Na Krasu velike prometne težave zaradi prevrnjenega tovornjaka Na kavi s knjigo: uspešen tudi prvi poskus na Goriškem V Gorici 1 L ■ 5 potrjen íb'1 JT i v pripor za ] jl j m-t1 1 serijskega ■p vlomilca /u Posebni, a kljub temu enaki Primorski Ko tečaj slovenščine ni več dovolj... Danjel Radetič V Gorici smo priča zanimivi šolsko-jezikovni dinamiki. V osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom že nekaj let ne uspejo zbrati zadostnega števila vpisanih za organizacijo tečajev slovenskega jezika, po drugi strani pa slovenske šole obiskuje vse več otrok iz italijanskih družin. Očitno se italijanski starši, ki želijo, da bi njihovi otroci usvojili slovenščino, ne zadovoljijo zgolj z nekajurnim tečajem slovenskega jezika v popoldanskih urah, pač pa hočejo z vpisom v slovenske osnovne šole in še pred tem v vrtce dati svojim otrokom konkretno možnost, da postanejo dvojezični govorci in da se ob zaključku šolanja suvereno izražajo v obeh jezikih. Omenjena dinamika je še zlasti zanimiva za slovenske šolnike, ki morajo didaktične prijeme prilagoditi jezikovnemu znanju svojih učencev, upoštevati pa jo mora tudi slovenska civilna družba, ki ima nadvse pomembno vlogo pri razvijanju jezikovnega znanja otrok ne glede na to, ali izhajajo iz slovenskih, mešanih ali italijanskih zakonov. Vsi učenci slovenskih osnovnih šol morajo svoje jezikovno znanje utrjevati izven šolskih poslopij, to se pravi tudi v kulturnih in športnih društvih, na glasbenih šolah, v vzgojnih ustanovah, ki nudijo pošolski pouk. Povečanje privlačnosti in kakovosti vseh omenjenih sredin, da bodo res kos svoji nalogi krepitve jezikovnega znanja najmlajših, mora zato biti glavni cilj naših družbenih in političnih predstavnikov. dnevnik PETEK, 20. JANUARJA 2012 Št. 16(20.339) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Medtem ko reševalci nadaljujejo iskanje preživelih na nasedli ladji Costa Concordia Vlada danes sprejme ukrepe liberalizacije Pripadniki prizadetih poklicev in služb na bojni nogi TRST - Škedenjska železarna tik pred zaprtjem Kaj pa zdaj? TRST - Če ne bo družba Elettra takoj izplačala 46 milijonov evrov, ki jih dolguje za uporabo plina iz škedenjske železarne, bo družba Lucchini-Severstal 1. februarja zaprla obrat. To je poudaril pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Calcagni na tržaški prefekturi, na kateri je bilo včeraj srečanje s sindikalnimi predstavniki delavcev železarne. Sindikati so oklicali 8-urno stavko in demonstracijo, ki bo v torek na Velikem trgu. Na županstvu, na prefekturi ali drugje bo v torek tudi srečanje, ki ga je včeraj spodbudil tržaški župan Roberto Cosolini. Na sestanek so poklicani predstavniki družbe Lucchini in Elettra ter zastopniki pokrajinske in deželne uprave. Na 6. strani RIM - Danes bo vlada sprejela odlok za liberalizacijo raznih poklicev in služb. Že njegova napoved je pri prizadetih izzvala ostre proteste ter grožnje s stavkami. Med najbolj bojevitimi so taksisti, a na bojni so tudi distributerji pogonskih goriv, železničarji, lekarnarji, odvetniki in drugi. Medtem so včeraj reševalci nadaljevali iskanje pogrešanih na potniški ladji Costa Concordia, ki je prejšnji petek nasedla ob toskanski obali in se prevrnila. Posebne ekipe pa se medtem pripravljajo na začetek prečrpavanja goriva iz ponesrečene nafte, ki predstavlja veliko nevarnost za okolje. Na 5. strani V Sloveniji se DeSUS približuje desni sredini Na 2. strani Pomemben partner za tržaški sinhrotron Na 7. strani Riccardo Illy ne bo vodil Confindustrie Na 7. strani Program WebGIS za Pokrajino Trst Na 10. strani Goriški občinski svet bo odločal o rajonih Na 14. strani Čezmejno šolsko omizje prvič zasedalo Na 16. strani TRST FILM FESTIVAL - Od včeraj do srede Za uvod Matere Milča Mančevskega KULTURA - Telovadnica na Lesah Slovensko stalno gledališče uspešno gostovalo v Benečiji ČEDAD - V telovadnici na Lesah v Benečiji je nastopilo Slovensko stalno gledališče s komedijo Šoferji za vse čase. Vabilu domačega kulturnega društva Rečan, KD Ivan Trinko in Inštituta za slovensko kulturo, ki sodelujejo s SSG za to prvo abonmajsko sezono v Benečiji, se je odzvalo precej gledalcev (na sliki). Pošteno so se zabavali ob raznih pripetljajih, ki so se zgodili šoferiem Frančku, Nikotu in Adiju, njihovim ženam Štefki in Nives, hčeri Aman-di ter sosedi Bruni, čeprav so razkrivali najbolj grozljiva in podla dejanja ljudi, ki so strmeli le po denarju in navideznem uspehu in zato so bili pripravljeni na podkupovanja, prisluškovanja in še marsikaj. Na 3. strani 2 8 Č etrtek, 19. januarja 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Turkov predlog za mandatarja že po enem dnevu padel v vodo Voljč brez zadostne podpore, DeSUS se pridružuje desni sredini Začetek koalicijskih pogajanj SDS, Liste Virant, SLS in NSi z Desusom že danes LJUBLJANA - Finančnik Marko Voljč pri morebitni kandidaturi za mandatarja glede na odzive strank ne bi prejel zadostne podpore. SDS, Lista Virant, SLS in NSi so napovedale, da bodo vztrajale pri pogovorih o desnosredinski koaliciji, včeraj pa je sklep o pogajanjih s temi štirimi strankami sprejel še izvršni odbor stranke DeSUS. Pogajanja se bodo začela danes. Izkazalo se je, da Voljč, katerega imenovanje je strankam v razmislek v sredo ponudil predsednik republike Danilo Türk, pri morebitni kandidaturi od strank ne bi dobil zadostne podpore za manda-tarstvo.Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic je v sredo sicer povedal, da bi stranka Voljča podprla, a v tem primeru Jankovic ne bi bil v vladi. V SDS pa so predsednikov predlog o Voljču kot možnem mandatarju označili kot neresen. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je pojasnil, da SD glede Voljča še ni zavzela stališča. Omemba Voljča kot možnega kandidata je bila za SD presenečenje, vendarle pa Veber poudarja, da ima predsednik republike možnost za predlog kandidata in jo je izkoristil. Predsednik Liste Virant Gregor Virant pa je ocenil, da mora Slovenija prihodnjo soboto dobiti mandatarja, "najverjetnejši scenarij" pa je, da bo to predsednik SDS Janez Janša. Čas za tretjega, povezovalnega mandatarja je bil konec decembra, v šestih dneh, kolikor je časa za mandatarski predlog v drugem krogu, pa ne Marko Voljč ne kdo drug tega ne more storiti, meni Virant. Prvak SLS Radovan Žerjav je v izjavi novinarjem dejal, da v SLS delajo na proceduri sprejema koalicijske pogodbe desnosredinskih strank. Spomnil je, da je t. i. sredinski trojček - SLS, Lista Virant in DeSUS - pred tedni govoril o povezovalnem mandatarju. "Ali je ta človek povezovalen? Odgovorite si na to," je bil do Voljča oster Žerjav. V NSi so za to, da gredo po vrsti, da se spoštujejo rezultati volitev in da dobi priložnost za kandidaturo za mandatarja Janša, ki ima po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak tudi izkušnje. Včeraj je o nadaljnjih korakih odločal tudi izvršni odbor stranke DeSUS in sklenil, da stranka sprejme vabilo SDS, Liste Virant, SLS in NSi za koalicijska pogajanja ter za morebiten vstop v desno-sredinsko koalicijo. Kot je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec, je pogajalska skupina stranke že sestavljena, pogajanja naj bi se začela danes. V DeSUS so predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jan- kovicu pred morebitnim drugim krogom glasovanja o mandatarju postavili pogoj, naj jim predstavi vse poslance, ki mu bodo v državnem zboru zagotovili večinsko podporo. Ker Jankovic na sestanku z Erjavcem včeraj tega ni storil, ta pogoj ni bil izpolnjen, je pojasnil predsednik DeSUS. Po njegovih besedah gre "za zgodovinsko odločitev za DeSUS", saj sta možnosti očitno le še desnosredinska koalicija ali predčasne volitve. V primeru ponovnih volitev kar pol leta ne bi imeli operativne vlade, bonitetne ocene bi še naprej padale in bistveno bi se poslabšal gospodarski in finančni položaj Slovenije, je pojasnil. Ob tem je ponovil, da je stranka sicer izražala podporo Jankovicu kot relativnemu zmagovalcu volitev, a se je izkazalo, da v tem trenutku "ni sposoben sestaviti vlade". Predlog za finančnika Marka Voljča kot mandatarja po njegovi oceni ne uživa zadostne podpore s strani političnih strank in tako verjetno ni več realen. Kot meni Erjavec, je možnost za tretjega mandatarja propadla kmalu po tistem, ko je sredinski trojček to predlagal. Izhodišče DeSUS za pogajanja s strankami SDS, Listo Virant, SLS in NSi je v tem, da DeSUS doseže vse tisto, kar je dosegla že v koalicijski pogodbi, ki jo je pripravil Jankovic. Prav tako bodo vztrajali pri enakem kadrovskem razrezu, in sicer med drugim želijo eno državotvorno ministrstvo in ministrstvo za delo ali za zdravje. Sam Erjavec bi bil "najraje samo poslanec", vendar pa bi vlada težko delovala, če predsednik stranke ne bi bil del vlade, je pojasnil. Izvršni odbor DeSUS je včeraj tudi sklenil, da bo predvidoma v torek ponovno seja izvršnega odbora DeSUS, na kateri bo pogajalska skupina poročala o rezultatih pogajanj, še isti dan pa bo predvidoma tudi seja sveta stranke, ki naj bi odločil, ali se bo DeSUS pridružil desno-sredinski koaliciji. Erjavec je še poudaril, da so v poslanski skupini homogeni, in napovedal, da bo tako tudi ob prihodnjem glasovanju o morebitnem mandatarju. Zatrdil je, da so bili enotni tudi ob glasovanju o man-datarskem kandidatu Jankovicu. Danes se bodo tako pogajalci DeSUS že dopoldne sestali na sedežu stranke, tekom dopoldneva pa bodo predvidoma potekala tudi pogajanja vseh petih morebitnih koalicijskih strank - SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi. Iz SDS so sporočili, da ni njihova navada, da bi koalicijo sestavljali pred kamerami in da tega tudi tokrat ne bodo počeli. Kraj in čas pogajanj tako za zdaj nista znana. (STA) Karl Erjavec se je odločil, da bo njegov DeSUS šel na pogajanja za desnosredinsko koalicijo arhiv bruselj - Evropska centralna banka Gaspari slovenski kandidat za člana izvršilnega odbora ECB LJUBLJANA - Minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari je uradni slovenski kandidat za člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB), so potrdili na finančnem ministrstvu. Gaspari se bo tako potegoval za mesto, ki ga bo z junijem izpraznil Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo. Nekdanji guverner Banke Slovenije v obdobju med aprilom 2001 in marcem 2007, ki trenutno poleg nalog ministra za razvoj in evropske zadeve opravlja še naloge ministra za gospodarstvo, se bo tako potegoval za izpraznjeno špansko mesto v izvršilnem odboru osrednje denarne ustanove območja evra. Gaspari naj bi bil protikandidat Španca Antonia Sainza de Vicune. Pri tem je treba reči, da je po ustaljeni praksi štirim gospodarsko najmočnejšim članicam območja evra -Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji - vse od začetka delovanja ECB vedno pripadlo mesto v operativnem organu banke. Rok za vložitev kandidatur za novega člana izvršilnega odbora ECB je Mitja Gaspari arhiv potekel včeraj, prva tipanja o podpori kandidatov pa bi se lahko zgodila že na zasedanju finančnih ministrov evro-skupine v ponedeljek v Bruslju. Ostalim trenutnim članom izvršilnega odbora ECB mandat poteče šele proti koncu desetletja. V izvršilnem odboru ECB trenutno poleg Gonzalez-Parama sedijo še predsednik ECB Mario Draghi, njegov namestnik, Portugalec Vitor Constancio, Nemec Jorg Asmussen, Francoz Benoit Coeure in Belgijec Peter Praet, ki je tudi prvi ekonomist banke. (STA) Na ljubljanski osnovni šoli že lani prijavili moškega, ki naj bi fotografiral otroke LJUBLJANA - Ljubljanski policisti obravnavajo moškega, ki naj bi med poletjem 2010 in poletjem 2011 nedovoljeno fotografiral otroke. Učenci in učitelji osnovne šole Majde Vrhovnik so že lani pred začetkom poletnih počitnic opazili moškega, ki se potika okoli šole ter fotografira otroke. Ravnateljica osnovne šole Mateja Urbančič Jelovšek je v zvezi s tem tudi dvakrat obvestila policijo. Prav tako so policiste o dogajanju obvestili starši. Na ljubljanski policijski upravi so pojasnili, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, o vseh ugotovljenih dejstvih pa bodo obvestili pristojno tožilstvo. Starši so že lani domnevali, da naj bi otroke fotografiral pisatelj Vitan Mal, ki so ga pred leti že pogojno obsodili zaradi fotografij 13-letnega dečka v neprimernih položajih. Na policiji o konkretnih osebah niso želeli govoriti. Slovenski tovornjak v Avstriji prebil ograjo in obvisel na mostu CELOVEC - Voznik tovornjaka iz Slovenije je včeraj na Turnski avtocesti na avstrijskem Koroškem prebil zaščitno ograjo na 80 metrov visokem mostu čez sotesko Lieser in skoraj zdrsnil v globino. Nesreča se je zgodila, potem ko je tovornjak zaradi predrte pnevmatike začelo zanašati. Del tovora je pri tem skupaj z ograjo padel v globino. 43-letni voznik v nesreči ni bil poškodovan in se je sam rešil iz kabine tovornjaka. Po podatkih policije pri vozniku niso opazili znakov utrujenosti ali sledi alkohola. Na kraj nesreče je prihitelo 60 gasilcev, ki so poskrbeli, da tovornjak ni zdrsnil v globino. Pripeljali so tudi posebna žerjava, da bi pomagala pri odstranjevanju posledic nesreče. Zaradi nesreče je bila popoldne zaprta avtocesta A10 v smeri Beljaka kot tudi cesta pod mostom med Spittalom in Seebodnom. Na vlaku prijeli domnevnega morilca VIDEM - Železniška policija iz Čer-vinjana je včeraj pridržala 21-letnega hrvaškega državljana Miloša Nikolica, ki je osumljen umora. Do zločina je prišlo v sredo v Pavii na bregu reke Ti-cino, kjer je nasilne smrti umrl poljski državljan Sebastian Zbigniew. Osumljenec, ki je imel na oblekah sveže madeže krvi, je bil z vlakom namenjen proti Sloveniji in nato Hrvaški. Včeraj zjutraj so v Videm prispeli preiskovalci policije iz Pavie. Nikolic je na vi-demski kvesturi zavrnil vsakršno zvezo z zločinom. ljubljana - Davčna uprava Republike Slovenije prijavila donedavnega ljubljanskega župana Ovadba Jankovica protikorupcijski komisiji Predsednik Pozitivne Slovenije pa toži Finance - Prepričan je, da so članki v časopisu vplivali tudi na glasovanje proti njegovemu mandatarstvu - Zato zahteva 30 tisoč evrov odškodnine LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije je za STA potrdila, da je prejela ovadbo Davčne uprave RS (Durs) zoper predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica. Proti Jankovicu in še trem osebam pa še vedno poteka tudi sodna preiskava zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja v Merca-torju oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju. Durs naj bi po sredinem poročanju spletnega portala Pozareport Jankovica sumila storitve kaznivih dejanj oškodovanja upnikov, davčne zatajitve, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in pranja denarja. Dokument naj bi imel 11 strani, nosi pa datum 6. januar 2012. Davčni inšpektorji naj bi sicer davčni pregled Zorana Jankovica in povezanih podjetij izvajali že nekaj časa. Kot je za STA potrdila pooblaščenka za odnose z javnostmi Polona Osrajnik, je komisija za preprečevanje korupcije v tem tednu v vednost prejela ovadbo zoper Zorana Jankovica. "Zadevo bo proučila skladno s svojimi pristojnostmi po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, pri čemer bo upoštevala dejstvo, da poteka v tem primeru pred-kazenski postopek pred drugim pristojnim organom," je pojasnila. Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za STA po- vedal, da so na policiji prejeli prijavo sumov različnih gospodarskih kaznivih dejanj, ki jo je Durs posredoval na državno tožilstvo. "Prijavo bomo preučili in v primeru potrditve razlogov za sum uradno pregon-ljivih kaznivih dejanj, izvedli ustrezne ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili," je dejal Menegalija. Po poročanju časnika Finance so iz specializiranega državnega tožilstva sporočili, da so "v več mesecev trajajočem predkazenskem postopku, v katerem sodeluje več državnih organov", v skladu z dogovorom s strani Dursa prejeli "naznanilo suma storitve kaznivega dejanja - informacija iz postopkov davčnih nadzorov pri zavezancu in povezanih pravnih ter fizičnih osebah". Ob tem Finance še povzemajo navedbe tožilstva, da je dokument označen z oznako davčna tajnost, zato v skladu z zakonom o davčnem postopku ne smejo posredovati vsebinskih podatkov. Dodali pa so, da bo po zaključenem predkazenskem postopku "glede na zbrane dokaze in po oceni le-teh" policija podala morebitno kazensko ovadbo. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je za STA tudi potrdilo, da je zoper Jankovica in še tri fizične osebe maja letos na sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi utemeljenega suma kaznivih dejanj zlorabe položaja v Mercatorju, zoper eno pa zaradi kaznivega dejanja pomoči pri tem kaznivem dejanju. Kot so še pojasnili, sodna preiskava v tem primeru še vedno poteka. Po pisanju nekaterih medijev, ovadba sicer temelji na reviziji, ki jo je v Mercatorju leta 2006 opravila revizijska hiša De-loitte in se nanaša na poslovanje Mercatorja v času, ko ga je še vodil Jankovic. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic pa je včeraj na sodišču, na katerem je vložil odškodninsko tožno proti Financam, povedal, da so članki v Financah o njegovi domnevni vpletenosti v postopek spremembe namembnosti zemljišč, deloma vplivali na negativne glasove nekaterih poslancev pri glasovanju o mandatarju, Jankovic se je za tožbo odločil predvsem na podlagi treh člankov, objavljenih leta 2010. Kot pa je pojasnil včeraj, je bilo takih člankov, ki imajo isti podton in delujejo proti njegovi časti in ugledu, zelo veliko, več kot 15. Gre za članke, ki pišejo o domnevnih povezavah med družino Jankovic in podjetjem Taxgroup. Po navedbah časnika Finance naj bi namreč Klemen Šešok iz Taxgroupa s pomočjo Jankovicevega sina Jureta kupil kmetijska zemljišča na zunanji strani ljubljanske obvoznice med Brdom in Podutikom, ki so z novim prostorskim načrtom postala zazidljiva. Jankovic je namerno kupovanje zemljišč zanikal. Zahteva 30.000 evrov odškodnine, vendar so na ljubljanskem okrožnem sodišču sprva poskusili s poravnavo, ki pa očitno ni uspela, saj so včeraj začeli z obravnavo. Nekdanji ljubljanski župan je pojasnil, da so članki, v katerih naj bi bile neresnične navedbe, pri njem povzročili veliko prizadetost, lahko pa tudi dokaže, da so mu povzročili veliko škodo. Kot je namreč pojasnil, so te članke nekatere politične stranke uporabile kot podlago za zahtevo po sklicu referenduma o ljubljanskem prostorskem načrtu, ki je postopek uveljavitve načrta zavlekel za tri mesece. Prav tako so se na te članke sklicevali v parlamentarni komisiji, ki jo je vodila "politično nasprotna stran". Povzetke teh člankov so uporabljali tudi v času pred volitvami v državnem zboru, je nadaljeval Jan-kovič, ki je prav tako prepričan, da so navedbe iz člankov uporabili nekateri posamezni poslanci, ko so pojasnjevali, zakaj mu ne bodo dali glasu, ko je prejšnji teden kandidiral za mandatarja. Poudaril je, da so ugled, čast, dobro ime, poštenje, pravičnost in delavnost vrednote, od katerih ne odstopa, iz vsebine teh člankov pa je po njegovem mnenju razvidno, "da so namerno poskušali uničenje tistega, za kar si je prizadeval več kot 30 let". (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. januarja 2012 3 benečija - Abonmajska sezona Slovenskega stalnega gledališča Šoferji za vse čase zabavali beneško občinstvo na Lesah Prihodnja predstava bo aprila v Kobaridu - Vloga Inštituta za slovensko kulturo LESE - V nekoliko mrzli telovadnici na Lesah v Benečiji, a pred zelo toplo publiko, je v sredo zvečer nastopilo Slovensko stalno gledališče s komedijo Šoferji za vse čase. Vabilu domačega kulturnega društva Rečan, KD Ivan Trinko in Inštituta za slovensko kulturo, ki sodelujejo s SSG pri tej prvi abonmajski sezoni v Benečiji, se je odzvalo nad petdeset gledalcev. Pošteno so se zabavali ob raznih pripetljajih, ki so se zgodili šoferjem Frančku, Niku in Adiju, njihovim ženam Štefki in Nives, hčeri Amandi ter sosedi Bruni, čeprav so razkrivali najbolj grozljiva in podla dejanja ljudi, ki so stremeli le po denarju in navideznem uspehu in so bili zato pripravljeni na vse, to se pravi na podkupovanja, prisluškovanja in izsiljevanja. Igra hrvaškega avtorja Mira Gavrana prenesena v tržaško okolje je jezikovno močno krajevno obarvana in zato je bila še bolj razumljiva. Kljub temu, da so nastopali v neidealnih razmerah, so se vsi igralci res izkazali in publika jih je nagradila s pogostimi toplimi aplavzi. Druga predstava v beneškem abonmaju bo šele v začetku aprila v Kobaridu, kjer bodo uprizorili dokumentarno dramo Kobarid '38 - Kronika atentata Dušana Jelinčiča. Maja bo v gledališču Ri-stori v Čedadu sledila igra Claudia Magrisa Saj razumete. SSG, ki se predstavlja v vseh treh pokrajinah, kjer smo Slovenci naseljeni, se s to sezono vključuje tudi v prizadevanja slovenskih društev v Benečiji - v prvi vrsti Inštituta za slovensko kulturo - da povezujejo slovenske ljudi ob meji, torej Benečijo s Posočjem, ter da uveljavljajo najplemenitejši slovenski kulturni izraz v Čedadu in širšem furlanskem prostoru. (NM) V telovadnici je v Lesah bilo hladno, vzdušje med gledalci pa še kar prijetno nm TOLMIN - V soboto Srečanje Slovencev z Videmskega in Posočja TOLMIN - Tradicionalno novoletno srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki ga prirejajo župani Kobarida, Bovca in Tolmina ter načelnik upravne enote Tolmin, bo letos prvič v Tolminu. Štirideset let so se srečevali v Kobaridu, lani, ko je srečanje gostil Bovec, so se odločili, da bo pobuda vsako leto izmenično v treh občinah Posočja. Letos je na vrsti, kot rečeno, Tolmin. Srečanje se bo začelo ob 17. uri v kinodvorani, kjer bo po pozdravih sledil kulturni program in kot po tradiciji pa bodo podelili tudi Gujonovo priznanje. Glavni gost bo podpredsednica Državnega zbora Ljudmila Novak. Pred tem so prireditelji podobno kot lani povabili župane in upravitelje iz obmejnega prostora Furlanije-Julijske krajine na delovno srečanje, ki bo na sedežu občine s pričetkom ob 14. uri. Razpravljali bodo o skupnih problemih in načrtih, v ospredju pozornosti pa bo tokrat daljnovod, ki ga načrtujeta slovenski Eles in italijanska Terna, ki naj bi tekel čez Kolovrat in Solarje. (NM) pester trinkov koledar 2012 Prva predstavitev prihodnji teden v Špetru ŠPETER - Trinkov koledar 2012 je ustvarilo enaintrideset avtorjev iz Benečije in obmejnega prostora Furlanije-Julijske krajine ter iz Posočja in drugih sosednjih krajev Slovenije, ki na 210 straneh predstavljajo dogajanje, življenje in ustvarjanje ljudi ob meji ter zgodovinske povezave in nove integracijske procese v tem našem delu Evrope. Zbornik je letos stopil v tretje desetletje izhajanja v režiji kulturnega društva Ivan Trinko, prva letošnja predstavitev pa bo v četrtek 26. januarja v Špetru. Sedemnajstega januarja leta 1992 je republika Italija priznala samostojno republiko Slovenijo. V teh dneh torej praznujemo dvajseto obletnico vzpostavitve meddržavnega sodelovanja med državama. Zorenju kompleksnih bilateralnih odnosov je posvečen poglobljen prispevek slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča. V njem podrobno razčlenjuje posamezna obdobja teh odnosov, od začetne politike previdnosti Italije, na katero so vplivale zgodovinske izkušnje, do trdnejšega sodelovanja, ko je Italija postala slovenska druga najpomembnejša gospodarska partnerica ter lanskega pomembnega obiska predsednika republike Slovenije v Rimu. Nakazuje tudi odprta vprašanja od pomanjkljivih prometnih povezav - letalsko nista povezani nobeni večji italijanski in slovenski mesti, niti glavni - do potrebe po krepitvi kulturnih izmenjav in promocije slovenske kulture v Italiji in še posebej v Rimu, podobno kot se dogaja na Dunaju. Na osamosvojitev Slovenije in 70-letnico Osvobodilne fronte se v svojih uvodnih mislih vrača predsednik SKGZ Rudi Pavšič, Trinkov koledar pa objavlja tudi govor, ki ga je na lanski tržaški proslavi imela so-vodenjska županja Alenka Florenin. Vidno mesto ima v letošnjem koledarju šolska problematika še zlasti v Kanalski dolini. Izobraževanje brez meja je naslov prispevka in obenem koncept, ki ga uveljavlja Antonio Pasquariello, ravnatelj večstopenjskega zavoda Bachmann, v katerem so povezane šole vseh stopenj v Kanalski dolini. Sledi prispevek Rudija Bartalotha in Nataše Komac, ki po posameznih etapah predstavljata pot slovenskega jezika v šolo. V tem šolskem letu je slovenščina postala del obveznega dolinskega šolskega urnika, od vrtca do prvih letnikov trbiške gimnazije. Dolino Rezije v koledarju zastopata s pravljico Silvana Paletti ter Renato Quaglia z izborom svojih najnovejših pesmi. Tudi Terska dolina oz. terski dialekt se oglaša, in sicer z ilustrirano pravljico. Poglavje Jezik in izročilo vrednoti tudi glas Nadiških dolin, Subida, Breginjske-ga kota in Kambreškega. V prvem delu koledarja sta ob vsakoletnem pregledu preteklega leta dva prispevka iz Posočja. Oba opozarjata na dva pomembna projekta, ki povezujeta in dajeta nove priložnosti za razvoj obmejnega prostora. Zdravko Likar tako piše o Poti miru, Špela Mrak pa o Soči povezovalki. V poglavju zgodovine je več zanimivih prispevkov. Zgodovinar Branko Marušič je raziskal prisotnost Beneške Slovenije v slovenskem tisku pred prvo svetovno vojno, Iole Na-mor je prispevala pregled pol stoletja srečanj na Dnevu emigranta, prof. Peter Suhadolc je v luči najnovejših dognanj opisal katastrofalni potres leta 1511 v Idriji, ki je povzročil ogromno škodo v Posočju in Furlaniji. V prispevkih Liliane Žni-daršič Golec in Elise Morandini pa je pozornost osredotočena na bogat in še ne povsem raziskovan zaklad, ki ga predstavljata za naše čezmejno območje videmski arhivi in arhiv če-dajskega kapitlja. Prav tu so hranjeni barvni zemljevidi župnij v Posočju, ki so spadale pod čedajski Kapi-telj, iz 18. stoletja ter drugi še starejši dokumenti, ki so objavljeni v likovnem vložku. Eden od teh zemljevidov krasi tudi platnico Trinko-vega koledarja 2012. Zanimivo je tudi poglavje posvečeno velikim osebnostim, ki so nas zapustile. To so dolgoletni urednik Trinkovega koledarja Jožko Kragelj, Antonio Trinco, Riccardo Toffoletti, Zlatko Smrekar in dr. Mario Sdrau-lig, ki se ga ob 25. obletnici smrti spominja Jože Sušmelj. Zelo sintetično koledar predstavlja delo kulturnega društva Ivan Trinko v lanskem letu, popolna in natančna pa je slovenska bibliografija videmske pokrajine, ki jo je kot vsako leto uredila Ksenija Majovski iz NŠK. (jn) PROMET - V sosednji državi liter bencina cenejši za 39 centov Vsak dan v Slovenijo po bencin okoli 10 tisoč avtomobilistov iz FJK Zlati časi za bencinske črpalke v Sloveniji na območju od Kobarida do Kopra bumbaca TRST - V Sloveniji kupuje vsak dan bencin in tudi hrano ter cigarete okoli deset tisoč avtomobilistov iz Fur-lanije-Julijske krajine. V sosednji državi je liter bencina trenutno za 39 centov (plinsko olje za kar 42 centov) cenejši kot v FJK, v Avstriji liter bencina stane 38 centov manj kot pri nas, plinsko olje pa »samo« 33 centov manj. S temi za deželne črpalkarje in gospodarstvo na sploh zelo nespodbudnimi podatki se je včeraj ukvarjala pristojna komisija deželnega sveta, ki je glede tega vprašanja precej nemočna, saj cene bencinskih derivatov, podobno kot v Sloveniji, določa osrednja vlada. V Italiji so cene pogonskih goriv tako visoke ne zaradi ce- ne nafte na mednarodnih trgih, temveč zaradi zelo visokih trošarin, ki jih tudi določa Rim. Deželni popusti pa niso tako visoki, da bi končno ceno goriva izenačili s tisto v Sloveniji. Predsednik deželne komisije Federico Razzini je povedal, da je je prodaja bencina na območju od Trbiža do Milj padla kar za 70 odstotkov. Če primerjamo te podatke s pordenonsko pokrajino, kjer je prodaja naftnih derivatov padla le za 20 odstotkov (to je posledica splošne krize), pomeni, da se je delež tistih, ki kupujejo bencin v Sloveniji, povečal za okoli 50 odstotkov. To prinaša škodo črpalkarjem, ki morajo odpuščati osebje oziroma zapirati črpal- ke, ter deželni in državni davkariji, ki dobivata precej manj denarja od trošarin. Precejšnjo škodo utrpijo tudi trgovci, trafike in ne nazadnje gostilničarji, saj mnogi avtomobilisti izkoristijo »bencinski izlet« v Slovenijo za prigrizek, kosilo ali večerjo. Deželna komisija je enotno pozvala predsednika deželnega odbora Renza Tonda, naj predsedniku rimske vlade Mariu Montiju čim prej predstavi dramatično situacijo, v kateri so se znašli lastniki oziroma upravitelji bencinskih črpalk ob nekdanji meji s Slovenijo. Rim bi moral po mnenju marsikoga večji delež trošarin naftnih derivatov »preusmeriti« v deželne blagajne. 4 Petek, 20. januarja 2012 GOSPODARSTVO dežela fjk - »Rimska misija« deželne odbornice za finance Sandre Savino Vlada pokazala razumevanje za težave Furlanije-Julijske krajine Minister Giarda in podsekretar Ceriani zagotovila iskanje ustreznih rešitev TRST - »Čeprav je položaj resnično težak, se vlada ni omejila le na poslušanje, ampak kaže pripravljenost, da se loti problemov, ki jih je Dežela Furlanija-Julijska krajina postavila na mizo z močnimi argumenti.« Tako oceno je včeraj v Trstu podala deželna odbornica za finance Sandra Savino, ki se je v sredo v Rimu sestala z ministrom za odnose s parlamentom Pietrom Giardo, včeraj pa še s podsekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo in finance Vierijem Cerianijem. Ministru Giardi je Savinova orisala kritične točke, ki so se za Furlanijo-Julij-sko krajino odprle po sprejetju vladnih varčevalnih ukrepov, medtem ko se je s Cerianijem pogovarjala o bolj specifičnih finančnih temah. Kot je povedala odbornica, je vlada na vprašanje o dvojnem obdavčenju s trošarinami na porabo električne energije v Furlaniji-Julijski krajini in na probleme, ki so nastali glede apliciranja novega občinskega davka IMU (enotna občinska dajatev), odgovorila pozitivno. Podsekretar Ceriani je namreč zagotovil, da se vlada zaveda navedenih kritičnosti in da namerava ukrepati za njihovo rešitev, vendar je treba upoštevati, da je neobhoden parlamentarni postopek za sprejem potrebnih ukrepov. Močno negativne finančne posledice zvišanja trošarin na motorna goriva v Furlaniji-Julijski krajini, ki jih je odbor-nica Savinova podrobno orisala tudi Ce-raniju, so zdaj na mizi vlade, ki namerava sprožiti postopek, da bi prišli do uravnotežene rešitve, na osnovi katre bi lahko Rim pozitivno odgovoril na pričakovanja deželne uprave. Rimska vlada in deželna uprava FJK sta sicer na teh sestankih izrazili strinjanje o potrebi po vzpostavitvi omizja za poglobitev v probleme na relaciji država-dežela. Na novo bo namreč potrebno opredeliti celovit okvir odnosov in funkcij v spremenjenih in kriznih gospodarsko-finančnih razmerah tako v državi kot v Evropski uniji, saj je sporazum iz oktobra 2010 v tem smislu presežen. V Rimu se je včeraj mudil tudi podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, ki se je udeležil konference država-dežele. Kot je povedal, so dežele zahtevale od vlade, naj jim na področju liberalizacij - posebno v trgovini - prizna primarno pristojnost ali vsaj sodelovanje z državo pri odločanju. Napovedal je tudi, da bo deželna uprava liberalizirala mrežo bencinskih servisov, ker jo je treba modernizirati, od vlade pa pričakuje, da bo sodelovala pri reševanju problema »bega prebivalstva« v Slovenijo. Minister za odnose s parlamentom Piero Giarda, s katerim se je sestala deželna odbornica FJK za finance Sandra Savino ansa nepremičnine - Posledice krize V FJK povpraševanje po hipotekarnih posojilih lani manjše za 18 odstotkov TRST - Povpraševanje gospodinjstev po hipotekarnih posojilih se je v Furlaniji-Julijski krajini lani zmanjšalo za 18 odstotkov glede na leto 2010, medtem ko je bil upad v državnem povprečju 19-odstoten. Padec povpraševanja po posojilih za nakup nepremičnin, ki je posledica splošne gospodarske krize in specifično tudi krize nepremičninskega trga, je še toliko večji, če upoštevamo, da je bil trend povpraševanja v dveh predhodnih letih rastoč: v letu 2009 je bilo povpraševanje po hi-potekarnih posojilih za odstotek večje kot v letu 2008, medtem ko je bil porast v letu 2008 glede na leto 2007 sedemodstoten. Če pogledamo dinamiko po posameznih pokrajih v Furlaniji-Ju-lijski krajini, ugotovimo, da je do najvčjega znižanja povpraševanja po hipotekarnih posojilih prišlo v tržaški pokrajini, in sicer za 25 odstotkov; na drugem mestu je goriška pokrajina z -19 odstotki, sledi por-denonska z -19 odstotki, najmanjši padec pa so zabeležili v videmski pokrajini z -13 odstotki. Poleg finančnih težav potencialnih prosilcev, zmanjšanja njihove kupne moči in povečane negotovosti glede zaposlitve, je na zmanjšanje povpraševanja po hipotekarnih posojilih vplivala tudi veliko večja previdnost bank. Te niso samo zvišale obrestnih stopenj na ponujena posojila, ampak so uvedle tudi veliko strožje kriterije za odobritev posojila. Kljub zastoju na nepremičninskem trgu, je naložba v nakup stanovanja še naprej ena najbolj zanesljivih oblik investiranja. Če so cen nepremičnin zaradi krize padle in verjetno dosegle svojo pravo vrednost, pa je po drugi strani mogoče predvideti, da se bodo s premagovanjem krize in postopnim oživljanjem gospodarske konjunkture ponovno dvignile na realno raven. gibanja - FMI bo v torek objavil poslabšane gospodarske napovedi Italijo čakata dve dolgi leti gospodarskega nazadovanja RIM - Novica sicer ni presenetljiva, saj je bilo že novembra lani jasno, da je Italija zabredla v recesijo. Bolj vznemirljiva pa je ocena, da jo čakata dve leti v »globoko rdečih številkah«. Recesija naj bi prevladovala ne samo letos, ampak tudi v prihodnjem letu. Za mrzlo prho je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je opravil običajno občasno revizijo svojih gospodarskih napovedi in jih znižali praktično celemu svetu. Napovedi bodo objavljene prihodnji torek, agencija ANSA pa je uspela priti do anticipacije o ocenah za Italijo, ki so vse prej kot spodbudne. Enako sicer velja za celotno območje evra. »Globalno gospodarsko rast ogrožajo naraščajoče napetosti v območju evra,« ugotavlja FMI, za katerega je skupna evropska valuta tudi »glavni vzrok« za poslabšanje ekonomskih perspektiv, čeprav svoj del odgovornosti nosijo tudi »finančne krhkosti drugih predelov sveta«. Sklad torej opozarja, da so se tveganja znižane gospodarske rasti zelo razširila. Ekonomisti v Washingtonu so tako prisiljeni gladko znižati razvojna predvidevanja, to pa v veliki meri zato, »ker je pričakovati, da bo območje evra leto 2012 končalo v rahli recesiji«. Recesija v Evropi bo rezultat zvišanja donosnosti državnih obveznic, zmanjšanja kreditne dejavnosti bank v odnosu do realnega gospodarstva in močnega vpliva novih ukrepov za fiskalno konsolidacijo. Številke so zgovorne že same po sebi: svetovna gospodarska rast bo po predvidevanju IMF letos 3,3-, prihodnje leto pa 4-odstotna (-0,7% oz. -0,5% manj kot v prejšnji napovedi), medtem ko bo v območju evra bruto domači proizvod letos upadel za 0,5-, prihodnje leto pa se bo zvišal za skromnega 0,8 odstotka. Še veliko slabše so napovedi denarnega sklada za Italijo. Letos se bo gospodarska rast zmanjšala za kar 2,2 odstotka, v letu 2013 pa se bo padec omejil na 0,3 odstotka. Pojemanje gospodarske rasti ne bo prihranjeno niti državam v hitrem razvoju, in to v prvi vrsti zaradi poslabšanja zunanjih ekonomskih razmer, vendar tudi zaradi Direktorica IMF Christine Lagarde arhiv zmanjšanja domačega povpraševanja. Recept FMI za izhod iz tega položaja je delovati za povečanje zaupanja in za končanje krize območja evra s spodbujanjem gospodarske rasti. Vladimir Nanut potrjen za predsednika združenja ASFOR TRST - Znanstveni direktor tržaške poslovne šole MIB School of Management prof. Vladimir Nanut je bil potrjen za predsednika združenja italijanskih šol za izobraževanje menedžerjev ASFOR. To bo njegov drugi mandat in bo trajal do vključno leta 2014. Nanut, ki je docent za podjetniške strategije na tržaški ekonomski fakulteti, je bil soglasno izvoljen na sestanku vodstvenega sveta združenja v Milanu. V Asfor so včlanjene najpomembnejše menedžerske šole v Italiji -med njimi Sda Bocconi, Luiss, Mip Politecnico, Cuoa, Istud - in nekatere izobraževalne institucije velikih podjetij, kot so Eni, Fiat, Enel, Allianz, Generali, Pirelli itn. »Cilj združenja Asfor je biti v prvi vrsti pri ustvarjanju in krepitvi nove mendžerske in poklicne kulture v Italiji, take, ko bo slonela na kompetentnosti, etiki, kakovosti in splošneje na vseh vrednotah rigoroznosti, zaslužnosti in solidarnosti,« je svojo ponovno izvolitev komentiral prof. Nanut. Friulia in MIB za razvoj majhnih in srednjih podjetij v FJK TRST - Deželna finančna družba Friulia in tržaška poslovna šola MIB School of Management sta včeraj podpisali triletni sporazum o sodelovanju pri pospeševanju strateškega razvoja deželnih podjetij z vlaganjem v človeške re-surze, v razvijanje novih kompe-tentnosti in v raziskovanje. Sporazum sta podpisala predsednik Friulie Edi Snaidero in direktor poslovne šole Vladimir Nanut. Sporazum bodo izvajali po dveh operativnih oseh. Na eni strani z vlaganjem v človeški kapital in podpiranjem vpisa na masterje in mednarodne MBA, ki jih prireja tržaška poslovna šola, s pomočjo štipendij, ki jih bo Friulia podeljevala mladim talentom, ki so diplomirali v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Na drugi strani pa bosta Friulia in MIB skupaj razvijali raziskovalne projekte na menedžerske in podjetniške teme, ki so relevantne za deželni gospodarski sistem. EVRO 1.2911 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. januarja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 19.01. 18.01. ameriški dolar 1,2911 1,2831 japonski jen 99,19 98,53 kitajski juan 8,1545 8,0985 ruski rubel 40,5596 40,4083 indijska rupija 64,9170 64,6670 danska krona 7,4358 7,4357 britanski funt 0,83560 0,83385 švedska krona 8,7605 8,8236 norveška krona 7,6620 7,7045 češka krona 25,298 25,545 švicarski frank 1,2076 1,2088 madžarski forint 302,11 306,15 poljski zlot 4,3250 4,3478 kanadski dolar 1,3012 1,3002 avstralski dolar 1,2391 1,2344 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3438 4,3530 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7002 0,7003 braziljski real 2,2804 2,2828 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3620 2,3610 hrvaška kuna 7,5660 7,5560 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. januarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,28100 0,56230 0,79275 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,03833 0,06167 0,10417 EURIBOR (EUR) 0,812 1,213 1,494 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.030,21 € -138,98 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. januarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,27 IMTTTDCI IDDDA il Q7 -0,70 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,16 +24,29 +2,10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,30 145,00 16150 +2,08 -2,03 +0 12 TELEKOM SLOVENIJE 67,90 +2,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 10,475 DELO PRODAJA 24,00 rrm 7cnn -0,24 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 17,00 2 51 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MIINOTEST 3,10 +0,00 +2,65 MLINO IESI KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,00 1800 +8,00 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IR! IANA 9,85 5,10 9,90 +2,50 -1,71 SALMS, L_IMRL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,00 12,50 178 00 -5,88 +0,00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 76,08 10,50 +2,82 +3,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. januarja 2012 +2,44 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,699 83,35 1153 -0,07 +4,25 -0 17 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,02 021 +13,81 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,377 +3,50 +17,63 EDISON ENEL ENI 0,82 3,08 172 +0,61 -2,22 FIAT FINMECCANICA 4,358 +3,06 +2,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,01 12,33 +0,53 +3,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,36 12 39 +6,17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,96 +1,14 +1,05 +3 18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,20 4,796 +9,40 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,37 7,065 11 49 +0,66 +0,21 +1 68 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,88 3 31 +0,31 -2 19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,625 +0,72 TENARIS TERNA 0,82 15,61 +0,49 +0,45 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,708 0,03 3176 -0,88 +3,10 UNICREDIT 3,36 +6,22 +12,90 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 100,14 $ -0,25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. januarja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 580,66 +0,49 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.723,75 +0,12 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C B^/ir^ 843,74 1.684,22 y17C Í1Q -0,76 -0,08 _n /IV lisica i j, uojyiou -r/ J(UU SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 Cftfi^Q un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.952,54 - DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.611,15 2.440,44 +0,26 +0,60 S&P 500, New York 1.313,43 +0,41 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.222,17 6.416,26 5.741,15 +0,87 +0,97 +0,68 CAC 40, Pariz 3.328,94 +1,96 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.003,50 918,0 2.435,04 +2,80 +1,73 +1,86 Nikkei, Tokio 8.639,68 +1,04 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.811,20 19.942,95 2.296,08 +0,57 +1,30 +1,31 Sensex, Mubaj 16.643,74 +1,17 / ITALIJA Petek, 20. januarja 2012 5 tragedija na morju - Nove podrobnosti o brodolomu Costa Concordie Iskanje pogrešanih na ladji se nadaljuje Kapitan v času nesreče v družbi s plesalko Doslej so našli enajst trupel, med katerimi so jih sedem že identificirali, še približno 20 ljudi pogrešajo PORTO SANTO STEFANO - Reševalci so včeraj nadaljevali iskanje pogrešanih na potniški ladji Costa Concordia, ki je prejšnji petek nasedla ob to-skanski obali in se prevrnila. Posebne ekipe pa se medtem pripravljajo na začetek prečrpavanja goriva iz ponesrečene nafte, ki predstavlja veliko nevarnost za okolje. V javnost je včeraj prišel nov zvočni posnetek pogovora med članom posadke Costa Concordia in kapitanijo v Livornu. Pogovor naj bi se odvijal približno 30 minut po tem, ko je ladja zadela čer ob obali. Na posnetku je mogoče med drugim slišati kapitana Francesca Schettina, ki zatrjuje, da raziskujejo, zakaj so na ladji ostali brez elektrike, ne omenja pa, da je ladja zadela čer pred otokom Giglio. Iskanje pogrešanih so prekinili v sredo, ko se je ladja, medtem ko so bili v njej potapljači, premaknila. Včeraj je bila ladja spet stabilna, kot je dejal tiskovni predstavnik obalne straže Filippo Marini. Iskanje pogrešanih se je tako nadaljevalo. Povedal je, da bodo reševalci s pomočjo eksploziva skušali narediti še več lukenj, da bi se prebili v notranjost ladje. Doslej so našli enajst trupel, med katerimi so jih sedem že identificirali, še približno 20 ljudi pogrešajo. Na ladji je bilo sicer v času nesreče prek 4000 ljudi. Italijanske oblasti so sicer skupno identificirale 32 ljudi, ki so umrli oziroma jih še pogrešajo; med njimi je 12 Nemcev, sedem Italijanov, šest Francozov, po dva Perujca in Američana ter po en Madžar, Indijec in Španec. Kapitan Schettino, ki je zakrivil nesrečo, ker je ladjo zapeljal preblizu obale, je v hišnem priporu. Obtožen je večkratnega umora iz malomarnosti in zapustitve ladje, preden so bili rešeni vsi potniki. Zapisnik zaslišanja kapitana Schet-tina na sodišču v Grossetu kaže, da naj bi ladijski poveljnik povedal, da so pot po Sredozemlju načrtovali šele po tem, ko je ladja zapustila pristanišče Civitavecchia blizu Rima. Za pot blizu otoka Giglio se je kapitan odločil, da bi pozdravil svojega predhodnika na čelu ladje, ki živi na tem toskanskem otoku. »Plul sem z gotovostjo, saj sem dobro poznal globino voda in te manevre opravil že najmanj dvakrat ali trikrat,« je povedal. »Tokrat pa sem obrat ukazal nekoliko prepozno in pristali smo v prenizki vodi. Ne vem, zakaj se je to zgodilo,« je še pojasnil. Novinar Karl Stagno-Navarra pa je na Twitterju sporočil, da naj bi preiskovalci iskali 25-letno Moldavijko, ki naj bi bila v Kapitan Francesco Schettino in Moldavijka Domnica Cemortan, v ozadju nasedla ladja času nesreče v kapitanovi družbi. Njeno ime naj ne bi bilo na spisku potnikov oziroma ladijskega osebja. Gre v resnici za 25-letno moldavsko plesalko Domnico Ce-mortan, ki je sicer delala na ladjah, vendar je bila tokrat na počitnicah. Na ladjo se je redno vkrcala v Civitavecchii. Za mol-davsko televizijo Journal TV je povedala, da je bila res v času nesreče s kapitanom in da je po nesreči številnim potnikom pomagala, da so ladjo zapustili. Pristavila je, da je kapitan rešil na stotine ljudi. Družba Costra Crociere je včeraj sporočila, da je kapitan Schettino suspendiran od službe, kar pomeni, da bo moral sam poskrbeti za svojo sodno obrambo. Mednarodno združenje potniških ladjarjev (CLIA) pa je včeraj v Londonu pozvalo Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) k izboljšanju varnosti med ladijskimi potovanji. Kot je pojasnila predsednica CLIA Christine Duffy, so pozvali IMO, naj preuči stanje na podlagi izsledkov preiskave nesreče ladje Costa Concordia. Babica brodolomke preživela Titanic NEAPELJ - Valentina Capuano je ena od preživelih potnic Costa Concordie, ki je v petek nasedla ob to-skanski obali, vendar je njena zgodba posebna - njena babica je namreč preživela brodolom Titanica 15. aprila leta 1912. »Bilo je grozno, kot da se ponavlja ista zgodba, bila sem res prestrašena,« je povedala 30-letnica iz Neaplja. Njena nona Maria ji je pogosto pripovedovala o grozni izkušnji, ki jo je preživela kot potnica na Titanicu. »Še vedno sem zelo pretresena, preživela sem, vendar me ves dogodek še vedno zelo muči, občasno imam povišan srčni utrip, zelo sem vznemirjena in tesnobna,« je povedala. Na ladji so bili tudi njen zaročenec, njen brat in njegovo dekle. mnenje - Združenje kapitanov »Poveljnik ladje je vedno grešni kozel« PORTOROŽ - »Kapitan Francesco Schettino je naredil vrsto nedopustnih napak, za katere bo kazensko in moralno odgovarjal, ni pa edini krivec za brodolom Costa Concordie.« V to je prepričan Giorgio Ribarič, kapitan dolge plovbe in predvsem podpredsednik Evropskega združenja kapitanov (uradni naziv: Confederation of European Shipmaster Associations), ki ima sedež v Amsterdamu. Doma je iz Portoroža, bil je dolgoletni poveljnik na ladjah piranske Splošne plovbe. »Kapitan zapusti ladjo med zadnjimi, vsekakor ob koncu reševalne akcije. To je od vedno tradicija v pomorstvu in to določajo tudi mednarodna pravila,« pravi Ri-barič. Nobenih alibijev ali opravičil za Schettina, drugače pa se našemu sogovorniku zdi vsa zadeva še zelo nejasna, če že ne zagonetna. Riba-rič se sprašuje, kakšna povelja je kapitan dal za reševanje in, če jih je dal, ali so sploh prišla do tistih, ki so reševanje potnikov dejansko izvajali ali so bili za to zadolženi. Evropsko združenje poveljnikov in ladijskih upraviteljev vsekakor ocenjuje, da sedanja evropska pomorska zakonodaja kriminalizira poveljnike za vsako stvar, preostale odgovornosti za nesreče pa postavlja v drugi plan. Skratka, šlo je za verigo človeških napak, morda pa so zatajile tudi aparature na poveljniškem mostu, kjer še niso ugotovili, kdo je pravzaprav ob usodnem trku »de facto« poveljeval Costa Concordii. »Ladja je komaj izplula iz pristanišča Civitavecchia in takrat ne moreš poveljevanje prepustiti tretjemu oficirju, kot pišejo časopisi,« meni Riba-rič. Na tovornih ladjah častniki odgovarjajo za več funkcij in opravil, na potniških pa za vsako opravilo istočasno odgovarjata dva človeka, zato je nesreča ob toskanskih obalah toliko bolj nerazumljiva. Pomorščak iz Portoroža opo- Ladijski poveljnik Giorgio Ribarič zarja tudi na večurni molk odgovornih plovne družbe Costa, ki se mu zdi precej sumljiv, saj so lastniki družbe oziroma njihovi poverjeniki gotovo v realnem času točno izvedeli, kaj se je zgodilo na morju pri otoku Giglio, kaj čaka nasedlo ladjo ter njene potnike in člane posadke. »V igri so veliki finančni interesi. Pomislimo samo na ogromne zavarovalniške odškodnine in za svetovni turistični biznis, zato ima marsikdo interes, da je Schettino grešni kozel za brodolom in za veliko zmedo v reševalni akciji, pri kateri, ne smemo pozabiti, so rešili več kot štiri tisoč ljudi,« pravi še Riba-rič. Moti ga ne toliko, da so mnoga italijanska in svetovna občila že vnaprej obsodila Schettina, kot dejstvo, da se ne upošteva posebnih razmer, ki so nastale takoj po usodnem trku ladje za križarjenje na čeri pred otokom Giglio. S.T. vlada - Monti dosledno po svoji poti Danes odlok o liberalizaciji V pripravi reforma trga dela RIM - Danes bo vlada sprejela odlok za liberalizacijo raznih poklicev in služb. Že njegova napoved je pri prizadetih izzvala ostre proteste ter grožnje s stavkami. Med najbolj bojevitimi so taksisti. Njihovi predstavniki so včeraj dosegli nekakšno »premirje« z vlado, potem ko je ta zagotovila, da bo vzela v poštev nekatere njihove bistvene zahteve. Toda taksisti so potem izžvižgali lastne predstavnike. Dva sindikata zaposlenih v distribuciji pogonskih goriv, Faib-Confesercenti in Fegica-Cisl, pa sta včeraj napovedala 10-dnevno zaprtje črpalk na cestah in avtocestah, to pa zato, ker naj bi vlada »kapitulirala« pred naftnimi družbami. Na bojni nogi pa so tudi zaposleni v drugih panogah, od železničarjev do lekarnarjev in odvetnikov. Sicer pa bo šele danes dokončno znano, kakšne ukrepe liberalizacije je pripravila vlada. Vlada pa bo prihodnji ponedeljek začela večstranska pogajanja s socialnimi partnerji o reformi trga dela. Predlog sprememb vključuje uvedbo minimalne plače na državni ravni, zakonsko ureditev pripravniške pogodbe in omejitve zaposlovanja za določen čas. Za pripravništva bi po novem veljala enotna pogodba, namesto kar 48 različnih, ki jih je na trgu zaznal državni statistični urad Istat in so bile predvsem v škodo zaposlovanju mladih ter žensk. Pogodba bi imela dve fazi. Prva bi lahko, odvisno od vrste dela, trajala največ tri leta, druga pa bi že vsebovala vse elemente pogodbe za nedoločen čas in s tem tudi vso zaščito, ki jo zaposlenim daje pogodba za nedoločen čas. Delodajalec bo pripravnika v preizkusnem obdobju lahko odpustil brez upravičenih razlogov, ki jih sicer določa Delavski statut, vendar bo za to pripravniku moral plačati neke vrste odpravnino. Najvišja je določena pri šestih mesečnih plačah. Delodajalec pa v primeru izgube tožbe na sodišču ne bo dolžan pripravnika zaposliti na isto delovno mesto, kot to velja pri zaposlenih za nedoločen čas. Po izteku največ triletnega pripravništva se bo pogodba avtomatično spremenila v zaposlitev za nedoločen čas. S to spremembo želi ministrica za delo Elsa Fornero preprečiti delodajalcem, da bi začasne pogodbe obnavljali v nedogled. Socialni partnerji naj bi se dogovorili tudi o uvedbi minimalne plače, ki na državni ravni ni določena, ampak jo določajo kolektivne pogodbe na ravni posameznih panog ali podjetij. V nekaterih primerih, kot je na primer pri projektnem delu, pa minimalna plača sploh ni določena. Vlada sicer želi poseči tudi v 18. člen Delavskega statuta, ki določa pogoje odpuščanja zaposlenih, med drugim tudi višino odpravnin in reintegracijo protizakonito odpuščenih delavcev. Sindikati spremembam tega člena, ki gredo v smeri zmanjšanja obveznosti delodajalcev, močno nasprotujejo. sodstvo Finančna straža preiskuje agencijo S&P MILAN - Finančna straža je včeraj preiskala prostore ameriške bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P) v Milanu, ki naj bi, kot izvira iz preiskave tožilstva, manipulirala s kapitalskim trgom na podlagi napačnih in neutemeljenih ocen o stanju italijanskega finančnega in bančnega sistema. Tožilstvo iz Tranija sicer preiskuje šest analitikov, tri iz S&P, enega iz bonitetne agencije Moody's in odvetnika obeh agencij v Italiji. Tri analitike S&P tožilci obtožujejo, da so poleg manipulacij na trgu krivi še zlorabe notranjih informacij in razpošiljanja napačnih informacij akterjem na trgu med majem in julijem lani. Preiskava tožilstva traja že več mesecev, povezana pa je z »nenavadnimi« gibanji tečajev delnic na milanski borzi in znižanji bonitetne ocene Italije. Finančna straža je včeraj v prostorih S&P v Milanu zbirala dokazno gradivo. Odvetnik S&P Giuseppe Fornari je dejal le, da s konkretnimi obtožbami ni seznanjen in da ne ve, ali je preiskava povezana z nedavnim znižanjem bonitetne ocene Italije. Stavka avtoprevoznikov hromi Sicilijo PALERMO - Včeraj so na Siciliji že četrti dan stavkali avtoprevozniki, ki protestirajo zaradi podražitve pogonskega goriva in cestnin na avtocestah. Stavka ima že hude posledice, saj na večini črpalk zmanjkuje gorivo, zaloge pa pohajajo tudi trgovinam in industrijskim obratom. Medtem se protestu vse bolj pridružujejo tudi kmetovalci in ribiči, pa tudi nekatera politična gibanja, kot sta Forza nuova in gibanje Forconi (»vislice«). Predstavnike protestnikov je včeraj sprejel predsednik deželne vlade Sicilije Raffaele Lombardo, ki se je naposled za pomoč obrnil na rimsko vlado, češ da sam ni pristojen za reševanje izraženih mu zahtev. Po drugi strani pa se vse bolj širijo opozorila, da se za protestniki večkrat skriva mafija. To je včeraj potrdil tudi predsednik Confindustrie na Siciliji Ivan Lo Bello. Združenje za zaščito potrošnikov Codacons pa je ustanovilo Odbor žrtev stavke, ki namerava zahtevati odškodnino zaradi škode, ki jo povzroča divja stavka. V Pakistanu ugrabljen italijanski humanitarni aktivist Giovanni Lo Porto RIM - Včeraj je iz Pakistana prispela novica, da so neznanci v Pakistanu ugrabili 38-letnega italijanskega humanitarnega aktivista Giovannija Lo Porta iz Palerma skupno z nemškim kolegom. Oba delata za nemško humanitarno organizacijo Welte Hunger Hilfe. Ugrabili so ju v kraju Multan v Panžabu, kjer sta sodelovala pri projektu za pomoč poplavljencem. 6 Četrtek, 19. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu železarna - Na prefekturi srečanje med pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Calcagnijem in sindikati Tisoč delavcev na cesti v Ce ne bo družba Elettra izplačala dolga 46 milijonov evrov, bodo škedenjski obrat zaprli 1. februarja V torek srečanje med Občino Trst, Deželo FJK, Elettro in Lucchinijem - Sindikat: 8-urna stavka in demonstracija Če ne bo družba Elettra takoj izplačala 46 milijonov evrov, ki jih dolguje za uporabo plina iz škedenjske železarne, bo družba Lucchini-Severstal 1. februarja zaprla obrat. To je poudaril pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Marcello Calcagni na tržaški prefekturi, na kateri je bilo včeraj dopoldne srečanje s sindikalnimi predstavniki delavcev železarne. Calcagni je v bistvu povedal, da družba Lucchini zdaj nima denarja za financiranje železarne. Polovica vsote, s katero razpolaga na osnovi dogovora z bankami je milansko sodišče zamrznilo, drugo polovico pa je že vložila v redno upravljanje svojih obratov. Problem likvidnosti v zvezi z železarno pa je v tem, da družba Elettra, ki proizvaja elektriko s plinom iz železarne in jo nato prodaja pristojnemu ministrstvu, že od julija lani ne plačuje plina. Če torej ne začne ponovno vsaj mesečno izplačevati plina, bo plavž železarne prenehal delovati. Skratka pravo izsiljevanje, ki pa ima lahko nepredvidljive posledice. Elettra brez plina ne more proizvajati elektrike, železarna brez plina ni rentabilna. Sicer je težko verjeti, da je lahko družba, kot je Lucchini brez rezervnega sklada, ki omogoča nadaljevanje dejavnosti v primeru sporov. Žal je tudi težko pričakovati, da bi se pri teh igrah ozirali na usodo delavcev. Calcagnijeve besede namreč pomenijo, da se brez ustrezne rešitve zdaj obeta več kot 1.000 delavcem železarne, družbe Sertubi in drugih povezanih dejavnosti dopolnilna blagajna. Velika večina teh delavcev nima pogojev za upokojitev. Sindikat seveda obsoja tako stanje in je prepričan, da družba Lucchini v resnici razpolaga z dodatnimi finančnimi sredstvi. Toda vlaganje svežega denarja v škedenjski obrat je očitno za lastništvo pretirano tveganje in se torej raje poslužuje drugih možnosti. Dejstvo, da bo toliko družin ostalo brez mesečne plače je očitno zanje postranskega pomena. Sindikat bo zato tudi odločno protestiral. Dopoldanskemu srečanju na pre-fekturi je popoldne sledila napeta in mestoma dramatična skupščina v železarni. Sindikati so nazadnje oklicali 8-urno stavko in demonstracijo, ki bo v torek na Velikem trgu. Na županstvu, na prefekturi ali drugje bo namreč v torek predvidoma ob 12. uri srečanje, ki ga je včeraj spodbudil tržaški župan Roberto Cosolini. Na sestanek so poklicani predstavniki družbe Lucc-hini in Elettra ter zastopniki pokrajinske in deželne uprave. Kaže torej, da se bodo deželni upravitelji končno vendarle premaknili. Še pred demonstracijo na Velikem trgu bo skupščina v železarni, na katero so vabljeni tudi delavci in družine vseh podjetij, katerih usoda je vezana na škedenjski obrat, začenši z zaposlenimi v tovarni Ser-tubi, ki jih je več kot dvesto. Po skupščini se bodo delavci premaknili na cesto in se v sprevodu podali do Velikega trga. Sicer so se sestanka s Calcagnijem in njegovimi sodelavci na prefekturi udeležili pokrajinski tajniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter člani enotnega sindikalnega predstavništva delavcev škedenjske železarne Rsu. Calcagni je povedal, da bo plavž prenehal delovati, če družba Elettra ne bo izplačala svojega dolga oziroma vsaj nadaljevala redno plačevati plin v pričakovanju na poravnavo spora. Železarna bo v bistvu prenehala z delovanjem, družba Lucchini bo poskrbela za vse potrebne varnostne ukrepe, delavci pa bodo šli vsi domov. Toda če se železarna ustavi, bodo morebitni vlagatelji izgubili vsak interes in bodo splavali po vodi tudi vsi načrti za spremembo dejavnosti. Sindikat je zahteval, naj Lucchini uporabi del 360 milijonov, ki so na milanskem sodišču. Calcagni je odgovoril, da je 107 milijonov zamrznjenih, ker so banke zahtevale delno vrnitev 770 milijonov vrednega dolga, dodatnih 68 milijonov pa je zamrznjenih na zahtevo nekaterih up- nikov. Ostali denar je Lucchini vložila v redno upravljanje svojih obratov, je dejal Cal-cagni in dodal, da je edini denar, ki primanjkuje, dolg družbe Elettra. Calcagni je s tem dejansko zatrdil, da se bo zaradi dolga Elettre ustavil ves industrijski načrt, ki ga je družba Lucchini vložila na milanskem sodišču in ga mora sodnik potrditi. Če pa bo Elettra plačala, je še povedal, bo železarna zanesljivo delovala najmanj do leta 2015, kot to predvideva industrijski načrt. To je še najhujše, je menil pokrajinski tajnik panožnega sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, ker ni mogoče, da spor med dvema družbama (Lucchini in Elettra) hudo oškoduje za vso mesto pomemben sektor in da celo postavi pod vprašaj 5 do 6 tisoč delovnih mest v obratih Lucchini in drugih povezanih podjetjih v Italiji. Edina rešitev je zdaj jamstvo italijanske vlade, kot so to sindikati zahtevali od prefekta. Rim mora skratka po eni strani financirati industrijski načrt družbe Lucchini (vsaj do razsodbe sodnika) in po drugi prepričati družbo Elettra, da poravna svoj dolg. Aljoša Gašperlin Srečanje je bilo včeraj dopoldne na tržaški prefekturi kroma železarna - Tržaškega župana hudo razburilo dogajanje na prefekturi Cosolini: Calcagni bi moral molčati! Adele Pino: Zaprtja železarne si Trst ne more privoščiti - Razeto: Izguba 1.000 delovnih mest izredno huda perspektiva »Pooblaščeni upravitelj družbe Lucchini Calcagni bi moral molčati!« To nam je ogorčeno povedal tržaški župan Roberto Cosolini, ko smo ga včeraj popoldne po več poskusih vendarle ujeli na telefonu. Cosolini je bil očitno razburjen. Poudaril pa je, da je srečanje s predstavniki družbe Lucchini in Elettra ter zastopniki pokrajinske in deželne uprave, ki bo v torek dopoldne, spodbudila občinska uprava (neka tiskovna agencija je poročala, da je sestanek sklical prefekt Alessan-dro Giacchetti). Kako ocenjujete dogajanje glede železarne, smo vprašali Cosolinija. »Kakšno dogajanje?« je odvrnil. Calcagnijeve izjave vendar... »Kakšne izjave?« Izjave, da bodo 1. februarja zaprli Roberto Cosolini železarno, če družba Elettra ne poravna dolga. »Bolje bi bilo, ko ne bi Calcagni nikdar povedal določenih stvari! A je to lepo, kar je povedal? Osebno lahko le dodam, da smo mi pobudniki srečanja, ki bo v torek«, je še povedal Cosolini. Adele Pino Calcagnijeve izjave so še kako razburkale vode, bistveno pa je, da so bili takojšnji odzivi. Že jutri (danes, op. p.) bova s pokrajinsko predsednico Mario Tereso Basso Poropat priredili srečanje s sindikati, nam je povedala pokrajinska odbornica za delo Adele Pino in poudarila, da so Calcagnijeve izjave izredno hude. Trst si zaprtja železarne ne more in ne sme privoščiti, še predvsem ne na tak način: nekateri nosijo hude odgovornosti in med temi je na prvem mestu deželna uprava, je menila Adele Pino. Vsaj eno leto pričakujemo, da Dežela FJK skliče omizje za podpis programskega sporazuma z Rimom, je razložila. Tega ni storila in so se morali sindikati obrniti na prefekta: njihove zahteve bomo podprli, je še dejala od-bornica in poudarila, da se je treba zdaj vsi skupaj resno lotiti problema in zahtevati jamstva, da bo res prišlo do spremembe dejavnosti železarne. Ko bi zaprli plavž, bi to postalo skoraj nemogoče. Da je izguba 1.000 delovnih mest izredno huda perspektiva, je poudaril tudi predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto. A.G. javni prevozi - Trieste Trasporti Pomembno evropsko priznanje za krajevno avtobusno podjetje Avtobusno podjetje Trieste Trasporti je bilo deležno pomembnega mednarodnega priznanja zaradi varnosti vozil in delovnih objektov. Gre za tako imenovano vseevropsko priznanje UNI EN Varnost, potem ko je podjetje v preteklih letih dobilo enaka priznanja za kvalitetno poslovanje ter za spoštovanje okolja. Podjetje Trieste Trasporti, ki upravlja javno prevozno službo v naši pokrajini, so obiskali strokovnjaki nemške družbe TUV, ki so opravili podrobno preiskavo delovnega okolja ter vozil, opravili pa so tudi številne razgovore z uslužbenci. Ugotovili so, da se skrb za varnost učinkovito spaja s skrbjo za dobro poslovanje in za okolje. »Ne gre samo, da smo si pridobili ugledno evropsko nalepko družbe TUV, gre za to, da je bilo podjetje deležno splošne pohvale,« ugotavlja vodstvo Trieste Trasporti, ki se pripravlja na bližnji evropski razpis za deželno prevozno službo. sindikat - Cgil Odprto pismo Cosoliniju glede osebja Sindikat javnih uslužbencev Fp-Cgil zahteva v odprtem pismu županu Robertu Cosoliniju večjo prozornost pri reformi notranje organizacije dela in učinkovitejšo komunikacijo med vodji posameznih uradov in občinskimi uslužbenci. Namen sodobne organizacije dela je tudi spodbujati človeško in poklicno rast zaposlenih, zato je še predvsem pomembno učinkovito poklicno izobraževanje, ugotavlja Fp-Cgil, ki zahteva prehod z vertikalnega na horizontalni model organizacijskih povezav. Sindikat v tem smislu zahteva vsaj šestmesečna srečanja z občinsko upravo, na katerih bo lahko vsakdo izrazil svoje mnenje in predloge glede morebitnih sprememb v nasprotju z veljavno navado, da se mnenj občinskih uslužbencev ne upošteva. / TRST Petek, 20. januarja 2012 7 bazovica - Podpis dogovora z znanstvenim parkom Kilometro Rosso iz Bergama Sinhrotron odslej povezan s podjetji iz Lombardije Izpostavili potrebo po usklajevanju znanstvenih dosežkov in industrijskih inovacij V bazovskem sinhrotronu so včeraj podpisali pomemben dogovor, ki naj bi raziskovalnemu centru prinesel plodnejše stike s svetom industrije. Z družbo Sincro-trone Trieste bo odslej sodeloval lombardski znanstveni in tehnološki park Kilometro Rosso, katerega predsednik je podpredsednik zveze Confindustria Alberto Bombassei. Povezovanje znanstvenih in proizvodnih dejavnosti je ključno vprašanje, italijanska industrija pa je v vseh teh letih premalo investirala v priložnosti, ki jih nudi sinhrotron. Kilometro Rosso je znanstveni in tehnološki park v okolici Bergama, ki gosti 36 podjetij, skupno pa ima stike z dvesto podjetji v Lombardiji, drugih italijanskih deželah in tujini. Predsednik Bombassei, ki je baje tudi favorit za prevzem predsedniškega mesta v Confindustrii, si je včeraj ogledal bazovski objekt - svetlobne linije ter laboratorija Elettra in Fermi. Raziskovalci so njemu in sodelavcem razložili, kaj vse lahko naredimo s to tehnologijo. Spremljali so ga predsednik družbe Sincrotrone Trieste Carlo Rizzuto, odgovorni za odnose z industrijo Marco Marazzi ter pobudnik dogovora Mirano Sancin, ki je od leta 2003 generalni direktor in pooblaščeni upravitelj parka Kilometro Rosso, pred tem pa je bil 17 let generalni direktor padriškega znanstvenega parka AREA in tajnik upravnega sveta družbe Sincrotrone. Svetlobne linije omogočajo natančen vpogled v najmanjše delce različnih materialov. Z njimi do potankosti razčlenjujejo najrazličnejše predmete, izvajajo pa tudi učinkovite diagnoze, npr. z mamogra-fijami. V listu čaja lahko s pomočjo svetlobnih žarkov opazimo elemente aluminija, z onesnažene prsti pa izločimo svinec, kadmij in druge škodljive snovi. Raziskovalci prihajajo iz raznih držav sveta, Carlo Rizzuto pa je podčrtal, da so sinhrotro-ni tudi eden izmed elementov, s katerimi Evropa kljubuje kitajski konkurenci. V Evropi je šest sinhrotronov, sedmega gradijo na Švedskem, osmega bo mednarodni konzorcij zgradil na Poljskem. Kitajska pa trenutno gradi svoj drugi sinhrotron. V Bazovici so pognali še laser na proste elektrone Fermi, najbolj sodobnega na svetu (obstajajo samo še trije). Bombassei je bil med obiskom presenečen. Podčrtal je, da sta znanstvena proizvodnja in industrijska inovacija v Italiji premalo povezana, prav zaradi tega so tovrstni dogovori o sodelovanju zelo pomembni. »Težave našega gospodarstva bomo reševali v prvi vrsti z industrijo, in sicer s kakovostnejšimi proizvodi, ki so znanstveno in tehnološko dovršeni,« je dejal. (af) Generalni direktor znanstvenega parka Kilometro Rosso Mirano Sancin, predsednik iste ustanove Alberto Bombassei in predsednik družbe Sincrotrone Trieste Carlo Rizzuto kroma gospodarstvo - Nasledstvo na čelu zveze Confindustria Alberto Bombassei favorit, Riccardo Illy pa ne bo kandidat »Če je Alberto Bombassei uradno kandidiral, jaz ne bom njegov nasprotnik,« je za tiskovno agencijo Ansa včeraj povedal nekdanji tržaški župan, poslanec in predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, ki so ga v zadnjem obdobju omenjali kot možnega naslednika Emme Marcegaglia na čelu zveze italijanskih in-dustrialcev Confindustria. Illy je razložil, da je Bombassei njegov dober prijatelj in da je zelo primeren kandidat, sam pa ni nikoli kandidiral, predlagal ga je namreč predsednik videmske Confindustrie Adriano Luci. Illy je svoje stališče ponovil sinoči na televiziji, saj je bil gost oddaje Otto e mezzo, ki jo na kanalu La7 vodi Lilli Gruber. Alberto Bombassei je bil včeraj v Trstu v vlogi predsednika znanstvenega in tehnološkega parka Kilometro Rosso, obenem pa je podpredsednik zveze Confindustria in član številnih pomembnih upravnih svetov (Fiat Industrial, Italcementi, Pirelli itd). Njegovo podjetje Brembo načrtuje in proizvaja zavore za razne vrste vozil. 72-letni podjetnik iz Vicenze, ki že dolgo živi in dela v Bergamu, je bil med letoma 2001 in ALBERTO Bombassei kroma 2004 predsednik združenja Federmec-canica. Po sklenitvi dogovora v sinhrotronu (o tem pišemo v glavnem članku) je Bombassei včeraj govoril o splošnem položaju italijanskega gospodarstva in potrdil, da je recesija »danost, s katero se moramo pač soočiti«. Dejal je, da so »leta 2008 od ZDA do Evrope nastopile izredno hitre in radikalne spremembe, zdaj pa moramo v Italiji dokončno razumeti dinamike globalnih trgov«. Podjetja morajo previdno in daljnovidno odločati, kaj bodo proizvajala. Prve korake Montijeve vlade je ocenil pozitivno. »Vladni ukrepi niso nič dru- Riccardo Illy kroma gega kot seštevek vseh tistih potreb, ki so jih pretekle vlade tako dolgo zanemarjale. Prepričani smo bili, da smo rojeni pod srečno zvezdo, kakor kapitan, ki je vodil svojo ladjo naravnost v čeri,« je bil jasen Bombassei. Dober vtis je odnesel tudi s pogovorov z ministrico za delo Elso Fornero, saj mu je potrdila, da hoče vlada povečati kompetitivnost italijanskih podjetij, obenem pa zajeziti skrbi vzbujajoč porast mladinske brezposelnosti. »Moja generacija ima dolžnost, da mladim zagotovi določene perspektive, na tej poti pa imata zelo pomembno vlogo znanost in tehnika,« je dejal in podčrtal, da Italija premalo vlaga v raziskovanje. (af) gospodarstvo in šola - Sedma izvedba projekta Podjetnik v razredu Mladim približali podjetništvo Pobuda mladih Confindustrie in padriškega Znanstvenega parka - 28 predavateljev na sedmih višjih šolah - V novi izvedbi tudi priprava referata Sedem višjih srednjih šol, okoli petsto dijakov in 28 predavateljev, med katerimi so bili podjetniki, predstavniki Znanstvenega parka na Padričah ter Univerze v Trstu: vse to s ciljem, da se mladim približa podjetniški duh s pomočjo neposrednih srečanj z gospodarsko realnostjo v razredu. To je rezultat projekta Podjetnik v razredu, ki sta ga v preteklem šolskem letu 2010/2011 izvedla skupina mladih podjetnikov tržaške Zveze industrijcev Confindustria in Znanstveni park na Padričah. Gre za že tradicionalno pobudo mladih tržaških industrijcev, saj je v lanskem šolskem letu potekala že sedmič (tretjič v sodelovanju z Znanstvenim parkom), potek pa je orisan v zborniku z istoimenskim naslovom, v katerem so zbrana poročila o srečanjih na šolah. O tem je bil govor na včerajšnji dopoldanski predstavitvi publikacije na sedežu tržaške Confindustrie, kjer so nastopili deželna in tržaška predsednica skupine mladih podjetnikov Arianna Bellan in Elisabetta Cividin, podpredsednik Znanstvenega parka Roberto Della Marina ter Pobudniki so mladim pojasnili, da lahko razvijejo svoje zamisli arhivkroma Massimo Chenda in Alessio Mereu iz skupine mladih podjetnikov tržaških indu-strijcev. K projektu je kot že rečeno pristopilo sedem tržaških višjih srednjih šol: tehnični zavodi Da Vinci-Carli-Sandrinelli, Zois, Stefan in Volta ter liceji Bachelet, Carducci in Oberdan, kjer je mlade - šlo je prvenstveno za dijake tretjega, četrtega in petega letnika - obiskalo 28 podjetnikov oz. raziskovalcev padriškega Znanstvenega parka in tržaške univerze, ki so dijakom posredovali svojo delovno oz. poslovno izkušnjo na področjih, kot so npr. internet in novi mediji, finančno upravljanje, vodenje, varčevanje z energijo, obnovljivi viri energije, sistemi, marketing idr. Množičen odziv je prijetno presenetil same pobudnike, za katere je bil cilj dosežen: mladim, ki so člen v verigi procesa prenosa tehnologij, so namreč povedali, da lahko razvijejo in uresničijo neko zamisel, poleg tega so jih seznanili s tem, kaj pomenita inovativni proces in podjetništvo. Po objavi rezultatov pobude v šolskem letu 2010/2011 je zdaj v pripravi pobuda za letošnje leto, ki pa ne bo samo v znamenju predavanj v razredu, saj bo stekel tudi natečaj za dijake: slednji bodo morali pripraviti krajši referat na temo, ki jo bodo predlagali predavatelji. Avtorji najboljših referatov (eden za vsako sodelujočo šolo), bodo za nagrado opravili delovno izkušnjo v enem od podjetij, ki sodelujejo pri pobudi. (iž) Od danes možni vpisi v občinske otroške vrtce Občinski uradi sporočajo, da je od danes do 31. januarja možen vpis v občinske otroške vrtce. Vpisne pole zbirajo v vrtcih Kamillo Kromo v Stari istrski ulici, La scuola del sole (Ul. Minzoni 14), Mille bimbi (Ul. dei MIlle 14), Pallini (Ul. Pallini 2), ob sobotah med 9.30 in 12. uro pa tudi v Ulici Vasari 23 (Il mepo magico). Ostala tajništva bodo sprejemala vpise ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 16.30 ter ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 12. uro. Vpis v vrtce je od danes možen tudi preko spleta in sicer preko občinskega spletnega portala www.re-tecivica.trieste.it. Nova publikacija Po aleksandrijskih poteh Odprtje Sueškega kanala, pri katerem je z baronom Revoltello odigralo vodilno vlogo tudi mesto Trst, je odločujoče vplivalo ne le na trgovske in trgovinske tokove vzhodnega Sredozemlja, temveč tudi na pojav novih italijanskih migracijskih tokov. V stikih med Trstom in Aleksandrijo so arhitekti, tehniki in inženirji iz Julijske krajine in Furlanije prispevali k ustvarjanju nove podobe velike egiptovske metropole. Povsem samosvoj pa je sočasen pojav velike ženske emigracije iz av-stro-ogrskih dežel v Egipt. Samska dekleta, poročene žene in vdove, predvsem Slovenke s tržaškega in goriškega Krasa, a tudi Furlanke, so takrat množično odhajale v Alek-sandrijo in Kairo, kjer so se zaposlovale kot kuharice, strežnice, dojilje, šivilje, guvernante; gre za nenavadno evolucijo mobilnosti žensk, ki je globoko zaznamovala družbeno okolje, iz katerega so izhajale in odhajale. Temu fenomenu je posvečena dvojezična knjiga Le rotte di Alexandria - Po aleksandrijskih poteh, ki odkriva njegova ekonomska, sociološka, arhitekturna in književna prepletanja. Predstavili jo bodo v sredo ob 17.30 v Dvorani Tessitori (Trg Oberdan). Prisotna bosta urednika Franco Pero in Patrizia Vascotto. O ženskah sredi arabske pomladi in na Wall Streetu Na tržaški univerzi bo tudi letos potekal tečaj Ženske, politika, institucije. Današnje uvodno srečanje, ki se ga lahko udeleži kdorkoli, bo posvečeno ženskam, ki so v zadnjem letu odigrale vlogo protago-nistk v marsikaterem uporniškem gibanju; sredi tako imenovane arabske pomladi, ali med zasedbo finančnega centra Wall Street. V dvorani Bachelet na pravni fakulteti (v prvem nadstropju stavbe A na Trgu Evropa) bodo na to temo spregovorile docentke z univerz v Bologni in Sydneyu. Pričetek ob 17.15. O okolju prijazni energetiki Združenje OTC, ki skrbi za zaščito potrošnikov, prireja danes na svojem sedežu v Ulici Udine 4/c pogovor o okolju prijazni energetiki. Inženir Franco Korenika, tehnični referent družbe ATER, bo predstavil take energetske izbire, ki ne onesnažujejo in za katere se lahko odločimo pri obnovi stanovanja ali novogradnji. Srečanje bo danes ob 17. uri. Vitalijev roman o fojbah V knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra bodo danes predstavili roman I morti non serbano rancore, ki ga je napisal neapeljski pisatelj in novinar Nando Vitali. Z njim se bosta pogovarjala založnik Andrea Carraro in novinar agencije Ansa Francesco De Filippo. V središču Vitalijevega romana je dramatično dogajanje na Krasu med drugo svetovno vojno in po njej, v katerega se uvrščajo tudi povojni poboji. Petek, 20. januarja 2012 TRST sesljan - Voznik tovornjaka poljskega podjetja lažje poškodovan Plaz lesnih peletov iz prevrnjenega vozila Na Krasu zaradi nesreče večurne težave in dolge kolone Včeraj danes Vozniki in sopotniki so se včeraj na Krasu ujeli v pravo prometno past, ki je bila posledica spektakularne dopoldanske nesreče na avtocestnem priključku. V nesreči se je samo lažje poškodoval voznik tovornjaka, edinega vpletenega vozila. Tovornjak s priklopnikom poljske registracije, ki je bil dopoldne na poti proti Tržiču, se je prevrnil na avtocestnem priključku v bližini Sesljana. Prometna policija je prejela klic ob 10.19. Voznikova kabina je pristala na odbojni ograji sredi avtoceste, tovor pa je prekril več voznih pasov na obeh straneh ograje. Na cestišče se je namreč vsul plaz lesnih peletov, skupaj nekaj ton materiala. Voznik, poljski državljan, se je lažje poškodoval, z rešilcem so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico. Vzroki nesreče niso znani, alkotest pa je pokazal, da to-vornjakar ni bil v vinjenem stanju. Prometna policija je vodila posege, v akcijo pa so se vključili še karabinjerji, mejna policija, podjetje Anas, gasilci in služba 118. Lesne pelete so pospravili in začasno uskladiščili na bližnjem bencinskem servisu Italgrill, medtem je prometna policija z nesrečo seznanila poljsko avtoprevozniško podjetje. Lastnike tovornjaka je pozvala, naj tako ali drugače poskrbi- čarbola - Protest stranke Forza nuova Obešenec proti Equitalii (k sreči je le lutka ...) Equitalia državno oderuštvo, je pisalo na viseči lutki Družba Equitalia, ki sta jo Agencija za dohodke in zavod Inps ustanovila z namenom, da bi od državljanov uspešnejše izterjala najrazličnejše dolgove, je že več časa tarča najrazličnejših demonstrativnih (in ustrahovalnih) akcij. Skrajno desničarska stranka Forza nuova je včeraj na nadvoz pri športni palači Čarbola obesila lutko, na kateri je visel pomenljiv napis: Equitalia državno oderuštvo. V komunikeju, s katerim je stranka prevzela odgovornost za akcijo, so zapisali, da zahtevajo odvzem mandata družbi Equitalia in enoletni moratorij za vse male dolžnike. Kritično so se izrekli tudi na račun premierja Montija in liberalizacije, ki naj bi hudo oškodovala nekatere poklicne kategorije (taksiste, lastnike trafik, tovornjakarje, kmete). Lutko so včeraj dopoldne sneli s pomočjo gasilcev. več prireditev Danes deželno praznovanje mestnih redarjev Občina Trst bo danes ob priložnosti zavetnika lokalne policije gostila Deželni dan mestnih redarjev, ki so ga predstavili včeraj na županstvu ob navzočnosti deželne odbornice Federice Seganti, ki odgovarja prav za krajevno policijo. Pod-županja Fabiana Martini je na srečanju z novinarji izpostavila neprecenljivo vlogo redarjev pri zagotavljanju vsakodnevne varnosti občanov. Današnje praznovanje (predstavil ga je poveljnik Sergio Abbate) se bo začelo ob 10.30 z mašo v cerkvi Sv. Antona novega, ki jo bo daroval škofov vikar, monsinjor Pier Emilio Salvade, nakar bo tradicionalni sprevod po mestnih ulicah do Velikega trga, kjer bo uradna prireditev. Po pozdravu mestnih oblasti in odbornice Seganti bo poveljnik Abbate predstavil dejavnost tržaške redarske službe, zaslužnim redarjem pa bo podelil priznanja. V primeru slabega vremena se bo slavnost odvijala na bližnji Pomorski postaji. Slednja bo v prvih popoldanskih urah prizorišče posveta o davčnem federalizmu ter vlogi mestnih redarjev pri odkrivanju davčnih utaj in nepravilnosti. O tem bosta govorila Vincenzo di Maggio (Občina Trst) in Guseppina Mazzocco iz deželne službe za prihodke. Danes, PETEK, 20. januarja 2012 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 5.03 in zatone ob 14.03 Jutri, SOBOTA, 21. januarja 2012 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,1 stopinje C, zračni tlak 1029,7 mb raste, vlaga 89-odstotna, veter 3 km na uro sever, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C. Tovornjak znamke Scania je pristal na odbojni ograji na sredini avtocestnega priključka kroma jo za odvoz peletov. Težave v prometu so se nadaljevale do popoldneva. Več vozil je takoj po nesreči zastalo v koloni na avtocestnem priključku, policija pa je ostala vozila preusmerila proti proseškemu izvozu na pokrajinsko cesto, kjer je bila dejavna patrulja karabinjerjev nabrežinskega poveljstva. V smeri proti Trstu so zaprli prehitevalni pas. Tovorno vozilo, ki je bilo delno ukleščeno v odbojno ograjo, sta odstranjevala kar dva žerjava - gasilci in podjetje Autronica, ki ga je poklical Anas. V nesreči je bilo poškodovanih okrog 60 metrov ograje. Ob 15. uri na Krasu še ni bilo vse rešeno, zato se je na prizorišče odpravil sam poveljnik prometne policije. Na pokrajinskih cestah so bile šest ur po dogodku še vedno kolone (pri Božjem polju je bila patrulja tržaške občinske policije), proti Tržiču so se počasi pomikala številna tovorna vozila. Operativni center prometne policije, ki ga je vseskozi vodil Domenico Bruno s sodelavci, je koordiniral posege in z dogodkom seznanil tudi tržaško prefekturo, videmski operativni center, rimski urad prometne policije ter koprsko policijsko upravo, saj je vrsta vozil segala do nekdanjega mejnega prehoda Fernetiči. (af) [I] Lekarne U Kino Do sobote, 21. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040/390898, Oši-rek Osoppo 1, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040/302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Nino Oberdank 80 let Očka Nino! titljivih vedno krasen kot pri 30. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 18.15, 20.30, 22.20 »Underworld 4 - Il risveglio (dig.) 3D«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.10 »La tal-pa (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 20.15, 22.15 »Shame«. M Izleti AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Shame«. CINECITY - 16.30, 18.50, 20.00, 21.15, 22.15 »Benvenuti al Nord«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Underworld 4 -Il risveglio 3D«; 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 16.10, 18.05 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 18.50, 21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.20, 18.10, 20.00 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.30 »L'incredibile sto-ria di Winter il delfino«. FELLINI - 18.15 »Almanya - La mia fa-miglia va in Germania«; 16.00, 20.00, 22.15 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Nord«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.00, 20.00, 21.50 »E ora dove andiamo?«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shame«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50 »Alvin in veverički 3«; 16.00, 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 16.10, 18.50, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 18.40, 20.50 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.15, 22.45 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.40 »Alvin in veverički 3«; 20.50, 23.59 »Dekle z zmajskim tatujem«; 16.10 »Muppet-ki«; 15.15, 17.15, 19.15, 21.15, 23.15 »Jack in Jill«; 18.40, 21.00, 23.30 »Tihotapci«; 18.30, 20.40, 22.50 »Angleška pita«; 15.30, 16.15, 17.30, 18.15 »Obuti maček 3D«; 15.10, 17.10 »Obuti maček (sinhr.)«; 19.30, 21.40, 23.40 »Podzemlje: Prebujenje 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.15, 19.15, 21.15 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 16.45, 20.30 »La chiave di Sara«; 17.00, 19.30, 22.00 »The Help«; Dvorana 3: 18.30 »Immaturi, il viaggio«; 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Un-derworld 4 - Il risveglio«; 18.15, 22.15 »L'ora nera«. NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. BAZEN - nujno iščem (po možnosti brezplačno) okrogle bazene za pustno skupino. Tel. št.: 380-2582534. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 335-6445419. PRODAM - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo ter štirikolesni voziček, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212. PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. Loterija 19. januarja 2012 Bari 79 49 72 68 4 Cagliari 18 46 7 63 8 Firence 13 74 6 75 66 Genova 87 21 39 43 62 Milan 28 19 23 70 14 Neapelj 80 7 18 43 73 Palermo 8 73 88 31 47 Rim 11 61 3 49 43 Turin 76 60 44 37 56 Benetke 67 57 48 55 77 Nazionale 76 27 47 4 7 Super Enalotto št. 8 24 41 44 56 73 90 jolly 60 Nagradni sklad 2.473.975,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 54.456.032,02 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 23.193,53 € 1.221 dobitnikov s 4 točkami 303,92 € 42.950 dobitnikov s 3 točkami 17,28 € Superstar 66 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 30.392,00 € 191 dobitnikov s 3 točkami 1.728,00 € 3.053 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.262 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.905 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 9 Nova produkcija SSG Jean-Baptiste Poquelin Molière TARTUFFE (Tartuffe, ou l'Imposteur) >j režija: Samo M. Strelec DANES, 20. januarja ob 20.30 (red F) f KD Ivan Grbec v sodelovanju s KD V. VODNIK vabi danes, 20. januarja, ob 2Q.IO v soboto, 21. januarja ob 20.30 (red T) v nedeljo, 29. januarja ob 16.00 (red C) Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, obvešča, da bodo informativni sestanki za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole s sledečim urnikom: Šola F. Bevk (Opčine) 24. januarja ob 14.30; Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Černigoj (Pro-sek) 23. januarja ob 15.00; Šola P. Trubar (Bazovica) 24. januarja ob 15.30; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dnevi odprtih vrat za otroške vrtce: Vrtec E. Kralj (Trebče) 23. januarja 11.00-12.00; Vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.00-11.00. Vrtec J. Košuta (Križ) in vrtec U. Vrabec (Bazovica) bosta imela samo informativni sestanek za starše: Vrtec J. Košuta 26. januarja ob 16.00; Vrtec U. Vrabec danes, 20. januarja, ob 16.00; Vrtec M. Štoka (Prosek) bo poleg dneva odprtih vrat imel tudi informativni sestanek za starše 24. januarja ob 16.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.0014.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Pika Nogavička Dolina danes, 20. januarja, ob 16.00; OV Palčica Ricmanje 8. februarja, ob 11.00; OV Mavrica Milje - 23. januarja, ob 16.00; COŠ F. Venturini Boljunec 23. januarja, ob 16.30; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski 8. februarja, ob 17.00; COŠ A. Bubnič Milje 23. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11): v ponedeljek, 23. januarja, od 11. do 12. ure in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 23. januarja, od 14. do 15. ure ter danes, 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Župančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo od 23. januarja do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bodo informativni sestanki na posameznih osnovnih šolah in otroških vrtcih s sledečim urnikom: OV v Nabrežini 23. januarja ob 16. uri; OV v Mavhinjah 24. januarja ob 16. uri; OV v Devinu 25. januarja ob 16. uri; OŠ J. Jurčiča v Devinu 24. januarja ob 16. uri; COŠ S. Grudna v Šem-polaju 24. januarja ob 17. uri in dan odprtih vrat 26. januarja od 11.00 do 12.30; COŠ L. K. Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 24. januarja od 15. do 16. ure dan odprtih vrat ter ob 16. uri informativni sestanek. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo informativno srečanje o v društvene prostore na _ve.čer_posveeen_ IGNACIJU OTI Program: odprtje razstave, predstavitev knjige, notne zbirke in DVD filma o Ignaciju Oti ter nastop zborov MPZ V. Vodnik in v ŽPSI. Grbec v predstavitvi šole v torek, 24. januarja, ob 17. uri na sedežu srednje šole - Na-brežina Kamnolom 16. Vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole bo potekalo do 20. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. Ü3 Obvestila SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec se je začela. Za informacije in vpis pokličite tel. št. 3358045700 (Albert). Kombij odpelje ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formanduma: danes, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 na Fernetičih in v soboto, 21. januarja, od 9. do 13. na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Gin-nastica 72. Za informacije: Nataša Bi-siacchi (tel. 040-566360). NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden - tečaj z Mašo Pregarc prične danes, 20. januarja, ob 18. uri v Ra-dovičevi sobi Kulturnega doma v Na-brežini. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo danes, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včlanjeva-nje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SKD TABOR za otroke v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 20. januarja, ob 16.00 ura pravljic »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smot-lak; v soboto, 21. januarja, ob 10.00 zimska ustvarjalna delavnica z Nado in Tanjo. Pridružite se! POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 21. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v Ljudskem domu. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na konferenco Leonarda Calva: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 21. januarja, ob 18.30 na sedežu, Ul. Maz-zini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 22. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Ka-lič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 20-letnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki bo v župnijski cerkvi v Rodiku v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na ogled dokumentarnega filma Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode in razgovor z Alenko Puhar ter Majo Weiss. Obe sta napisali scenarij, Weissova pa je film tudi režirala. Začetek ob 20.30. SKLAD SERGIJ TONČIČ - Podelitev podpor za akademsko leto 2011/12 - v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72. SLOVENSKA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE vabi vse zainteresirane na prvo srečanje, ki bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani na Ul. Sv. Frančiška 20. Informacije na tel. št.: 040-773234 ali 335-6832730 (od 8. do 10. ure) ali na tretjauniverza.trst@gmail.com. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje in fotografe v torek, 24. januarja, ob 20.30 v Ul. S. Francesco 20, na večer posvečen fotografskemu programu za računalnik Lightroom. Pričetek ob 20.30. Vabljeni! KRUT obvešča, da bo začel prvi sklop likovnih srečanj »Ustvarjalna zima« v torek, 24. januarja, ob 15. uri. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 24. januarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. SKD VIGRED vabi v sredo, 25. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na večer »Hrana: za zdravo in mlado srce, za pravilno razmerje holesterola, za znižanje maščob v krvi, za ureditev krvnega tlaka, za boljši pretok krvi in zmanjšanje krčnih žil«, predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. Ob tej priliki bo oljarna predstavila svoja olja. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v četrtek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje« zbirališče ob 17. uri (stadion Grezar). Odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci vabljeni da prinesejo s seboj cvet, v po-klon žrtvam Rižarne. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. januarja, ob 17.30 v Štalco v Šempola-ju na ogled mladinske igre »Razboj-nice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Pa-trizia Jurinčič in Maruška Guštin. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. AD FORMANDUM prireja brezplačni tečaj (po diplomi) »Marketing za promocijo turističnih storitev« namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK z diplomo višje srednje šole; traja 490 ur, od teh sta dva meseca namenjena delovni praksi v turističnih agencijah. Izbor kandidatov bo 1. februarja. Informacije na tel. št.: in-fo@adformandum.eu, tel. 040-566360. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. KAKO PROMOVIRAMO DRUŠTVENO DELOVANJE - Pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v organizaciji Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure na sedežu ZSKD v Ul. San Francesco 20 (II) v Trstu. Namenjena je tistim, ki se v društvih že ukvar- jajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. 81 Prireditve GLEDALIŠČE MLADIH IZVAJALCEV - Društvo Finžgarjev dom vabi danes, 20. januarja, ob 20. uri na gledališko »Slovo od božiča«. Nastopajo dijaki srednjih šol Kosovel (Prosek) s prizorom »Ta grozna angelska mladina« in Cankar (Sv. Jakob) s prizorom »Posebna ponudba«. Režija: prof. Manica Maver. KD IVAN GRBEC s sodelovanjem SKD V. Vodnik iz Doline, organizira danes, 20. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani (Škedenjska ul. 124) večer posvečen skladatelju Ignaciju Oti. Nastopata MPZ V. Vodnik in ŽPS Ivan Grbec. Damjana Ota bo odprla razstavo »Ignacij Ota: Njegova zgodba«, Bogdan Kralj bo predstavil knjigo Borisa Pangerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi«. Sledila bo predstavitev notne zbirke Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - zborovska glasba«. Večer se bo zaključil s predvajanjem filmskega posnetka zadnjega Otove-ga koncerta. KULTURNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO ŠATOR ŠTORJE - Študijski krožek Živimo z zdravilnimi rastlinami organizira danes, 20. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu Štorje predavanje Nevenke Breznik »Vse o zeliščnem vrtu«. Predavanje je brezplačno in odprto za javnost. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na »Slovesno nagrajevanje zmagovalcev likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade«. Z odprtjem razstave likovnih in fotografskih del ter recitalom odlomkov likovnih prispevkov (v izvedbi gledališke skupine SKK). Danes, 20. januarja, ob 18.00 v Peter-linovi dvorani v Ul. Donizetti 3. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi danes, 20. januarja, ob 20. uri v Babno hišo v Ricmanjih na srečanje z gospo Emilijo Pavlič, strokovnjakinjo za zdravo prehrano in dobitnico prestižnih mednarodnih nagrad. Gospa Pavlič bo gostom večera posredovala dragocene kulinarične nasvete, ki jih bo obogatila s praktičnimi primeri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju danes, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psi-hoterapevtka dr. Marzia Rucli. 150 LET CERKVE SV. M.MAGDALENE V BAZOVICI - v soboto, 21. januarja, ob 20.00 bo v cerkvi koncert Trio Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet in Tamara Ražem - klavir) in v nedeljo, 22. januarja, po maši ob 10.30 predavanje prof. Borisa Grgiča na temo »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej v domači cerkvi«. V ponedeljek, 23. januarja, bo v prostorih Gospodarske zadruge ob 19.30 otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodelujejo pianisti iz raz. prof. Tamare Ražem-Locatelli. Vljudno vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Kaj se je Sne-guljčici zares zgodilo« v izvedbi Gledališča na vrvici iz Nove Gorice. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček) v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabita na ponovitev kulturne prireditve v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v Srenjski hiši v Bor-štu. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec), otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom »Lepa kura« (režija Boža Hrvatič); dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Gostilna mama« (tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, režija Aleksander Corbatto). NŠK TRST, SPDT IN ZTT vabijo na predstavitev knjige »Živim v besedi«, ki bo v sredo, 25. januarja, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Izbrana dela Zorka Jelinčiča. O knjigi bodo spregovorili Žarko Rovšček, ki je dela izbral in uredil, Dušan Jelinčič in Aleksej Kalc. SKD TABOR - Ob dnevu spomina v petek, 27. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predvajanje dokumentarca Deželnega sedeža »Rai Por-rajmos« - holokavst Romov v drugi svetovni vojni. Predstavitev Eva Ciuk. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Ne-diški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel prof. Duša Ga-brijelčič. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabre-žina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! H1 Osmice MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki Namesto cvetja na grob gospe Fride darujejo Adriano, Aleksij, Boris, Branko, Claudio, Dario, David, Luigi, Massimo, Michele, Mario, Tullio in Vito z družinami 130,00 evrov za združenje A.G.M.E.N. Ob 21. obletnici smrti drage matere Viktorije se je spominja Gabrijel Sedmak ter daruje 35,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Marijana Štoko, ob 40. letnici postavitve spomenika v Štorjah, darujejo Marija Edvina, Peter in Mitja 100,00 evrov za VZPI Prosek Kontovel. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Sonja Pertot vd. Abram Žalostno vest sporočajo hčerki Milena, Iva z Radovanom, vnuk David ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v soboto, 21. januarja, od 8.30 ure do 9.15 ure v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledila bo sv. maša ob 10. uri v cerkvi v Na-brežini. Nabrežina, 20. januarja 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Ob izgubi drage mame sočustvujemo s kolegico Mileno Abram. Ravnateljica, učno in neučno osebje srednje šole Kosovel / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 TRST pokrajina - Predstavitev programa WebGIS Hišne številke, avtobusne proge, varovana območja: vse na enem mestu Program so oblikovali pri deželni družbi za informatiko Insiel - Podatki tudi o občinah v Sloveniji Pokrajina Trst se je s pomočjo deželne družbe za informatiko Insiel opremila z novim sistemom WebGIS, se pravi s sistemom digitalne kartografije, ki bo pokrajinski upravi omogočil razpolaganje in upravljanje s podatki o okolju in ozemlju tržaške pokrajine, skratka z dokaj popolno sliko o teritoriju, ki ga upravlja, kjer bodo skoraj vsi podatki zbrani na enem mestu. Novo pridobitev so včeraj dopoldne v dvorani pokrajinskega sveta predstavili predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, odbornik za prostorsko načrtovanje Vittorio Zollia, predstavnika družbe Insiel Mauro Mase in Paolo Paglietti ter funkcionar deželne uprave Furlanije Julijske krajine Maurizio Blancuzzi, ki so opozorili, kako je program WebGIS nastal kot nadaljevanje oz. razvoj čezmejnega projekta Mapsharing med Slovenijo in Italijo. Kaj nudi program? Med drugim tudi vse hišne številke v občinah na ozemlju tržaške pokrajine, kjer se bo s klikom na številko dobilo podatke o dotični nepremičnini. Potem so tu katastrski podatki, podatki o zavarovanih območjih, o nepremičninah v lasti Pokrajine Trst, prostorskih načrtih posameznih občin, dalje podatki o okoljskih dovoljenjih za vodne in plinske izpuste ter odpadke ter podatki o progah in voznih smereh javnih mestnih avtobusov, pri čemer nameravajo tudi vključiti podatke o posameznih postajah, čeprav družba Trieste Trasporti temu nasprotuje. Poleg vsega tega bodo podatki, ki bodo na voljo, omogočili tudi ugotavljanje območij, kjer je divjad povzročila škodo. Omeniti velja, da bo Pokrajina na podlagi dogovora s slovenskim ministrstvom za okolje lahko razpolagala tudi s podatki o izpustih in odpadkih v obmejnih občinah v Sloveniji. Program bo pokrajinski upravi olajšal načrtovanje in programiranje ter omogočil pripravo strateških prostorskih projektov. Lahko se ga bo dopolnjevalo, prav tako se ga bo mogoče posluževati pri oblikovanju občinskih prostorskih načrtov, pri vodenju načrtov o zavarovanih območjih Natura 2000 ter pri analizi presoj o vplivu na okolje in strateških okoljskih presoj. Zaenkrat pa WebGIS ni dostopen širši javnosti, saj se ga lahko poslužujejo le v okviru notranje računalniške mreže pokrajinske uprave, na razpolago pa bo tudi občinskim upravam ter drugim ustanovam, kot so gasilci ali reševalna služba 118, s katerimi bo Pokrajina najverjetneje sklenila konvencije. Ni pa izključeno, da bo v prihodnosti celoten program dostopen tudi občanom, čeprav je tu vprašanje tipologije podatkov, ki bi bili dostopni javnosti. Ivan Žerjal Pokrajinski upravi bi moral novi sistem precej olajšati delo, saj bodo skoraj vsi podatki zbrani na enem mestu kroma pokrajina - Z včerajšnje predstavitve programa WebGIS Kako bo s slovensko verzijo in podatki iz zemljiške knjige? Ali novi program WebGIS, ki tržaški pokrajinski upravi omogoča razpolaganje z velikim številom najrazličnejših podatkov o pokrajinskem ozemlju, vsebuje tudi slovenska besedila in črke oz. bo mogoče imeti vse te podatke tudi v slovenskem in drugih manjšinskih jezikih? To vprašanje je na včerajšnji predstavitvi postavil devin-sko-nabrežinski občinski svetnik (in nekdanji pokrajinski svetnik) Massimo Veronese. Na njegovo vprašanje je pokrajinski odbornik za prostorsko načrtovanje Vittorio Zollia najprej odgovoril, da Pokrajina čaka na dovoljenje obmejnih občin iz Slovenije glede vnosa podatkov, ob ponovnem Vero-nesejevem vprašanju pa je dejal, da je slovenska verzija programa mogoča, če bodo na razpolago potrebna denarna sredstva. Pokrajinska uprava bo glede tega deželno družbo za informatiko Insiel zaprosila za predračun, Zollia pa je tudi opozoril na možnost, da bi predstavili projekt, za katerega bi zaprosili prispevek v okviru zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001: če bo projekt predstavljen in če bo paritetni odbor dal po- Vittorio Zollia kroma zitivno mnenje, bo stvar mogoča, je dejal Zollia, poleg njega pa je predstavnik družbe Insiel Mauro Mase dejal, da družba že zdaj razpolaga s potrebno tehnologijo, da to izpelje. Veroneseja ter miljskega občinskega odbornika (in pokrajinskega svetnika Fabia Longa), je zanimalo tudi, ali bo mogoče dopolniti program tudi s podatki iz zemljiške knjige, ki se večkrat tudi razlikujejo od katastrskih podatkov. Odgovoril je deželni funkcionar Maurizio Blancuzzi, ki je dejal, da je deželna vlada FJK namenila precejšnjo vsoto denarja za ponoven pregled zemljiške knjige in dialog s kata- Massimo Veronese kroma strskim sistemom. Blancuzzija, ki se je glede nujnosti posodabljanja podatkov navezal tudi na afero iz prejšnjih dni glede prisotnosti občin iz Slovenije in Hrvaške v podatkovni bazi italijanskega ministrstva za šolstvo, o kateri je pisal naš dnevnik, je podkrepil Mase, po čigar besedah je ekipa v okviru družbe Insiel že začela z delom za uskladitev podatkov zemljiške knjige in katastra. Po besedah odbornika Zollie bo treba spraviti na računalnik celoten sistem zemljiške knjige ter primerjati podatke slednje s podatki katastra, zatem pa naj deželna uprava pove, kateri sistem ima večjo veljavo. (iž) 10 V FINZGARJEVEM DOMU Spet Gledališče mladih ustvarjalcev Pobuda, ki si jo je letos zamislil odbor društva Finžgarjev dom na Op-činah, da ponuja svoj oder mladinskim gledališkim skupinam, še nadalje razveseljuje ne samo mlade gledališke navdušence, pač pa sploh prijatelje naše mladine. Potem ko so pred enim tednom gledalce zabavale »Razbojnice« Slovenskega kulturnega kluba, bo nocoj še en nastop mladih. Vsebina obeh prizorov, ki ju bodo izvajali dijaki dveh različnih srednjih šol, a pod vodstvom iste režiserke, je vezana na božični čas in bosta zato združena pod naslovom Slovo od božiča. Oba prizora sta nastala kot del dveh šolskih božičnic, ki pa si ju prav zaradi šolskega okvira širša publika ni mogla ogledati. Ker sta prizora zanimiva, mladi igralci pa vredni pohvale, je prav, da si Slovo od božiča ogleda še več gledalcev. Prva bo na vrsti precej številna skupina dijakov srednje šole Kosovel s Proseka. Zaigrali bodo prizor Ta grozna angelska mladina. Za njimi pa bo nastopila še igralska skupina dijakov srednje šole Cankar od Svetega Jakoba s šaljivim prizorom o modernem božičnem konzumizmu z naslovom Posebna ponudba. Oba prizora režira profesorica Manica Maver. Predstava bo v Finžgarjevem domu na Opčinah nocoj ob 20.uri. (LS) PREDAVANJE ZA MLADE Kako se soočiti s smrtjo drage osebe Združenje prostovoljcev Hospice Adria onlus organizira s sodelovanjem deželnega centra za prostovoljce (Centro servizi volontariato) predavanje psihologinje in psihote-rapevtke dr. Marzie Rucli na temo Mladi: kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe. S projektom želijo nuditi mladim pomoč pri soočanju s smrtjo drage osebe. Mladega človeka namreč lahko doleti smrt družinskega člana, a tudi prijatelja ali celo sošolca. Projekt nudi možnost, da se v šolskem okolju načne argument, ki nam ga mediji na žalost še prevečkrat brutalno in neusmiljeno vsiljujejo. Ko pa nas smrt osebno prizadene, se ustvari splošna tišina: največkrat pustimo mlade in družine same z žalostjo, ker mislimo, da se ne smemo vtikati v privatno življenje ljudi. S tem pa postane trpljenje prizadetih še bolj neznosno. V okviru delavnice o žalovanju lahko mlad človek z izmenjavo izkušenj dobi pomoč in tudi sam pomaga drugim pri premoščanju bolečine. Predavanje bo danes ob 17. uri v prostorih Centra prostovoljcev v galeriji Fenice št. 2, 3. nadstropje. tržaška knjigarna - Vili Prinčič gost prvega letošnjega srečanja Na kavi s knjigo V sinjo brezčasnost z bratoma Rusjan Goriški avtor v pogovoru z Martino Kafol razkril marsikatero novost in zanimivost o pionirjih letalstva - Nova knjiga o njuni epopeji izšla pri ZTT Po nekajtedenskem premoru so se v Tržaško knjigarno v sredo vrnile literarne matineje. Srečanja Na kavi s knjigo bodo tudi v novem koledarskem letu na sporedu ob sredah dopoldne, ko bo zvesto občinstvo lahko prisluhnilo raznolikim vsebinam. Gost prvega letošnjega srečanja je bil Vili Prinčič, ki je napisal knjigo o bratih Rusjan, pionirjih slovenskega in tudi svetovnega letalstva. S knjigo, ki jo je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tisk in nosi naslov V sinjo brezčasnost - Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva, je avtor želel počastiti stoletnico smrti Edvarda Rusjana, obenem pa tudi zaokrožiti celotno zgodbo bratov Rusjan. Naj namreč spomnimo, da so pred dvema letoma v Novi Gorici in Gorici potekale številne prireditve ob stoletnici mejnika v slovenskem letalstvu. Na sredinem srečanju smo izvedeli, da je leta 1909 v predmestju Gorice poletelo letalo Eda I, ki ga je z bratovo pomočjo izdelal in pilotiral gori- Vili Prinčič in Martina Kafol ški Slovenec Edvard Rusjan. Z avtorjem nove publikacije se je pogovarjala Martina Kafol, ki je tudi uredila knjigo o bratih Rusjan. Z gostom sta povedala kroma marsikaj novega in še nepovedanega o bratih, ki sta bila odlična izumitelja. Vili Prinčič je uvodoma poudaril, da ga je letalstvo zanimalo že od ma- lih nog, z zgodbo Edvarda Rusjana pa se je srečal že kot otrok, saj sta mu oče in stric veliko pripovedovala o Rusja-novih uspehih, pa tudi o polomih, ki so včasih spremljali njuno pionirsko delo v letalstvu. Slišali smo, da sta Jože in Edvard Rusjan v iskanju optimalne stabilnosti in letalnih lastnosti v mesecih po prvem poletu skonstruirala več različic letal. Po številnih uspešnih poskusih letenja je Edvard Rusjan že konec marca 1910 nastopil pred očmi javnosti, konec junija istega leta pa sta brata Rusjan pripravila že drugi letalski miting. Dober mesec kasneje sta brata Rusjan začela sodelovati z zagrebškim poslovnežem Mihajlom Mercepom, ki jima je obljubil pomoč pri nadaljevanju njune letalske kariere. Z novim letalom sta brata začela turnejo po Balkanu in ga najprej predstavila v Zagrebu, nato pa je sledila še predstavitev v Beogradu. Tega dogodka se Jože ni udeležil, ker je ostal doma z družino, za Edvarda pa se je predstavitev končala tragično, saj je nenaden sunek vetra sredi poleta odlomil levo krilo Rusjanovega letala, ki je takoj zatem padlo na železniško progo pod beograjsko trdnjavo Kalemegdan in pod seboj pokopalo pionirja slovenskega letalstva. V knjigi V sinjo brezčasnost je avtor Vili Prinčič zbral ogromno pisnega gradiva, ki ga je lepo dopolnil s slikovnim gradivom. Odličen vir je predstavljal tudi eden od argentinskih potomcev Jožeta Rusjana, ki se je z družino odselil v Argentino kmalu po bratovi smrti. Publikacijo, ki je razdeljena v več poglavij, od katerih sta zelo zanimivi tudi tisti, ki pripovedujeta o tem, kako je Gorica po dolgih letih pozabe naposled odkrila brata Rusjan, in o športnem udejstvovanju Edvarda, je lepo dopolnila tudi spremna beseda Alda Rupla. Lično opremljeno publikacijo je njen avtor šele začel predstavljati na različnih prireditvah, upa pa, kot je sam dejal, da bo knjiga lepo dopolnila že napisano vedenje o bratih, ki sta se vpisala v zlato knjigo začetnikov letalstva. (sč) /— GLEDALIŠČE glasba - Maja edini koncert v Italiji Metallica v Vidmu Legendarna skupina bo nastopila 13. maja na stadionu Friuli - V ponedeljek začetek predprodaje Metallica, eden najpopularnejših bendov svetovne heavy metal rock scene, bo sredi maja nastopil v Vidmu. To bo edini koncert na Apeninskem polotoku in najbližji za vse oboževalce iz Srednje Evrope, tako da gre pričakovati res veliko udeležbo. Koncert se uvršča v svetovno turnejo Black Album Tour, s katero želi skupina proslaviti dvajsetletnico istoimenske priljubljene plošče. Predprodaja za majski koncert se bo pričela v ponedeljek ob 9. uri na običajnih prodajnih mestih in na spletnem portalu www.ticketone.it. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali Danes, 20. januarja, ob 20.30 / Anni-bale Ruccello; prevzeto od romana Alberta Moravie: »La Ciociara«. / Režija: Roberta Torre / Ponovitve: v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, ob 16.00. V sredo, 25. januarja, ob 20.30 / Friedrich Schiller: »I masnadieri«. / Režija: Gabriele Lavia / Ponovitve: v četrtek, 26. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V sredo, 25. januarja, ob 21.00 / prevzeto od Shakesperjevega dela: "All's Well That Ends Well" / Alessandro Ma-rinuzzi: »Bene finisce bene« / Režija: Alessandro Marinuzzi / Ponovitve: v četrtek, 26. in četrtek, 27. ob 21.00, v soboto, 28. ob 17.00 in ob 21.00 v nedeljo, 29. ob 17.00 in v ponedeljek, 30. januarja, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 20. januarja, ob 16.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. ■ Trieste film festival 2012 Gledališče Miela Danes, 20. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / »Dokumentarci« / ob 14.00 / dokumentarec v natečaju / Jeff Silva: »Ivan & Ivana« Film v angleščini in srbščini / ob 16.00 / dokumentarec v natečaju / Pawel Kloc: »Phnom Penh lullaby«, film v angleškem in khmer jeziku. / ob 18.00 / dokumentarec v natečaju / Andrej Panu-nov: »The boy who was a king« film v angleščini in v bulgarščini. / ob 20.30 / film v natečaju / Catalin Mitulescu: »Loverboy« film v anglešlini in v ro-munščini. / ob 22.30 / walls of sound / Luca Pastore: »Freakbeat« film v italijanščini / Igor Stoimenov: »Bijelo Dug-me« film v srbščini. / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. Jutri, 21. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / ob 14.00 / dokumentarec v natečaju / Laila Palkanina: »33 zveri ziemassvetku vecitim« film v latvijskem jeziku / Mindaugas Sur-vila: »Stebuklu laugas« film v lituan-ščini in ruščini / ob 16.00 / Filippos Tsitos: »Adikios Kosmos« film v grškem jeziku. / ob 18.00 / kratki film v natečaju / »Compilation 1« / ob 20.30 / celovečerni igrani film v natečaju / Nejc Gazvoda: »Izlet« film v slovenščini. / ob 22.30 / TDF dirty night / Jordan Todorov: »Dad made dirty movies« film v angleščini / A. C. Stephen: »Orgy of the dead«. / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. V nedeljo, 22. januarja, ob 11.00 / Poklon filmski šoli Wajda / Wojciech Marczewski: »Dreszcze« film v poljščini / ob 14.00 / film v natečaju / Julija Panasenko: »Outro« film v ruščini / Csaba Szerkeres: »Orvény« film v madžarščini. / ob 16.00 / kratkome-traže / »Compilation 2« / ob 18.00 / film v natečaju / Zuzana Liova: »Dom« film v slovaščini. / ob 20.30 / dokumentarec v natečaju / Metod Pevec: »Aleksandrinke« film v slovenščini / ob 22.30 / dokumentarec v natečaju / Sebastian Mez: »Ein Brief aus Deutschland« film v nemščini / Salome Jashi: »Bakhmaro«. Kino Ariston Jutri, 21. januarja, ob 15.00 / Poklon Otakarju Vávra / Otakar Vávra: »Žije-me v praze« in »Nema barikáda« filma v češkem jeziku. / ob 17.15 / cone kina / Lothar Just in Arnold Trampe: »»Mo- tovun mon amour« film v hrvaškem, angleškem in nizozemskem jeziku. / Erika Rossi: »Trieste racconta Basaglia« film v italijanščini in tržaškem narečju / Marco Rossitti: »Up / Down« film v italijanščini / ob 19.15 / predstavitev projekta odprti set / Davide Del Degan: »Lee« film v italijanskem jeziku / Bloo-pes Lab: »Backstage del cortometraggio Lee« / ob 20.00 / Poklon filmski šoli Wajda / Marcin Wrona: »Chrzest« film v poljkem jeziku / ob 21.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Tanczacy jastrzab« film v poljskem jeziku. / Vsi filmi imajo podnapise v italijanskem in angleškem jeziku. V nedeljo, 22. januarja, ob 15.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Wie-cyne pretensje« film v poljščini / ob 16.30 / Pasqualino Suppa: »Pasolini: L'incontro« / Massimo Garlatti Costa: »Nuovi Italiani, cartoline dall'Italia« / Cristina Milovan in Deborah Viviani: »Kleine Berlin: La piccola Berlino di Trieste«. / Renzo Carbonera: »La pen-na di Hemingway« / Alfredo Covelli: »Nonna, si deve asciugare« / ob 19.00 / Gregorz Krolikiewitcz in kaos kot vizija sveta / Gregorz Krolikiewitcz: »Na Wylot« film v poljščini / ob 20.45 / Poklon filmski šoli Wajda / Andrzej Wajda: Robmy Zdjecie« film v poljščini / Macjej Cuske: »Kuracja« film v poljščini. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" Danes, 20. januarja, ob 20.40 / Yasmi-na Reza: »Art«. / Režija: Gianpiero So-lari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitve: do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kulturni dom S.Kosovela V ponedeljek, 23. januarja ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu GORJANSKO Kulturni dom V nedeljo, 22. januarja ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu KOPER Gledališče Koper Jutri, 21. januarja, ob 10.30 / Ravil Sultanov, Natalija Sultanova: »Takšnega cirkusa pa še ne ...«. V ponedeljek, 23. januarja, ob 10.00 / Predstava za šole / Po Franu Milčin-skem: ustvarjalci predstave: »Butalci«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 21. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 20. januarja, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Ustavljivi vzpon Artura Uia«. / Režija: Eduard Miler / Ponovitve: v soboto, 21. ob 19.30, v nedeljo, 22. ob 18.00, od torka, 24. do četrtka, 27., ob 19.30, v nedeljo, 29. ob 18.00, v ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 ter v torek, 31. januarja, ob 17.00. Klub CD Jutri, 21. januarja, ob 20.00, / Tone Partljič: »Sprava«. / Režija: Boris Kobal / Igrata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin / Ponovitve: v petek, 10. in v soboto, 11. februarja, ob 20.00. V soboto, 28. januarja ob 20.00 / Ha-zarderska črna komedija / Vladimir PRI REDITVE Durdevič: »Ne stavi na angleže«. / Režiser: Gašper Tič / Nastopajo: Jernej Čampelj, Tomislav Tomšič in Andrej Murenc/Primož Vrhovec. SNG Drama Veliki oder Danes, 20. januarja, ob 17.00 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v soboto, 21. ob 11.00 V torek, 24. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovič, Mitja Čander, Eva Mah-kovic: »Bobby in Boris«. / Ponovitve: do četrtka, 19., ob 19.30. Mala drama Danes, 20. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011 / »Mandič-Stroj«. / Ponovitev: do sobote, 21, januarja, ob 20.00. V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.00 / Avtor neznan »Reznos«. / Ponovitev: v torek, 24. januarja, ob 20.00. Spodnja dvorana Danes, 20. januarja, ob 20.00 / Borut Šeparovič: »Mavzer«. / Ponovitve: v soboto, 21. ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali V torek, 31. januarja, ob 20.30 / Muzi-kal v angleškem jeziku / Jerry Herman in Harvey Fierstein: »il vizietto "La cage aux folles"« / Režija: Massimo Romeo Piparo / Nastopajo: Massimo Ghi-ni in Cesare Bocci. / Ponovitve: od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. februarja, ob 16.00. Gledališče Verdi Danes, 20. januarja, ob 20.30 / Gaeta-no Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Rinaldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traver-si in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. BAZOVICA Cerkev Sv. Magdalene Jutri, 21. januarja, ob 20.00 / Koncert / Trio Art (Tamara Tretjak - flavta, Branko Trifkovič - klarinet in Tamara Ražem - klavir). VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.45 / Koncert / »Simfonični orkester Sv. Petersburga« / Dirigent: Yuri Temir-kanov. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 23. januarja ob 20.30 / Koncert / nastopajo »Esquina de Alfama« iz Lizbone (Portugalska) - tradicionalni »portugalski blues«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V torek, 24. januarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopata zasedbi: Robert Jukič in Kramp dobrote iz skrinje zarote (Slovenija - Avstrija) / Metod Banko - glas; Andraž Mazi - kitara, bendžo in lap steel; Tonč Feinig - orgle, glas; Robert Jukič - kitara, glas in Sergej Randelovič -bobni in glas. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. GORICA Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslovom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 23. januarja po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: še danes je na ogled razstava del goriškega umetnika Roberta Faganela ob njegovem življenskem jubileju. Urnik: med 17. in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. Petek, 20. januarja 2012 ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 1 V vV V prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 KULTURA 12 23. tržaški filmski festival - Sinoči uradno odprtje v gledališču Miela Matere Milča Mančevskega film Še devet kandidatov za odprle letošnji filmski festival jezičnega V tekmovalnem programu tudi Izlet Nejca Gazvode in Aleksandrinke Metoda Pevca U5kaija S prihodom makedonskega režiserja Milča Mančevskega se je v tržaškem gledališču Miela sinoči začel 23. tržaški filmski festival, najpomembnejši italijanski izbor filmov iz srednje in vzhodne Evrope. Za uvodni dogodek je tudi letos vladalo veliko pričakovanje, saj je predvideval projekcijo Mančev-skevih Mater, filma, ki je bil prikazan tudi na zadnjem berlinskem festivalu. Kdor je včeraj zamudil priložnost, da bi prisluhnil veteranu makedonskega filma, lahko to nadoknadi danes ob 10.30 v kavarni Tommaseo. Od danes do srede se bo zvrstilo na desetine filmov. V tekmovalnem programu celovečercev bodo prikazali osem filmov, med katerimi bo tudi slovenski film Izlet Nejca Gazvode. Film, ki govori o prijateljstvu med Živo, Gregorjem in Andrejem (igra ga član Slovenskega stalnega gledališča Luka Cimprič) ter izletu, ki jim je spremenil življenje, bo v gledališču Miela na sporedu jutri ob 20.30. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki bo naslednjega dne (ob 14.30) tudi protagonist javnega srečanja. Prav tako v nedeljo (ob 11.30) pa bodo zavrteli tri kratkometražne filme študentov ljubljanske akademije Agrft. Slovenski film je letos edini predstavnik z območja nekdanje Jugoslavije. Med drugimi bodo prikazani še romunski film Loverboy Catalina Mitulesca in bolgarski film Ave Konstantina Bojanova (oba sta bila premierno prikazana v Cannesu) ter češki film Dom Zuzane Liove, ki so ga prvič prikazali na zadnjem Berlinalu. V tekmovalni program dokumentarnih filmov se je uvrstilo 18 filmov, ki prikazujejo zgodbe od Baltika do Slovenije. Med njimi je na primer film o dveh kosovskih pribežnikih Ivan&Ivana (danes ob 14. uri). Po štirih letih se je od slovenskih filmov v program najboljših dokumentarcev uvrstil film Aleksandrinke Metoda Pevca. V Mieli ga bodo, ob prisotnosti režiserja, zavrteli v nedeljo ob 20.30. V sklopu festivala poteka tudi srečanje "East Meets West", ki ponuja platformo za vzhodnoevropske in italijanske projekte, ki iščejo koproducente iz zahodnih držav; v fo-kusu bodo države skandinavske regije. Izmed 182 prijavljenih projektov iz 29 evropskih držav sta bila med končnih 18 projektov, ki se bodo potegovali za štipendijo EAVE 2012, uvrščena tudi dva slovenska projekta, Moj narobe svet (producentske hiše Petra Pan) in omnibus Izguba nedolžnosti (v produkciji Staregare in sosedskih držav). Med projekti v zgodnji fazi razvoja se bo predstavil slovenski projekt Rudnik usoda Studia Maj, med projekti, ki so bili že predstavljeni na drugih koprodukcijskih srečanjih, pa Dvojina producenta Perfo Production. V gledališču Miela se je sinoči uradno začel 23. tržaški filmski festival kroma Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti je izbor kandidatov za oskarja v kategoriji tujejezičnih filmov skrčila na devet. Med njimi je tudi letošnji dobitnik nagrade zlati globus iranski film "A Separation". Poleg iranske družinske drame je v tekmi še nemški film "Pina", ki opisuje kariero koreografinje Pine Bausch, ki je prav tako na kratkem seznamu za morebitno nominacijo v kategoriji dokumentarnih filmov. Med izbranimi so tudi belgijski film "Bullhead", kanadski "Monsieur Lazhar", danski "Superclasico", izraelski "Footnote", maroški "Omar Killed Me", poljski "In Darkness" in tajvanski "Warriors of the Rainbow: Seediq Bale". Sezam devetih filmov bodo do 24. januarja, ko bodo objavljene nominacije za filmske nagrade oskar, skrčili na pet. Nagrade bodo podelili 26. februarja. Mladi pianist Giuseppe Guarrero je navdušil tržiško občinstvo II Black Pyramid Stoner, doom metal MeteorCity Records, 2012 Z današnjo glasbeno rubriko se vračamo onstran luže, predvsem pa k bolj trdim glasbenim zvrstem. Tokrat smo postavili pod drobnogled ameriški trio Black Pyramid in njegov nov glasbeni iz- občinsko gledališče v tržiču - Koncert zajel dolgo obdobje od Beethovna do Prokofjeva Mladi pianist navdušil z izvedbo Giuseppe Guarrero s Sicilije je svoje bogato znanje nabiral tudi na SCGV Emil Komel pod idealnim mentorstvom Sijavuša Gadžijeva ba, ki odpira možnosti odklona od strogo klasično zasnovane igre: veliki komponist se je na prelomu med 18. in 19. stoletjem začel osvobajati okostenelih okvirov ter je sprostil svojo fantazijo v postopkih, ki presenečajo ter zasukajo pričakovan razplet v popolnoma nove dimenzije. Guarrera ni zanemaril trdnega ogrodja, na katerem je Beethoven razvil svojo osupljivo fantazijo, igra pa je izluščila predvsem romantični naboj, slutnjo poti, ki sta jo po Beethovnu ubrala Schubert in Chopin. Romantično zasanjana je bila tudi interpretacija Lisztovega Soneta št.104 iz Petrarcove zbirke, skladbe, ki je nastala kot samospev, a zna tudi v klavirski različici nagovoriti poslušalca z intimnostjo ljubezenskega izliva. Prehod na Lisztov Mephistowaltzer št.1 je bil dokaj radikalen, toda rahločutni interpret je tudi v nadvse virtuozni skladbi ubral svojo pot: mnogi interpreti pre-moščajo transcendentne tehnične težave z udrihanjem po klaviaturi, Guarrera pa je presenetil z igro, ki je tudi v najbolj nabitih vrtincih ohranila ležernost dotika, izoblikovala ljubke vezenine, našla v partituri tudi mehkobo, namesto brezglavega drvenja proti apo-teozi. Suvereno obvladanje dinamike, okusno doziranje energije je navdušilo poslušalce, po premoru pa se je pianist posvetil Preludijem Sergeja Rahmani-nova. Tudi tu je našel pestro barvno paleto, ki je sledila značaju posamezne skladbe, od bolj zasanjanih do triumfalno nabreklih. Za konec Sergej Prokofjev, s tako imenovano Stalingrajsko sonato, ki je nastala v krvavem obdobju 2.svetovne vojne, podobno kot Šostakovičeva Leningrajska simfonija, kot živa priča samozavesti in upornosti naroda, ki se ni dal podjarmiti. Programsko zasnovana skladba pa ni suhoparna didaskalična stvaritev, kajti brez težav bi jo poslušali brez programskih smernic, v lepoti, ki res razkriva tragiko vojnega časa, se pa tudi odpre v topli melodiji drugega stavka. Naelektren uvod je Guarrera podal z bistro igro, tudi tu pa je zvočnost ostala v mejah lepega, kar je v perkusivni natrpanosti partiture dokaj redek rezultat. Veliki koncertni klavir je Guarrera uporabil z mladostno energijo, a nikdar s silo, ki bi igri dajala kovinski zvok. Mladi interpret je navdušil tržiško občinstvo, ki je z dolgimi aplavzi iztržilo dva dodatka, Chopina in Rahmaninova. Katja Kralj delek, ki so ga fantje enostavno poimenovali s številko dve. Bend, doma iz Massachusettsa, sestavljajo pevec in kitarist Darryl Shep-pard, basist Gein in bobnar Clay Neely. Njihova glasba je mešanica stoner in doom metal glasbe, pri kateri zaznamo tudi dobro mero psihedelije. Doom metal spada v veliko glasbeno družino heavy metal glasbe, katere prvi akter je bila znamenita angleška zasedba Black Sabbath. V doom metal komadih so značilne trde kitare, ki pa se v glavnem držijo bolj počasnih ritmov. Ameriški trio je to podzvrst na zanimiv način spojil z underground glasbeno zvrstjo stoner, v kateri so ravno tako značilne trde kitare in predvsem njihove distorzije; pionir te glasbene zvrsti je bila ameriška zasedba Kyuss. V prvencu Black Pyramid, ki je izšel leta 2009, najdemo vse te glasbene značilnosti, pevec Sheppard pa je glasbeno zvrst svojega benda označil kot »psychedelic war metal«, kar pa naj poslušalca ne prestraši! Zasedba si je v dveh letih zaslužila veliko pozitivnih glasbenih kritik in se proti koncu lanskega leta ponovno odpravila v snemalni studio. Rezultat snemanja je nova plošča Black Pyramid II, ki bo izšla konec januarja za neodvisno glasbeno založbo MeteorCity Records. Album sestavlja devet komadov, fantje pa ponujajo poslušalcu malo manj kot uro trajajoč glasbeni izdelek. Najprej je na vrsti hitrejši, heavy-stoner komad Endless Agony, takoj za tem pa tipična doom-stoner pesem Mercy's Bane. Po daljši Night Queen je na vrsti eden najboljših komadov plošče, kar dvanajst-minutna Dreams of Dead, doom komad, ki se nekje na polovici spremeni v balado ter se na koncu zopet približa trdnejšim ritmom. Pravo presenečenje je akustični komad Tanelorn, takoj zatem pa je na vrsti verjetno najbolj metal pesem plošče Sons of Chaos. Fantje se nato poslovijo s presenetljivo, petnajstminutno Into The Dawn. Drugo poglavje benda Black Pyramid je plošča, ki mora imeti privilegirano mesto na policah ljubiteljev trde glasbe! Rajko Dolhar Vsak uspešen glasbenik dolguje vsaj del svoje slave pedagogu, ki ga je znal pravilno usmeriti ter razviti njegov talent do najvišje možne stopnje. Sicil-ski pianist Giuseppe Guarrera je idealnega mentorja našel v profesorju Sija-vušu Gadžijevu in se je odločil, da se iz sončnega otoka preseli v Gorico. Na SCGV Emil Komel se je mladi pianist kmalu vživel v okolje, ki spodbuja njegove ambicije. Udeležil se je številnih tekmovanj, ki so mu prinesla laskava priznanja, predvsem pa možnost nastopov, ki so za mladega poustvarjalca najbolj pomembna nagrada. Svojo privrženost ruski klavirski šoli je dokazal tudi z obiskovanjem mojstrskih tečajev v Parizu pod vodstvom Mikhaila Vo-skresenskega, profesor Gadžijev pa je ostal najpomembnejši pedagog, ki s svojim znanjem in psihološko prodornostjo bdi nad razvojem enaindvajsetletnega talenta. Po nadvse uspešnih koncertih v pomembnih ustanovah, kot so gledališča v Padovi, Vicenzi in beneško gledališče La Fenice, je Guarrera dobil vabilo iz tržiškega Občinskega gledališča, kjer je oblikoval dobro obiskan recital. Spoštovanja vreden program je zaobjel dolgo obdobje od Beethovna do Prokofjeva in izpostavil vrline mladega koncertanta, ki ga lahko nedvomno uvrstimo v kategorijo romantičnih interpretov. Beethovnova Sonata v B-Duru št. 11 op. 22 je sklad- / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 13 nemčija - Na predsednika se že več tednov zgrinjajo očitki in pozivi k odstopu Policija preiskala dom nekdanjega Wulffovega tiskovnega predstavnika Oba sta deležna kritik, ker sta v času, ko je bil Wulff premier Spodnje Saške, sprejela brezplačne počitnice BERLIN - Nemška policija je včeraj v okviru preiskave zaradi podkupovanja preiskala dom nekdanjega tiskovnega predstavnika nemškega predsednika Christiana Wulffa, Olafa Glaeseker-ja, s čimer je Wulffova afera dobila nove razsežnosti. Oba sta bila namreč deležna kritik, ker sta v času, ko je bil Wulff premier Spodnje Saške, sprejela brezplačne počitnice. Policija je včeraj preiskala zasebne prostore in pisarne v Berlinu, predmestju Hannovra in Švici, kjer so zasegli računalniške podatke in številne dokumente. Glaeseker je bil skoraj desetletje tiskovni predstavnik Wulffa, ki ga je predsednik prejšnji mesec odpustil, razlogov za takšno odločitev pa ni razkril, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V predsednikovem uradu včeraj tudi niso želeli komentirati očitkov na račun Glaesekerja. Tožilstvo sicer naj ne bi našlo dokazov, da je Wulff v aferi zaradi brezplačnih počitnic storil kaznivo dejanje, so se pa bolj pozorno osredotočili na njegovega nekdanjega tiskovnega predstavnika. Vendar vse doslej ni bilo znano, da je tožilstvo razširilo preiskavo zaradi korupcije zoper 50-letne-ga Glaesekerja in poslovneža Manfreda Schmid-ta. Očitki naj bi se nanašali na več medijskih do- godkov v času, ko je bil Wulff še spodnjesaški ministrski predsednik, Glaeseker pa naj bi v zameno za dogodke, ki jih je organiziral Schmidt oziroma podjetja pod njegovim nadzorom, prejel več brezplačnih počitnic. Na Wulffa se že več tednov zgrinjajo očitki in pozivi k njegovemu odstopu. Pod vplivom škandala se je Wulff, ki je nemški predsednik postal junija 2010, sicer opravičil, ker je prikril sporno posojilo v višini 500.000 evrov, ki ga je dobil leta 2008 preko Edith Geerkens, soproge podjetnika Ego-na Geerkensa. S parom je Wulff namreč že vrsto let prijatelj, v zvezi s tem pa so nanj leteli tudi očitki zaradi dopustovanja pri Geerkensu na Floridi decembra 2009. Wulff in njegova družina so namreč na Florido leteli brezplačno v poslovnem razredu, kar naj bi stalo 3000 evrov. V skladu z deželno zakonodajo pa bi člani vlade lahko prejeli le darila v vrednosti do deset evrov. Wulff sicer ni bil deležen precejšnjih kritik zgolj zaradi zgodbe o spornem posojilu za hišo, ki jo je objavil nemški tabloid Bild, pač pa tudi zaradi poskusa pritiska na odgovornega urednika Bilda Kaija Diekmanna, naj članka o tem ne objavijo. (STA) Nemški predsednik Christian Wulff ansa madžarska - Nove obtožbe Vlada naj bi skušala preprečiti proteste opozicije BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada naj bi poskušala preprečiti proteste opozicije v središču Budimpešte. Za 15. marec, ki je na Madžarskem državni praznik, naj bi namreč oblasti že rezervirale vsa prizorišča za javne dogodke v središču prestolnice, opozicija pa tako na ta datum ne more več prijaviti svojih shodov. Opozicijsko gibanje 4K! je tovrstno ravnanje oblasti na svojem profilu na Facebooku med drugim označilo za "zahrbtno in malenkostno". Več opozicijskih skupin je sicer za 15. marec, ko se Madžari spominjajo revolucije proti Habsburški monarhiji leta 1848, napovedalo veliko zborovanje proti po njihovem mnenju avtoritarni politiki premiera Viktorja Orbana. "Vlada mora zagotoviti, da se lahko tudi opozicija dostojanstveno spomni revolucije leta 1848," je še zapisalo gibanje 4K!. Vlada je sicer javna prizorišča rezervirala vse do leta 2014, to je do konca svojega mandata. "Ob državnih praznikih se bodo organizirale državne slovesnosti, zato je edino pravilno in tudi poceni, če vlada vnaprej načrtuje prizorišča dogodkov," je izjavil tiskovni predstavnik vlade Peter Szijjarto. "Praznovanja nekje pač morajo potekati," je dodal. A doslej ni bilo običajno, da bi državne proslave zasedle celotno središče Budimpešte. Lani se je ob omenjenem prazniku demonstracij proti omejitvam medijske svobode udeležilo več deset tisoč ljudi. (STA) v. britanija - Nekdanji vodja kabineta premiera Blaira London priznal vohunjenje z lažnim kamnom v Moskvi LONDON - Nekdanji vodja kabineta premiera Tonyja Blaira, Jonathan Powell, je prvič doslej priznal vpletenost Velike Britanije v vohunsko zaroto, pri kateri so Britanci uporabljali elektronsko napravo, skrito v kamnu, ki je ležal nekje v predmestju Moskve. Način, ki so ga Britanci uporabili, je močno spominjal na filme o Jamesu Bondu. Rusija je pred šestimi leti obtožila britanske diplomate, da so ubrali nekoliko bizaren način za pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil, kar pa je London vse doslej zanikal. Powell je v včeraj objavljenem pogovoru za BBC sicer dejal, da pri celotni zadevi ni več veliko povedati, je pa bil "vohunski kamen ponižujoč". Kot je dodal, so Rusi očitno že nekaj časa vedeli za celotno zadevo, ki so jo kasneje izrabili v politične namene oziroma za zadušitev tujih nevladnih organizacij. Celotna zadeva je prišla v javnost januarja 2006, ko je ruska televizija objavila posnetek domnevno britanskega agenta, ki je z moskovske ulice vzel lažni kamen. V tem visokotehnološkem "kamnu" je bil skrit posebni oddajnik, ki so ga po navedbah ruske strani britanski diplomati uporabljali za posredovanje sporočil. Ruska varnostna služba FSB je Veliko Britanijo kasneje obtožila, da je na ta način skrivaj plačevala prispevke skupinam, ki izvajajo projekte na področju demokracije in človekovih pravic. Tedanji ruski predsed- Lažni kamen z oddajnikom, ki so ga britanski vohuni uporabljali v Moskvi ansa nik Vladimir Putin je kmalu zatem predstavil zakon o omejitvi tujega financiranja nevladnih organizacij. Ruske oblasti se na Powellove navedbe še niso odzvale. Je pa nekdanji vodja FSB in sedanji poslanec Nikolaj Kovaljov za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izjavil, češ da je britansko priznanje namenjeno otoplitvi odnosov z Rusijo. Priznanje je po njegovih besedah resen znak iz Londona, da je nastopil čas za izboljšanje odnosov med državama. Odnosi med Veliko Britanijo in Rusijo so se zadnja leta ohladili, še posebej po tem, ko je novembra leta 2006 za posledicami zastrupitve z radioaktivnim polonijem v Londonu umrl kritik Kremlja Aleksander Litvinenko. (STA) Francija ceneje do skoraj 9,5 milijarde evrov PARIZ - Francija je včeraj na trgu z izdajo obveznic različnih ročnosti brez težav zbrala 9,463 milijarde evrov. V svojem prvem nastopu na trgu po petkovi odločitvi bonitetne hiše Standard & Poor's, da državi odvzame najvišjo oceno AAA, je sredstva zbrala celo po nižji ceni kot v zadnji primerljivi izdaji. Francija je izdala dvo-, tri- in štiriletne obveznice, s katerimi je zbrala 7,965 milijarde evrov, ter štiri-, desetin 28-letne obveznice, vezane na inflacijo, s katerimi je zbrala 1,498 milijarde evrov, je objavila francoska agencija za upravljanje z dolgom. IMF odobril pogovore m vm z Grajo o novem posojilu ATENE - Odbor izvršnih direktorjev IMF je na neformalnem sestanku v sredo prižgal zeleno luč za pogajanja z Grčijo o drugem paketu pomoči. "Po tem večtedenskem čakanju je bila prižgana zelena luč Grčiji, da lahko skladu predloži prošnjo za začetek postopkov za nov program," je pojasnil grški finančni minister. Kot je včeraj v nagovoru grškemu parlamentu izpostavil Evangelos Venize-los, so predstavniki IMF z odločitvijo dobili dovoljenje za pogovore z grško vlado o drugem paketu pomoči. Ta bo predvidoma vreden 130 milijard evrov, potem ko se izteka prvi program posojil Grčiji v vrednosti 110 milijard evrov. General Motors spet največji proizvajalec avtomobilov DETROIT - Ameriški proizvajalec General Motors je v letu 2011 prodal dobrih devet milijonov avtomobilov in si s tem po nekaj letih vnovič nadel krono največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu. Drugi je Volkswagen z 8,2 milijona prodanimi avtomobili, tretja pa Toyota z blizu 7,9 milijona avtomobili. Ponovno prevlado General Motorsa v avtomobilski industriji so analitiki pričakovali. Vendar pa Volkswagen napreduje s kar dolgimi koraki: medtem ko so Nemci lani povečali prodajo za 14,3 odstotka, so jo Američani le za 7,6 odstotka. Medtem ko je General Motors lani doživel pravi razcvet povpraševanja na domačem trgu, pa se je rast prodaje v Evropi, kjer je navzoč s svojo hčerinsko družbo Opel, ter v Južni Ameriki upočasnila. To je občudovanja vredna vrnitev General Motorsa na svetovni avtomobilski prestol, potem ko je od razglasitve insolventnosti minilo komaj dve leti in pol. Večmilijardna državna pomoč mu je poleti 2009 omogočila nov začetek in od takrat General Motors spet služi dobre denarce. (STA) združene države amerike - Živahen dan za predsedniško tekmo republikancev V Iowi ni zmagal Romney, ampak Santorum Druga žena Gingricha napadla zaradi nemoralnosti NEW YORK - Včerajšnji dan je bil v ZDA poln zanimivih preobratov v kampanji za izvolitev predsedniškega kandidata republikanske stranke. Najprej so potrjeni rezultati strankarskih zborovanj Iowe pokazali zmago Ricka Santoruma, nato pa je od tekme odstopil Rick Perry in podprl Newta Gingricha. Slednjega je njegova bivša žena obtožila pomanjkanja morale. Na strankarskih zborovanjih v Iowi 3. januarja je nekdanji guverner Massac-husettsa Mitt Romney zmagal z le osmimi glasovi prednosti od skupno 121.500 oddanih glasovnic. Tako je veljalo vse do včeraj, ko je predsednik republikancev v Iowi Matt Strawn sporočil, da so uradno potrjeni rezultati pokazali zmago nekdanjega senatorja iz Pensilvanije Ricka Santoruma za 34 glasov. Santorum je nemudoma razglasil zmago in sporočil, da je izid v zmagah sedaj ena proti ena med njim in Rom-neyjem, ki je slavil na strankarskih volitvah pretekli teden v New Hampshireu. Romney je Santorumu čestital za dober rezultat, vendar izid opredelil kot izenačen. Temu je načeloma pritrdil tudi Strawn, saj re- ansa ansa zultat še vedno ni povsem dokončen, ker manjka nekaj glasovnic iz osmih od skupno 1774 volišč. Za republikance v Iowi je bil torej izenačen, kar pa tehnično sploh ni pomembno, saj delegatske glasove za konvencijo glede na izid zborovanj delijo po proporcionalnem načelu. Iowa jih skupaj razdeli le 28 od skupno 2286 iz vseh držav ZDA. Romney in Santorum si ne glede na prvo ali drugo mesto delita po šest delegatov, ki pa bodo dejansko predani kandidatom šele kasneje v marcu in to najverjetneje v paketu le enemu najverjetnejšemu končnemu zmagovalcu. Romney pa se sedaj sooča s povsem drugimi težavami, in sicer dvigom podpore v anketah Južne Karoline nekdanjemu predsedniku predstavniškega doma iz Georgie Newtu Gingrichu. Volitve bodo jutri, Romneyjeva velika prednost pa zaradi napadov na njegovo preteklost investicijskega kapitalista in zavračanje objave davčne napovedi počasi plahni. Gingrich je v eni od anket včeraj celo prevzel vodstvo, ki ga je sicer že imel do začetka januarja. V skladu s pričakovanji je včeraj od kampanje odstopil guverner Teksasa Rick Perry, ki je izrazil svojo podporo Gingric-hu. Gingrich, Perry in Santorum so se doslej borili za glasove krščanske desnice v Južni Karolini, Perryjev odstop pa pomaga Gingrichu, ki se z ostro negativno kampanjo maščuje Romneyju za podobne izkušnje pred zborovanji v Iowi. Vendar pa je tudi Gingrich včeraj prejel udarec. Televizija ABC je posnela pogovor z njegovo drugo in sedaj že bivšo ženo Marianne, ki je pred tem večkrat povedala, da lahko uniči kampanjo nekdanjega moža. Na televiziji ABC je potekala ostra razprava o tem, ali naj intervju objavijo pred soboto in s tem morda vplivajo na rezultat. Odločili so se, da bodo intervju objavili sinoči, pred tem pa so dali v javnost nekatere podrobnosti. Marianne pravi, da Gingrich nima pravega moralnega značaja, da bi lahko bil predsednik ZDA, saj so njegova stališča o svetosti poroke in pomenu družinskih vrednot povsem v nasprotju s tem, kar je počel v 18 letih njunega zakona, do ločitve leta 1999. Gingrich naj bi od soproge želel "odprt zakon" in ji je predlagal, da ostaneta poročena, istočasno pa bo imel še naprej ljubico. To je bila takrat njegova pomočnica v kongresu Callista, ki je danes njegova tretja soproga. Calliste takšna ureditev menda ni motila, Marianne pa jo je ogorčeno zavrnila. Povedala je tudi, da jo je Gingrich vsak večer klical po telefonu iz njunega stanovanja v Washingtonu in ji izražal ljubezen, medtem ko je bil v postelji s Callisto. Istočasno je v kongresu vodil ostro kampanjo proti predsedniku Billu Clintonu zaradi pomanjkanja morale. To je bilo v času postopka odstavitve Clintona zaradi razmerja s pripravnico Monico Lewinsky. Gingrich je med drugim svoji prvi ženi Jackie prinesel ločitvene papirje v bolnišnico, kjer se je zdravila za rakom, v času ločitvenega postopka pa je bil že skupaj z Marianne. Njegovi hčerki iz prvega zakona Kathy Lubbers in Jackie Cushman sta sporočili, da je očetu zelo žal za vse bolečine, ki jih je povzročil ljudem, ki jih je imel rad. Druge mačehe Marianne nista želeli kritizirati, Gingrich pa se na kritike nekdanje žene še ni odzval. (STA) 398 Četrtek, 19. januarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Kakšna usoda čaka rajonske svete? Zupanov odbor prepušča odločitev občinskemu svetu Za sklic zasedanja morajo poskrbeti načelniki svetniških skupin - Stališča strank težko uskladljiva Odbor goriškega župana Ettoreja Ro-molija pristaja na sklic zasedanja občinskega sveta, namenjenega vozlu znižanja števila rajonov, ki jih je zdaj deset. Župan in odborniki so o usodi rajonskih svetov razpravljali v četrtek, ko so se dogovorili, da prižgejo zeleno luč načelnikom svetniških skupin za sklic občinskega sveta. Načelniki se bodo sestali v ponedeljek, 23. januarja; če bodo dosegli dogovor, kar seveda ni vnaprej zagotovljeno, bo občinski svet lahko zasedal ne pred 30. januarjem. »V občinskem svetu smo pripravljeni vzeti v pretres resolucijo, ki jo je pred dnevi predstavila Demokratska stranka. Glede rajonov nimamo vnaprej določenih stališč, seveda pa se nameravamo držati maksimalnega števila štirih rajonov, ki nam ga vsiljuje dežela,« pravi podžupan Fabio Gentile, ki je pred časom oblikoval predlog za znižanje števila rajonov in za njihovo združitev. Gentilejev predlog predvideva spojitev rajonov Ločnik in Madonina, združitev Štandreža z Rojcami in Podtur-nom-Sv. Ano ter združitev med Podgoro, Pevmo-Štmavrom-Oslavjem, Svetogorsko četrtjo in Stražcami. Četrti in zadnji rajon bi bil mestno središče, ki bi ostal nespremenjen. »Pripravljeni smo na dogovarjanje okrog mojega predloga in najrazličnejših drugih variant, ki pa morajo upoštevati določilo dežele, da rajonski sveti ne smejo biti več kot štirje,« poudarja Gentile. Čim prejšnji sklic občinskega sveta je prejšnji teden zahteval načelnik Demokratske stranke Federico Portelli, ki opozarja, da je treba sprejeti odločitev pred začetkom postopka za organizacijo volitev, saj bodo drugače vsi rajonski sveti ukinjeni. Portelli je prepričan, da bi moralo priti do skupnega dogovora desne in leve sredine. Načelnik Demokratske stranke spominja, da je občinski svet že leta 2008 spodbudil Romolija k pripravi novih predlogov reorganizacije rajonov, do danes pa po njegovem mnenju ni prišlo do nobenih rezultatov. Portelli je v prejšnjih letih vložil resolucijo v občinskem svetu, ki jo je podpisal tudi župan: dokument je predvideval ustanovitev odbora svetnikov, ki bi preučili in spremenili občinski statut v zvezi z rajoni, vse to pa je ostalo le mrtva črka na papirju. O spremembah ni nikoli razpravljala niti svetniška komisija za statut. Z odločitvijo, da bo o rajonih odločal občinski svet, je bil tako nedvomno storjen korak naprej, vendar je cilj še vedno zelo daleč. Stranke imajo glede tega vprašanja precej različna stališča, še najbolj je pereče vprašanje slovenskih rajonskih svetov. Z njihovo ukinitvijo bi se znižala raven zaščite slovenske narodne skupnosti, po drugi strani pa je težko pričakovati, da bo občinska uprava pristala na ohranitev vseh treh rajonov s slovensko večinsko prisotnostjo - Štandrež, Podgora in Pevma-Oslavje-Štmaver. (dr) Mara Černic Igor Dolenc Reforma krajevnih ustanov: ali je Pokrajina še vedno aktualna? Danes, 20.januaija2012, ob 18.30 Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter Gorica Zlasti pereče je vprašanje rajonskih svetov za Podgoro, Štandrež in Pevmo-Štmaver-Oslavje, saj bi se z njihovo ukinitvijo znižala raven zaščite slovenske narodne skupnosti bumbaca gorica - FJK in Coni Športni objekti tudi v funkciji čezmejnih klubov Na pobudo goriškega Conija in dežele FJK so v Gorici včeraj predstavili obširno in dinamično raziskavo deželnega športnega sistema, ki so jo izvedli Luciano Rizzi, Valli Baraldi in Rita Migliori. V raziskavi, ki zaobjema štiri knjige, so deželno ozemlje razdelili na sedemnajst zdravstvenih okrajev. V prvi knjigi so zbrali celotno deželno športno gibanje, v drugi seznam športnih objektov, v tretji in četrti pa tehnične in politične smernice. Z namenskim računalniškim programom je mogoče izvleči iz raziskave podatke po panogah o športnih objektih in športnem udejstvo-vanju vsakega okraja. Tako lahko na primer opazimo, da dva goriška okraja v deželi prednjačita v odbojki, videmski okraji prednjačijo v nogometu, pordenonski pa v ragbiju, ki ga na Goriškem skoraj ni. Raziskava je izredno koristna podlaga za nadaljnje načrtovanje deželne športne infrastrukture s ciljem, da se izboljša kvaliteta življenja prebivalcev v FJK. Deželni odbornik Elio De Anna je v Gorici poudaril, da promocija športa med prebivalstvom in na šolah zahteva nove infrastrukture, za kar je treba stopiti na pot sodelovanja tudi s Slovenijo: s sosedi je treba iskati sinergije pri uporabi večjih športnih objektov. Glede tega je goriški predsednik Conija Giorgio Brandolin povedal, da že več let zagovarja ustanovitev skupnega čezmejnega nogometnega kluba, ki bi zastopal obe Gorici v prvi slovenski nogometni ligi, in čezmejne-ga košarkarskega kluba, ki bi bil odraz obeh Goric v prvi italijanski košarkarski ligi. Za to pa bo moral čezmejni prostor narediti dodaten kulturni korak naprej. (it) tržič - Občina Uspešno nad utajo davkov Boj proti najemninam »na črno« Kampanja proti utaji davkov je v Tržiču obrodila dobre sadove, zagotavljajo na občini. V lanskem letu so po temeljitem preverjanju unovčili preko 200.000 evrov začetno neporavnanega nepremičninskega davka ICI, dodatnih 100.000 evrov je prišlo od davka na od-važanju odpadkov Tarsu, za 46 odstotkov oziroma za celih 20.000 evrov pa se je povečal priliv od davka na javnih objavah. Tržiška občina je utajevalce odkrila s pomočjo križnega preverjanja podatkov, v številnih primerih pa so se odzvali na zahteve po dodatnem preverjanju Agencije za prihodke. »Boj proti davčnim utajevalcem je eden izmed naših glavnih ciljev, tako da se bodo križna preverjanja še naprej nadaljevala. Nujno moramo unovčiti ves denar, ki nam pripada na podlagi davčne zakonodaje, saj so se v zadnjem obdobju zelo znižali prispevki, ki jih dobivamo od države in dežele,« poudarja pristojni tržiški občinski odbornik Francesco Martinelli. Da bi bilo iskanje utajevalcev učinkovito tudi v letošnjem in prihodnjem letu, so se na tržiški občini odločili, da okrepijo temu namenjeno računalniško opremo. Nakupu novih programov in računalnikov so skupno namenili 12.100 evrov; za ažu-riranje računalniškega sistema tržiške občine bo poskrbelo specializirano podjetje Tecnologia e Territori iz Milana, ob zaključku posodobitve programske opreme pa bodo veliko hitreje preverjali podatkovno bazo davčnega urada in jo primerjali s podatki bančnih zavodov in Agencije za prihodke. Posebno oster boj napovedujejo tržiški mestni upravitelji proti najemninam, plačanih »na črno«. V Tržiču naj bi bil ta pojav zelo razširjen ravno zaradi priliva priseljenih delavcev, sploh pa oškoduje najemnike in lastnike stanovanj, ki oddajajo svoja stanovanja v najem z vsemi potrebnimi dovoljenimi in z veljavnimi pogodbami. Po oceni tržiških upraviteljev bi se najemnine v mestu lahko znižale za vsaj dvajset odstotkov, če bi vsi lastniki stanovanj s svojimi najemniki sklepali veljavne na-jemniške pogodbe. ronke - Slavko Križman vlamljal v stanovanja v ronški, goriški in drugih občinah Za tatu potrdili pripor Po hitrem postopku mu bodo sodili 24. januarja - Začetek sojenja bo pričakal v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici Na goriškem sodišču so včeraj potrdili pripor za 58-letnega Koprčana Slavka Križmana, ki je osumljen številnih tatvin po stanovanjih v raznih krajih goriške pokrajine. Tržiški karabinjerji so ga aretirali v noči s torka na sredo v Ronkah, ko je pri sebi imel še ves plen zadnjega vloma. Preiskovalci so prepričani, da je Križman odgovoren za rafal tatvin, do katerih je prišlo med 30. decembrom in 7. januarjem v številnih stanovanjih med Gorico in Tržičem in predvsem v občini Ronke. Ker so serijski vlomi med Posledica vloma koprskega tatu (levo); Slavko Križman (zgoraj); poškodovano okno in vlomilsko orodje (desno) prebivalci povzročili precejšen preplah, so tržiški karabinjerji v zadnjih dneh izredno poostrili nadzor nad teritorijem, to pa jim je omogočilo, da so tatu zalotili pri dejanju. Vsa stanovanja, ki jih je 58-letni tat obiskal v prejšnjih tednih, se nahajajo v bližini železnice. Karabinjer-ji so to opazili, zato so v nočnih urah pozorno nadzorovali okolico železniških postaj, saj so bili prepričani, da bodo tatovi ponovno stopili v akcijo. V polno so zadeli v torek okrog dveh ponoči, ko so v Ronkah končno prijeli Križmana, ki je pri sebi imel prenosni računalnik, mo- bilni telefon iPhone, zapestno uro in 450 evrov. Izkazalo se je, da je moški malo pred tem vlomil v hišo v Ulici Mostega-ne, kjer je prišel do bogatega plena. Pri sebi je imel tudi sveder, s katerim je vrtal luknje v vratih in oknih ter ultrazvočno napravo za odganjanje psov. Preiskovalci so ugotovili, da se je moški skrival v zapuščenih stavbah na Goriškem, za prevozno sredstvo pa je izbral vlak, tako da so bile vse hiše, ki jih je obiskal v bližini železniških postaj. Na zahtevo javnega tožilca so včeraj na goriškem sodišču odločili tudi, da se bo sojenje po hitrem postopku začelo 24. januarja. Do takrat bo Križman zaprt v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici. Preiskava je vsekakor še v teku, saj kara-binjerji preverjajo, ali je Koprčanu pri tatvinah kdo pomagal. Prstne odtise in druge sledi, ki so jih našli v stanovanjih, bodo tržiški karabinjerji poslali v Parmo, kjer jih bodo specialisti oddelka Ris primerjali s prstnimi odtisi aretiranega Koprčana, ki je zdaj v goriškem zaporu. Preiskovalci menijo, da je 58-letnik odgovoren za tatvine v Ronkah, raznih sosednjih občinah in v periferiji Gorice. / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 15 gorica - Na kavi s knjigo v Katoliški knjigarni Eureka, goriški poskus je uspel Dušan Jelinčič pojasnil, kako knjige nastajajo med hojo Eureka, poskus je uspel. Prvega srečanja Na kavi s knjigo se je včeraj udeležilo primerno število do knjig in prvega gosta naklonjenih obiskovalcev do tolikšne mere, da je bil v ta namen pripravljen prostor v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku povsem zaseden. Ducat ljudi v prvem krogu okrog mizice, na kateri so se sredi druženja pojavile skodelice kave, zadaj pa še pol ducata na »stojiščih«. Vzdušje se je izkazalo za prijetno, trajanje omejeno na eno uro, poseganje prisotnih v dialog med zastopnico Založništva tržaškega tiska (ZTT) Martino Kafol in prvim gostom Dušanom Jelinčičem tehtno in izvirno. Dogodek je uvedla zastopnica Goriške Mohorjeve družbe Marija Češčut s pozdravom prisotnim in kratkim povzetkom nastanka pobude, o čemer smo v teh dneh večkrat brali v tisku. Jelinčič (zgoraj) in publika bumbaca gorica - V Kulturnem domu Cejevi akvareli zvabili prefektinjo v galerijo Na ogled še do 23. januarja - Gostjo sprejela Cej in Komel Prefektinja Maria Augusta Mar-rosu si je včeraj ogledala razstavo akvarelov Jožeta Ceja v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Cej je gostji spregovoril o nastanku svojih del, na katerih je naslikal soške mostove, Nanos, Cres, Lošinj in druge kraje, ki ga nagovarjajo in jih zato likovno obdela. Ravnatelj Igor Komel je pojasnil, da sodi razstava v okvir praznovanj 30-letnice Kulturnega doma in umetnikove 70-letnice ter da je bila deležna zanimanja. Prefekti-nja je ob zaključku obiska čestitala goriškemu umetniku in mu zaželela še veliko likovnih zadoščenj. Akvareli Jožeta Ceja bodo na ogled do 23. januarja. Prefektinja in umetnik v galeriji k.d. Na prvo iztočnico je pisec zajetnega svežnja knjig najprej odgovoril in jasno razčistil pogosto v tančico zamegljeno dilemo, ali piše avtor zase ali za javnost. Prepričan je v drugo stvarnost: malo pisateljev napiše kakšno knjigo le zase, nato pa besedilo slučajno zajadra med bralce. Če avtor ni bran, če ostajajo knjige v skladiščih, mu je hudo, zaide v dvome o svoji sa-mopodobi. Na utesnjujočo opredelitev, da je poznavalec predvsem gorniških scenarijev, je Jelinčič postregel z dvema številoma: doslej je za njim dvajset naslovov knjig, od teh v štirinajstih opisuje okoliščine, dogodke in osebe, ki se z gorništvom ne ukvarjajo, ki nad 2.000 metrov nadmorske višine niso nikoli bili. Jelinčičeva besedila nastajajo najprej v osnutkih in iz utrinkov, ki si jih beleži, nato nastaja ogrodje - še največkrat med hojo in splošno med raznimi premiki; sledi pisanje, za katero si jemlje (brezplačen) dopust na delovnem mestu - pripeti se, da tedaj v nekaj mesecih napiše ali dopolni več kot eno samo knjigo, nato pride na vrsto piljenje. Slednje pri njem pomeni najmanj štirikratno branje in popravljanje že napisanega, dogodi pa se, da pregleda besedilo tudi desetkrat. To je mukotrpno delo, ki zahteva veliko iskanja, prebiranja in preverjanja, kar nekako ustreza naporu, ki je potreben za pisanje pol fakultetne diplomske naloge. Potrebno je dojeti časovne dimenzije, besedišča, običaje in miselnost okolja, v katerem se fabula odvija. Stopnja informiranosti nastopajočih oseb mora biti njihovemu času primerna. Med odgovori na vprašanja, domneve in izvajanja nekaterih med prisotnimi je gost vnašal povezave na veliko število evropskih in ožje vzeto italijanskih ter slovenskih avtorjev. Iz njega so vrele informacije in opozorila, vedno s skromnostjo prikazana mnenja ter tudi odločna stališča, od katerih je čutiti, da ne odstopa. Obrazložil je zaporedje, po katerem je zlasti z gorniškimi romani prodrl na italijanski trg. Šlo je na eni strani za enkratno okoliščino, ko je literarni kritik in član komisije za podeljevanje literarne nagrade resnično prebral in posledično izbral njegovo delo, na drugi pa verjetno za to, da je celotno izročilo slovenske gorniške literature v samem svetovnem vrhu. Sicer pa je pomembna stalna povezanost z založniki oziroma s »pravo« osebo v založbi, ki sproti omogoča sledenje in poseganje v dogajanje do izida. Zadnja vsebina načetih vprašanj se je dotaknila vloge elektronike na splošno in spletnih omrežij posebej v povezavi z literarnimi besedili. Klasična knjiga bo ohranila vselej svojo vrednost, sporočilnost in materialnost, ko jo bomo jemali v roke. Elektronskih inačic ne gre zavračati: obstajajo zanimivi pristopi in rešitve, ki že sedaj pripomorejo k širjenju kvalitetnega branja in odpirajo doslej neslutene rešitve, zlasti pa omogočajo hitra preverjanja, križna iskanja in dostop do izvodov, ki jih je sicer težko najti. (ar) gorica - Gonnelli in Petruz v galeriji Ars Onkraj vidnega in v neprestanem iskanju globljega Fabio Gonnelli in Michele Petruz s Cristino Feresin in Jurijem Paljkom bumbaca »Onkraj vidnega - Oltre il visibile« je naslov likovne razstave dveh goriških umetnikov, ki je v sredo v galerijo Ars na Travniku privabila veliko ljudi, večinoma takšnih, ki niso običajni gostje slovenske galerije. Fabio Gonnelli in Michele Petruz sta pripravila presenečenje, saj so obiskovalci morali čakati na odprtje razstave kar na stopnišču pred vhodom v galerijo: vrata so bila namreč zaprta s papirjem, na katerem je bila Gonnellijeva poslikava. Po pozdravu predsednika društva Ars Jurija Paljka, ki je vodil večer v italijanščini in slovenščini, je likovna kritičarka Cristina Feresin prisotnim razložila, da sta umetnika na ta način opozorila na naslov razstave - »Onkraj vidnega«. »Poglejmo torej, kaj bomo videli onkraj, kaj bomo videli na drugi strani!« je dejala in z nožem navpično prerezala papir ter omogočila publiki vstop v galerijski prostor. Tu je Feresinova o poudarila predvsem dejstvo, da je sicer različnima umetnikoma skupno iskanje globljih vsebin, tistega, kar se ne vidi, se pa zasluti. Fabio Gonnelli je Goričan, ki že nekaj let ni razstavljal, v goriški galeriji pa ponuja na ogled slike večjih dimenzij, ki so nastale v minulih desetih letih. Po maturi na goriškem zavodu za umetnost je Gonnelli diplomiral na beneški akademiji za lepe umetnosti. V vsakdanjem življenju se je sicer posvetil drugemu, a slikanja ni nikdar opustil. Cristina Feresin je o njem povedala, da je pristaš t.i. gestualnega slikarstva; na njegovih delih zaslutimo odseve vidnega sveta, a tudi simbole, napise in druga likovna znamenja, ki nas usmerjajo, da »iščemo za vidnim še globlji pomen«. Vse to je pri Gonnelliju naslikano v izjemno močnih, mediteransko uglašenih barvnih tonih in podtonih. Michele Petruz je opravil slovenske šole v Gorici, sicer pa živi v Doberdobu. V galeriji Ars se predstavlja z nizom umetniških izdelkov drznih oblik in še drznej-ših vsebin. Vsi so narejeni iz keramike, žgane gline, največ pa jih je spečenih v zahtevni tehniki japonskega izvora, t.i. raku, v kateri je - tako je pojasnila Feresi-nova - pravi izvedenec; zaradi tega na Goriškem uči to zahtevno tehniko tudi druge umetnike. Kritičarka je na račun njegovega dela pristavila, da se Petruz ne zadovolji s keramiko ali žgano glino, ampak umešča svoja dela v lesene in železne podstavke ter vse skupaj nadgrajuje še z drugimi materiali, tako da lahko govorimo že o pravih umetniških instalacijah. »Čeprav se vam zdi, da boste takoj videli, za kaj gre pri umetniškem delu Micheleja Petruza, saj se v keramiki upodobljeno srce, možgani ali hrbtenica takoj prepoznajo, pa se vseeno zaustavite pred njegovimi deli in poiščite globljo, tudi socialno vsebino,« je navzoče pozvala Feresinova, ki je ob koncu svojega posega pripomnila, da nekoliko preseneča, da med sabo tako različna si umetnika zavestno priredita skupno razstavo. Odgovor je v tem, da oba iščeta tisto, česar se ne vidi, se pa lahko upodobi. Jurij Paljk, ki je kritičarkine besede prevedel v slovenščino, je ob zaključku predstavitve izrazil še željo, da bi bilo takih razstav več, Fabio Gonnelli pa je prisotne povabil, naj vzamejo s sabo domov košček poslikave na papirju, ki je zapirala vhod galerije, kar so mnogi obiskovalci radi storili. »Onkraj vidnega« je nevsakdanja razstava, ki bo v galeriji Ars na ogled približno mesec dni, in sicer po urniku delovanja Katoliške knjigarne. ronke - Danes predstavitev novega podviga društva Jadro in njegovega predsednika Karla Muccija V glasilu kulturni utrip Laškega Tokrat članki o onesnaževanju morja, o Primorcih v Prekmurju, o ledinskih imenih in pobudah Slovencev iz tržiškega mestnega okrožja Slovenski kulturni in družbeni utrip iz Laškega je opisan v 14. številki glasila Jadro, ki ga bodo predstavili danes, 20. januarja, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Za uresničitev glasila nosi največ zaslug predsednik društva Jadro Karlo Mucci, ki bo danes o njegovi vsebini spregovoril pred javnostjo skupaj z društvenim odbornikom Oskarjem Beccio, medtem ko bo nekaj svojih pesmi prebral Amerigo Visintin. V glasilu je Mucci opisal večino kulturnih pobud, s katerimi se v zadnjem obdobju lahko pohvalijo pri vseh slovenskih kulturnih sredinah iz Laškega. Mucci svoje pozornosti ni namenil le društvu Jadro, tako da so v glasilu zbrani tudi podvigi društva Tržič, Združenja staršev iz Romjana, ženskega cerkvenega pevskega zbora iz Ronk, Jadrovih kle-kljaric, romjanske slovenske osnovne šole in vrtca. V glasilu so poleg tega tudi članki z najrazličnejšo vsebino; bralec lahko marsikaj izve o invaziji tujerodnih živalskih vrst v Laškem, o onesnaževanju morja, o Primorcih v Prekmurju, o izviru Timave, o ronškem naselju Pater in še zlasti o ledinskih imenih v Laškem, ki jih že več let raziskuje Maurizio Puntin. Že večkrat smo zapisali, da je v Laškem veliko toponimov slovenskega izvora, Puntin pa neprestano odkriva nove. Med ra- ziskovanjem krajevne zgodovine je med drugim ugotovil, da je na vrhu hriba pri Redipulji, kjer so po prvi svetovni vojni zgradili monumentalno kostnico, stala cerkvica, ki je bila posvečena sv. Eliji. Puntin razlaga, da so sv. Eliji posvečali cerkve zlasti slovanski narodi, saj naj bi ta svetnik nekako prevzel dediščino slovanskega boga Peruna. Iz tega naj bi izhajalo, da so predniki Slovencev živeli tudi v Redipulji, kar dokazujejo tudi številna ledinska imena slovenskega izvora razpršena po tem območju. V Jadrovem glasilu so tudi Morske novice, v katerih so zbrane najrazličnejše zanimivosti o morju in vsem, kar je z njim povezano. Tokrat so morskim dodane še letalske novice, saj se ravno sredi Laškega, v Ronkah, nahaja letališče. Nekaj člankov je posvečeno stikom, ki jih imajo razni kraji iz Laškega s Slovenijo; med temi gre izpostaviti predvsem srečanje vseh Sel, ki bo letos poleti v ron-ški občini. Na njem pričakujejo okrog dva tisoč udeležencev; delegacijam iz raznih Sel bodo med drugim izročilo izvod Ja-drovega glasila, tako da bodo obiskovalci lahko tudi prebrali, kako dejavni so Slovenci iz Laškega in koliko energij vlagajo v ohranjanje slovenskega jezika v večinskem italijanskem okolju tržiškega mestnega okrožja. (dr) / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR 16 gorica - Prvič zasedalo čezmejno šolsko omizje nova gorica V kitajščini in ruščini Regiji na voljo priložnost za sodelovanje dvesto Novogoriške šole želijo okrepiti stike z italijanskimi zavodi iz Gorice milijonov Goriška pokrajina je lanskega septembra odobrila sklep za ustanovitev čezmejnega šolskega omizja, ki ga je predlagala pokrajinska odbornica za so-cialo in šolstvo Bianca Della Pietra. Omizje se je prvič sestalo včeraj v pokrajinski sejni dvorani, zasedanja so se udeležili šolniki in predstavniki krajevnih uprav z obeh strani državne meje, ki so izrazili željo po okrepitvi stikov in vzpostavitvi tvornega sodelovanja. V uvodnem delu je spregovoril ravnatelj Gimnazije Nova Gorica Bojan Bratina, ki je poudaril, da so številne priložnosti sodelovanja zlasti na področju poučevanja jezikov, pri čemer je še zlasti izpostavil ruščino in kitajščino. »Novogoriška gimnazija že več let sodeluje z goriškim licejem Dante Alighieri, kjer se učijo tudi kitajščino, saj imajo zelo dobre vezi z raznimi kitajskimi ustanovami. Na podoben način imamo mi zelo dobre stike z Rusijo, saj smo povezani z moskovsko gimnazijo. Dejavnosti obeh šol bi lahko povezali, tako da bi Goričanom ponudili možnost učenja ruščine, Novogoričanom pa kitajščine,« je kot primer sodelovanja omenil Bratina in poudaril, da novogoriška gimnazije že več let sodeluje tudi s slovenskimi šolami iz Gorice, pri čemer je omenil že tradicionalno srečanje DOSP. Novogoriški ravnatelj je poleg tega pojasnil, da se na njegovi gimnaziji številni dijaki odločajo za učenje italijanščine kot tretji tuj jezik, stiki z vrstniki iz Gorice pa bi jim nedvomno koristili pri utrjevanju italijanskega jezika. »Lepo bi bilo, ko bi tudi dijaki goriških italijanskih šol imeli priložnost učenja s slovenščino, saj bi to nedvomno prispevalo k tkanju novih prijateljskih vezi med Gorico in Novo Gorico,« je povedal Bratina. Za njim je tudi ravnatelj osnovne šole iz Solkana Marijan Kogoj poudaril, da bo treba okrepiti sodelovanje med šolami. »Dokaj redno sodeluje- Goriški licej Dante Alighieri mo s slovensko osnovno šolo Oton Župančič iz Ulice Brolo v Gorici, s šolami v italijanskem jeziku pa ne,« je priznal Kogoj in pripomnil, da so preko projekta Co-menius navezali stike s šolami iz Turina in Rima, zato pa bi nedvomno treba, da vzpostavijo sodelovanje tudi z italijanskimi šolami iz Gorice. bumbaca Novogoriška gimnazija foto k.m. V nadaljevanju delovnega srečanja so se dogovorili, da se bodo povezali na spletu. Novogoriške šole bodo lahko svoje pobude objavljale na spletnem portalu pokrajine http://info.istruzionego.eu, sploh pa bo prišlo tudi do izmenjave kontaktov in informacij posameznih šol. Tega si želijo tudi italijanski šolniki iz Gorice, ki so med gorica - Protestna mobilizacija črpalkarjev Bencin do ponedeljka Včeraj izročili ključe črpalk županu, danes shod pred Trgovinsko zbornico - Zahtevajo pomoč države včerajšnjim srečanjem izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. Pri tem opažajo, da je treba v Gorici okrepiti znanje slovenskega jezika, saj večina dijakov šol z italijanskim jezikom ne pozna niti ene besedice slovenščine, medtem ko se njihovi no-vogoriški sovrstniki izražajo v italijanščini kar tekoče. (dr) STISKA ČRPALKARJEV Gherghetta: Potreben nov evropski dogovor »Problem cene goriv kaže na to, da je potreben nov dogovor na evropski ravni,« meni predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je na razlike v davčnem pritisku med Slovenijo in Italijo pred časom opozoril Bruselj. »Podpredsednik evropske komisije Joaquin Almunia mi je odgovoril, da Evropa ni pristojna za višino davkov, ki jih določajo državne vlade. To pa v našem primeru spodbuja konkurenčnost, ki spravlja na kolena črpalkar-je,« pravi Gherghetta, ki se strinja z županom Ettorejem Romolijem in z ostalimi zagovornika znižanja cene italijanskega goriva. »Nižje cene lahko dosežemo z liberalizacijo črpalk, povišanjem deželnega popusta in znižanjem državne trošarine,« še dodaja. Na goriških črpalkah bodo točili bencin in dizel predvidoma do ponedeljka, saj njihovi upravitelji zatem iz protesta ne bodo nabavili dodatne količine goriva. Včeraj so se predstavniki črpalkarjev srečali z županom Ettorejem Romolijem in mu simbolično izročili ključe svojih črpalk, ki samevajo zaradi vse višjega števila avto-mobilistov, ki se zaradi nižje cene odpravlja napolnit rezervoarje svojih vozil v Slovenijo. »Spričo položaja je v našem interesu zapreti črpalke, saj imamo drugače previsoke stroške,« je poudaril predsednik goriškega sindikata črpalkarjev FIGSC Pio Traini, ki je opozoril, da razlika v ceni bencina oškoduje tudi druge trgovce. Po njegovih besedah so v zadnjih dneh novogo- riške mesnice izpraznile zaloge, italijanski državljani pa v Sloveniji kupujejo celo izdelke, ki so dražji kot v Italiji. Romoli je črpalkarjem izrazil svojo solidarnost in jim pojasnil, da se je v Rimu pogovoril s parlamentarci, »ki bodo vložili skupno svetniško vprašanje skupaj z deželama Lombardija in Piemont. Ker je Fur-lanija-Julijska krajina dežela s posebnim statutom, bomo postopali nekoliko drugače; v bistvu bomo zahtevali določeno vsoto denarja, s katero bo dežela prispevala k znižanju cene bencina, tako da se bo le-ta približala slovenski ceni,« napoveduje Romoli. Dežela FJK bi za znižanje cene goriva potrebovala med 40 in 50 milijonov evrov, po raznih izračunih pa naj bi se ves ta denar Predstavnik goriških črpalkarjev simbolično izroča županu košarico s ključi vseh mestnih črpalk bumbaca povrnil v državne in deželne blagajne v obliki trošarin. Danes se bodo črpalkarji zbrali na protestnem shodu pred Trgovinsko zbornico, kjer naj bi na temo cene bencina potekalo srečanje s parlamentarci iz FJK. V prihodnjih dneh se pa bo delegacija, ki jo bodo predstavljali župan Romoli, predsednik Trgovinske zbornice Emiliano Sgar-lata, predsednik sindikata FIGSC Pio Trai-ni in dva predstavnika črpalkarjev, srečala s predsednikom deželne vlade Renzom Tondom. Črpalkarji poleg tega poziva Ro-molija, naj se postavi v stik s tržaškim županom Robertom Cosolinijem, saj je po njihovem mnenju za dosego znižanja cene bencina potrebna čim širša potrebna. Č. Špacapan k.m. Na Regijski razvojni agenciji (RRA) severne Primorske ugotavljajo, da ima regija v obdobju 2007- 2014 na razpolago okoli 200 milijonov evrov; če prištejemo še sredstva, ki so jih pridobili posamezniki oziroma podjetniki, gre skupaj za okoli 250 milijonov evrov. Včeraj so na RRA predstavili čezmejne in mednarodne projekte, pri katerih nastopajo kot partnerji. »Črpanje evropskega denarja poteka dobro, razen na področju kohezije, kjer so projekti zahtevni in veliki. Upam, da bomo uspeli do leta 2014 tudi ta sredstva po-črpati,« pojasnjuje Črtomir Špacapan, direktor RRA severne Primorske. Špacapan ocenjuje, da bo na severnem Primorskem iz kohezijskih skladov v obdobju 2007-2014skupno počrpanih 120 milijonov evrov. Iz tega naslova se letos zaključuje 38 milijonov evrov vredni projekt zaščite vodnega vira Mrzlek; iz tega vira bosta sofinancirana tudi dva velika projekta na Goriškem - izgradnja regijskega centralnega odlagališča odpadkov v Stari Gori v vrednosti 35 milijonov evrov in čistilna naprava v Vrtojbi v vrednosti 30 milijonov evrov -pa še čistilna naprava s povodja reke Vipave v vrednosti 12 milijonov evrov. Za neposredne spodbude, namenjene za razvoj regij, je predvidenih 40 milijonov evrov, za čez-mejne projekte (Cilj 3) pa 7,5 milijonov evrov. Za obnovo vile Vipolže v Goriških Brdih računajo na 12 milijonov evrov in za dvorec Lanthieri v Vipavi 3 milijone evrov. Med strateškimi čezmejnimi projekti, ki že nekaj časa tečejo, sta Icon in Interbike. Prvi je v celoti vreden 3,7 milijonov evrov in je namenjen čezmejnemu povezovanju malih in velikih podjetij, s pomočjo drugega pa nameravajo partnerji, med njimi sta tudi dve goriški občini - Brda in Miren-Kostanjevi-ca -, vzpostaviti mrežo kolesarskih povezav na čezmejnem območju. V celoti je projekt vreden 3,5 milijone evrov. »Pri investicijah, ki jih prijavljajo občine in javne institucije, je največkrat 85 odstotkov evropskih sredstev, 10 odstotkov državnih, 5 odstotkov pa krije prijavitelj, pri zasebnikih pa je izkoristek evropskih sredstev med 30 in 40 odstotki,« pojasnjuje Špa-capan in dodaja, da so postopki pripravljanja ustrezne dokumentacije zelo dolgi. »Pri nas so predvsem dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in pridobivanje vseh soglasij. To lahko traja nekaj let, tudi do deset. Takšna primera sta grad Vipolže in dvorec Lanthieri. Pri centralni čistilni napravi in regijskem odlagališču odpadkov je dodatna težava v tem, ker morajo občine zagotoviti veliko lastnih sredstev in morajo to razporediti na več letnih proračunov, zato so zanje ti postopki zahtevni,« še dodaja Črtomir Špacapan. (km) gorica-vileš - Gradbišče avtoceste Zapora med Štandrežem in izhodom v Gradišču Obvoz po deželnih in pokrajinskih cestah bo primerno označen Zaradi gradbenih del bodo jutri, 21. januarja, ob 20. uri zaprli odsek hitre ceste med Gradiščem in Štandrežem, ki ga bodo ponovno odprli prometu v nedeljo, 22. decembra, ob 16. uri. V smeri Gorice bo hitra cesta zaprta od izhoda pri Gradišču do štandreškega krožišča, v smeri Vile-ša bo zapora veljala med štandreškim krožiščem in izhodom pri Fari. Zaprtje ceste je potrebno zaradi spremembe prometne ureditve, saj bodo ves promet začasno speljali po novem cestišču. S cestnimi znaki bo med zaporo označen obvoz, ki bo urejen po deželnih in pokrajinskih cestah. Štandreško krožišče bumbaca GORIŠKI PROSTOR Petek, 20 . januarja 2012 1 "J / Ponudba za hospic Včeraj je bila uradno predstavljena ponudba za prevzem gradeške rehabilitacijske ustanove Ospizio Marino, ki je zaprta od julija 2010. Novost je prišla na dan med včerajšnjim srečanjem med stečajnimi upravitelji in predstavniki sindikatov, ki spremljajo razvoj dogodkov v interesu 54 uslužbencev. Identitete ponudnika - do danes edinega - niso razkrili in tudi ne vrednosti ponudbe; rok za vložitev ponudb bo zapadel 31. Trčil in pobegnil Med vožnjo skozi krožišče v Novi Gorici je terensko vozilo v sredo trčilo v avtobus. Voznik terenca je nato odpeljal. Policisti so že ugotovili, kdo je pobegli voznik, ko bodo razjasnili okoliščine omenjene prometne nesreče, bodo zoper povzročitelja podali ustrezen ukrep. (km) Prehitro v ovinek V sredo je 28-letni voznik peljal iz Solkana proti Desklam, a je zaradi neprilagojene hitrosti v blagem desnem ovinku z avtomobilom zapeljal na obcestno brežino; vozilo se je nato odbilo v levo, se prevrnilo na streho in obstalo na vozišču. Voznik in sopotnica sta lažje poškodovana. (km) 42 tisoč obiskovalcev Z goriške pokrajine sporočajo, da si je pokrajinsko športno spletno stran www.sport-provgo.it v zadnjem letu ogledalo 42.000 obiskovalcev. »Zadovoljni smo, ker so primerno vidljivost dobile tudi manj razširjene športne panoge,« poudarja pokrajinska odborni-ca za šport Sara Vito. Šola ostaja v Pancanu Osnovna šola Sauro ostaja v tržiškem rajonu Pancan; začasni sedež bo dobila v poslopju nižje srednje šole Giacich. Kot znano se je ob začetku lanskega poletja v šoli Sauro zrušil spuščeni strop, zdaj pa so za učence končno našli nov sedež. Predavanje v galeriji V galeriji sodobne umetnosti Spazzapan v Gradišču, kjer je na ogled retrospektivna razstava del Liliane Cossovel, bo danes ob 16.30 Nico Stringa predaval o umetniških trendih v letih 1946-1950 med Benetkami, Rimom in Milanom. Uslužbenci nastopajo Uslužbenci zdravstvenega podjetja - tako zdravniki kot bolničarji - bodo dre- vi ob 20.30 v občinskem gledališču v Tržiču uprizorili gledališko predstavo »Parole allo specchio«. Nastala je v okviru delavnice, ki jo je vodil pisatelj Pino Roveredo. Afriška knjiga o sreči V knjigarni Ubik na goriškem Korzu Verdi bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo o sreči »I sette baobab della felicita e del successo« pisateljice iz Ma-lija Mah Aissana Fofana. gorica - Odprtje likovne razstave v galeriji Dora Bassi Soča brez meja Sodelovanje med ustvarjalci iz Tržiča in iz slovenskega Posočja je že utečeno - Novost je pristop goriške občine Soča ne pozna meja, ravno tako tudi likovni ustvarjalci - slovenske in italijanske narodnosti -, ki so stopili na pot sodelovanja na pobudo kulturnega krožka G. Mazzini ENDAS iz Tržiča in na prigovarjanje »duše« krožka Marie Grazie Persolja. V lanskem novembru so razstavljali v Tržiču, z jutrišnjim dnem bodo svoja dela ponudili na ogled v galeriji Dora Bassi v Gorici, krog pa bo zaključen marca, ko se bodo predstavili še v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Pobratenje med ustvarjalci iz Tržiča in iz slovenskega Posočja - z likovno skupino iz Deskel in prosvetnim društvom Soča Kanal - sega v leto 2009, njihovo sodelovanje je zato že utečeno, letošnja novost pa je pristop goriške občine, ki je dala na razpolago galerijske prostore v avditoriju v Ulici Roma. Naslov razstave se glasi »Soča brez meja«, kar govori o sinergi-jah in bratstvu treh občin vzdolž Soče, pra- vi goriški odbornik za kulturo Antonio De-vetag in napoveduje, da s tem začenjajo sodelovanje s Tržičem, plod katerega bo niz razstav, na katerih bodo prikazana likovna dela iz zbirk goriške in tržiške občine. V Gorici bodo razstavljali Alda Antoni, Giorgio Gallottini, Elvira Vera Mauri, Maria Grazia Persolja, Valdiero Vecc-hiet, Anita Zuberti, Zorana Berdon, Van-da Colja, Bernarda Skrt in Helena Stanič. Na jutrišnjem odprtju (ob 18. uri) jih bo predstavila Eliana Mogorovich, ki pravi, da se na poti iz Tržiča mimo Gorice v Kanal spreminjajo tudi likovni pristopi posameznih umetnikov in se abstrakcija vrača v figurativnost. Ob Devetagu je jutri napovedana tržiška odbornica Paola Benes, razstava, o kateri Maria Grazia Persolja pravi, da »predstavlja srce te čezmejne pobude v treh etapah«, pa bo na ogled do 4. februarja od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. Maria Grazia Persolja bumbaca gorica - S športom se ukvarja 44 odstotkov starejših ljudi Za izboljšanje kvalitete življenja je dovolj sprehod Na pobudo državnega združenja ANVGD, ki ima okrog tisoč članov, v glavnem ezulov iz Istre in Dalmacije, je bil včeraj v Gorici govor o športnih aktivnostih za starejše osebe in ostarele. Ob udeležbi deželnega odbornika za šport Elia De Anne je predsednik omenjenega združenja Rodolfo Ziberna predstavil raziskavo, ki so jo opravili na vzorcu 501 anketirancev v zvezi z vsakodnevnimi navadami in športnimi aktivnostmi med starejšimi prebivalci na deželnem ozemlju. V ta namen so izdali 15-minu- tni DVD ter publikacijo z navodili za starejše in ostarele o zdravem življenjskem slogu, pripravili pa so tudi TV spot, ki so ga predvajali 54-krat na Telefriuli, 36-krat na Telepordenone in 35-krat na Tele-quattro. Cilj projekta, ki je potekal z geslom »Za izboljšanje kvalitete življenja je dovolj sprehod«, je osveščanje populacije med 65. in 78. letom starosti o pomembni vlogi športa, gibanja in zdravega sloga življenja. Rezultat raziskave pravi, da se okrog 44 odstotkov starejših ljudi v deželi FJK ukvarja z razgibava- njem, kolesarjenjem in hojo od 1-krat do 4-krat tedensko; to počenjajo v glavnem s ciljem, da bi se bolje počutili. Temu sledi, da 56,5 odstotkov ostarelih ne izvaja nobenega športa ali razgibalne dejavnosti. Odbornik De Anna je v Gorici podčrtal predvsem dejstvo, da se populacija v Italiji in predvsem v FJK hitro stara in da je zaradi tega promocija športnih aktivnosti med ostarelimi ena izmed prioritet deželne uprave, kajti zdrav slog življenja preprečuje obolenja in znatno niža stroške zdravstva in oskrbe. (it) marca. SKRD JADRO iz Ronk s pokroviteljstvom ObČillG Ronke vabi danes. 20. januarja, oh 18. uri v ronško občinsko sejno dvorano na predstavitev 14. številke društvenega zbornika N. £773'.v: [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto 21. januarja, ob 10.30 »Cesarjeva nova oblačila« (Goriški vrtiljak); ob 16.00 »Antonton«; ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici 21. januarja, ob 16.30 »La favola di Amo-re e Psiche«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. Dvorana 3: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »J. Edgar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Benvenuti al Nord«. Dvorana 2: 18.15 - 20.30 - 22.20 »Un-derworld: Il risveglio« (digital 3D). Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Im-maturi - Il viaggio«. Dvorana 5: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.15 »Sha-me« (prepovedan mladim pod 14. letom). Koncerti ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Združenje staršev iz Romjana, SKRD Jadro Ronke, SKRD Tržič v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja 18. revijo kraških pihalnih godb 4. februarja ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača in Postojnska godba 1808. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da bo steklo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v soboto, 21. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.009.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četr-tekih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja informativne sestanke za vrtec Doberdob v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca; za vrtce v Sovodnjah in Rupi v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Zupančič v Gorici danes, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandre-žu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Ziga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.0017.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istru-zione.it (link Scuola in chiaro). H Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. TEČAJ TRADICIONALNE TAJSKE MASAŽE bo potekal v Novi Gorici dve soboti, 21. in 28. januarja; informacije in prijave po tel. 00386-40221459. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje izredni občni zbor, ki bo v torek, 31. januarja, ob 12. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici s sledečim dnevnim redom: izvolitev predsednika izrednega občnega zbora; statutarne spremembe; razno. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča udeležence nedeljskih smučarskih tečajev v Forni di Sopra, da bo avtobus v nedeljo, 22. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ulici della Barca. Organizatorji priporočajo točnost. Za morebitna prosta mesta na avtobusu tel. 0481-22164 (Marta). OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo od 23. januarja do 3. februarja, v okviru del za metanizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od sovodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. IS Prireditve V KULTURNEM CENTRU MOSTO- VNA v Solkanu bo v soboto, 21. januarja, ob 20. uri srečanje z režiserjem Andrejem Mlakarjem in ogledom filma »Halgato«. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušme-ljem, ki je zbral in uredil knjigo »Zgodbe s Trnovske planote«. Prireja Občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Sklada Goriške hranilnice. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 - Nova Gorica, tel. 003865-3023030, planinskod.nova-gorica@siol.net) vabi na alpinistično predavanje z naslovom »5 let vrhunskega alpinizma«, ki bo v Novi športni dvorani na Rejčevi ulici v Novi Gorici (1. nadstropje) v torek, 24. januarja, ob 19. uri. Gost večera bo alpinist Marko Prezelj; vstopnina 5 evrov, vstopnice na sedežu društva ob torkih in četrtkih 15.00-18.00 ali eno uro pred prireditvijo. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 25. januarja, ob 17.30 na pobudo ANPI-VZPI iz Gorice, Podgo-re in Štandreža, Kulturnega doma in revije Isonzo-Soča gost večera Anton Vratuša, avtor knjige »Dalle catene alla liberta - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada). Avtorja bo predstavila Anna Di Gianantonio. L. Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. M Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Francesco Carf i z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Gu-glielmo Toros (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Maria Martinolli vd. Quizza iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.00, Rosa Sell vd. So-ranzio v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. 402 Četrtek, 19. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Jutri začetek Afriškega pokala Velikani »doma«, šlo bo za pokal novincev Didier Drogba je s svojo Slonokoščeno obalo eden glavnih favoritov za naslov afriškega prvaka ansa Vuvuzele bodo znova na delu. Trobila, ki smo jih spoznali med SP-jem v Južni Afriki, nas bodo znova moteče spremljale. Od jutri se bo namreč v Ga-bonu in Ekvatorialni Gvineji začel Afriški pokal Narodov, ki bo 28. podelil naslov najboljše nogometne reprezentance črnega kontinenta. Na zadnjih treh zaključnih turnirjih je vedno prevladal Egipt, ki pa ga letos ne bo na zaključnem turnirju, saj je bil celo zadnji na lestvici v kvalifikacijski skupini G. FAVORITI - Letošnji Afriški pokal bo na nekoliko nižji ravni. Kvalifikacije so bile usodne za nekatere vodilne ekipe. Ob že omenjenem Egiptu so bile neuspešne še Kamerun (odsoten bo torej Samuel Eto'o, z 18 doseženimi zadetki najboljši strelec vseh časov na zaključnih turnirjih Afriškega pokala), Nigerija in Alžirija, a tudi Južnoafriški republiki ni uspel preboj na zaključni turnir. Gana, ki je bil papirnati favorit, bo nastopila oslabljena, brez zvezdnikov Boatenga in Essiena. Prav zato naj bi odigrala kar vidno vlogo Slonokoščena obala. Slonokoščena obala lahko računa na nekatere vrhunske igralce. Ne le Drogba, a tudi Yaya Toure in Kalou naj bi zagotovili »slonom« visoko uvrstitev. Šlo bo drugače za pokal novincev. Ob gostitelju, Ekvatorialni Gvineji, bosta prvič nastopala še Botsvana in Niger. Kljub odsotnosti zvezdnikov, a morda prav zaradi tega, bodo oči vseh nogometnih strokovnjakov v naslednjih tednih uprte v Gabon in Ekv. Gvinejo v iskanju novih talen- Mbaye Nasser je v deželnih nogometnih krogih dobro znan obraz. 33-letni Senegalec je namreč igral pri številnih amaterskih klubih tako na Tržaškem kot na Goriškem, letos je szeono začel v Sovodnjah, zdaj pa jo nadaljuje v Trebčah pri Primorcu. Njegova osebna zgodba je kar zanimiva: »Dobro se spominjam dne, ko sem prišel v Italijo. Bil je 12. novembra 1999. Sem me je povabil moj bratranec Job, ki letos igra za Muglio. Prišel sem z namenom ostati ne več kot mesec ali dva, da bi malo videl, kakšno je življenje tu. Potem pa, kot se večkrat dogaja, se je to obdobje podaljšalo, saj mi je bil Trst všeč, tu sem se dobro počutil. Začel sem se iskati zaposlitev. Na začetku sem se pač moral zadovoljiti s tem, da sem prodajal stvari naokoli, bil sem, kot se to pravi, 'vu cum-pra'. Ko sem krožil po Sv. Ivanu sem videl, da so na igrišču v ul. Sanzio trenirali. Vstopil sem in me je sprejela prijazna oseba, ki me je nato predstavila Spartacu Venturi, predsedniku kluba; in tako se je začela moja nogometna kariera v Italiji.« Z nogometom si se najbrž udej-stvoval že v Senegalu? Kako je sploh organizirana športna aktivnost v Senegalu? Res je. Nogomet sem že vrsto let igral v moj domovini. Sicer le na mladinski ravni, saj sem imel takrat 21 let. Nisem še imel priložnosti, da bi se preizkusil na članski ravni. Nogomet pa mi je omogočal, da sem precej potoval po Senegalu. Igral sem za klub iz mojega rojstnega kraja, Guediawaye, mesto v bližini prestolnice Dakarja. Na začetku sem se preizkusil kot vratar, nato pa sem kmalu postal napadalec in v tej vlogi sem tudi nadaljeval kariero v Italiji. tov, ki bi lahko v bodoče okrepili najboljše evropske klube. Svoje bi lahko povedal Senegal, ki lahko računa na zelo kakovostno četverico napadalcev: Niang, bivši igralec O. Marseilla, Moussa Sow, v dresu Lil-leja najboljši strelec lanske francoske prve lige, Papis Cisse, odlični strlec Mbaye Nasser kroma Nogomet je v Senegalu nekaj povsem različnega. Seveda sploh ni primerjave na organizacijski ravni. Tu razpolagate z veliko boljšimi delovnimi pogoji. V Senegalu smo na popolnoma amaterski ravni. Tudi z vidika načina dela je razlik precej. V Senegalu prevladuje fizična plat, medtem ko se tu posveča veliko več pozornosti taktiki in tehniki. V Senegalu so s fizičnega vidika vsi dobro pripravljeni, a takoj opaziš, ko ima nekdo tudi tehnične sposobnosti, ki bi mu lahko omogočile, da se razvije v popolnega nogometaša. Zmotili smo te ravno med pošiljanjem denarja družini v Senegal. Si pustil vse najbližje tam? Tako je. Cela družina, razen prej omenjenega bratranca, še živi v Senegalu. In odvisni so od denarja, ki jim ga pošiljam. Brez moje pomoči bi bilo njhovo življenje precej trše. Freiburga v Bundesligi, in nenazadnje Demba Ba, ki ga vsi ljubitelji angleške Premier Ligue poznajo zaradi odličnih nastopov v dresu Newcastla. Pozor še na Ekvatorialno Gvinejo. Prednost domačega igrišča lahko veliko pomeni, a še bolj to, da lahko računaš na dvojico napadalcev Bodipo in Začenja se afriški pokal. Kateri so po tvojem mnenju favoriti za končno zmago? Mislim, da sta glavna favorita za zmago Slonokoščena obala in Gana. Ti dve ekipi imata najboljše posameznike in najbolj homogeno moštvo. Takoj za njima bi uvrstil Senegal. Senegal razpolaga s kar štirimi odličnimi napadalci. To je tisto, kar me skrbi. Odlični smo v napadu, a ne moraš igrati s štirimi napadalci. Smo pa bolj šibki na ostalih delih igrišča. Bojim se, da bomo izbrali preveč napadalno postavo, brez pravega ravnotežja med vrstami. Že v 90. letih prejšnjega stoletja so napovedovali vzpon afriških ekip, vendar smo v glavnem ostali pri besedah, saj so odmevni uspehi ekip s črnega kontineta na SP-ju prej izjema kot pravilo. Kje se je zataknilo? Težko bo, da bo prišlo do pravega napredka. Po mojem je glavni problem mentalne narave. Evropske ekipe ne popustijo vse do zadnje sekunde tekme, kar pa ne velja za afriške. V našem mišljenju je, da ko prideš na vrh drevesa nekoliko popustiš. Obratno, ravno takrat bi se morali dodatno zbrati, da na vrhu ostaneš. Problem pa zadeva bolj reprezentance. Ko nek Afričan igra v evropskem klubu se prilagodi evropski mentaliteti, v reprezentanci pa se znova prilagodi afriški. Ob tem je dodaten problem, da nekateri igralci zaslužijo veliko več od trenerjev, ostalih igralcev in seveda tudi od tistih, ki vodijo nogometne zveze. Dogaja se tudi, da ne igra boljši, a tisti, ki zna bolje 'vplivati' na izbire selektorja ali odgovorne osebe znotraj nogometne zveze. (I.F.) Randy, oba igrata v Španiji z Deporti-vom La Coruno oziroma Las Palma-som, in na obrambe vratarja Danila Emanuela, ki si je služil kruh v Braziliji. Dobro vemo, da je dober vratar v afriški ekipi luksuz, ki si ga lahko le malokdo privošči. ZANIMIVOSTI - Zanimivih zgodb je v Afriškem pokalu - kot vedno - na pretek. Morda bodo s tega vidika tokrat v ospredju Libijci, ki so si prvič priigrali nastop na kvalifikacijah (doslej so se uvrstili le kot organizatorji zaključnega turnirja). Brazilski trener Marco Paqueta je med vojno pobegnil v domovino, ko se je vrnil pa je dobil reprezentanco z novimi dresi, zastavo in himno. A brez treh ključnih igralcev - Ali Rhouma, Mohamed Zaabia in Ta-rek El Tayab, ki so se jasno izrekli za preminulega libijskega voditelja Gada-fija. Tako bo lider ekipe Walid El Kha-troushi, ki se bo na zelenice vrnil po mesecih boja na strani zmagovitih opozicijskih sil. Niger, sedma najrevnejša država na svetu, pa je na zaključni turnir odpotovala le po zaslugi davka na mobilne telefone, ki ga je vlada uvedla prav z namenom, da bi zagotovila ekonomsko kritje gostovanja reprezentance. NASTOPAJOČI IN STADIONI -Skupina A: Ekv. Gvineja, Libija, Senegal, Zambija; Skupina B: Slonokoščena ob., Sudan, Burkina Faso, Angola; Skupina C: Gabon, Niger, Maroko, Tunizija; Skupina D: Ghana, Botsvana, Mali, Gvineja; V četrtfinale se uvrstita po dve najboljši ekipi iz vsake skupine (1. A -2. B; 1. D - 2. C; 1. C - 2. D; 1. B - 2. A). Sledili bodo polfinalni in finalni obračuni. Tekme bodo odigrali v štirih mestih, po dva iz vsake države gostiteljice: Stade d'Angondje (Libreville - Gabon, 40.000 gledalcev), Stade de Fran-ceville (Franceville - Gabon, 35.000 gledalcev), Estadio de Bata (Bata - Ekvatorialna Gvineja, 40.000 gledalcev), Nuevo Estadio de Malabo (Malabo -Ekvatorialna Gvineja, 15.250 gledalcev). Finale bo v Librevillu 12. februarja, tekma za 3. mesto v Malabu dan prej. TAKO DOSLEJ - Zmagovalci zadnjih treh izvedb, to se pravi Egipčani, so tudi najuspešnejša reprezentanca doslej. Faraoni so namreč dvignili kvišku pokal že 7-krat. Na prvih dveh izvedbah, v letih 1957 in 1959, so imeli sicer bolj lahko delo, saj so nastopale le tri ekipe, nato pa so morali Egipčani čakati vse do leta 1986, da so tretjič slavili. Zadnje tri zmage pa so zabeležili v letih 2006, 2008 in 2010. Egipt zasledujeta Gana in Kamerun s po štirimi zmagami. Ganci so bili uspešni v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, medtem ko je imel Kamerun dve zlati generaciji, prvo v letih 80, ko je uspešno nastopal tudi na svetovnih prvenstvih, in na prelomu tisočletja, ko je osvojil dve zaporedni prvenstvi (v letih 2000 in 2002). Ostali zmagovalci so: 2-krat DR Kongo in Nigerija; 1-krat Etiopija, Kongo, Slonokoščena obala, Alžirija, Maroko, JAR, Sudan in Tunizija. ZNOVA PRIHODNJE LETO! -Tako kot v zametkih (zadnjič leta 1963) se bo začenši z naslednjo izvedbo Afriški pokal narodov znova odvijal v lihih letih. Prav zaradi tega bodo najboljše afriške reprezentance znova v boju že naslednje leto. Prvotno je bila organizacija za leto 2013 dodeljena Libiji, a zaradi državljanske vojne, ki je do pred kratkim pestila to državo, so organizacijo nato dodelili Južnoafriški Republiki. Leta 2015 bo na vrsti Maroko, Libija pa bo gostiteljica Afriškega pokala 2017. (I.F.) naš pogovor - Senegalski nogometaš Primorca Mbaye Nasser »Afriškim ekipam še vedno primanjkuje prava miselnost« 500. zmaga Serene Williams MELBOURNE - Američanka Serena Williams, zmagovalka 13 grand slamov, je napredovala v 3. krog odprtega prvenstva Avstralije, proti Čehinji Barbori Zahlavovi Štrycovi (6:0, 6:4) pa je vpisala 500. zmago v karieri. Mlajša od sester Williams je tako na vseh grand slamih doslej (na prvem je nastopila leta 1998) prišla vsaj v 3. krog. Med moškimi je Srb Novak Doko-vic dvoboj 2. kroga dobil brez kakršnih koli težav. Prvi nosilec je ugnal Kolumbijca Santaiaga Giralda (56. igralec sveta). Končni izid je bil 6:3, 6:2 in 6:1. Uspešen je bil tudi četrti nosilec, Britanec Andy Murray, ki je Francoza Edouarda Roger-Vasselina ugnal s 6:1, 6:4 in 6:4. Dvakratni finalist je tudi najverjetnejši tekmec Dokovica v polfinalu. Inter naprej, gol Birse RIM - Znani so vsi četrtfinalisti italijanskega nogometnega pokala. V zadnji tekmi osmine finala je Inter z 2:1 premagal Genoa (Poli v 5., Mai-con v 8., Birsa v 92. minuti) Četrtfinalni pari (24.,25. in 26.1.): Juventus - Roma, Lazio - Milan, Siena - Chievo, Napoli - Inter. Mura 05 brez italijanskega pokrovitelja MURSKA SOBOTA - Nogometni prvoligaš iz Murske Sobote Mura 05 bo moral zaenkrat (še) shajati brez sredstev, ki jih je želel v delovanje so-boškega kluba vložiti italijanski investitor. Po nekaterih podatkih naj bi šlo za podjetje Geofocus Solutions in skupino poslovnežev s sedežem v Londonu. Investitorji, dejavni naj bi bili na področju metalurgije, so po sestanku z županom Mestne občine Murska Sobota Antonom Štih-cem, preložili vstop v klub. Glavna težava je pomanjkljiva infrastruktura (razsvetljava igrišča), zaradi katere klub ne more pridobiti tekmovalne licence, ki bi omogočala igranje klubu v prvi ligi tudi v prihodnji sezoni. Podlegla poškodbam SALT LAKE CITY - Kanadska smučarka prostega sloga Sarah Burke je podlegla poškodbam, ki jih je dobila pred devetimi dnevi pri na treningu v super snežnem kanalu v Salt Lake Cityju. Kanadčanka iz olimpijskega Whistlerja je padla na glavo pri izvajanju akrobacij, po devetih dneh kome pa so bile za komaj 29-letno smučarko usodne možganske poškodbe. Vsi proti Mourinhu MADRID - Katalonski nogometni velikan Barcelona je na prvi tekmi četrtfinala španskega kraljevega pokala v Madridu premagal Real z 2:1 (0:1). To je bil že deveti el clasico, odkar je beli balet prevzel trener Jose Mourinho, vendar pa portugalski strokovnjak nikakor ne najde prave formule za blaugrano. Pod njegovim vodstvom je Real dobil le en derbi, petkrat je slavila Barca, tri tekme pa so se končale z remijem. Nad Mou-rinhom se je včeraj vsul pravi plaz kritk, saj mu hrbet obrača tudi madridski tisk. Med drugim mu očita tudi, da njegov real igra zelo slabo. Evroliga: poraz Cantuja LJUBLJANA - Izidi 1. kroga drugega dela; Efes Pilsen - Galatasaray 68:62 (Saša Vujačič 32 minut, 17 točk, 3 skoki, podaja za Efes Pilsen) (Jaka Lakovič 25 minut, 13 točk, 4 skoki, 2 podaji za Galatasaray), Uni-caja - Real Madrid 80:81 (Mirza Be-gic 10 minut, 6 točk, 5 skokov za Real Madrid), Armani - Panathina-ikos 57:78, Zalgiris - Maccabi Elec-tra 76:84 ,Barcelona - Cantu 65:60 (Erazem Lorbek 34 minut, 13 točk, 9 skokov, podaja za Barcelono) / ŠPORT Četrtek, 19. januarja 2012 19 alpsko smučanje - Predsednik SK Brdina Marko Piccini o organizaciji tekem Kako potekajo priprave pred tekmo? Vsaka uradna smučarska tekma FISI, ki jo vsaj enkrat v sezoni organizirajo tudi slovenska smučarska društva, ima svoje zametke že poleti. Klub, ki želi organizirati uradno tekmo, mora že takrat odposlati prošnjo na deželno smučarsko zvezo, ki potem na podlagi uradnega koledarja določi klube in jim dodeli tekmo: »Letos smo mi na primer zaprosili za organizacijo tekme najmlajših (babyjev in miškov) ter tekme dečkov in naraščajnikov, predlagali pa smo tudi prizorišče, ki nam najbolj ustreza. Naposled so nam dodelili le eno tekmo za dečke in naraščajnike,« je pojasnil predsednik SK Brdine Marko Piccini. Povpraševanje za organizacijo je vse večje. Organizacija tekem namreč prinaša tudi nekaj finančnega priliva z vpisninami in s sponzorji, obenem pa »ugled v deželi in med klubi. Nekoč ni bilo takega povpraševanja, zato smo nekajkrat organizirali tudi deželni finale,« je še dodal Piccini. Opensko društvo bo letos organiziralo ob eni uradni tekmi FISI še prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala in Zamejsko smučarsko prvenstvo, uradno tekmo FISI pa bo letos organiziral tudi SK Devin, in sicer Tržaško pokrajinsko prvenstvo. Disciplino na tekmi FISI - slalom, veleslalom ali superveleslalom - določi zveza, ki izbere tudi glavnega sodnika. Celotni tehnični del tekme je v režiji družbe Promotur, ki upravlja deželna smučišča. Dan pred tekmo žirija določi, ali bodo progo postavili trenerji ali uslužbenci Pro-moturja, ki še pripravijo progo, zagotovijo kole in zadostijo vsem varnostnim predpisom, zagotovijo tudi časomerilce in zbirajo vse prijave na tekmo. Klub mora v tem delu nuditi samo glavnega direktorja tekme in pa sodnika na cilju. Sodelavce na progi, ki preverjajo, ali tekmovalci pravilno odsmučajo progo, pa prav tako nudi Promotur: »To so večinoma vaški upokojenci«, je pojasnil Piccini. Če je tehnični del v režiji Promotura, katera je vloga kluba? »Mi pripravimo nagrajevanje, žrebanje štartnih številk, razda-ljevanje številk pred tekmo in dvig po tekmi. Vedno pripravimo tudi zakusko in opremimo ciljno areno,« je povedal Piccini. Stroški organizacije tekme so vsekakor visoki. Samo nagrajevanje stane približno od 700 do 800 evrov, prišteti pa gre še zakusko. Prav pogostitev je to, kar razlikuje slovenske organizatorje od italijanskih. »Tu se pozna naša roka, italijanski smučarji so se že privadili, da je pri nas vedno kaj za pod zob.« V čem pa se razlikuje priprava uradne tekme od tekme Primorskega pokala ali pa Zamejskega prvenstva? »Na naših rekreativnih tekmah so prisotne čisto vse figure kot na uradnih tekmah, le da nimamo uradnih sodnikov, ampak svoje (lahko so uradni ali pa drugi, ki se na smučanje razumejo, op.a.), progo pa prav tako pripravi Promotur, a z našo pomočjo.« Nekatera društva pripravijo tudi brošuro, v kateri tekmo predstavijo. Brdina je med tistimi, ki brošuro izdaja že nekaj let, omeniti pa velja letošnjo za prvo tekmo Primorskega pokala, ki vključuje izključno sponzorje iz kraja Forni di Sopra, kjer bo tekma tudi potekala: »To je bila naša izbira. Bil je prvi poskus in vsi so se v Forniju odzvali zelo dobro.« Časovno se torej priprave na tekme začnejo že poleti, brošuro pripravijo decembra, najbolj intenzivno pa doma in na terenu delajo dva tedna pred tekmo. Veronika Sossa □ Obvestila AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, ki bi želeli tekmovati v nedeljo, 22. januarja, v Forni di Sopra za Primorski pokal, da pokličejo in se vpišejo na tel. št. 347-0473606 ali na e-mail info@mladina.it. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo jutri, 21. januarja na sedežu SST 1904 v Trstu v Ul. Cicerone 8 - 1. nadstropje. Pričetek ob 15. uri, predviden zaključek ob 18.30. Prijave: moblak@libero.it. Tehnična priprava tekmovanja je v režiji Proomotura, za nagrajevanje in zakusko, žrebanje, razdeljevanje in dvig startnih številk pa skrbi klub l. prinčič Jutri za pokal ZSŠDI Jutri bo SK Brdina organizirala smučarsko uradno tekmo FISI za Pokal ZSŠDI v kraju Forni di Sopra. Veleslalom bo namenjen dečkom in naraščajnikom, postavili ga bodo na progi Varmost 2. Napovedan start je ob 9.30, po koncu prvega spusta pa bodo za naraščajnike postavili še drugi spust. Vremenoslovci napovedujejo oblačno vreme brez padavin. Organizatorji pričakujejo približno 190 vpisanih - število tekmovalcev se je v zadnjih sezonah namreč znatno povečalo. Primorski pokal se začenja v kraju Forni di Sopra Primorski smučarski pokal, ki ga letos Smučarska komisija ZŠSDI in Notranjsko primorska regija organizirata petič zapored, se začenja. V nedeljo bo SK Brdina organizirala prvo tekmo za Pokal ZKB v Forni di Sopra. Veleslalom bo na progi Cimacuta, predvideni start pa bo ob 9.45 (ogled proge od 9.00 do 9.30). Tudi letos bodo tekmovalci slovenskih klubov iz Italije in Slovenije tekmovali v petih mladinskih kategorijah (1997 in mlajši) in devetih članskih kategorijah (od 1996 in starejši). Na tekmi bodo nagrajeni prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji, prvih pet društev na članski lestvici ter najhitrejša smučarka in smučar, v kategorijah Super baby in Baby sprint pa bodo prejeli kolajne vsi nastopajoči. Na Pokalu ZKB bodo tekmovalci začeli nabirati točke za končno lestvico, na kateri se upošteva tri od štirih razpisanih tekem. Organizatorji pričakujejo nekaj manj kot 300 tekmovalcev: »glede na to, da je to prva tekma Pokala, je število sicer vprašljivo. Pripravili bomo en spust, vremenoslovci pa napovedujejo sončno vreme,« je še zaključil predsednik Sk Brdine Marko Piccini. Vpisovanja zbirajo na elektronski naslov lauraa@promotur.org do jutri ob 12.00. nogomet Kneževič kaznovan, Ponziana tudi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je kaznovala pet nogometašev ekip naših društev. V elitni ligi v nedeljo ne bo igral Kra-sov kapetan Radenko Kneževič, ki je v Tolme-ču prejel četrti rumeni karton. Četrti opomin so prejeli še Eric Iansig (Juventina), Edoardo Dell' Osso (Primorec), Marco Cisterino (Zarja) in mladinec Pietro Cerkvenic (Vesna). Do konca meseca je bil kaznovan slovenski trener Pon-ziane Walter Matkovič. Branilec Ponziane Boštjan Božič pa bo prisilno »miroval« tri kroge, saj je po nedeljski tekmi (kot piše v sporočilu zveze) s pestjo udaril v trebuh igralca Val-natisoneja. LJUBITELJI Poraz in zmaga Primorja 5. krog: Melara Team Trieste - Primorje Društvena Gostilna Gabrovec 2:1 (1:0) Strelec: avtogol Primorje: Verri, Calzi (Kuk), Contin (Sa-mardzija),Norman Princival, Svab, Gustin (Ška-bar), Emili, Candotti (Lipovec), Lenarčič, Nedir Princival, Vrse. Resnici na ljubo, je tokrat ljubiteljem Primorja zmanjkala športne sreče. Proti najboljšim iz lanskega prvenstva so naši v drugem polčasu po prejetem golu dobro reagirali in tudi izenačili po zaslugi Lenarčiča. Verri je tudi ubranil enajstmetrovko. Primorje je nato nasprotnika stisnil na njegovo polovico, vse dokler se ni huje poškodoval Calzi, ki je moral zapustiti igrišče. Na igrišče je kljub poškodbi vstopil novinec Semardzija. Nasprotnik se je nato opogumil in v splošni zmedi uspel zadeti zmagoviti gol. 6. krog: Virescit - Primorje DG Gabrovec 1:4 (0:0) Strelca: Lenarčič, Emili 3. Primorje: Milič, Mozetič, Norman Princival, Gustin (Milkovich), Svab, Contin (Jogan), Turco, Candotti, Lenarčič, Nedir Princival, Emili. Po porazu so se rdeče-rumeni takoj pobrali in gladko premagali ekipo iz Tržiča. V drugem delu se je popolnoma razigral »turbo« Emili, ki je poleg treh krasnih zadetkov, podal še Lenarčiču za prvi gol, zadel dve prečki in se upravičeno jezil na sodnika, ki mu je razveljavil četrtega. Naslednjo tekmo bo Primorje igralo na domačem Ervattiju jutri ob 14.30 proti Real Unionu. košarka - Državna divizija C Nasprotnik je v formi Jadran Qubik se bo v Krminu pomeril z domačo Albo, ki je pred počitkom nanizala pet zaporednih zmag - Z Jadranom trenira Moschioni Matteo Marusič kroma Vodilni Jadran Qubik Caffe (28 točk na lestvici) bo po tesni zmagi proti pepelki Latisani jutri zaposlen v novem deželnem derbiju. V Krminu (sodnika Cunico in Pilati iz Vicenze) se bo ob 20.00 pomeril z Albo, ki igra kot novinec v državni C-diviziji izjemno prepričljivo. V zadnjem krogu so Brici počivali, prej pa so nanizali kar pet zaporednih zmag in zdaj delijo četrto mesto pri 20 točkah. Nosilci igre Goričanov so po poškodbi talentiranega Driusa, ki ga kot kaže ne bo do konca sezone, play-maker Franz, branilca Coceani in Cucut, krili Franco in Muz ter postavna centra Biasizzo in Raccaro. S klopi nudita koristen prispevek še rezervni organizator igre Quargnal in na beku krminski Slovenec Michele Simčič. Jadranovce, ki niso v najboljši formi, čaka tokrat nedvomno dokaj težka naloga. Na prvi tekmi so zmagali s 76:58. Ključnega pomena bo igra v obrambi, pa tudi enakovreden boj pod košema proti nasprotnikom, ki jim kilogramov in izkušenj ne manjka. Med tednom so Va-tovčevi fantje vadili po običajnem programu, večjih zdravstvenih težav ni, ta- ko da bi morala biti postava kompletna. Z ekipo že nekaj časa trenira tudi mladi branilec Giacomo Moschioni, letnik 1993, ki je lani igral pol sezone pri Bregu, še prej pa v mladinskem pogonu Az-zurre in pri Falconstaru v B-ligi. Ni sicer še znano, ali ga namerava Jadrano-va uprava v kratkem registrirati. DEZELNA C2-LIGA Derbi za Breg, Bor Radenska v Vidmu V deželni C-ligi bo Breg (24) v Dolini v pokrajinskem derbiju prekrižal orožje s Santosom (12), prvo uvrščeni Bor Radenska (26) pa bo gostoval v Vidmu pri pepelki Geatti Basket Time (4). Santos je Brežane oktobra presenetil z okroglim izidom 80:60, vendar odtlej so Krašovčevi varovanci odločno obrnili stran in so danes povsem druga ekipa. Tržačani pa ostajajo vselej izjemno borbena in neugodna celota, stebri moštva so veterani Mezzina (play), Dolce (branilec), Bembich (krilo) in Contento (center) ter mlada Crevatin (branilec) in Perotti (krilo). Breg je sicer favorit za novo zmago, vendar nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati. Sodnika na jutrišnji tekmi v športnem središču Silvana Klabjana (začetek ob 20.30), na kateri bi se morali domači predstaviti v popolni postavi, bosta Tržačana Cala-brese in Cetin. Podcenjevanja se mora zelo paziti tudi Borova četa, ki vodi na lestvici. Jutri ob 20.45 se bo v videmski telovadni- ci Vecchiatto spoprijela z Geattijem, ki deli z Don Boscom zadnje mesto in je doslej zmagal le dvakrat. Najbolj znana imena nasprotnikov so branilci Puto, Munno in Menon, krili Favret in Del Gobbo ter centra Battistig in Pitis. Borov trener Popovič je imel med tednom precej težav, saj sta Burni (gripa) in Za-nini (bolečine v kolenu) mirovala, njun nastop pa je še vprašljiv. Na prvi tekmi so Svetoivančani zmagali z izidom 78:60. Sodnika povratnega srečanja pa bosta Pellicani iz Ronk in Gorlato iz Gorice. V D-ligi Kontovel (6) išče revanšo po kar sedmih zaporednih porazih. Brumnovi varovanci - predvidoma kompletni - želijo vendarle dokazati, da so na predzadnjem mestu na lestvici le po nesrečnem naključju. Jutri ob 18.00 (sodnika Tržačana Bartoli in Bassi) se bodo pri Briščikih pomerili z zadnje uvrščenimi Villessami (4), ki pa so v prejšnjem krogu zadale prvi poraz vodilni Go- PRVENSTVO U13 Azzurra A - Sokol 129:59 (37:15, 73:33, 93:44) Sokol: Ferfoglia 18, Giaccari 5, G. Terčon 9, Grassi, Santini, Fabi 7, Tau-čer 7, Legiša, Orel 3, Gherlani 6, Zavad-lal 4, I. Terčon 2. SON: 8. Trener: Laza-revski. Igralci in igralke Sokola so se tokrat pomerili s prvouvrščeno Azzurro. Kljub vidni fizični premoči nasprotnikov se varovanci Lazarevskega niso prestrašili in zaigrali prepričano. Največ težav so imeli pri vračanju v obrambo, ki je bilo prepočasno, zato je Azzurra veliko košev dosegla brez težav. / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 ŠPORT 20 odbojka - Sloga Tabor bo v Repnu gostila Sarmeolo Doma proti vodilnemu Prvi del prvenstva moške B2-lige bodo odbojkarji Sloge Tabor Televita končali z najtežjim nastopom. V Repnu bodo namreč v nedeljo (pričetek ob 18. uri) gostili vodilno Sarmeolo, ki je doslej doživela le en poraz in skupaj s Prato krepko vodi pred zasledovalci. Glavi adut moštva iz Veneta je korektor Emilio Maniero, ki že več kot desetletje igra na najvišji drugoligaški ravni, v sezoni 2008/2009 pa je bil tudi član Pa-dove v A1 -ligi. Maniera se bodo mnogi ljubitelji odbojke pri nas spominjali tudi kot člana tržaškega Adriavolleyja v B1-ligi. »To je igralec, na katerem sloni napad Sarmeole in na vsaki teki dosega veliko število točk,« je povedal trener sloga-šev Lucio Battisti, ki si je nasprotnike ogledal s pomočjo videoposnetkov. Po njegovi oceni je sicer Sarmeola močna v napadu tudi zaradi obeh krilnih igralcev, šibka točka bi lahko morda bil libero, ki je edini mlajši igralec začetne postave. »Naša prva naloga je, da pred napadom nasprotnika postavimo čvrst blok, dobro pa bo treba igrati tudi v obrambi. Seveda je pogoj za uspešen nastop tudi dober sprejem,« je ocenil Battisti. V tem elementu so bili igralci Sloge Tabor v zadnjih krogih še posebej ranljiivi, tokrat naj bi bilo vsekakor boljše, saj se bo v začetno postavo, kot kaže, vrnil standardni podajalec Vanja Veljak, kar bo Ambrožu Peterlinu omogoči- Sprejemalna dvojica A. Peterlin/Privileggi v nedeljo spet na delu kroma lo, da okrepi igro Sloge Tabor v drugi liniji. Še vedno bo sicer odsoten njegov brat Matevž, ki ima težave s hrbtom, na Va-tovca ki je dobil službo v Splitu, tako in tako ne morejo računati, prvič v Repnu pa bo na klopi ekipe B2-lige sedel Mirko Kante, ki so ga iz druge vključili v prvo ekipo, ker lahko igra bodisi na položaju centra bodisi kot krilo. Sloga Tabor je v zadnjih krogih precej upočasnila svoj ritem (v prvih šestih tekmah je dosegla 12 točk, v naslednjih šestih pa le štiri!) in poslabšala položaj na lestvici, tako da sodi zdaj v zelo širok krog ekip, ki jim je obstanek edini cilj. Trener meni, da je treba razloge za zastoj pripisati spremembam postave, ki so ji botrovale poškodbe. »Težko je zahtevati do Ambroža, da igra v dveh tako različnih vlogah, od Cernute pa, da čez noč postane igralec B-lige, v kateri ni nikoli igral. Tudi odsotnosti Matevža in Vatovca sta prispevali k temu, da se je porušil določen sistem,« je povedal Battisti, ki pa je izpostavil dejstvo, da so v času suhih krav kljub vsemu dosegli zelo pomembno zmago proti zasledovalcu Paeseju. Kaj pa v nedeljo? »Zavedamo se, da igramo proti prvemu na lestvici, vendar se vnaprej ne predajamo, celo upam, da bomo igrali mirno in zbrano, saj nimamo kaj izgubiti. Če nam bo to uspelo, ne vidim razloga, da ne bi skušali priti do točk.« (ak) deželne lige - Prva faza gre h koncu Pomembno še za Zalet C in Sočo Odbojkarice Zaleta C bodo skušale v zadnjih dveh krogih ohraniti 4. mesto na lestvici, kar bi jim nudilo najboljše izhodišče za dodatno tekmo za preboj v skupino za napredovanje. Tokrat se odpravljajo v Čento, kjer jih čaka zelo težka naloga. Domačinke so trenutno na 2. mestu, na domačih tleh pa so še nepremagane. V prvem delu so zaletovke v Repnu Tarcentu odtrgale točko, vodile pa so tudi 2:0. Maverjeve varovanke, ki bodo nastopile v popolni postavi, bodo morale igrati na vse ali nič, saj bo lahko na koncu vsak set odločilen. Trenutno ima Zalet C, ki bo v zadnjem krogu prve faze igral še proti tretjeuvršče-nemu Vivilu, točko prednosti pred ekipo S. Andrea, ki ga v zadnjih dveh krogih prav tako čakata težki tekmi (proti Talmassonsu in Tarcentu). Šestouvrščeni Libertas pa bi lahko v soboto osvojil tri točke proti Sacileju in dohitel zaletovke, če bi te gladko izgubile, a bi imel še vedno zmago manj. V zadnjem krogu pa ga čaka Talmassons. Glede na razpored tekem ima torej naša ekipa dobre možnosti, da ohrani svoj položaj na lestvici, če ji bo to uspelo, pa bi se nato za mesto v skupini za napredovanje spopadla z EstVolleyem ali Latisano. Valovci se odpravljajo v Buio Val Imsa Glass Global System čaka jutri zadnje gostovanje v tej prvi fazi prvenstva. Varovanci trenerja Berzacole bodo gostovali v Buii, kjer se bodo pomerili z ekipo, ki ima na lestvici 6 točk več. V Štandrežu so valovci, za katere srečanje s tekmovalnega vidika nima pravega pomena, saj so tudi letos nepričakovano že obsojeni na igranje v skupini za obstanek, Buii odtrgali točko. V Repnu zadnji derbi prve faze Derbi med Peterlinovimi slogaši in Olympio Zorana Jerončiča, ki bo jutri, ob 17. uri, v Repnu, je v tem trenutku le prestižnega značaja. Sloga se bo za obstanek v ligi potegovala v drugi fazi, Goričani, pri katerih je tudi jutri pod vprašajem nastop poškodovanega Petra Vogriča, pa so si prejšnji teden matematično zagotovili nastop v skupini najboljših. Lahko vsekakor pričakujemo, da bo srečanje bolj izenačeno kot prvo, na katerem je Sloga odpovedala na celi črti. Soča na 3., 4. ali 5. mestu? Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je v povratnem delu prve faze prvenstva še nepremagana, bo jutri v Sovodnjah gostila zadnjeuvrščeni Mor-tegliano, proti kateremu je zmaga seveda obvezna. Nasprotnikov pa Berdono-vi varovanci ne smejo podcenjevati, v prvem delu so namreč proti njim izgubili, prejšnji teden pa je proti njim prvo točko v letošnjem prvenstvu izgubil prvou-vrščeni Ferro Alluminio. Z novimi tremi točkami bi se Sočani zavihteli vsaj na 4. mesto, saj je jutri na vrsti tudi mestni derbi med Volley Clubom in Cusom, ki imata na lestvici le točko več. Cilj naše ekipe je pa seveda končno 3. ali 4. mesto, kar bi ji omogočilo, da bi se na dodatni tekmi potegovala za nastop v skupini za napredovanje, kar je bil njen začetni cilj. Olympia U17 za zaključek prve faze proti najboljšim ekipam Goričani bodo v nedeljo gostili drugouvrščeni in izkušeni Travesio, ki pa bi z zmago spet prevzel vodilno mesto na lestvici. Naloga naše mlade ekipe je zato zelo zahtevna, kot dokazuje tudi rezultat prve tekme, na kateri je Olympia v treh setih dosegla le 44 točk. (T.G.) odbojka - D-liga Žal nov poraz Zaleta D Zalet D - Dentesano 1:3 (16:25, 25:13, 20:25, 20:25) Zalet D: Spanio 11, Za-vadlal 9, Zuzič 2, Vodopivec 14, Cassanelli 2, Starec 1, Micussi, Gantar 3, Rudez, Cernich n.v., Spangaro (L). Trener: Berlot. V pomembni tekmi za uvrstitev v skupino za napredovanje so igralke Zaleta izgubile, čeprav so na tekmi tudi dokazale, da bi lahko proti višjeuvrščenemu Dentesanu, ki se odlikuje po dinamični obrambi ter raznolikem napadu, iztržile kaj več. To so varovanke trenerja Berlota pokazale v drugem nizu, v katerem so popolnoma prevladale z dobrim servisom in točnimi sprejemi, učinkovite pa so bile tudi v bloku. V tem nizu so povedle najprej z 8:4, nato še 14:8 in še 22:11. S tako predstavo so igralke Zaleta tudi popravile vtis, ki so ga zapustile v uvodnem nizu, ko so nasprotnice brez težav osvojile 25. točko. Zadnja dva niza pa sta si bila podobna: Dentesano je v obeh imel pobudo in diktiral tempo, igralke Zaleta pa so ga zasledovale. »Kot se nam že večkrat dogaja, smo igrali v obeh nizih zelo nihajoče. Dobrim akcijam so sledila popolna zatišja v igri,« je po tekmi pristavil trener Ber-lot. Nasprotnicam so bile igralke Zaleta še najbolj enakovredne v četrtem nizu, ki je bil na začetku izenačen (4:4), nato pa so nasprotnice povedle. Predvsem napake v napadu in preveč statična obamba, ki je bila stalnica skozi celo srečanje, pa so onemogočile, da bi Zalet, ki je v zadnjem nizu igral brez Anje Zuzič (na koncu 3. niza si je poškodovala koleno), spreobrnil rezultat. Nekajkrat so se gostiteljice s prodornimi servisi in učinkovitimi napadi Dentesanu tudi približale (16:19 in 20:23), a so bile na koncu nasprotnice priseb-nejše in z urejeno igro zaključile niz v svojo korist. (V.S.) namizni tenis - Ženska A2-liga Kras ZKB po dolgem času spet na igrišču (z debitantko) Jutri bo prva Krasova ekipa odpotovala v Coc-caglio, v bližino Brescie, na dvodnevni turnir drugega dela prvenstva ženske A2-lige. Po skoraj štirih mesecih premora (res ponesrečena oblika tekmovanja!) se Krasova dekleta vračajo za zeleno mizo, toda v okrnjeni postavi. Eva Carli in Irena Rustja sta se tokrat zaradi drugih obveznosti odrekli igranju in prepustili mesto mladi Claudii Micolaucich, ki bo tako opravila svoj krstni nastop v A2 ligi. »Claudia si najbolj zasluži nastopa v tej ligi, saj resno in redno trenira,« pravi duša zgoniškega dru- Claudia Micolaucich bo debitirala v A2-ligi kroma štva Sonja Milič. Poleg nje bosta ekipo dopolnili še Kitajka Yuan Yuan in Katja Milič. Čakajo jih tri tekme, od katerih dve bosta zahtevnejši. »Čeprav nastopamo v drugačnem sestavu, bomo skušali odnesti čimveč od gostovanja v Coccagliu. Naš prvenstveni cilj ostaja vsekakor ohranitev statusa A2 ligaša,« je zaključila svojo misel Miličeva. Trenutno zaseda Kras ZKB sicer prvo mesto v skupini A, a v osmih tekmah se lahko še marsikaj spremeni. Ekipe so pač solidne, važno je torej, da se igralke Krasa maksimalno pripravijo na dvoboje in zagrizeno stopijo na igrišče. (R) Enajst plavalcev PK Bor začelo sezono Preteklo nedeljo je v bazenu Bruno Bianchi v Trstu potekala prva pokrajinska preizkušnja v plavanju v kategoriji propaganda. Gre za neregistrirane tekmovalce, ki obiskujejo šole plavanja pri tržaških društvih. Na tekmi se je pomerilo tudi enajst plavalcev Plavalnega kluba Bor. Prva preizkušnja v sezoni je predvidevala tekmovanja na razdaljah 50 oz. 25 metrov v prostem in prsnem slogu. Med borovci je najvišje uvrstitve dosegel Jacopo Bernardis, ki se je v kategoriji dečkov iz letnikov 2001 in 2002 v obeh disciplinah na razdalji 50 metrov uvrstil na odlično drugo mesto. V isti kategoriji je velik napredek v obeh disciplinah pokazal Kristjan Kalc, ki je bil na razdalji 50 metrov prsno četrti. V kategoriji deklic letnikov 2003 in 2004 sta se visoko uvrstili tudi deklici Irina Blasina in Giorgia Liberale, obe letnik 2003, ki sta bili na razdalji 50 metrov prosto šesta oz. sedma. V isti kategoriji se je izkazala za leto mlajša Francesca Di Donato, ki je prvič tekmovala na razdalji 50 metrov. V močni konkurenci dečkov letnikov 2003 v disciplini 50 metrov prsno je zasedel sredino lestvice Jan Zuppin. Tekmoval je tudi na razdalji 50 metrov prosto, kjer je dosegel 14. čas, medtem ko je bil njegov društveni kolega Samuel Ferluga na isti razdalji dvajseti. Med mlajšimi dečki so v številni konkurenci letnikov 2004 tekmovali tudi Matija Furlan, Erik Krizmancic in Stefano Taucer. Prvič pa se je na tekmi pomeril še Erik Ferluga, ki v kategoriji letnikov 2005 uspešno preplaval 25 metrov v prostem slogu. (mlis) / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 21 ŽARIŠČE Primorske korenine na Prekmurskem Adrijan Pahor Čeprav se naše "Žarišče" po navadi loteva aktualnosti, sem se tokrat zaradi pomembnosti teme in njene razmeroma majhne odmevnosti in informiranosti odločil, da spregovorim o knjigi, ki sem jo nedavno prebral. Ob devetdesetletnici naselitve ali bolje rečeno preselitve dela Primorcev in Istranov v Prekmurje, je namreč lansko leto izšla nadvse zanimiva knjiga izpod peresa Stanka Bense (ki sodi danes že v tretjo generacijo potomcev) z naslovom Od Soče do Mure, pot istrskih in primorskih beguncev. Gre za pretresljivo pričevanje o tem, kaj so morali prestati naši rojaki od junija 1915, ko so morali izprazniti območje soške fronte zaradi začetka vojaških operacij med Italijo in Avstro-Ogrsko, pa tja do petdesetih let, ko je po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji nastopila nova politična oblast. To je le delček naše zgodovine, ki tvega toniti v popolno pozabo, saj o priseljevanju Slovencev s Primorskega in Istranov v Prekmurje, in sicer natanko v kljun kokoši, kjer sta nastali vasici Benica in dvojezična Pince Marof, splošno izobraženi Slovenec bolj malo ve. Ti dve vasici, ki ležita na najbolj vzhodnem delu Slovenije na tromeji Slovenije, Hrvaške in Madžarske, imata kratko, a burno zgodovino, saj so tamkajšnji prebivalci v glavnem Primorci, katerih kalvarija se je začela prav z izselitvijo med prvo svetovno vojno. Najprej so jih "gostila" najrazličnejša taborišča v takratni Avstriji, Češki in Italiji, kjer je bilo življenje največkrat nevzdržno, saj so bili pogoji nečloveški: lakota, zelo skromne higienske razmere, nalezljive bolezni, mraz, pomanjkanje zdravil, kar je zdesetkalo prebivalce prenatrpanih in skromnih barak. Še najbolj so bili pod udarom otroci, ki so bili najbolj izpostavljeni zaradi težkih razmer in zato umirali kot po tekočem traku. Ko je bila prva svetovna morija vendarle mimo in so si na- ši ljudje želeli po letih izgnanstva po-vratka v domače kraje, je Primorsko zasedla Italija, zatem pa je že itak slabe politične in gospodarske razmere pod okupacijsko oblastjo dodatno poslabšal nastop fašizma s svojo agresivno raznarodovalno politiko. Uničeni domovi in neugodne politične razmere so torej številne begunce prisilile v to, da so ostali tam, kjer so že bili oziroma, da so si svoj bivanjski prostor poiskali drugje. Ena izmed možnosti za naselitev je bilo Prek-murje, kjer je nova oblast kraljevine SHS po prvi svetovni vojni izvedla agrarno reformo z razlastitvijo veleposestniške zemlje, ki je bila izvršena v obliki odškodnine, to pa so v obveznicah plačale banke ali pa v gotovini agrarni upravičenci. Našim primorskim rojakom je krajevna oblast namenila zemljo natanko v "kljunu" kokoši med rekama Muro in Ledavo. Zadovoljni, da so končno dobili svoj košček zemlje v domovini, se niso zavedali (domačinom znane) nevarnosti izrazito poplavnega območja, saj jih je - po pisanju Bense - reka Ledava v triindvajsetih letih katastrofalno poplavila dvajsetkat. Življenje na območju letnih poplav, skromne barake, zgrajene iz desk, pomanjkanje vsakršnega orodja in gradbenega materiala, težave pri odplačevanju zemlje, neprijazen odnos domačinov do naših ljudi, ki so bili pač begunci, vse to in še marsikaj drugega izrisuje podobo preizkušenega ljudstva, ki je kljub velikim težavam na našem skrajnem severovzhodu pognalo korenine in tu organiziralo tudi razvejano kulturno in športno dejavnost. Obdobje relativnega miru in splošnega družbenega razvoja je nato prekinila druga svetovna vojna z zasegom celotne imovine in s ponovnim izgonom naših ljudi v razna taborišča, kjer se je začela nova bitka za preživetje, nato (za preživele) povratek domov v največkrat (zopet) uničene domove in za konec še težave s kolektivizacijo pod novo socialistično ureditvijo. Tako v nekaj skopih obrisih vsebina knjige, ki je sicer na začetku zamišljena kot pripoved dveh paralelnih zgodb vinogradnika Ivana in kamnoseka Franceta, ki se znajdeta sredi najbolj dramatičnega zgodovinskega dogajanja zaznamovana s podobno usodo: oba sta mobilizirana, oba po srečnem naključju preživita in oba se naselita na Prekmurskem. Njuna zgodba se v nadaljevanju pripovedi, v kateri ne manjka točnih zgodovinskih podatkov, citatov iz Gregorčičevih poezij, natančnega opisa poteka prekmurske agrarne reforme, popisa naseljencev posameznih začetnih kolonij, občasno vrača v ospredje, vendar glavno vlogo pripovedi nezavedno prevzema celotna begunska populacija in njen osupljiv križev pot. Knjigo zaključujejo posamezna pričevanja najbolj preizkušenih ljudi, med temi izstopajo po dramatičnosti tista, ki so na temo begunskih taborišč in vsakodnevnega boja za preživetje. Ob prebiranju pričujoče knjige se pred bralcem izklešejo podobe protagonistov, tihih trpinov, ki jih v socialnem realizmu imenujemo "mali" ljudje. Vendar ti ljudje niso (bili) mali v Kranjčevem ali Vorančevem smislu, ampak veliki, pravzaprav so junaki v pravem pomenu besede. Njihova prisilna selitev drugam, v nenaseljena, gola, ravninska in poplavna področja zadobiva v knjigi pravcate biblične razsežnosti ljudstva, ki si je za ceno nepopisnega trpljenja in odpovedi vsemu, kar je pustilo doma, moralo znova in znova ustvarjati in zagotavljati lastno eksistenco. Knjiga je zato dragocen prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina na naše sobrate, ki so bili izgnani in pregnani navsezadnje le zato, ker so se znašli ob nepravem trenutku na nepravem mestu. gledališče - Od 27. marca dalje Letošnji Teden slovenske drame žanrsko raznolik Tekmovalni in spremljevalni program 42. tedna slovenske drame v Kranju bosta žanrsko in estetsko raznolika, kar potrjuje bogastvo slovenskega gledališča, je na predstavitvi svojega izbora povedala selektorica festivala Amelia Kraigher. Letošnji teden prinaša tudi nekaj novosti, med drugim nagrado za mladega dramatika do 30 let starosti. Kraigherjeva si je med selekcijo ogledala 55 predstav, uprizorjenih po slovenskih besedilih, med njimi pa je izbrala osem tekmovalnih in pet spremljevalnih predstav, kar je tudi največje možno število po statutu festivala. Več kot polovica jih govori o slovenski zgodovini, med izbranimi pa so štiri predstave nastale na osnovi slovenske poezije ali biografij slovenskih pesnikov, je pojasnila. Kraigherjeva, ki je na letošnjem festivalu prvič v svojem dveletnem mandatu v vlogi selektorice, je med predstavami poudarila zlasti žanrsko raznolikost, saj je v svoj izbor uvrstila "od intimnih perfor-mansov do velikih spektaklov". V tekmovalni spored je uvrstila predstave Liferanti (Gledališče Glej, SNG Nova Gorica), Razodetja (Mestno gledališče Ljubljansko), le enkrat uprizorjeno predstavo Jaz, po katerem se lahko imenuje Ljubljana - poker (Mini teater Ljubljana), Pohujšanje v dolini šentflorjanski (Slovensko mladinsko gledališče), Kdor sam do večera potuje skoz svet (SNG Nova Gorica), Gostija (Zavod Imaginarni), Cvetje v jeseni (Zavod Margareta Schwarzwald) in Kdo je naslednji? (Zavod Maska). Omenjene predstave se bodo potegovale za Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev na festivalu po izboru strokovne žirije, ki jo letos sestavljajo dramaturginja Tatjana Ažman, kritičarka in publicistka Tanja Lesničar-Pučko in hrvaški kritik in publicist Igor Ružic. V spremljevalni program je Kraigherjeva uvrstila predstave Ne poskušaj tega doma (E.P.I. center, Zavod Zank), Sljehrnik (Gledališče Koper, SNG Nova Gorica), Obleci me v poljub (Saša Pavček), Zani-čniško odmaševanje (Rozinteater) in Nekega dne in neke noči (Zavod Maska, Cankarjev dom). Omenjene predstave se bodo skupaj s predstavami iz tekmovalnega in mednarodnega programa potegovale za nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva. Na razpis za Grumovo nagrado je prispelo 40 besedil, strokovna žirija pa bo nagrajeni tekst izbirala še med tremi lanskimi nominiranci. Med novostmi festivala je direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček poudarila, da se bo festival od letos dalje vedno začel 27. marca, torej na svetovni dan gledališča. Novost bo tudi nagrada za mlade dramatike do 30 let, o katerih bo odločala strokovna komisija za Grumovo nagrado, povečali pa so tudi največje možno število predstav v tekmovalnem in spremljevalnem programu. Na festivalu se bodo še naprej trudili z mednarodno promocijo slovenske dramatike, letošnji mednarodni program Tedna slovenske drame pa še ni sestavljen. Festival po besedah Drnovškove sofinancirata Mestna občina Kranj in ministrstvo za kulturo, vsako s sredstvi približno 50.000 evrov. (STA) PISMA UREDNIŠTVA Poplačana kreativnost slovenskih šol Zelo zanimiva stran goriškega prostora na nedeljskem Primorskem dnevniku, kjer beremo v naslovih posvečenih našim šolam o »Kreativnosti slovenskih šol poplačana s 110 tisoč evri« in o kontinuiteti vzgojnega dela večstopenjskih šol, nam posreduje zelo spodbudne novice o naših državnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer pride predvsem do izraza razvojna vizija šolskih akterjev in to navkljub številnim perečim problemom, ki zadevajo celotni italijanski šolski sistem. Prepričano izražam javno pohvalo ravnateljici Elizabeti Kovic in vsem sodelavcem ter partnerjem vzgojnega projekta »Odgovornost je In«, s katerim so dokazali, kako so lahko naše šole uspešne v širšem prostoru, kako je lahko nagrajena ambicija in kreativnost tudi v šolsko institucionalnem okviru, ki ga večkrat smatramo za togo birokratsko zaprtega ali se v to čisto enostavno zatekamo, ko nimamo kaj pokazati. Tovrsten primer odlične prakse nam tudi dokaže visok nivo učinkovitosti, ko se sistemsko povežemo med nami in z ostalimi javnimi ter zasebnimi ustanovami, tudi v med-pokrajinski oz. čezmejni navezi. Taki in podobni primeri nam nenazadnje omogočijo, da ovrednotimo kakovostne pristope določenih slovenskih šol in na ta način primerno spodbudimo vse tiste sredine, ki tega še ne počenjajo. Seveda si ne moremo zakrivati dejstva, da velja tudi v naših sredinah ločevati kakovostne m šolske akterje od povprečnih ali celo škodljivo podpovprečnih, ki bi jih bilo potrebno izolirati, če že ne izločiti. Uspešnost naših šol je nedvomno odvisna prav od kakovostnega nivoja vodilnega in učnega kadra in pri tem bi verjetno potrebovali pozitivno diskriminacijo, saj stalno preti nevarnost, da se kakovostni kadri (ki jih po sreči ni malo) demotivirajo, ko ne čutijo podpore in opore v ožjem oz. širšem prostoru. O kontinuiteti didaktično-vzgojnega dela pa ne bi ničesar dodajal, saj je vsem znana in poznana potreba po tovrstnem pristopu, ki se sicer v večstopenjskih šolah dokaj učinkovito uvaja. Isto pa se žal ne dovolj razvija v navezi nižja srednja z višjo srednjo šolo, kjer v glavnem zmanjka komunikacija med profesorji istih predmetov, kar seveda onemogoča katerokoli kontinuiteto dela. Menim, da tudi v tem primeru imajo slovenske šole glede na dokaj omejeno številčnost in tudi geografsko bližino marsikatero priložnost izboljšati svojo učinkovitost tako v korist uporabnikov kot tudi samega učnega kadra. Veliko uspehov torej našim šolam in veliko podpore kakovostnim pristopom, predvsem pa posebna zahvala vsem tistim šolskim akterjem, ki znajo v splošni krizi ovrednotiti bistveno vlogo javnega šolstva. Livio Semolič sežana - Predstavitev v Kosovelovi knjižnici Začenja se drugo leto Magajnove bralne značke Letos v projektu Magajnove bralne značke, ki so jo predstavili v Sežani, sodeluje 30 bralcev o. knez SEŽANA - Sežanska Kosovelova knjižnica se je v sodelovanju s sežansko enoto koprskega Vzgojno delovnega centra (VDC) in sežansko bivalno enoto Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Dutovlje odločila, da v letošnjem letu nadaljuje z Magaj-novo bralno značko. Branje je namenjeno varovancem sežanskega VDC in SVZ. Bralno značko so poimenovali po domačem zdravniku in pisatelju dr. Bogomirju Magajni. V Magajnovi bralni znački je tako vključenih trideset varovancev, ki bodo prebirali knjige domačih avtorjev. Bralna značka se je pričela ob obletnici rojstva Bogomira Magajne (13. januarja) in bo trajala do 29. marca, ko se bodo spomnili obletnice Magajnove smrti. Bogomir Magajna se je rodil 13. januarja 1904 v Gornjih Vremah. Bil je zdravnik, psihiater, pisatelj in aktivist Osvobodilne fronte. Leta 1942 je bil aretiran, obsojen na leto zapora in kon-finiran v Italiji, od septembra 1943 dalje pa zdravnik pri partizanih. Že od dijaških let se je posvečal književnosti ter je pustil bogato pisateljsko dediščino. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Vsi, ki bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, bodo morali prebrati po tri pripovedi oz. zgodbe iz sklopa ljudskega slovstva in zbirke avtorskih zgodb, eno knjigo iz sklopa avtorske zgodbe in tri pesmi iz pesniških zbirk. Brali bodo pod vodstvom mentorjev v VD C ali tudi doma. Tudi letošnja druga Magajnova bralna značka spada v projekt, ki je posvečen dr. Bogomirju Magaj-ni z naslovom Zaznamovan sem - berem več, ki ga bodo zaključili maja v divaški knjižnici. Letos je k bralni znački poleg 12 sežanskih varovancev VDC pristopilo še 14 varovancev v Divači in 4 varovanci sežanske enote SVZ. K branju jih spodbujajo mentorice ob pomoči bibliotekark sežanske knjižnice Maje Živec in Tanje Bratina Grmek. Na nedavni predstavitvi Magajnove bralne značke so predstavili seznam knjig, iz katerega bodo udeleženci izbirali zgodbe in pesmi, ki jih morajo prebrati. Do konca bralne značke pa se bodo srečevali še na štirih vmesnih srečanjih, Zaključna prireditev pa bo 29. marca v Sežani, ko bodo bralci prejeli pohvalo in knjižni dar. (O. K.) 406 Sobota, 21. januarja 2012 Št. 3 (204) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu klop se je tokrat posvetil otrokom s posebnimi potrebami Posebni, a vseeno enaki Klop je že večkrat pisal o »drugačnosti«, vendar pa se je tokrat odločil, da bo svoj čas posvetil tistim, ki jim je po navadi beseda odvzeta ali preprosto neupoštevana. Klop se je zato posvetil zelo občutljivi tematiki vključevanja otrok s posebnimi potrebami v družbo sovrstnikov. Pozornost je usmeril zlasti njihovi socialni integraciji oz. družbenemu vključevanju. Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami je primarni cilj in-kluzivnega modela vzgoje. V preteklosti so iz rednega dela vzgoje in izobraževanja izločali posameznike, ki so imeli različne motnje v razvoju. Takšen koncept vzgoje in izobraževanja je presežen. Najprej se je pojavila ideja in gibanje za vključitev teh ljudi v normalno življenjsko okolje. A ta ideja z nastankom novih univerzalnih vrednot kot so človekove pravice, antidiskriminativnost, spoštovanje individualnosti vsakega posameznika kot enkratnega bitja, ni več zadoščala. Rodil se je pojem inkluzi-je. Slednja pa mora temeljiti na načelu zagotavljanja enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami. Na vprašanje, ali slovenski šolski sistem sledi ciljem kurikularne prenove, ki je najsodobnejša reforma slovenskega šolskega sistema, in merilom Evropske unije, ki izhajajo iz načela, da je slehernemu otroku po- Dejavniki, ki prispevajo k težji izvedljivosti integracije otrok s posebnimi potrebami - Prevelika zadržanost strokovnjakov, ki delajo na področju integracije v redne šole, saj se vanje raje vključuje otroke, ki imajo primanjkljaje na področjih učenja kot pa otroke z različnimi vrstami težjih motenj - Pri načrtovanju individualnih programov bi bilo treba zmanjšati učenčevo pasivnost in spodbuditi njegovo aktivnost pri skupnih dejavnostih - Pomembno je razvijati stabilnost oziroma koncentracijo pozornosti in vztrajnosti pri šolskih dejavnostih - Naslednji dejavnik, ki je povezan z uspešno integracijo otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec, je organizacija prostega časa. Dovolj organiziranega prostega časa, zapolnjenega z različnimi konjički, s telesno dejavnostjo, z rekreacijo in igrami pripomore k boljši socialni integraciji - Načelo odgovornosti; ker so otroci s posebnimi potrebami na tem področju še posebej prikrajšani, je pri-vzgajanje osebne odgovornosti za lasten zunanji videz in skrb za predmete, ki so v osebni ali skupni lasti, še posebej pomembno - Med dejavnike, ki najbolje prispevajo k socialno integracijski vlogi vrtca in šole, lahko na prvo mesto postavimo dobro medsebojno sodelovanje učiteljev in vzgojiteljev ter specialnih pedagogov in drugih strokovnjakov na posameznih šolah in vrtcih. Na prvo mesto zaviralnih dejavnikov boljše socialne integracije otrok s posebnimi potrebami pa lahko postavimo slabše sodelovanje posameznih šol in vrtcev s specialnimi zavodi tega področja. trebno zagotoviti najboljšo možno integracijo v vzgojno izobraževalni sistem, oziroma, ali se izvaja integracija otrok s posebnimi potrebami v redne šole in vrtce, lahko Klop odgovori pritrdilno. Glede na dosedanje stanje, ko so v okviru šolskega sistema skrbeli predvsem za otroke s težjimi stopnjami motenj v telesnem in duševnem razvoju (slabovidni, slepi, naglušni, gluhi, otroci z lažjimi, zmerno težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, otroci z govornimi motnjami, dolgotrajno bolni ali telesno invalidni otroci, otroci z motnjami vedenja in osebnosti ter otroci z več motnjami) je današnja družbena skrb namenjena otrokom s posebnimi potrebami. Pojem poleg naštetih vključuje tudi otroke z učnimi težavami ter nadarjene otroke. s posebnimi potrebami? Otroci s posebnimi potrebami so po obstoječi zakonodaji otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z go-vorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraže- vanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Uradni list RS, št. 3, 12. 1. 2007) To so otroci: Z avtizmom; motnja, katere simptomi se pojavljajo zlasti v motnjah v me-dosebni in socialni interakciji - komunikaciji. Pojavlja se skupaj z drugimi motnjami. Njeni vzroki so različni, gre za kombinacijo podedovanih, telesnih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. S splošnimi učnimi težavami; nastanejo zaradi najrazličnejših neugodnih vplivov okolja , nekaterih notranjih dejavnikov, ki so vezani na razvoj otroka ali neustreznih vzgojno-izobraževalnih pristopov (strah pred neuspehom, nezrelost in pomanjkanje motivacije in učnih navad itd.). S specifičnimi učnimi težavami; delimo jih na specifične motnje branja in pisanja, računanja, motoričnih spretnosti (težave z ravnotežjem, koordinacijo ipd.), specifične govorne in komunikacijske motnje. V to kategorijo uvrščamo tudi ne-verbalne učne težave. Z disleksijo; motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega. Osebe z disleksijo imajo lahko probleme tudi z splošnim razmišljanjem, saj drugače razmišljajo in se zadev lotijo nekoliko drugače, vendar v večini problemov je to lahko zelo koristno saj nas je drugačen način razmišljanja ponesel v sedanjost. Albert Einstein, Leonardo Da Vinci, Walt Disney in celo Agatha Christie so med drugimi tudi imeli disleksijo. Z dispraksijo; motnja, ki zadeva koordinacijo in gibanje, kar lahko pogojuje tudi težave v govoru. Na primer se pojavijo pri posamezniku z dispraksijo težave pri natančnih in zahtevnejših gibih, kot je na primer si zavezati vezalke. Dispraksija je lahko posledica poškodbe kot tudi motnja, ki nastane v razvoju nevrološkega procesa posameznika. Z epilepsijo; kronična nevrološka motnja, za katero je značilno spontano, neizzvano ponavljanje epileptičnih napadov. Epileptični napadi so praviloma kratkotrajni, prehodni znaki nenormalnega delovanja možganov. S selektivnim mutizmom; motnja, ki se pojavlja v otroštvu, v odraščanju in v puberteti. Gre za nezmožnost govorjenja v določenih okoljih (šola ali vrtec), kljub možnosti govora v drugih okoljih (doma ali s starši). S cerebralno paralizo; bolezen, pri kateri del možganov ne deluje pravilno, ali pa se ni normalno razvil. Prizadeto področje je običajno eno do tistih, ki nadzoruje mišice in določene gibe telesa. Cere-bralna paraliza pogojuje motnje v gibanju in drži, vendar imajo otroci s to motnjo tudi učne probleme, motnje sluha, govora, vida in lahko zaostajajo v intelektualnem razvoju. Z Downovim sindromom ali tri-somijo 21, ki je genetska bolezen oziroma kromosomska motnja, ki povzroči dodaten 21. kromosom. Z mišično distrofijo; skupina genskih motenj, zaradi katerih mišice šibijo in krnijo. Center za usposabljanje Elvira Vatovec, Strunjan Center za usposabljanje Elvira Vatovec je javni vzgojno - izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Občina Piran 18. aprila 1991, ko je bil sprejet odlok o ustanovitvi centra kot samostojnega javnega zavoda. Dejavnost centra pokriva področje občin Piran, Izola, Koper, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Sežana in Komen. Vključuje pa tudi učence drugih občin v primeru, da za to obstajajo socialno - pedagoški ali zdravstveni razlogi. V centru izvajajo prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, predpoklicni oddelek, posebni program vzgoje in izobraževanja, podaljšano bivanje ter mobilno specialno in rehabilitacijsko pedagoško službo. Klop se je pogovoril s simpatično ter izredno prijazno pomočnico ravnatelja na Centru za usposabljanje Olgo Stele, ki mu je izdala marsikatero zanimivost. Koliko otrok obiskuje vaš center? Naš center obiskuje 76 otrok. Ali so strokovni delavci (psiholog, logoped, fizioterapevt, itd.) v neprestanem stiku z otroki? Seveda, na našem centru imamo strokovno skupino, ki jo sestavljajo socialna delavka, psiholog, logoped, medicinska sestra, fizioterapevtka, defektolo-ginja ter seveda učitelji. Kam usmerite otroke po končanem šolanju v centru? Po končanem izobraževanju na našem centru otroci nadaljujejo šolanje na srednjih šolah po skrajšanem programu, na primer na tehniški gimnaziji v Kopru ali biotehniški šoli v Šempolaju. Otroke s težjimi motnjami pa vključimo v varstveno delovni in rehabilitacijski center, teh je pa na obali kar nekaj. Ali si prizadevate za stike med otroki s posebnimi potrebami in normalno razvitimi otroki? Seveda. Velikokrat organiziramo skupne dogodke, športne dneve, likovne natečaje. Pred leti smo imeli tudi skupno planinsko društvo ter pogoste izlete. Je po vašem mnenju pozitivno, da otrok s posebnimi potrebami obiskuje šolo z normalno razvitimi otroki? Za nekatere že. Določeni primeri pa potrebujejo posebne metode dela in strokovnjake, ki jim pri tem sledijo. V kolikšni meri se otroci vključujejo v okolje? Še kar, seveda pa bi se lahko dosti bolj. V kolikšni meri se starši vključujejo v otrokovo šolsko življenje? Precej, poleg seveda formalnih zadev, kot so roditeljski sestanki in govorilne ure se starši udeležujejo tudi skupnih izletov in delavnic. Za starše pa ima- mo organizirana tudi strokovna predavanja. Na vaši spletni strani smo zasledili precej izvenšolskih aktivnosti. Ali zanje črpate ideje tudi iz otrokovih osebnih interesov? Seveda, ideje črpamo v glavnem iz otrokovih interesov in potreb. Imate morda vpogled v to, kar se dogaja z otroki s posebnimi potrebami v drugih državah? Nekajkrat smo obiskali Nizozemsko, Madžarsko in Romunijo. Predvsem Nizozemska je izjemno naklonjena otrokom s posebnimi potrebami. Otroci so resnično dobro integrirani v okolje, tudi šole imajo izjemno dober program zanje. Lahko bi rekli, da je tam veliko boljše kot pri nas, saj imajo tudi boljše pogoje. Imate kak predlog, da bi se iz- boljšala integracija otrok s posebnimi potrebami? Zdi se mi, da bi se lahko še bolj povezali z osnovnimi šolami in vrtci, saj imam velikokrat občutek, da učitelji ne poznajo dovolj dobro našega načina dela tako, kot mi ne poznamo njihovega. Lahko bi bolj pogosto organizirali skupne tabore, športne in likovne aktivnosti, pri katerih so naši otroci še posebno uspešni. Lahko bi organizirali tudi kakšna skupna tekmovanja in prireditve. Se vam zdi, da je današnja družba odprta oziroma pozitivno sprejema otroke s posebnimi potrebami? Nekateri že. V bistvu se je v teku let veliko spremenilo, a bi se lahko seveda še marsikaj. Potrebovali bi posebno prilagojene prostore in didaktični material, a je žal danes situacija taka kot pač je. / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka - OPZ F.B. Sedej 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.30 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.001.30 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Desperate Housewives 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Igra: Attenti a quei due - La sfida 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamento 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.35 Dnevnik 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Vento di tempesta (dram., ZDA, '59, r. I. Rapper) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 0.00 Film: Obsession (dram., ZDA, '98, r. J. Darby, i. J. Lange, G. Paltrow) 1.55 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.20 Show: Striscia la notizia 21.10 Variete: Zelig 23.30 Show: Mai dire Grande Fratello (v. Gialappa's Band) 0.15 Variete: Nonsolomoda 25 e oltre... 0.45 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Risanka: Dragon Ball 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Film: L'incredibile Hulk (fant., ZDA, '08, r. L. Leterrier, i. E. Norton, L. Tyler) 23.25 Film: The Punisher (akc., ZDA, '04, r. J. Hensleigh, i. T. Jane, J. Travolta) 1.40 Dnevnik - pregled tiska 1.55 Nan.: The Shield ^ Tele 4 La l 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanka: Piščalkarjeva Amina 10.20 Risanka: Kuhanje? Otročje lahko! (pon.) 10.25 Risanka: Palček Smuk in zvezde (pon.) 10.35 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Pravljica za otroke: Nočko II (pon.) 10.55 Igr. nan.: Maks (pon.) 11.20 Razisk.-potop. serija: Sanjska dežela 12.00 Poročila 12.05 Dok. serija: Okus Irana (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.00 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Anica 18.15 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 1.50 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) 1.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 2.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.40 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški Infokanal 8.30 1.45 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: Superveleslalom (M), prenos iz Kitzbuhla 12.50 Osmi dan (pon.) 13.20 Priznanja RS za poslovno odličnost za leto 2011 (pon.) 14.25 Biatlon - svetovni pokal: Sprint (M), prenos iz Antholza 15.55 Knjiga mene briga 16.25 19.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: Skoki, prenos iz Za-kopanov 17.40 Rokomet - Evropsko prvenstvo (M): Slovenija - Islandija, prenos iz Vršca 20.10 Rokomet - Evropsko prvenstvo (M): Hrvaška - Norveška, vključitev v prenos iz Vršca 21.45 Nad.: Oglaševalci 22.35 Film: Sin nobelovca (ZDA) 0.20 Dok. odd.: Potovanje na konec zime (pon.) (t Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.0010.30, 15.30 Poročila TVS1 9.00 Odbor za zadeve EU, prenos 12.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik Tvs1 14.15 20.00 Aktualno 16.10 Odkrito (pon.) 17.50 Kronika 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Dok. odd.: Raffaello 15.45 Film: Dekleta prihajajo 17.15 Avtomobilizem 17.20 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Effe's Inferno 20.45 Dok. odd.: Milan Kučan 22.20 Iz arhiva po vaših željah 7.00 Dnevnik 7.30 11.00, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.00 14.00 Dok. Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Dok.: Luoghi magici della Terra 13.00 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 13.10 Aktualno: Curiosita d'Italia 13.30 Dnevnik 14.35 AKtualno: Musa Tv 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Castelli e manieri 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Voci dal Ghetto 22.05 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 23.30 Film: Un'avventura di Salvator Rosa (pust., It., '39, r. A. Blasetti, i. G. Cervi, L. Ferida, R. Morelli) 23.10 Rokomet: EP Slovenija - Islandija 0.45 Čezmejna TV 21.05 Film: Il dubbio (dram., ZDA, '08, r. J.P. Shanley, i. Maryl Streep) 23.35 Dok.: E se domani 0.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 4.40 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Abissi (pust., ZDA, '77, r. P. Yates, i. R. Shaw, J. Bisset) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barna-by 19.25 1.40 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Dnevnik 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso pop Pop TV 6.55 9.10, 10.15, 11.35 Tv prodaja 7.2517.25 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.15 14.30 Nad.: Pola 9.25 Vzgoja po pasje (resnič. serija) 9.50 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.45 Zvezda dizajna (resnič. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Maverick (ZDA) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.45 Film: Somrak (ZDA) 0.35 Film: Ukradena slika (ZDA) 2.25 24UR (pon.) 3.25 Nočna panorama A Kanal A 7.15 Ninja želve (ris. serija) 7.40 Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! (zab. serija) 14.10 Film: Dnevnik Bridget Jones (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Izlet - Pir pong (ZDA) 21.45 Nan.: Kriva pota 22.35 Film: Prepovedan sad (ZDA) 0.15 Film: Morilski roj (ZDA) 1.50 Top Gear (avtomob. serija) 2.45 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2011; 15.00 Mladi Val; 17.30 Odprta knjiga, Arto Paasilinna: Zajčje leto, 11. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Osebnost Primorske 2011, neposredni prenos prireditve iz portoroškega Avditorija; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli or-ti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calci-stica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.3022.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scalet-ta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. januarja 2012 24 jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona vremenska slika o GRADEC -1/6 CELOVEC O -4/2 TRBIŽ O -4/3 O-3/3 S. GRADEC TRZIC ^O^ 0/4 o KRANJ LJUBLJANA 2/6 POSTOJNA O 1/4 KOCEVJE CELJE 1/6 O MARIBOR O 2/6 PTUJ O M. SOBOTA 01/5 N. MESTO 3/8 O ZAGREB 3/8 O (^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo oblačno z meglicami na obali in v ravninah, spremenljivo v hribih; čez dan bo lahko v Karniji, Julijskih Alpah in v najvišjih predelih Krasa rahlo snežilo, na vzhodu pa deževalo. Popoldne se bo v hribih vreme izboljšalo, zapihal bo veter iz severa ali severozahoda, ki bo v višjih slojih močnejši. Nato bo verjetno zapihal veter iz severa tudi v ravninah. Danes bo pretežno oblačno, čez dan bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 m. Proti večeru bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. J Jutri bo hladna fronta prečkala Alpe in se nato premaknila proti Grčiji, jutri pa se bodo hladni in vlažniseverni tokovi pojavili v višjih slojih. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53 Dolžina dneva 9.14 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.03 in zatone ob 14.03 A Nad jugozahodno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad severnim Atlantikom in severno Evropo pa ci-klonsko območje. Vremenska fronta bo jutri oslabljena prešla Slovenijo. Pred njo doteka k nam od zahoda nekoliko toplejši in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Proti večeru bo splošna obremenitev oslabela, nekateri bolezenski znaki pa bodo še okrepljeni. Priporočamo večjoprevidnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.07 najnižje -7 cm, ob 7.52 najvišje 49 cm, ob 14.57 najnižje -68 cm, ob 21.48 najvišje 33. Jutri: ob 2.58 najnižje -11 cm, ob 8.40 najvišje 51 cm, ob 15.36 najnižje -72 cm, ob 22.22 najvišje 38. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel .................. 70 Kranjska Gora.........45 Krvavec................70 Cerkno ................ 60 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine...............90 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 50 M. SOBOTA O-4/4 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povsod bo spremenljivo oblačno. Dopoldne bo v hribih pihal veter iz severa in severozahoda. Čez dan bo v hribih in na meji z Avstrijo rahlo snežilo. V Spodnji Ravnini se bodo pojavile meglice ali megla, predvsem v nočnih urah. Zvečer bo ničta izoterma dospela na 2000 m, prisotna pa bo temperaturna inverzija v nižjih slojih in dolinah. Jutri in v nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo spet pihal zahodni do jugozahodni veter. zda - Proizvajalec fotografske opreme v hudih težavah Kodak vložil zahtevo za zaščito pred upniki zda - Po zatemnitvi Wikipedie Kopni podpora za zakon proti spletnemu piratstvu Trg s filmi malega formata se je s prodorom digitalnih kamer povsem sesul ansa WASHINGTON - Po torkovi zatemnitvi spletne strani Wikipedia v angleškem jeziku so začeli razmišljati tudi ameriški zakonodajalci in podpora predlogu zakona proti spletnemu piratstvu in zaščiti intelektualne lastnine je začela upadati. Predlog zakona je imel uvodoma podporo obeh strank, sedaj pa je njegova usoda pod vprašajem. V predstavniškem domu je predlog zakona skupaj s 30 sosponzorji pripravil republikanec iz Teksasa Lamar Smith, v senatu pa demokrat iz Ver-monta Patrick Leahy, skupaj s 40 so-sponzorji. Smith še vztraja, vendar mu sosponzorji uhajajo, Leahy pa se je sprijaznil s tem, da zakon v predlagani obliki ne more biti sprejet. V obeh domovih ameriškega kongresa gre v bistvu za predlog istega zakona, le z drugim imenom, kar pa ni pomembno, saj bo potrebno v primeru potrditve oba predloga na koncu poenotiti. "Stari" mediji, kot so izdajatelji, fil-marji in glasbeniki, so več let pritiska- li na kongres, naj sprejme zakon, s katerim bo zaščitil njihove intelektualne pravice pred piratskimi spletnimi stranmi, ki prodajajo knjige, filme in glasbo, še preden uradno pridejo v javnost. Zahteva je bila enostavna in ni predstavljala nobenega problema, še posebej ob dejstvu, da je industrija trdila, da jim piratstvo krade 100.000 delovnih mest in prihodke od izvoza, ki so večji od letalske, avtomobilske ali kmetijske industrije. Vendar pa je predlagana zakonodaja grozila, da se bodo ZDA podobno kot glede smrtne kazni spet postavile ob bok malopridnim državam, kot sta na primer Iran in Kitajska, ki cenzurirata spletne vsebine in s tem grobo posegata v svobodo informiranja in izražanja. Zaskrbljenost nad predlogom zakonodaje za omejevanje spletnega piratstva, ki bi med drugim od spletnih strani zahteval samocenzuro, ne glede na zmogljivosti, je konec preteklega tedna izrazila tudi Bela hiša. (STA) NEW YORK - Ameriški proizvajalec fotografske opreme Kodak je včeraj na sodišče vložil zahtevo za zaščito pred upniki. Vodstvo družbe, ki je nekoč veljala za pionirja na svojem področju, verjame, da je to nujen in pravilen korak za rešitev podjetja. Kodak se je za vlogo zahteve za zaščito pred upniki oz. stečaj po t.i. Chapter 11 odločil, potem ko ni našel kupca za 1100 patentov s področja digitalne fotografije. Podjetje je novembra lani opozorilo, da mu lahko v letu dni zmanjka denarja, če ne bo uspelo prodati omenjenih patentov, za katere je nameraval zaračunati več milijard dolarjev. Kodak je v četrtek pojasnil še, da je zagotovil 950 milijonov dolarjev (740 milijonov evrov) sredstev s strani banke Citigroup in pričakuje, da bo tudi v postopku bankrota po Chapter 11, ki predvideva nadzorovano reorganizacijo in finančno sanacijo podjetja, uspel financirati poslovanje in plačati zaposlene. Izvršni direktor Kodaka Antonio Perez je v izjavi poudaril, da je vloga za za- ščito pred upniki "nujen korak in prava poteza za prihodnost Kodaka". Odločitev Kodaka sicer ni presenečenje, saj se je o tem ugibalo že več tednov. Reorganizacijo bo sicer nadziral podpredsednik svetovalne družbe FTI Consulting Dominic Di Napoli. Kodak pričakuje, da bo postopek, ki se nanaša le na njegove ameriške operacije, ne pa na mednarodno poslovanje, zaključen tekom leta 2013.Eastman Kodak Company, kot je polno ime družbe, je v preteklih desetletjih zaznamoval foto industrijo in je služil velike količine denarja predvsem s filmi malega formata. A ta trg se je s prodorom digitalnih kamer povsem sesul, poleg tega se je družba nenadoma soočila s tekmeci iz panoge elektronike. Družba je na vrhuncu uspeha zaposlovala 145.000 ljudi, danes pa je pod vprašajem obstoječih 19.000 delovnih mest. Vrednost njene delnice se je iz več kot 80 dolarjev v letu 1996 lani znižala pod en dolar. Kodak ob tem že več let tiči v rdečih številkah; zadnji skromni dobiček, ki ga je zabeležil, je tisti iz leta 2007. (STA) severna koreja - Klavrni ekscesi kulta osebnosti Za preminulim Kim Jong Ilom naj bi žalovala tudi narava v Nemčiji SEUL - Za preminulim severnokorejskim "ljubljenim vodjo" Kim Jong Ilom ni žalovala le Severna Koreja. Po Kimovi smrti sta se namreč v Nemčiji zgodila dva čudeža, s katerima je narava očitno pokazala, da tudi ona objokuje njegovo smrt, so sporočili s severnokorejskega veleposlaništva v Nemčiji. 20. decembra lani, dan po objavi novice o Kimovi smrti, je severnokorejsko veleposlaništvo v Nemčiji obiskala sinica, ki je eno uro preždela pred vhodom v stavbo in s kljunom trkala po šipi. Prav tako je v času žalovanja za Kimom ne glede na mrzlo vreme ves čas cvetela roža. Pojava po mnenju severnokorejskega veleposlaništva zgovorno pričata o tem, da je za severnokorejskim voditeljem žalovala tudi narava. "Zdi se, kot da bi po novici o smrti izjemno velikega moža ptič obiskal žalno središče, da bi izrazil sožalje, nato pa po molitvi odletel," je obisk sinice opisala severnokorejska tiskovna agencija KCNA, ki tudi cvetenje rože v mrzlih zimskih dneh označuje kot "izraz žalovanja" za Kimom. Severna Koreja je sicer od Kimove smrti doživela več "nadnaravnih pojavov", s katerimi naj bi narava izkazovala spoštovanje "ljubljenemu vodji" in žalovala za njim. Kimova smrt naj bi posebej prizadela severnokorejske sove, žerjava in goloba, ki naj bi z enega od Kimo-vih kipov s krili brisal sneg. Prav tako je po Kimovi smrti začel pokati led v okolici Ki-movega uradnega rojstnega kraja, gore Paekdu, nad vrhom gore Jong Il pa so po njegovi smrti zabeležili nenavaden sij. Severnokorejski propagandni stroj je okoli dinastije Kim, ki državi vlada od leta 1948, ustvaril kult osebnosti, v okviru katerega se članom dinastije občasno pripisujejo nadnaravne moči. Kim Jong Ila, ki je Severni Koreji vladal od smrti njegovega očeta Kim Il Sunga, je nasledil njegov najmlajši sin Kim Jong Un. (STA)