Njegova smrt je zelo iznenadila prijatelje. Najbrž ga je zadela kap. Pokopali ga bodo v petek popoldne ob 3. uri v Bizoviku.
—lj Posebno očitna razlika je zdaj med cestami, ki so in onimi, ki niso pod mestno upravo. V dziredno žaiostnem stanju je zlasti Tržaška cesta, ki »daj nima več niti obcestnih jarkov, ker so zaliti z blatom. Za motorna vozila je ta cesta skoraj neuporabna v mestnem dedu; avtomobila odsk skujejo, kakor če pedješ Čez prekope. Čudno, da še nd bilo hujše nesreče. Prejšnje čase eo Tržaško cesto vsaj poai-p a vali z gramozom, zdaj pa niti ne postrgajo največjega blata. To stanje je že nevzdržno.
—lj Orala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najngodnejSi nakup pri Pr. P. Zajcu, izprašanemn *>ptiku. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3/L
Iz Litije
— Ranjena ama v M al jaku. Ob samotni poti v M al jaku, kn leži sređfi pota med Litijo in Savo, so našli hudo ranjeno srno. Žival je blia zaradi ponesrečenega strela vsa raztrgana in je izgubila precej krvi. Srna ni mogla pobegniti niti tedaj, ko eo se jd približali domačini. Eden domačih fantov je naložil ubogo žival v velik koš in jo je odnesel lastniku lovišča v Litijo. Srno ima na vesti bržkone kak drsen lovski tat. Zdaj je namreč spet polna luna, ki je največja zaveznica divjih lovcev. V svetlih nočeh hodijo na lov divja lovci. Ob nočnih urah se ne boje lovskih čuvajev in drugih varnostnih organov. Januarja so v savski okolici naleteli prav ob takem času, ko je svetila polne luna, prenavduše-nega divjega lovca, ki ga je zvabila svetla noč na lovsko tatvino. Seveda so ga prijavili sodišču.
— Prihodnje predavanje na Ljudski univerzi bo jutri ob 20. Predaval bo sres-ki podnačeLndk g. Vinko Vidmar o obrtnem zakonu. Predavanje bo zanimivo za vsakogar, predvsem seveda za obrtnike tn druge pripadnike pridobitno*! krogov.
— Občni zbor Rdečega križa. Med društvi, ki posvečajo vso pažnjo humanitarnim prizadevanjem, je tudi odbor sreekega Kdečega križa. Po statutih RK Ja Htijskl krajevni odbor obenem tudi sreaM odbor, ki bo prihodnje leto vzpostavil v vseh večjih krajih našega sreza svoja poverje-ništva odnosno krajevna predatavnaštva. Občnemu aboru Je predsedoval predsednik dr. Vladimir Orel. Med letom Je imel RK običajno akademijo, ki je uspela zadovoljivo. Predsednik dr. Orel je predaval o plinski vojni in nje obrambi. Kino Draga pa je predvajal v priđ RK nekaj filmov kulturno znanstvenega značaja. RK je obdaril med letom več siromašnih družin. Po poročilih tajnika g. Thume ln blagajnika g. Flisa so bile volitve, tevoljen je bii naslednji odbor: dr. Orel, dr. Grašič, Thu-ma Josip, Flie Valentin, Svetec Terezija, Šušteršič Franc, Jošt Jože, Bizjak Lojse, Župančič Jože, Roetohar Drago, šribar Jelka in škoduik Ivan. V nadzorni odbor pa sreskd načelnik g. Podboj. Končar, Vaj-detič Jože in Mešek Pavla.
Iz Poljjčan
— Sokolski oder. V nedeljo je Sokol v Poljeanah uprizoril na svojem odru »Dobrega vojaka ftvejka«. Sce nično zahteva igra veliko. To delo je ležalo predvsem ni bratu Ritonju ob pomoči še nekaterih drugih požrtvovalnih bratov, ki so vsi imeli zraven še po ceno ali celo več vlog Tre ba je bilo za igro tudi nekaj novih kulis. Naslikal jih je naš znani strokovnjak br. Mahorič. Obisk je bil odličen. Znak, da so se igre na eekolskem odru že prav pri 1 ju bile in vdomaeile. Vsem sodelujočim, pa tudi onim, ki so na drug način pripomogli k uspehu, najlepša hvala!
Kupujte samo
domače blago S
Sokolsko prosvetno delo
Zborovanji sokolskih prosvetarjev v LJubljani in Dolnjem Logatcu
Ljubljana, 20. februarja.
Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana je uvedel v letošnjem letu prosvetna konference po okrožjih, na katerih podajajo sokolski prosvetarji bilanco prosvetnega dela in določaio »mernice za bodoče leto. Doslej so bile tri okrožne prosvetne konference, in sicer v Ribnici. Ljubi i a ni in Dol. Logatcu, prihodnio nedeljo pn bo konferenca za kamniško okrožje v Domžalah.
Preteklo nedelto f»t« bil» dve lepo uspeli konferenci v I »rublja ni na Taboru in v Dol. Lo?atcu. Prosvetne konference v Ljubljeni ee je udelolilo 'zmed 24 ed'inic 18. ?*na se je opravic-'la. Okrož'ii nrosrvetar liubljan-«»kejja okrožja br. Rudi Marinčič je po otvoritvi zborovanja toplo pozdravil mvzo-ce. med druuimi zastopnika Baterija i* fte'Tša. in n'etpto ft^omn'1 velikega Slovani in Sokola. tain:Vi Slovanske sokolske TVP7f» br. Vmc*n<»a Stepnneka. ce-par »T>r>min oo nočastib* bratie prosvetarii I vT.kliki »SlavaU V svoiem progrnnnitirnem eovoru ie br. Marinčič podal delo v okrožju v minulem letu, nato p« navodila ra letošnjo sezono. Predvsem bodo m p ral; proevetarji *krbeti. da se čim boli razširi mladinski sokolski tink med sokolsko mladino, da društva in čete dostojno proslavijo 85Jetnico predsednika CSR T G Ma-sarvka ter se udelpže župnes« prosvetneea dneva, ki bo 12. maja t. 1. v Ljubi lan i. Soglasno je bil spreje-t tud: r»redlou br Ma-rinčiča. da morajo vsi društveni rn četni proeveiarij redno r**?ecati telovadbo ter sporazumno z na*eln;Stvi imet* crovorp pred vr*to vseli telovadnih oddelkov. Velike" važnost' «0 tudi oreda^aa*!ja. zlash; na deželi Po rrKtžriosrti naj se prirejajo lutkovna gostovanja, da se ta koristns vrcrojna Pa* noga ?im boli razSiri med našim narodom. Župni referent br. Pero S k e v 1 j je poročal, da bodo dramske tekme v jeseni, zo katere nal s** vsi dram«k' odseki martHve pripravljajo Referent za lutkar«!ve br. K o-va? je pear'val. naj dru^tve skušnjo ustanoviti Srn ve? lufkovnih odrov; -ma navodilo bo dal brezplačno na razpolago ŽPO, oziroma referent. Pn stvarni debati je bilo
Poglejte volilne imenike!
Samo še do petka je čas, da zahtevate vpis v volilni imenik svoje občine, če Se niste vpisani. Zato ne odlašajte več, marveč pojdite takoj pogledat!
Volilno pravico ima vsak jngoslovenski državljan, ki bo 22. t. m. star vsaj 21 let in bo do istega dne vsaj eno leto bival v svoji občini. Državni uradniki imajo vottlno pravico v občini, v kateri je njihovo službeno mesto.
Opozorfio barjanskim volHcem v Ljubljani
Krajevna organizacija JNS za Barje poziva vse svoje članstvo, da zanesljivo pregleda volilni imenik, v kolikor tega Se ne bi storilo, ker je mnogo članov volilcev izpuščenih v voMlnem imeniku. V svrho lažje kontrole bo članom organizacije volilo! Imenik od danes naprej na razpolago tudi pri češnovarju, ln sicer od 18. dalje Vsakdo naj se prepriča, ali je vpisan ali ne! Za reklamacije je zajdnji termin.
Iz Celja
—c Dve zanimivi predavanji. V pro^to-rih »Soče« bo predaval drevi ob osmih g. Branko Mlkuletič t« Celja, vodja jugoelo-veuske akademske ekipe na tekmah za svetovno akademsko prvenstvo v »mucanja v SL Moritzu, o svojih vtisih. Na L^ud&kem vseučilišču pa bo v ponedeljek 2.".. t. m. ob 20. predaval znani finančni strokovnjak g. dr. Stanko L&pajoe iz Ljubljane o temi »Sedenje stanje denarne krize«.
—e Umrla je v ponedeljek na Zgornji HudlnjI 1 pri Celju v 97. letu starosti za-eebnlca Lucija GMnSkova. Pokojna je bila naJBtarej&a prebivalka okoliške občine.
—c Hlod mu je zlomil nogo. V ponedeljek se je težko ponesrečil 29detni delavec Prane Brec na Ljubnem. Pri delu se je zvalil nanj težak hJod in mu skvmil desno nogo. Brec ae zdravi v celjski bolnici.
—c Okoliški občinski avet bo imel redno sejo v petek 32. t. m. ob IS. v občinski posvetovalndoi na Bregu. Na dnevnem redu je ebMnstei proračun aa 1. !Wo—
_ Odhod postajenatelnika. Načelnik tukajšnje železniške postaje g. Cernač Alojz je premeščen k direkciji driUvnih železnic v Ljubljano. Na njegovo mesto pride g. Ludvik Erker s postaje Dravograd-Meža. — Postajenačelnik g. Černač si je v Trbovljah pridobil vsled svojega konciljantnega postopanja simpatije vsega prebivalstva. Ima zlasti velike zasluge pri ustanovitvi nove že lezniiarske godbe, ki je postala pono9 naših železničarjev. Pogrešala ga bodo tudi druga tukajšnja nacijonalna društva. Želimo mu na novem službenem mestu obilo uspehov in sreče. — Novi postajenačelnik g Erker je pred leti že služboval na tukajšnji postaji ter je Trboveljčanom. zlasti pa naši narodni javnosti že več ali manj znan.
— Občni iber tukajšnje CMD. V petek 22. t. m. bo ob pol 8. zvečer v gostilniški sobi sokolskega doma občni zbor naše najstarejše in najjačje narodno obrambne organizacije Ciril • Metodove družbe. Članstvo obeh tukajšnjih pod^ižnic vabimo, da ne zanesljivo udeleži
_ .Konec poti« na sokolskero odru. Sokolsko gledališče v Trbovljah je uprizorilo v nedeljo delo R. C. Sherriffa >Konec poti« v prevodu Otona Zupančiča. Igra je napravila na gledalca silen utis. Reži ral jo je marljivi sokolski delavec g. Milko Rak Lahko mu k uspehu čestitamo Scenerija. izdelek slikarja g. Cerinika. je bila odlična. Bojni hrup in svetlobni afekti dobro ponj-zorjeni. Igra je bila podana dovršeno. Skoda, da ni bila bolje obiskana. Ta vojna drama je tako lepa, da naj jo na vsak način ponove.
sprejetih tej luiieetuih predlogov za čim lo»>5i razvoj sokolske prosvete. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji: okrožni prosvetm odbor: predsednik br. Rudi Mo rinčič (Sokol Vič), tajnik br. Marjan Wil le-npart (Vič), referent za dramatiko br. Pero ftkerlj (Sokol I), referent za Uitkaratv«1 br. Lojze Kovač (Ljublj. Sokol), referen' z;i irla^bo br. Vlado Ličen (Sokol III) in referent za sokolski tisk in poročanje v ri-ste br. Janez Horvat (Sokol TI). Po volitvnh #0 je predsednik zahvolil za izvolitev, ponovno pozival na vztraino delo ln zaključil nepajle sokolsko zborovanje.
Obmejno  prosvetno  okrožje  pa  je dbo rovalo j-opoldneob 13. v Sokokateui domn v Dol. Ix>gatcu. Koufereince ae je u leletilo Imed 12 edinie 0. izostala so društva Bloke. Lo?ka dolina, Rovte in 2iri. Okrožm presveta?   br.  Viktor d en i ca   je no pozdravu  podal  precledno    poročilo  o pro svetnem delu v okrožiu. V preteklem letu so  bile 4  prosve-tne konference. Nekatere edifiice *o  delovale  pridno,   izmed ostalih pa se je s težavo dobilo kakšno poročilo. Po   poročilu   br.  zenice   je sledila volitev novega   okrožnega   prosvetarja   ter  je bil soglasno izvoljen br. Janko Leder iz Borovnice, ki se je zahvali! za  izkazano zaupanje ter prevzel vo<iatvo konference. De legat iuptiega pro^vetnev«  odbora  br. Janez Horvat je v daljšem govoru pod;ii aniernice za bodoče delovanje, omenil delovni program, župni prosvetni tečaj, žup ni  prosvetni dan  in obširno poročal o so-kolskem časopisju. Soglasno  ie bil sprejet predlog, rw.j začne čim prej irhajabi meri zuoni vesrnik žup dravske banovine. V debato je poseglo več bratov ter je bilo ao-glasno sprejetih več predlogov,    ki bodo predloženi ZPO v pretres. Društveni in čet ni  proevetarji so nato podali svoja poročila, iz katerih je bMo rarvidno, da je bfV> prosvetno delo več ali manj uspešfio, primanjkuje pa povsod res idealnih sokolskih delavcev. Vsi navzoči prosvetarji eo oblju bili. da bodo prosvetno delo v uvojih oljnicah  poglobili  v pravem Tvrsevem duhn in to predvsem v sokolski telovadniei.
Naše ženstvo
pri banu dr. Pucu
Z voditeljico našega ženstvo dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo na čelu, so ae včeraj ob 11. uri med velikim Številom ženstva poklonile novemu banu dr. Dinku Pucu zastopnice šestnajst društev in sicer; Kola jugoslovenskih sester s podružnicama Moste in štepanja vas, trnovske. Šentjakobske ln šentpeterske ženske podružnice CMD, Zveze kmetskih deklet, Društva kri e gin je Zorke, Kluba Primork Jugoslovenske majke, Splošnega ženskega druStva, ženske sekcije Jadranske straže. Rdečega križa, Dečjega doma kraljice Marije, društva Jožef išče in ženske sekcije >So£e<. V Imenu vseh je voditeljica Tavčarjeva prav toplo pozdravila g. ban k in mu predstavila posamezne zastopnico G. ban se Je lepo zahvalil ln v vznesenih besedah povdaril zasluge in dosedanje uspešno delo našega ženstva za ljubo Jugoslavijo. Obljubil je, da se bo za teftnj* ženskih društev vedno zanima! tre jih vsestransko podpiral.
Prva spevoigra na Viču
Drainaki odsek viškega Sokola se je o« k>cil, da vprizori v letošnji sezoni prvo spevoigro >Kakor stari, tako mlad i < v prevodu znanega sokolskoga delavca br. J. ftpi-carja. Spevoigra, ki je bila že večkrat vpri-zorjena na naših sokotekih in drugih odrih, je doživela povsod velik uspeh in ne dvn mimo, da bodo rudi višk' sokolski diletanti nudili vsem posetnikotn izreden ulitek. Igra fma v sebi mnogo prav zabavnih in komičnih prizorov ter se bo občinstvo imenitno zabavalo. Viški diletanti že nekaj tfvl-no-r marljivo študirajo igro, ker jo hočejo podati v*»eskoei dovršeno. Režijo je j»re-vzel br. Viktor Ambrož, dočim 00 dirigiral pevske točke br. Leopold Kernc s svojim salonskim orkestrom. Pri igri bodo sodelovali naši stari in priznani igralci in igralke, predvsem sestre Levstikova Vida. De'sinserjeva Lidija in Thalerjev« Binca. ter bratje Pači Galič, Viko Ambroz. Tone Žvgon. Karel Podlocrar in Tone Trpin. Razen tecn bodo prinesli na oder obilo žr v ah neg a življenja fantje in dekleta ter kmetje in kmetice, ki bodo s svojimi pesmicami močno dvignili potek igre. Opozarjamo ne ta izredan docodek na viskom so-kolakem odru vse prijatelje Sokola m pn članstvo, ki naj v nedeljo 17. t. m. posetijo v čim večjem številu predstavo in z obilnim obiskom izkažejo priznanje požrrvovn-V nim in marljivim sokolskim igralcem.
Kino
— Lavrence Tibbett, slavni angleški bariton, bo pel v petek v Elitnem kinu Matici na programu ZKD. O njem govore, da je bariton svetovnega sloves«, poleg tega pa še neprekosljiv igralec. Tokrat ga bomo slišali v prekrasnem filmu »Kubanske ljubavne pesmi*. Njegova partnerica je lepa in živahna Lupe Vele*/, znana po svoji razposajenosti in ljubkosti. Predstava bo ob 14.30.
5P0RT
— Tujsko-prometno društvo Sv. Lovrenc na Pohorju (smuč. odsek), razpisuje pod-savezno tekmo v smuku za prvenstvo MZSP za 24. februar s startom na Pleš: ču (pod Peskom) in s ciljem pri Marku ševi koči (nad trgom Sv. Lovrenc na Pohorju) Tekmuje se po pravilih JZSS Tekmovanje se prične ob 9. na Plešiču. žrebanje startnih Številk na dan tekme ob pol 8. na Pesku Prijave se sprejemajo do pol ure pred žrebanjem na Pesku. — Prijavniua 5 Din. Nagrade: prvoplasitran. prejme naslov »Prvak MZSP v smuku zsi l. 1935« ter plaketo, drugi in tret>i plake te. Vodstvo tekme bo pod predsedetvom g. Pernata Alfonza od Sv. Lovrenca na foborju. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo pri Sv. Lovrencu na Pohorju ob 17. v gostimi g. Kasjaka Josipa.
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 30. februarje 1935
Stev n
frank HeUer:
47
Sibirski brzovlak
ROMAN
Ko je prišel s svojimi jetniki ven, si je zabeležil hišno številko in ime uli-
— Čudna banka, — je zamiral. — O tem bo treba obvestiti predstojnika,
DC
Angleško brodovje je priplulo! NI smel izgubljati časa.
Jakob Isocki je pobral revolver moža v žametastem suknjiču. Tu je bil njegov edini izgled. Orjak je bil močan, ni pa bil neranljiv. Lopovi so bili vso noč na delu, toda dosegli niso ničesar, samo Jakobu Isockemu so ugla-dili pot. Sam bog je posegel vmes. Oni so sejali, Jakob Isocki bo pa požel.
Naslonil se je na vrata. Odprla so se skoraj pod lastno težo. Tako blizu je bila žetev. Vstopil je in se previdno ozrl po kosmatem Samsonu.
Kosmati Samson je sedel na stolu takoj za vrati. V roki je držal železen drog, tisti drog, ki je ponoči padal po hrbtu predhodnika Jakoba Isockega,
— Udajte se! — je zaklical Jakob Isocki, — roke kvišku!
Roka, v kateri je držal revolver, je opisovala kroge v zraku. Kosmati orjak ni dvignil rok, niti ni pokazal z nobeno kretnjo, da se misli vdati.
— Roke kvi-i-i-i-i-i-šku! — je zaječi ial Jakob Isocki. — Vdajte se!
Po kratkem molku mu je šinila v glavo srečna misel in zaječi jal je:
— Sicer ustrelim, bog mi je priča, da nartrelim!
Orjak je še vedno molčal. Njegova roka ni hotela izpustiti železnega droga. Z zloveščim pogledom je opazoval Jakoba Isockega. Jakob Isocki bi bil najraje vrgel revolver proč in zbežal, toda uapel je zadnje sile, da se je premagal in zakričal:
— Roke kvi-i-i-i-i-šku! Sicer ustrelim! Vdajte se!
Tisti hip se je nekaj zgodilo. Orjak je zdrsnil s stola in padel k nogam Jakoba Isockega. Jakob Isocki je kriknil od groze, pa je takoj umolknil.
Naenkrat je opazil, kar bi bil mogel že davno opaziti. Pozival je mrtvega moža, naj se vda. Mož, ki je ležal pred njim na tleh, je bil namreč mrtev.
Da, mrtev. Kako? Najbrž ga je zadela krogla iz revolverja moža v žametastem suknjiču in podlegel je notranji izkrvavitvi.
Čuvar zlatega zaklada je bil mrtev. Vedno jasneje je postajalo, da utirajo višje sile pot Jakobu Isockemu.
V dvorani z ogromnim globusom ni bilo videti žive duše. Zaprl je za seboj vrata — zakleniti se niso dala več —
Ni dolgo zaman iskal. Pod globusom je našel kup cekinov. Zadovoljno se je zahehefeal in jih spravil v žep. Toda odkod so se vzeli? Dvignil je glavo in zagledal voziček, pritrjen na poseben železen pas okrog globusa. V vozičku je ležala črna suknena vrečica in Jakob Isocki se je zdrznil, ko jo je zagledal.
Splezal je po lestvici, ki je stala tam kakor po naročilu. Vstopil je v voziček in zagledal očarljiv prizor: tri vrečice, polne blestečih, okroglih predmetov. Zmagoslavno je zakričal. Potisnil je prste med cekine, jih začel pobirati, obračati v rokah in gristi — zlato, zlato!
Stlačil je vrečice v žepe, ki so se napeli, potem se je pa začel ozirati, kje jih je še kaj .Nad glavo na globusu
je zageldal iolte obrise Afrike. Tla Afrike so se odprla, v pokrajini, ki se imenuje Zlata obala, se je pokazala odprtina in v nji so bile štiri suknene vrečice, polne zlata. Več jih tam ni bilo. Na levi strani se je razprostiral ocean. Obrnil mu je hrbet in začel vleči voziček navzgor po tračnicah.
V Afriki ni našel več zlata, Zapustil je zamorski del sveta in se napotil čez morje. Indija mu je prinesla nagrado, mnogo suknenih vrečic se je lesketalo v odprtini, označeni z imenom Gol-konda. Govoril je glasno sam s seboj kakor pijan, spravil je vrečico v žep in se pomikal dalje po tračnicah, ves obložen z zlatom.
Ko je prispel do Kalifornije, je našel novo odprtino in se obložil z novimi vrečicami zlata. Ni jih imel več kam spravljati, toda zbiral jih je vedno več in več, dokler ni bil podoben kaktusu, poganjajočemu popke v vse smeri pod pomladnim solncem. To je bila sreča, to je bila veličina, to je bil načrt Nesmrtnega z Jakobom Isocki m.
Pozabil je bil držati se globusa in naenkrat je zdrknil naglo po tračnicah. Videl je zelene otoke in sinje morje leteti mimo in ustavil se je pod zapadno Afriko.
Pod njim je stal mož v avtomobilskem plašču. Bil je blaznež.
Jakob Isocki se je zdramil iz svoje opojnosti
— Poberite se! — je zaječi jal, — ovadeni ste policiji. Če se ne poberete, če se ne po-be-be-be-ret...
— Ne po-po-po-berem se, — je dejal blaznež. — Kaj pa počenjate v sibirskem vlaku? Ali imate vozni listek?
— Če se takoj ne poberete, vas ustrelim! — je zaklical Jakob Isocki
Njegov revolver je opisoval kroge v zraku.
— Kako čudni ste, — je dejal blaznež. Polni ste poganjkov. Človek bi mislil, da se nameravate brezspolno razmnoževati Je to vaš namen?
— Bog mi je priča, da vas ustrelim. Kar poglejte tistega moža tamle. Tega sem ubil.
— Ubili ste Goldschnaidta? Začenjam se vas bati. Torej ste tudi vi razbili železna vrata?
— Da, da jaz! Poberite se, sicer ustrelim!
— Držite revolver mirno, če hočete streljati. Torej ste res vi razbili vrata? Tega bi si o vas ne bil mislil. Potem takem ste pravi Herkul. A-a, kaj vidim! Ni dovolj, da ste tako neverjetno močni, ste tudi enako navihani. Srečna dežela, ki rodi take sinove! Našli ste moj milijon, ki ga ni mogel nihče drugi najti. Hahahahaha!
— Taki so torej vaši poganjki Ha-hahaha! Jakob Isocki me je pretental. Hahahaha!
Jakob Isocki je pritisnil na petelina. Enkrat, dvakrat, ne da bi mogel ustreliti Tretjič je pa šlo. Krogla je švignila iz revolverja. Zgodil se je čudež, da ni prevrtala Jakobu Isockemu desne noge. Divje je zrl na revolver in zopet ga je dvigniL Toda predno je mogel sprožili, je skočil blaznež k steni in vključil kontakt.
V nepopisno grozo Jakoba Isockega je začel sibirski vlak lesti navzgor po tračnicah. Z naraščajočo hitrostjo je vozil prAko Srednje Afrike in izginil za vogalom pri Zanzibaru. Ko se je Jakob Isocki zopet pojavil na obali Južne Amerike, je napenjal vse sile, da bi se obdržal v vozu, pa je zopet izginil proti Zanzibaru in se z bliskovito naglico pojavil blizu reke Amazonke.
Nova odkritja
prof. Steinacha
Dunajska »Wiener Sonn- und Mon-tags-Zeitungc prinaša zanimivo poročilo o novem senzacijonalnem odkritju slovitega profesorja Steinacha, ki se mu je posrečilo najti pot za pobijanje moške sterilnosti. V bodoče bo mogoče z dovajanjem moškega hormona doseči klodnost tudi pri neplodnih moških, a čemer so imeli doslej uspeh samo pri ženskah. V tesnem sodelovanju s profesorjem Steinachom se je več znanim kemikom posrečilo, da so dali Steinachovi metodi široke temelje. Poslej bo namreč mogoče pridobivati potrebne hormone po kemičnem potu in jih izdelovati v večjih množinah tako, da zdravniki ne boda odvisni od dragih živalskih produktov.
Poročevalcu dunajskega lista je prof. Steinach po v daril, da še ne more dati podrobnejših pojasnil, dokler ne bo izdal znanstveno utemeljene publikacije. Povedal je samo, da se je v Švici dalje časa pečal z odpravo oziroma pobijanjem sterilnosti pri živini in je v tem pogledu dosegel prav lepe uspehe. Na ljudeh še ni preizkusil svoje metode in je napotil poročevalca, naj se obrne na njegovega dunajskega tovariša profesorja dr. Jožefa Novaka.
Angleško
oboroževanje
Kakor poročajo angleški listi, bo Anglija v teku prihodnjih let zelo izpopolnila svoje bojno in civilno letalstvo. Tako je ministrstvo za zrakoplovstvo naročilo gradnjo letal, ki bodo lahko dosegla 500 km hitrosti na uro. Gradili bodo predvsem eno krilnike, ki bodo zelo pripravni za lov na bombna letala. V zvezi z načrtom za izpopolnitev zračnega prometa namerava angleška družba Imperial Airway v prihodnjih mesecih zgraditi 50 novih letal v vrednosti okrog 600 milijonov Din, poleg tega pa še več hidroaviJonov z akcijskim radijem več tisoč kilometrov za prekooceanski promet. Za gradnjo teh letal bodo prispevali tudi dominioni
Plaz zasul
filmsko družbo
Dočim smo imeli pri nas zadnje dni idealno solnčno vreme, je divjal v srednji Evropi pa tudi drugod silovit vihar, ki je ponekod dosegel 90 km hitrosti na uro. V Pontresini je vihar sprožil velik plaz, ki je zgrmel v dolino ter na poti v Rosenthal zajel družbo, ki je filmala. Ogromne množine snega so pokopale tri člane filmske družbe, izmed katerih so enega rešili, dočim sta se žena režiserja Kerna, kakor tudi znani filmski igralec in smučar Beni Fiihrer iz Arose pod snežnimi masami zadušila
Povrateic Byrda
Znameniti polarni raziskovalec Byrd je z več člani svoje polarne ekspedicije prispel na krovu parnika »Jakob Rupe rt« v Kun edin v Novi Zelandiji Ekspedicija je »imela prav lepe uspehe, saj je odkrila $00.000 kvadratnih milj novega sveta v Antarktiki, ki je postal last Zedinjenih držav. Čeprav so bili vedno v življenjski nevarnosti, ni imela ekspedicija nobenih človeških žrtev. Ostali del ekspedicije, ki se nahaja še
na krovu parnika »Bear of Okland«, bo skušal nadaljevati raziskovanje vzhodnega dela dežele Edvarda VTL ter bo odpotoval potem v Valparaiso. Byrd je izjavil, da je bil glavni namen ekspedicije ugotoviti če je možna zveza med deželo Mary Bvrd in glavnim antarktičnim kontinentom. Na podlagi opazovanj so ugotovili, da taka zveza res obstoja. Ekspedicija je opravila mnogo znanstvenega dela, ki ga bo proučevala v naslednjih letih.
Novinar — detektiv
V dunajskem brzem vlaku proti Budimpešti je bila pred nekaj meseci izvršena senzacijonalna tatvina. Podjeten tat je izmaknil kovčeg, v katerem je bilo za približno 3,000.000 Din raznih valut. Dunajska policija je kmalu nato osumila udeležbe pri ropu agenta Sze-kulesza ter ga izročila madžarskim oblastem, ki so ga tudi obsodile. Budimpeštanski novinar Georg Revesz, ki se je zanimal za vso stvar, je nadaljeval preiskavo in se mu je posrečilo, da je v Lizboni na Portugalskem odkril tatu v osebi filmskega agenta Andreja Zala, ki so ga nato aretirali
Iz Maribora
— Naia podružnica v Strossmayerjevl ulici. Vsem našim naročnikom, čitateljem ln prijateljem »Slovenskega Naroda« sporočamo, da je odslej dopisništvo in zastopstvo uprave našega Usta v Strosamaverje-vi ulici 3 b. Zato prosfmo mariborske naročnike, da naslavljajo svoje event želje na podružnico »Slov. Naroda«, Maribor. Strossmayerjera nit ca 3 b.
— - -~aj za obrezovanje traja. Pri banovinski trsmci in drevesnici v Pekrah pri Mariboru bo 21. februarja enodnevn: tečaj o obrezovanju trsja.
— Kolesa vagona so mu odrezala roko. V nedeljo zvečer se je pripetila na postaj: v Slovenski Bistrici selo težka nesreča Ko je 40ietni posestnik Franc Kmetec iz Pragerskega ve topil v vagon osebnega vlaka, mu je spodrsnelo ln padel je pod vagon. Kolo mu je odTezaio desno roko. Nevarno poškodovanega K me te ca so v zelo resnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico.
— Silobran je izključen. V ponedeljek popoldne se je podala sodna komisija po-, vodstvom p red ti kovalne ga sodnika g. dr. Turata v Zgornje gorice pri Pragerekem. kjer se je v noči na nedeljo odigral krvav uboj. Po sodni obdukciji je bilo zaslisa nih 6 prič, ki so odločno izpovedale, de m imel zaklani žumer nikakega orožja Ln da o kakem silobranu ne more biti govora, ker za to žumer se časa ni imel. Do usodnega prepira je prišlo zaradi nekega krompirja, katerega si je lastU ubijalec Pin-gust-
— Prltrčno slovo od čeških Sokolov smučarjev. Ko so se češki sokolski smučarji vračali v ponedeljek popoldne \z Škofje Loke v domovino, jim je Maribor priredil na postaji prisrčno slovo. Precejšnja množica ljudi, predvsem Sokolov in smučarjev, se je na zelo Iskren način poslovila od bratov Cehov. V imena sokol ske župe Maribor se je poslovil br. Dojci-novič, ki je vsakemu podaril sliko pokojnega kralja ln šopek rdečdh nagi je v, v imenu Sokola Matlze pa je podaril br. Alfred Kralj vsakemu krasen album s posnetki našega obmejnega Merana. Bratje Cehoslovak: so bili nad prisrčnim slovesom vidno ginjeni.
— šoferji naj do konca meseca predlože svoje šoferske izkaznice predstojništvu mestne policije v Mariboru v podaljšanje. Prošnja, kolkovana s 5 Din, se mora oddati v sobi št- 11. Priložiti je treba staro vozniško izkaznico, kolek za 10 Din in banovinsko takso v gotovini.
— Nase šole za kraljev spomenik. Odbor za počastitev spomina pokojnega kralja Aleksandra 1 Uedfinitelja je rprc jel nadaljnje obroke od sledečih šol: os novna šola Sv Miklavž pri Ormožu 60 Din, drž realna gimnazija I. b razred Maribor 130 Din; prva deška osnovna soia Maribor 100 Din; osnovna šola Serdica, p Rogatec. SO Din; osnovna šola Sv. Duh v Halozah 45 Din; osnovna šola Tezno 16L' Din 75 par; osnovna šola Gornja grad 101 Din 50 par; osnovna šola Hotiza 91 Din 50 par; osnovna šola Sp. Sv. Kungota 65 Din; 11L deška osnovna šola Maribor 903 Din; IV. dekl osnovna šola Maribor 2Sri Din in osnovna šola Strigova  165 Din
— Bolnišnica usmiljenih bratov je imela lani na zdravljenju 1695 bolnikov Ozdravljenih Je bilo 1336, zboljšalo se je stanje 250, neozdravljivih 7, umrlo pa je 35 boinikov Oskrbnih dni Je bilo 27.700. Težkih operacij je bilo 312. Bolnišnico. kJ je moderno urejena ln v vsakem pogledu izpopolnjena, vodi z vso vnemo in požrtvo valnostjo upravnik br. pater KsaverU« dolgoletni primarij na zavodu pa je g. dr. Ignacij Pavlic, znan naši širši javnosti kot izboren kirurg.
— Nagradno strelsko tekmovanje. Strelska družina, ki ima svoje lepo urejeno letno strelišče za Krko. zimsko, za ma-k>kalibersko puško pa pri g. Poull, je pod vodstvom komandanta mesta g. kap. N" kiča svojo delavnost v tem letu še povečala. Da bi mogli priti do strelskih nagrad tudi oni strelci, ki doslej od družine niso bili nagrajeni, bo družina v kratkem priredila nagradno streljanje. Vsi ti Imajo že sedaj prav lepo priliko, da obisku Jejo strelske predvaje, ki se vrše vsako sredo zvečer - prisotnosti fiunkcijonar-Jev dTUžine pri g. PoulL
Iz
— Pregled  motornih  vozli    v laAkeco
srezu bo 26. t m po nastopnem redu: v Laškem ob 9. pred hotelom »Savinja«; ▼ Hrastniku ob 12. pred občinsko pisarno i« v Trbovljah ob 14. pred rudniško restavracijo. K pregledu vozil morajo lastniki prinesti prometno knjižico s potrdilom o plačanem državnem in banovinskom davku, vozniško izkaznico, obrtno pooblastile za prevažanje oseb oziroma tovora, takso za komisijski pregled v znesku Din 54 ss vsak avtomobil odnosno 27 Din za vsako motorno kolo ter kolek za 100 Dto.
— Javno predavanje priredi tukajšnja občinska organizacija JNS jutri 21. t m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Sokolskoga doma. Pri tej priliki se bo razpravljalo tudi o nakupu graščine grofa Vetter v. der LLVie, ki jo je po ukinitvi fidejkomisa ponudil v nakup. O tej zadevi je razpravljal tudi že mestni občinski odbor na svoji zadnji seji, pri čemer pa ni prišlo do de-finitivnega sklepa v namenu, da se izraz' k temu vprašanju, ki je vitalnega pomena za občino, vse prebivalstvo Laškega Brezdvomno se bo občinstvo ju trajan jega zborovanja že iz tega razloga polnoštevil-no udeležilo.
— Celjski grofje. Šolski upravitelj g. Juro Kislinger bo imel zaključno predavanje o »Celjskih grofih« v sredo 27. februarja oh 30.30 uri v mali dvorani Sokolskoga doma.
Iz Ptuja
— Tatvina kolesa. Pred par dnevi Je zginilo izpred hiše krojaškega mojstra Rajna Aleksandra v Budini pri Ptuju moško koio, vredno 1000 Din, last posest ni ko vega sina Rosenfelda Ignaca iz Spuhlje. Se istega dne je tudi odnesel neznan tat Šoferju Erlaču Janezu odejo, s katero je imel pokrit svoj motor. Nekaj dni nato je našel krojaški mojster Rajb moSko kolo v nekem svinjaku v Budini. Kolo je dobil lastnik nazaj. Spretnega tatu zasledujejo orožniki
Zloben jezik.
— Pravim ti, moja žena dela od jutra do večera, to ti je prava čebelica.
— A ima tudi želo kakor čebela?
fttto milo,
tieztte  icoie molih ctrefe
in previdnosti pri higieni otrok, so >RIVTERAc mila za otroke. Posebna specialiteta pa je
< RIVIERA«'
mlečno milo
za otroke, ki so ga kemiki izdelali iz najplemenitejsih surovin in mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevaj-te povsod * riviera« toaletna medicinama mila za
otroke.
MALI OGLASI V >SLOVENSKEM NARODU« SO NAJVEČJA, NAJBOLJ ČITANA. NAJCENEJŠA EN NAJUSPEŠNEJŠA POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE. PRODAJE. NAKUP,  NEPREMIČNINE. LOKALE,
STANOVANJA.   PRIPOROČILA   KAPITAL ITD.. ITD. V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE JIH VSAKDO POSLUŽUJE. KER MORA IMETI NAJBOLJŠI USPEH.
SESEDA   0.50  PAR;   ZUNANJI   LAHKO   PLAČAJO  V ZNAMKAH!
UPRAVA  »SLOVENSKEGA  NAROD A44
LJUBLJANA.    KNAFLJEVA    ULICA    ŠTEV. 6
Makulaturni papit
proda
uprava „Slovenskega Naroda', Liubliana. Knaflieva ulica *tev. $
PRESELILI SMO SL Iz Tavčarjeve ulice S v
pasafo nebotičnika
ELEKTROTON plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo in kupujemo
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih relja oeseda 50 para. davek Din 2.— Najmanjši znesek za  nali  »glas Dtn 5.—. davek  Din 2.— Mah oglasi se plačujejo tsJcoj pn oamčilu. lahke tudi v znam *ah  — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treb* orilotitt m a m K o   -   Popustov ss male oglas« oe priznamo
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek 2 Din NajmanjSi znesek 7 Din
FRIZERKA
in brivski pomočnik — dobita stalno mesto. — Kiraiv, Murska Sobota.
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
AUTO
Studebaeker prodam. — Ponudbe: Stiftar, Murska Sobota.
TRGOVINA a sadjem itd. naprodaj; potrebno cca. 70.000 Din. — Vprašati: Drakulič, Zagreb, Prerado-vičeva 16.
OREHOVE PLOHE
(en vagon) proda Porenta, Za-voglje 6. p. Hrusica.
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
NUSA!
Dvigni pismo v upravi »Slov.
Naroda« pod Šifro »384/750«.
PAzrso
Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din
DOBRO DOMAČO HRANO
nudim po zelo nizki ceni tik opere. — Naslov v upravi >SL Naroda«. 751
POZOR! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za pogodbe, katere bi podpisala moja tena, in za dolgove, ki bi jih naredila na moje ime ona ali pa moj sin Janez.
Presen Ivan, LJubljana, Celovška cesta 69
ŽENINI!
Crne suknje in obleke res poceni kupite pri
PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
47T
Zdrav, odbran
KROMPIR
prodaja — dokler zaloga
po 55.- Din 100 kilogramov vsako količino
tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA. Resljeva cesta stev. 24
i trpite na tej
bolezni
Prvi znaki so vedno rdeča koža in občutljivost med prsti. Koža med prsti i« vlažna, razpokaoa ali lusk :nas*. a Z neugodno srbečico, ali pa ie bela, odebelela in neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer, če najdete le enega od teh znakov, okrenite takoi potrebno Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli Saltrata. prodre kisik v znojnice m naglo uniči parazite gnojnega lisa i a, ki so povzročitelji te nevarne bolezni, čudovit«* Saltrat kopeli umirijo is zdravijo utrujene noge ta pa noge. ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta is žulji, ki jih lahko takoj odstranite t koreninami vred Saltrat Rodell te prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijab in parfumerijah
Urejuje Josip Zupančič, — Za ».Narodno tiskarno* Fran Jezersek. — Za upravo ta inseratm del Usta Oton ChnstoL — Vsi t Ljubljani.