u. fltvmn. v Unom, t peitftOek. Z4. mm m __ I f 1015. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavlja celo leto......K 24 - pol leta........12-— četrt leta......., 6*— na mesec....... 2 — v upravnlstvu prejemal!: celo leto......K 22*- P°» leta .......ii •_ Četrt leta.......9 550 na mesec.......l-flo lakaja vsak svecer nesel}« lat Jnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravniatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari številka valja M vinarje*. - •Slovenski Narod" velja po polt!: ta Avstro-Ogrsko: za Nemfljo: celo leto ...... Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo 1 Hnaflova ulica eL 5, (v pritličju levo), telefon it 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 8S. celo leto.......K 25-— SI leta........13-trt leta........650 na mesec........ 2*30 za Ameriko in vse drage delete: celo leto.......K 3fr—I Vprašanjem glede inseratov na) se priloži zi odgovor dopisnica a!l znamka Ipravaistvo: Knailova nllca it 9, (spodaj, dvorišče levo), feletoaštft? Zmoto v LluMjnnl. Zrnata je naša! Iz tisoč in tisoč grl je snoči ob polenajsti uri zaoril ta klic proti jasnemu nebu, kakor veter je šel od ulice do ulice, ljudje so se v neskončnem veselju objemali in radostnega srca hiteli, da naprednemu vojskovodji v tem velikanskem boju, dr. Ivanu Tavčarju posre-dočijo svoje simpatije. Velikanski je bil ta boj. Že mnogo A*elikih volilnih bojev je videla Ljubljana, omenjamo samo zadnjo državu oz bo rsko volitev, ali kaj takega še nikoli. Suoči dobojevani boj je bil večji in hujši kakor vsi, kar jih je kdaj bilo in se je vršil v najneugodnejših razmerah. Proti narodno-napredni stranki je bilo vse združeno. Volilni red sam je sestavljen nalašč tako, da bi narodnonapredni stranka iztrgal večino iz rok in jo iztisnil v manjšino. Zlobni, reakcijona-rec Hartl, spodeni minister notranjih del, ki je ta nezaslišano krivični in po potrebi klerikalcev prikrojeni red predložil cesarju v sankcijo, je meseca decembra brez ovinkov priznal, zakaj je odobril ta zakon: Ker je upal, da po tem zakonu na-rodno-napredna stranka ne pride nikoli več do večine, nego bo imela kvečjemu 16 zastopnikov. Ta volilni red je nesmisel, ta volilni red je blaznost in hudobija,storjena mestnemu prebivalstvu, zlasti uradniškemu razredu, a vzlic temu aa korist klerikalcem in na škodo narodno-napredni stranki prikrojenem zakonu je narodnonapredna stranka vender zmagala. Boj se je vršil v času, ko je vladal na magistratu nemški vladni komisar. Pustili so vladnega komisarja nalašč celih osem mesecev na magistratu, samo da bi nasprotn? stranke imele dovolj časa, pripraviti teren in podkopati narodnonapredni stranki tla. Že ko je bilo vso pripravljeno za volitve, je vlada nalašč še odložila dan volitve na željr> klerikalcev, da bi mogli duhovniki v času velikonočne spovedi primerno obdelati volilce in volilke. Vse se je zgodilo, kar bi moglo škodovati narodnonapredni stranki in kar bi moglo koristiti nasprotnikom. Nobena stvar ne dokazuje tega tako jasno, kakor volilni imenik. Naravno je, da pri tolikih tisočih volil-eev ni mogoče popolnoma natančno reklamacijsko postopanje, saj še magistrat sam nima o vseh zadostnih podatkov, zlasti ne podatkov glede sodnih obsodb. Šele tekom agitacije na podlagi volilnih imenikov se je Izkazalo, da je v te imenike vpisanih vse polno nasprotnikov, ki so že mrtvi, ki so se izselili ali ki so vsled sodnih obsodb izgubili volilno pravico. Nasprotniki so celo meti svoje kandidate postavili take ljudi. Med volilci je kakih tisoč takih, ki stanujejo na kmetih, ki plačujejo le nekaj vinarjev davka v mestu, pa imajo vendar tu volilno pravico. Te so klerikalci skoro vse dobili. Če so prišli sploh pravi volilci ali ne, se ni dalo kontrolirati, čuje se pa, da so klerikalci pobrali na kmetih na stotine legitimacij in glasovnic in poslali druge svoje ljudi ž njimi volit. Upoštevati je dalje tudi to, da so klerikalci izkoriščali konkurz »Agxo-Merkurja« in »Glavne posojilnice« z vso u jim lastno lažnjivostjo proti narodnonapredni stranki in upoštevati je da so imeli klerikalci skoro vse volilne komisije v rokah. Narodno-napredna stranka se je morala bojevati v takih razmerah, ko je imela proti sebi vse in zlasti vodstvo državne in mestne policije, kar na štiri fronte: proti vladi, proti klerikalcem, proti Nemcem in proti socijalnim demokratom, a je vzlic temu, vzlic velikanskemu naporu nasprotnikov zmagala in si izvojevala 33 mandatov, dočim so jih dobili kle- rikalci le 14. Omenjeno bodi še, da je narodno-napredni stranki manjkalo v tretjem razredu samo nekaj malo glasov, da bi bila dobila še en mandat. Upanja klerikalcev. Klerikalci so šli v boj s trdnim upanjem, da porazijo narodnonapred-no stranko in da dobe večino. Šnklje je to pred meseci povedal v »Neue Fr. Presse«, kjer je prerokoval, da dobe kerikalci 18 do 22 mandatov, naprednjaki pa 16 do 18 mandatov. Ta Šukljetov račun je hodil klerikalcem po glavi 111 verovali so Tajaj trdneje kakor v nauke katoliške cerkve. Napeli so vse sile, da bi 13 upanje uresničili. Vedoč, da so njih prvi voditelji v Ljubljani sovražeui, »o postavili na prva mesta svoje kandidatske liste druge ljudi. A delali so zanje kolikor se je dalo. Žrtvovali so za agitacijo ogromno deuarja, agitirali kakor besni, izrabili svojo moč, zlasti vpliv dež. odbora, na najne-sranuiejši način, delati s terorizmom, s hujskanjem v spovednioi — škof sam je šel v spovednico hujskat — in z vsemi sleparstvi, kakršnih so zmožni samo klerikalci. A vse ni nič pomagalo. Klerikalci so bili poraženi na celi črti. Nemci se vesela. Nemci so dosegli uspeh, ki ga sami niso pričakovali. Sami so računali, da dobe kvečjemu štiri mandate, a dobili so jih sedem. Ta uspeh so doseg.i s pomočjo socijalnih demokratov nemške narodnosti, ki so pustili socijalnodemokratično stranko na cedilu in volili nemšk > naeijonal-no listo. Poleg tega so Nemci znali mnogo svojih slovenskih uslužbencev pridobiti, da so volili z njimi. Tako se je nad klerikalci samimi maščevalo njihovo narodno izdajstvo. Klerikalci so odprli Nemcem vrata v mestni zastop. Ustvarili so proporc ter tako Nemcem dali gotovost, da dobe nekaj zastopnikov v obč. svetu, poleg tega pa uvedli volilno dolžnost ter tako Nemce prisilili, la so šli v boj. Da imajo Nemci sedem zastopnikov v obč. svetu, je zasluga klerikalcev, a zasluga, zaradi katere se danes bridko kesajo. Klerikalci so računali, da dobe sami do 22 mandatov, Nemci pa 3 do 4, v resnici pa so jih klerikalci dobili le 14, Nemci pa 7! Socijalni demokratje so pri vo-litvi pač vsled odpada svojih pristašev nemške narodnosti slabo opravili. Dobili so enega samegr> zastopni ka v osebi svojega vodi tel;ja Ktbina Kristana. Nemški socijalisti so socijalnodemokratično stranko, svojo lastno stranko, tako grdo izdali, da kaj takega svet še ni vide!. V^dno govore socijalni demokratje, da je narodno gibanje nesmiselno, a /daj so se nemški socijalni demokrate pokazali kot najhujši nemški nacionalisti, na škodo svoji lastni stranki. Volilni dan. Lep in topel dan je bil včeraj*in živahno je bilo po ljubljanskih ulicah, kakor malokdaj. Že zgodaj zjutraj se je začelo to vrvenje, vozovi so drdrali sem in tja, kolesarji so švigali in podjetnika Lončaričfi katoliški avtomobil je zasmrajai ulice. Volilo se je na 19 voliščih. Pri vsakem volišču sta imeli napredna in klerikalna stranka svoje agitacijske lokale. Na moških voliščih >^ je volitev vobče vršila mirno. Sicer je bilo tod in tam nekaj prerekanja in nekaj burnih prizorov, vender je slo v«e v redu in ni javna oblast nikjer imela vzrok za intervencijo. Toliko vihar-nejše je pa bilo na Bleiw?isovi cesti, kjer so bila ženska volišča. Na ženskem volišča, Bleiweisova cesta je bila že zjutraj zasfttena radovednega občinstva. V liceju so poslovale tri komisije. Agitacija je bila tu velikanska. Klerikalci so imeli svoj lokal v dež« mnaeju (I), naprednjaki v SupančiČevi hiši. Čast in slava slovenskim gospem in gospodičnam, ki s« se s brespriinerno vnemo in požrtvovalnostjo lotile agitacije in s svojim neumornim truda polnim delom dosegle tako lep uspeh. Narodnonapredna stranka je računala, da dobi le 30 % ženskih glasov, a dobila je po zaslugi slovenskih gospa in gospodičen le malo manj glasov kakor klerikalci. Naprednih glasov je bilo oddanih 965, klerikalnih 1057, nemških 457. Agitacija na volišča je bila kakor rečeno velikanska. A dočim so napredne in tudi nemške agitatorice delale dostojno in s postavnimi sredstvi, so klerikalci uganjali nezaslišane stvari. Klerikalne ženske so se obnašale kakor stekle živali. Psovale so napredne dame z najostndnejšiml psovkami. Vsa brezmejna, vprav zverinska sirovost te klerikalne drukali je prišla pri ti priliki na dan in res žalostno in sramotno je za Ljubljano, da ima taka svojat volilno pravico. Znorelim tercijalkam sta prihitela na pomoč še dr. P e g a n in Š te f e in Peganova boljša polovica. Moški niso imeli nobene pravice muditi se na ženskem volišču v liceju, a Pegan in Štefe sta se na volišče nti-hotapila in tam počenjala take stvari, da to ne bo ostalo brez posledic*. Štefe je z največjo nesramnostjo trgal velilkam glasovnice iz rok. Za to so priče na razpolaganje in poživljamo državno pravdništvo, da izpolni svojo dolžnost. Prvi vihar. Početje Štefetovo in Peganovo je provzročilo velikansko razburjenost, ki je bila toliko večja, ker se je na volišču mudil zastopnik drž. policije, ki je vse videl, samo ne tega, kar sta počenjala Štefe in Pegan. Gospod Fink, dasi opozorjen na početje Štefetovo in Peganovo, ni ničesar hotel storiti in ni teh dveh dal odstraniti. Šele na intervencijo pri dež. vladi sta bila Štefe in Pegan segnana z volišča. Obenem so bili poklicani orožniki, ki so zastražili B!eiweisovo cesto. Drmonstracije in spopadi. Med pol 12. in pol 2. je bilo najhuje. V tem času so volile tudi nune, proti katerim je ogorčeno občinstvo uprizorilo burne demonstracije. Štefe tova nesramnost je dala povod, da je bil Štefe šiloma od policije odveden v muzej, kjer je bil klerikalni volilni lokal. Takrat je nastal velik vihar. Klerikalci so stali za muzejsko ograjo, kakor šimpanzi v cvingerju — po obrazih so bili opicam prav podobni — se režali, psovali in metali pesek in kamnje ven. Množica, ki je pritisnila za Štcfe-tom in ga suvala, bi bila skoraj prišla čez ograjo. Vodja III. mestne šole uskok Cepuder je hitel za Štefetom, da je izgubil klobuk, in psoval občinstvo z barabami, za kar je bil tepen. Posebno je za ograjo divjal tisti Rus, ki je bil klerikalni kandidat, dasi je bil šele pred kratkim zaprt in je v konknrzu, torej nima volilne pravice. Nnne na volišča. Največje ogorčenje je pa med občinstvom vzbudilo to, da so se Ur-šulinke udeležile volitve. Z vstopom v samostan se odpove Uršulinka vsem posvetnim stvarem. Uršulinka ne sme nikoli samostana zapustiti. Še če ji oče in mati na smrtni postelji ležita, ne sme k njim. Starše mora pustiti umreti, no da bi se smela od njih posloviti, a v blatu političnih bojev se zdaj sme valjati. Tudi najbolj klerikalni ljudje so zaradi tega ogorčeni. Nune so se pripeljale v zaprtih fijakarjih v več oddelkih. Vsa žandermerija je bila na nogah in Ču-vala z bajoneti in puškami te nebeške neveste. Med občinstvom je nastal vihar. Urnebesni klici: »Fej, sram vas bodi!« »To so lepe Kristusove neveste!« »Fej, prisego ste prelomile!« »Pojdite na maškerado!« »Vi ne boste otrok poštenih staršev vzgajale!« — so doneli po celi Blci-weisovi cesti. In slišale so nuna še priimke, da jim bodo zveneli po uše- sih še dolgo. Tudi pri vhodu v samostan so ljudje pljuvali in s primernimi besedami izražali nunam svoje mnenje, tako tedaj, ko so se peljale na volišče, kakor tedaj, ko so se vračale. Demonstracija na Bleiweisovi cesti je bila velikanska. Orožniki so z bajoneti šli nad občinstvo in je razganjali in tekli so za demonstranti ]>o celi Knafljevi ulici in jih tudi nekaj prijeli. BJeiweisova cesta je bila od tedaj zaprta do večera. Samo volilke so mogle pasirati orožniški kordon, a v obližju je bilo vedno vse polno ljudstva; več ga je bilo, kakor kjerkoli drugje in vse je nestrpno čakalo izida volitev na tem volišču. Pred Mestnim domom. Posebna nasilstva so uganjali klerikalci pri Mestnem domu. Ze pred deseto uro so zasedli jubilejski most ter tam lovili posebno kmetske volilce, katere so potem z največjim nasiljem vlačili v Katoliško tiskarno ali pa na vrt Krischeve gostilne. Klerikalci sploh niso pustili nobenega volilca mimo Katoliške tiskarne po Kopitarjevi ulici. Napravili so pravcati kordon čez celo cesto. Ko so hoteli ustaviti brek, na katerem je sedelo kakih osem naprednih volilcev, jih je moral voznik z bičem nasekati, da so spustili konja. Obnašali so se kakor navadni cestni roparji. Eden n?jv. čjih nasiln žev je bil trafikant pred šenklavško cerkvijo Š o u k a 1, ki je pred Mestnim domom iztrgal nekemu kmetu glasovnico iz rok. Intervenirati je morala policija, ki bo celo zadevo ovadila sodišču. Vendar pa še ni miroval. Ko je policija spremila dotičnega kmeta na volišče v dvorano Mestnega doma, mu je Šou-kal sledil ter *jra direktno izpred komisije izvlekel ter ga tiral ven. Dr. Šusteršič je že začetkoma volitve pokazal svojo klerikalno pristranost. Ker je bil naval volilcev zelo velik in je bila postavljena ograja, so prihajali volilci po vrsti. Dr. Šusteršič je pa najprej hotel odpraviti klerikalne agitatorje ter je jemal njihove glasovnice čez ograjo. Seveda je vzbudilo to med ostalimi volilci velikansko ogorčenje, ki so glasno protestirali proti takemu ne-postavnemu postopanju. Ko so bile ob štirih volitve končane, so začeli posamezni klerikalci pred Krischevo gostilno napredno občinstvo dražiti. Provocirati so hoteli pretep. Posebno se je odlikoval neki Puc, katerega je morala policija opozoriti, naj miruje. Pred »Katoliško tiskarno« je bilo polno klerikalcev, ki so mimogredoČe naprednjake izzivali. Ker se je neki naprednjak tam slučajno ustavil, da si ogleda to divjaško počenjanje klerikalcev, so ga nahrulili c. kr. finančni koncipist Anton Svetek, c. kr. davčni oficial Maks Bradaška in pa famozni zlatar Debevec. Na vsak način so hoteli izzvati pretep, toda naprednjak ni reagiral na psovke teh neolikanih klerikalnih državnih uradnikov in sc je mirno oddaljil. V »Ljudskem domu« so imeli klerikalci na volišču svoj agitacijski lokal. Dr. Svigelj se je šel vsled tega pritožit na c. kr. vlado, ki se pa za to nepostavnost niti zmenila ni. Seveda če bi narodno - napredna stranka kaj takega napravila, bi vlada vse drugače postopala. In čeprav so imeli klerikalci v »Ljudskem domu« vse vhode in stopnice zastražene, sc vendar niso dali naši volilci preslepiti in so kot možje volili napredne kandidate. Glavna komisija. Vlada je imenovala dr. Šustcrsi-ča za načelnika glavne komisije. Razglasenje rezultatov posamičnih volilnih komisij je trajalo silno dolgo, ker so nekatere komisije tako mečkale in slabo poslovale, da je šele ob 10. zvečer glavna komisija dobila njihova sporočila. Pred »Mestnim domom« se je zbrala ogromna mno- žica, ki je čedalje l>olj naraščala in je bil naposled trg kar črn ljudi, zbranih je bilo več tisoč oseb. Tudi dvora na »Mestnega doma« je bila natlačeno polna. Seveda ni bilo v dvorani miru, saj so bili ljudje nervozni. Šusteršič pa bi bil vendar lahko krotil svojo jezo, da mu je lepi načrt, zavo jevati Ljubljano, splaval po vodi. Ves čas je hrulil zbrano občinstvo, ves čas je tulil, da bo dal vse zapreti, dasi ljudje niso drugega zahtevali, kakor da naj razločno in razumljivo razglaša rezultate. Med poslovanjem glavne komisije sta ob 9. uri zvečer }>očila dva strela. Najbrže so kje na gradu ustrelili iz možnarjev. Tedaj je med cbeiu-stvom pred »Mestnim domom« zavladao mnenje, da je izid razglašen in zaorili so oduševljeni klici »ZivioV-»Slava«. Šele ob polu 11. zvečer je bil definitivni rezultat razglašen. Klerikalci so se razkropili in sc poskrili. Narodno občinstvo pa je navdušeno krenilo v mesto, viharno kličoč »Smaga je naša!« Prva pot je bila na Breg pred hišo dr. Tavčarja- Občinstvu jc bSrta srčna potreba, izraziti naprednemu vojskovodji svoje simpatije. Na burne ovacije se je dr. Tavčar zahvalil z jedrnatim govorom, v katerem je pO udarjal zlasti to-le: Če nas sedaj niso premagali, ko je bilo vse proti nam. nas ne bodo nikoli. Z navdušenimi klici je množica krenila proti dež. dvorcu, kjer ji je prišla nasproti žandarmerija, na kar se je množica po nagovoru dr. Trillerja razšla z urne-besnimi klici: Zmaga je naša — na belo nedeljo je zmagala bela Ljub ljana. Volilna udeležba. Volitve se je udeležilo okrug 80% volilnih upravičencev, ako ošte-jemo tudi tiste, ki se jim volilne iskaznice niso mogli dostaviti. V I. raz redu jih je bilo prvotno vpisanih 1508 volilcev, glasovalo pa jih j<« 1328; v II. razredu je hilo prvotnu 3439 volilcev, glasovalo pa je 304S volilcev; v III. razredu je bilo vpisanih 9003 volilnih upravičencev, a volitve se jih je udeležilo 7554. V vseli treh razredih je bilo torej oddanih 11.930 glasovnic. Iz teh podatkov je razvidno, da se je vkljub volilni dolžnosti odtegnilo še razmeroma mnogo volilcev glasovanju. kanali. V Celju, 24. aprila. Resurrexit a mortuis — vstala je od mrtvih slovenska kmečka zve za. Še minuli teden je govoril dr. BenkoviČ na skupnem zaupnem shodu glede državnozborskih volitev v mestni skupini celjski v imenu »vseslovenske ljudske stranke« — na velikonočni ponedeljek pa ga je postavila že slovenska kmečka zveza aa kandidata. Kdo se še ne spominja na slavnostne članke mariborskega časopisja, ko se. je dne 17. olrt. 1901 \ ustanovila »enotna in skupna i>oI i -tična organizacija za vse slovenske pokrajine: »Vseslovenska ljudska stranka«. (»Str.« 119 ex 1909). In ravno tam se pravi dalje: Z ustanovitvijo vseslovenske organizacije bomo Slovenci dosegli vzor, ki so ga že leli prvi naši narodni boritelji, namreč Združeno Slovenijo v obliki skupne politiške (!) organizacije. Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo ustanovitev skupne politične organizacije za vse slovenske pokrajine, katere koristi ne bodemo uživali samo mi, ampak tudi naši zanamci.. . Štajerski Slovenci se bodo s svetim navdušenjem oprijeli zastave vseslovenske ljudske stranke. Padle so meje, ki so ločile Slovence v posameznih pokrajinah itd.« Pameten človek sicer pri nas že davno ve, da je stvar vedno ista, četudi farji spreminjajo ime svoje stranke kakor jim ravno kaže. Enkrat »vseslovenska ljudska stranka« in kričanje za združeno Slovenijo - — drugič zopet kmečka zveza. Eni kalini se vsedejo na eno, drugi na oru« ge limanice. V sedanjem volilnem boju pa je stvar tudi is drugih razlogov pikantna, »Koristi« te dolgotrajne »skupne slovenske politične organizacije« so bile za »Štajerske Slovence« očividno tako majhne, d% so se pred tednom dni z istim svetim navdušenjem poprijeli zastave slovenske kmečke zveze kakor 17. okt. 1909 zastave vseslovenske ljudske stranke. Gospodje imajo namreč grozno slabo vest. Niso se samo enkrat celo v klerikalni stranki slišali ostri glasovi, da se dado Štajerski klerikalni poslanci samo slepo in brezpogojno izrabljati dr. Susteršiču v boju proti slov. naprednjakom na Kranjskem, zlasti pa proti slovenski prestolnici Ljubljani. Ves vpliv naše klerikalne državnozborsfce delegacije je izrabljal dr. Šusteršič v ta namen in pa za pokrivanje ogromnih dolgov, ki so jih napravili ljubljanski klerikalni »gospodarji«. Na Štajersko ni prišlo niti na klerikalce za vinar dobička. In končno je res, da je dr. Šusteršič kot načelnik vseslovenske ljudske stranke v delegacijah grozovito zavozil: glasoval je za vladne predloge glede novih izdatkov za vojsko in mornarico, znašajo-čih nad 400 milijonov kron. Df. Šusteršič je s tem označil, da bodo njegovi vojšeaki šli v bodoči ljudski zbornici v boj za te vladne zahteve .. To pa je sitna reč vočigled ubostv,i in nazadovanju staj rsk ga kmetijstva, ki bi ne preneslo več novih dav kov, temveč hoče novih olajšav. In tako je došel n. pr. g. Roškar do tega, da v imenu »slovenske kmečke zveze« protestira v »Slov. Gospodarju« proti vojnim kreditom, za knterc se je dr. Šusteršič z dovoljenjem g. Roškarja, kot poslanca »vseslovenske ljudske stranke« že izjavil in jih celo označil za prenizke. Najdostojn<\jši človek bo rekel, da tako postopanje ni ničesar drugega ko komedijanstvo in politično sleparstvo. Torej slovenska kmečka zveza naj sedaj s privlačno silo svojega imena zopet pomaga vsaj za enkrat izpeljati zavoženi voz. Ko so jo ki ri-kalci ravno sedaj morali zopet za lase privleči v volilni boj. zato ni čuda, da so čisto zmešani. V »Slov. Gospodarju« imenujejo n. pr. kar na eni in isti strani enkrat dr. Koiošc-za predsednika te imaginarne politične organizacije, drugič pa zopet Roškarja. V Savinski dolini se hod-ponujal dr. Korošec kot »voditelj« slovenskih kmetov, v Slov. goricah pa g. Roškar. V »Slov. Gosp.« in :>Straži« je sploh v volilnih oklicih marsikaj zanimivega. Tako poroča -Straža«, da je v Celju priporočal g. Terglav (sicer s krvavečim src^m in skoro neverjetnim poniža van jem samega sebe) dr. Korršca kot »najsposobnejšega in najboljšega« v Savinski dolini. V Laškem trgu pa se hode vršil obenem s klerikalnim političnim shodom občni zbor klerikalne posojilnice in hranilnice . . . Vsa poročila o zborovanjih in vsa (naša, drugod priobčena) poročila o zakulisnih dogodkih pri postavljanju klerikalnih kandidatov kaž jr>,da se trudi doseči politično vodstvo na Sp. Štajerskem zopet le mala politikujo-ča klika duhovnikov in uskokov iz tabora narodnega razumnistva. Discipline je danes v klerikalnem taboru ravno toliko, kolikor je vzdržujejo mandati, nekatera koritca in fajmo-štri z najodurnejšim terorizmom. Narodna stranka je že izdala v Žalcu volilno geslo: v boj proti hudobnim jezikom, napuhu in terorizmu vodilne klerikalne politične klike! In dostavili še boiiemo: v boj proti političnemu komedijanstvu, ki ti ra na Dunaju vladi in političnemu bakšišu na ljubo naše ljudstvo v narodno in gospodarsko pogubo — doma pa mu ne zna ničesar drugega povedati o svojih »uspehih«, ko naštevati navidezne grehe — manjšine. Naprednjaki gremo na celi črti z navdušenjem in veseljem v boj: saj imamo čisto vest, lagati in slepiti nam ni treba nikogar. Politična kroniko. Zagrebški listi priobčujejo izjave o Wekerlejevih punktacijah. Ban dr. Tomašić je izjavil v nekem inter-vivu, da je vsled tega sprožil zadevo punktacij, da s pomočjo hrvaško-srb-ske koalicije konstatira dejansko stanje glede punktacij. Nikjer ni našel obveznih zapisnikov o teh pogajanjih. Koalicija naj se o zadevi pomeni s tistimi činitelji, ki so se s punk-tacijami obvezali in zahteva tozadevno izjavo takratnih članov ogrske vlade. V »Novem Listu« izjavlja poslanec Supilo, da je bil bivši podban dr. Nikolič, ki se je v imenu hrvačke vlade pogajal z ogrsko vlado, o celi zadevi že takrat poučen, ko so se vršila pogajanja o železničarski pragmatiki. Hrvaška vlada je bila že dne 3. maja 1907 oficijalno poučena o načrtu železničarske pragmatike in vendar je podban N. Nikolič dne 7. maja oficijalno objavil v uradnem listu pnnktacije, čeprav je bilo še takrat pričakovati, da prida med Hrvati in Ogrsko do ostrega konflikta. e * e Kompromis« v vprašanja vojaškega kazenskega procesa menda v Budimpešti ne bodo prav aelo nasprotovali. Vendar pa ostane ogrski ministrski predsednik na stališča, da se mora uvesti teritorijalni princip, in sicer na ta način, da pride na ogrskem ogrski državni jezik brezpogojno do nadvlade, vendar pa hoče sta- tuirati izjeme. V opozieijonalnih listih poročajo, da pride morda v vprašanju vojaškega kazenskega reda do particijelne krize. .......e O albanski vstaji poročajo iz Rima: Iz Podgorice brzojavljajo, da so bile turške čete pri Tuziju po dva-najsturnem boju popolnoma premagane. Število mrtvecev znaša 2000, ranjencev 700. — Pet bataljonov pehote je odšlo s strojnimi puškami pred tednom proti Gusinju. Ko so prekorakal 15 kilometrov, so jih ustavili vstaši iz Klementijevega plemena. Čete le težko dobivajo živila. Vstaši imajo pozicije, katerih se sploh ne more zavzeti. V par dnevih mora priti do odločilnega boja, ki naj omogoči, da bodo čete* lahko nadaljevale svojo pot. Črnogorska vlada je izdala na meji najostrejše odredbe. Mejne posadke so se brzojavno zvezale in preskrbele s sanitetnimi sredstvi. Komite albanskih ubežnikov podpira materijalno v Crno goro ubegle Malisore. Prebivalstvo v Podgorici simpatizira z albanskimi ubežniki. V mladoturški stranki morda vseeno ne bo prišlo do popolnega razdora. Glavno zborovanje je po peturni burni debati skoraj s^giasno sprejela vse zahteve konservativne frakcije. Zdravstveno stanje ruskega zunanjega ministra Sazonova je. zelo nevarno. Zdravniki so konstatirali težko tuberkulozo, tako da je malo upanja, da okreva. Zdravniki bodo najbrže v kratkem povedali resnico o njegovem zdravju, nakar bo Sazo-uov skoraj gotovo demisijonirj.1. Po najnovejših poročili pridejo kot njegovi nasledniki v poštev K o k o v -cev, S t o 1 y p i n ali pa Gore-m y k im. * Giede položaja na Maroškem so prepričani, da se pripravlja velika rrancoska ekspedicija. Nemčija bo zahtevala, da ostane alžirska pogodba brezpogojno v veljavi. Zadnja o/icijalna poročila, pravijo, iz Tan-gerja so precej pomirljiva. Nekateri usti so sicer poročali, da so vstaši zavzeli Fez, kar se pa dementuje. sio.ersno. Volilno gibanje na Štajerskem. Socijalisticni kandidat v volilnem okraju Laški trg - Sevnica-Brežice je Miha Cobal iz Zagorja. — V Gradcu kandidirajo neinški na-cijonalci v prvem okraju dr. Hof-manna - VVeilenhofa, v drugem okraju VVastiana, v tretjem okraju poštnega nadoiicijala \\ eiianua in v če trtem okraju ekspedijenta Južne železnice Burgstallerj . — V lipni-ško-ptujskem mestnem volilnem o k r a j u se je vnel hud boj med Vsenemcem Malikom in nemškim nacijonalcem R ter jem. V Lipnici pri Ptuju so St vršili sila burni volilni shodi, na katerih so' pa bili Rauterjevi pristaši v večini. Tudi Slovenci postavijo v tem volilnem okraju lastnega kandidata, ki bo združil nase lepo število glasov. To bo važno za eventualne ožje volitve. V konkurz je prišel trgovec g. Josip Prstec v Mariboru. Konkurzni komisar je svetnik višjega deželnega sodišča dr. G. VVokaun v Mariboru, začasni upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Karel Faleschini v Mariboru. Z mariborskega moškega učiteljišča. Naučno ministrstvo je dovolilo, da menjata službo gg. Matej Potočnik, profesor na mariborskem učiteljišču in Matej Pire, profesor na idrijski realki. Prvi pride v Idrijo, drugi v Maribor. S tem je znana afera na mariborskem učiteljišču končana. Od pošte. S 1. majem tek. leta se pridruži občino Borovce pri Ptuju poštnemu okolišu Moškanjci in izloči iz ptujskega poštnega okoliša. Drobne novice. V prsi je ustrelil kmečki fant Janez Vis* jak pri Sv. Miklavžu na Drav. polju zidarskega pomočnika Štefana Škr-bota in ga smrtnonevarno ranil. Ranjenca so spravili v mariborsko bolnišnico.— Z a p r 1 i so nekega Andreju Cebika od Sv. Trojice v Halozah, ker je osumljen, da je umoril svojo šeao. Z seno sta šivala v vodnem prepira. Umrl Je v Celju bivši klepar Anton čanc, star sedemdeset let. — Požar. Te dni je zažgal kmečki fant Mešnar na pašniku posestnika Marcela v Paureča nagrab-ljeno vejevje in grmovje. Ogenj se je po suhem travniku hitro razširil in osmodil okrog 4 orale pašnikov s mladim drevjem. Is St. Petra v Sav. dolini nam poročajo, da so nastale vsled absolutizma tamošnjega župnika Jančiča v klerikalni posojilnici velike zmede in prepiri. Sedaj še dvakrat ni bilo uradnega dneva. Vsa znamenja kažejo, da bodo v St. Petru župnika Jančiča kmalu vsi do zadnjega siti. Iz Žalca nam poročajo še dodatno k dogodkom na velikonočni ponedeljek, da je dobil gosp. Franjo Rob-lek iz Polzele brzojavko, v kateri ga 46 kmetov prosi, naj bi sprejel kandidaturo. Obenem izjavljajo kmetje, da se bodo z vsemi močmi potegovali za sijajno zmago gosp F. Robleka. KoroJko. Razpust nemške mestne godbe v Celovcu. Dne 15. aprila je prenehal poslovati v Celovcu takozvani »Or-chesterverein«. Razpustiti je moral torej tudi mestno godbo, katera je delovala skoraj 20 let. Igralcem se je to naznanilo obenem s 14dnevno odpovedjo. Samomor častniškega strežaja. V gošči na prostoru prejšnje tovarne za beljakovino pri Celovcu so našli obešenega topničarja 9. polka Ivana Moravca, ki je bil dodeljen nekemu stotniku kot strežnik. Samomor je povzročil baje strah pred kaznijo, ki ga je pričakoval radi prekoračenja lopusta. Pri njem so dobili slovensko pismo, katerega vsebina pa še ni znana. Nesreča na celovškem vojaškem . cžbališču. V torek se je ponesreči, na vežbališču poročnik pl. Heideghe ary. Ko je hotel zajahati konja, ga je ularil s kopitom po obrazu in mu prebi] nosno kost. Težko ranjenega >*u odpeljali z rešilnim vozom v tamo-snjo vojaško bolnišnico. Tatvina med delavci. Delavcema ftobišnjak in Rodi, ki delata pri železniškem podjetju »Holenia« v Št. Vidu na Glini, je ukradel neznan so-ielavec iz njihovega skupn« ga stanovanja v neki tamošnji gostilni za 60 rcn obleke. Gozdni požari so se ponavljali . zadnjih dneh nenavadno pogosto v »Hžnji okolici Beljaka. Posestvo je pogorelo. V bližini Spitala na Koroškem je pogorelo v -obuto celo posestvo Matije Mozerja imenovanega »Kohlengruber« zgore-M je popolnoma hiša z dvema gospodarskima poslopjema in vse orodje. Kišili so se z veliko težavo prebival-*i. Ponesrečil se ni nihče. Živino so meli k sreči na paši. Škoda veliko ;>resega zavarovalnino. Pnmorsuo Laski vandalizem. V Trebčah so ukradli zagrizeni Lah oni že tretjo kaži notno desko, ki jo je postavila tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva«. Zadnjo so odnesli i kolom vred. Neznan mrlič. Na cestnem tlaku v- Starem mestu v Trstu so našli v soboto ob 2. zjutraj nezavestnega ne-Kega 601etnega moža, delavskega itanu. Umrl je čez par ur v bolnici, zavedel se ni pred smrtjo nič. Divjega mačka je ustrelil gospod Franc Leban, učitelja v Trnovem, na občinskem lovu na Ravnici. Žival je izredno krasna, 1*20 m dolga in 5 kg težka. Nespametna šala. Iz Boršta v i stri se poroča, da je minoli ponedeljek večerni vlak, ki pride iz Herpelj, nenadoma ustavil sredi predora. Po -Uminutnera nestrpnem iskanju o vzroku so našli končno nekega možakarja, ki si je dovolil neumestno šalo in potegnil za vlakovo samozavorni-co. Položaj je bil mučen, popotniki jako preplašeni. Mož bo seveda za to nepremišljenost občutno kaznovan. Slepi potnik. »Llovdov« parnik »Enterpe« je pripiljal v Trst nekega Pavla Schulze iz Hala. Vtihotapil se je v Patrasu na parnik in se hotel skrivaj in zastonj pripeljati v Trst. Izročili so ga policiji, kjer je izjavil, da se ni mogel premagati in je hotel na vsak način po dveletni odsotnosti obiskati domovino. Ker ni imel denarja, si je hotel pa na ta način po* magati. Predrznost tržaških žepnih ta-tov. Neki mladi človek je stal na trgu Goldoni v Trstu in si ogledoval razne izložbe. Približa se, nič hudega slutečemu, žepni tat in mu izmakne z dovršeno spretnostjo is žepa denarnico. Tatvino je takoj opazil in zahteval imovino nazaj. Tatu pa ni zadostovalo, da bi bil s denarjem hitro pobegnil, marveč se je čutil še užaljenega in je ubogega okradenca s svojim tovarišem, ki je stal na preži, še pošteno nabil. Podoben slučaj se je pripetil nekemu Ivanu Tomaainu, kateremu sta tatova ukradla uro in ga vrhu tega še pretepla. Tatove so izsledili že tekom tistega popoldneva in jih izročili sodišču. Podaljšanje električne žeieaaiee v Trstu. Dolgoletni prepir tržaške občine z družbo električne cestne železnice radi zveza s tržaškimi kolodvori, se v kratkem poravna s tem, da vloži občina tozadevno vlogo sa koncesijoniranje teh delnih prog. Na to se prične takoj s nameravanim podaljšanjem proge. Tudi se izvrši v kratkem zveza trga Goldoni s pokopališčem. Trgovski pomorski promet. Došli »Lloydov« parnik »Euterpe« iz Grške, parnika »Ziehy« in »Tisza« parobrod ne družbe »Adrija« iz Marsilja z južnim sadjem in laški parnik »Ra-vena« z živinskimi krmili. Odplul pa je »Llovdov« osobni parnik »Achille« v Carigrad. Umrl je na Prošeku znan rodoljub Evgen Ravbar. Bil je član »Sokola« in več narodnih društev, ki so mu s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev priredili krasen pogreb. Nesreča pri delu. Na nekem Lloy-dovem parniku je padel v notranje prostore ladje 341etni delavec Josip Borbič. Vzrok je bil nezadostna razsvetljava pri delu. Ležal je pol ure nezavesten na tleh, nato pa je, ko je videl, da ni druge pomoči, splezal z najtežjo težavo na krov. Odtod so težko ranjenega prepeljali na lastno željo na njegovo stanovanje k Sv. Jakobu, kjer ima ženo in štiri otroke. Zdravniki upajo, da bode tekom enega meseca okreval. Pobegnil je tržaški trgovce Anton Mondello iz Sicilije. Imel je trgovino v Trstu ulica Torre bianca št. 15. Zapustil je 40 do 50 tisoč kron go-jufivega dolga. Policija je izdala ti-alico. Bratomor. 171etni Henrik Reinds-iik je živel v vednem prepiru s svojim bratom Klemenom, ki je mesar / ulici Aless. Volta, Bil je namreč apravljiv razuzdanec, kar mu je sta-ejši brat večkrat očital. Iz maš če vaga je sklenil, brata umoriti. Dobil ga je v petek popoldne na skupnem stanovanju, kjer stanujeta brata z osivelo materjo. Priglasil se je v sobo, vjer je starejši brat spal in ustrelil lanj dvakrat s samokresom. Zadel ara je v desne prsi in v levo sence, vendar rane niso smrtne. Zločinskega brata so zaprli. Slovo, slo o sla a! O srce slovensko pevaj> z vriskom znani čustva svoja, konec je skrbi morečih, konec ljutega je boja! Glej, zmagalko slavnoznano, kot nevesto glej — Ljubljano! V beli svileni opravi venec lavorjev na glavi___ Oni pa, ki so kričali, da jo bodo pokončali, zdaj sami so pokončani kakor črv, v tla poteptani. V prahu vsi 1 že na tleh, širni javnosti v zsmeh. Tebi pa o ljudstvo vrlo ki napredno si volilo, ki zavednostjo si svojo smrt črnuhom provzročilo, ki si vse moči napelo, da Ljubi j i no si otelo, da še bela bo ostala, da nad mestom plapolala še slovenska bo zastava tebi ljudstvo: »Slava slava«!!! Manica Romanova. v nedeljo 30. aprila. Pridite vsi pogledat! Dnevne vesti. + Is ženskega volišča. Volitev v liceju je stala pod vtisom klerikalne strahovlade. Na vseh drugih voliščih se je ravnalo po tem, da se v poslopju, kjer se voli, ne agitira. V licej pa so se pripodili Pegan, Stefe, Peganka in Štefulja, zadnja s tistimi mani-rami, ki se jih je privadila tedaj, ko je s Vettrom na Storžič hodila ter a tolpo nevolilk-cigararic zasedla stopnišče in volišče. Te babe so se obnašale kakor pijane prostitutke, so trgale našim volilkam legitimacije iz rok, jim zamenjavale kuverte, suvale naše dame, jih tikale in zmerjale. Zaman je bil vsak apel na mestno policijo, in opozoritev, da se v volilnem lokalu agitirati ne sme, je rodila na licu Lavtarja le surovi smehljaj! Nesramno pa je klerikalne razgrajače proteiiral policaj s št. 36. Istotako ironično se je smehljal mali Fink, ki pa je grozil vsakemu, kdor bi hotel nune fotografirati. Lepa policija to! Se le vsled intervencije pri baronu Schwarxu, so bile ciga-rarice in druge pijane babure, ki niso volilne pravice imele, pognane Is volišča. Kadar bo imel magistrat zopet volitev v svojih rokah, bodeta Lav ta r in Fink prepričana, da bo policija vsemu nasproti enako pravična in da bo storila svojo dolžnost. Tudi so eigararice-nevolilke prvič in zadnjič agitirale na voliščih! -f Blag predsednik volilni komisiji je bil Vencajs. Dasi zakon prepoveduje vsako agitacijo nevolilk, je z zadovoljstvom pustil razgrajati ci-gararice na svojem volišču. Ko se mu je pripeljala stara in slepa ženica ter ga prosila, da naj sprejme njeno glasovnico, se je poštenjak odrezal: če je slepa, bo še lažje čakala! To pa je storil ta poštenjak, ki je klerikalce drugače prav zelo protežiraj, le zategadelj, ker je bil sicer opravičenega mnenja, da bo slepa revica napredno volila. Slava takemu pobarvanemu kavalir ju. + Tukajšna protokolirana tvrd-ka Maver & Kom p., tovarna za papirne vreče, obstoji iz dveh družabnikov in sicer sta ista Apton Dečman in Emerik C. Mayer st. Oba družabnika imata pravico do samostojnih ukrepov. Tvrdka je tudi v trgovskem registru protokolirana in smo se mi sami prepričali, da ista še obstoji in da vsak družabnik zase lahko zastopa tvrdko. Predsednik volilne komisije dr. Majaron ja pa volilca za tvrdko Mayer & Eomp. g. Antona Deč-raana zavrnil, češ, da ni izkazano, ako je g. Dečman upravičen izvršiti volilno pravico za tvrdko Maver & Komp., akoravno mu je g. Dečman raztolmačil razmerje njega kot solastnika tvrdke in se tudi izkazal z volilno legitimacijo, katero bi sicer gotovo ne imel v rokah, da ni upravičen voliti za firmo Mayer & Komp. Tudi je vprašal g. Dečman g. dr. Ma-jarona, ako ga osebno pozna kot družabnika tvrdke Maver & Komp., kar je isti potrdil. Kljub temu pa volilna komisija g. Dečmana ni pripustila k volitvam, kar je po našem mnenju očividna krivica. Nato pa je prišel na volišče tudi stari g. Emerik C. May-er, šef tukajšne manufakturne trgovine I. C. Maver, in se je ta, akoravno ves bolan, tudi podal v ta boj. Pri komisiji je bil ta g. Mayer st. šef manufakturne tvrdke I. C. Maver, vprašan, kako razmerje je glede tvrdke Maver & Komp., in kakor g. dr. Majaron poroča, je g. Mayer st. komisiji nasproti izjavil, da firma Mayer & Komp. ne obstoji več. Kakor pa smo se prepričali, obstoji tvrdka Mayer & Komp. še kljub temu, da je prodala tovarno in bo ta tvrdka obstojala toliko časa, dokler ne bo izbrisana iz trgovskega registra G. Mayer st. je tedaj v tem slučaju vedno govoril neresnico in je celo volilno komisijo za nos vodil. Ako se zamore tako postopanje imenovati viteško, vredno enega prvih nemških kavalirjev v Ljubljani, prepuščamo sodbo javnosti. + Brat dr. Pegana — volilni slepar. Gojenec trgovske šole, Pegan, vreden brat klerikalnega deželnega odbornika, se je v svoji bedariji še bahal, da je pokradel cel kup liberalnih glasovnic in legitimacij in jih kazal v šoli svojemu kolegu. Ne glede na disciplinarne predpise, prepoveduje tako početje zakon. Priporočamo učenca Pegana prav toplo državnemu pravdništvu. -f Plakater Matelič Peter, obenem klerikalni kandidat, je na ne-postaven način agitiral za S. L. S. s tem, da je včeraj proti pogodbi na Hrvatskem trgu in drugod nalepil samo klerikalne volilne plakate. Ce je to napravil iz ljubezeni do tam stanujočega »profesorja« Dermastije ali v interesu in po naroČilu S. L. S., nam nič mar, glavno je, da je Matc-Hč dolozno kršil pogodbo glede nalep-lenja volilnih plakatov narodno-na-predne stranke. + Klerikalci so nazadovali v Ljubljani. če primerjamo zadnje državnozborske volitve in včerajšne občinske voliltve, moralo konstatirati, da so klerikalci v Ljubljani nazadovali. Kregar je dobil pri zadnjih državnozborskih volitvah 1526 glasov, dočim so klerikalci dobili včeraj v III. razredu 2471 glasov. Ce odštejemo od teh 546 ženskih glasov, jim preostaja 1925 glasov, od teh je pa približno 600 okoliških kmetov. Preostaja jim torej okroglih 1300 glasov, znači, da so klerjkalci v zadnjih Štirih letih nazadovali za več nego 200 glasov. Na drugi strani moramo pa konstatirati, da je narodno-na-predna stranka napredovala. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobila narodno-napredna stranka 2589 glasov, dočim jih je dobila včeraj v III. razredu 3266 in odštevši 504 ženskih glasov, torej 2762. In če vpo-števamo, da so volilci iz ljubljanske okolice zvečinoma klerikalni, tedaj smemo z vso smelostjo konstatirati, da je narodno-napredna stranka od zadnjih dežavnozborsklh volitev napredovala za okroglih 200 glasov. To je gotovo veselo znamenje. Ne smemo pa zaradi tega počivati, temveč z vsemi silami delati na to, da se naše vrste podvoje, ki bodo potem pomedle vse one klerikalne smeti, ki okužujejo našo belo Ljubljano. + Kje so dobili Neme! toUfco glasovi Nemei so dobili, kakor je ^^97 znano, v III. razredu 1018 glasov. To visoko Število je vsakogar presenetilo in vsakdo se je spraševal, od kod so Nemci vzeli toliko glasov. Uganka se je pojasnila, ko se je dognalo, da sa z Nemci glasovali vsi nemški socijalni demokrati in da so morali za nemške kandidate glasovati številni slovenski uslužbenci pri raznih nemških podjetjih. + Dr. Šusteršič — blamiran. Vlada je imenovala za načelnika glavne komisije dr. Šusteršiča. Naravno je, da postavi vlada v takem slučaju glavni komisiji na čelo tistega moža, v katerem je prepričana, da ime največ volilcev na svoji strani, da je voditelj večine. Vlada je bila trdno prepričana, da dobe klerikalci 24 mandatov, saj so jih klerikalci svojim volilcem sami toliko obetali. Dr. Šusteršič kot načelnik glavne komisije je moral razglasiti izid volitev. Vlada mu je hotela narediti posebno veselje, da bi on razglasil zmago klerikalne stranke. In Šusteršič se je tega tudi res veselil med volitvijo in zafrkaval naprednjake, da bodo dobili 16 mandatov. A končno so na-prednjaki dobili 23 mandatov, klerikalci pa samo 14 in dr. Šusteršič je moral podpisati lepake, s katerimi naznanja, da je bila njegova stranka tepena in da so zmagali napredujaki. + Klerikalne agitacije. Zjutraj, komaj da so odprli prostore ženskih volišč na liceju, se je vsulo notri vse polno žensk, ki nimajo volilne pravice. Zasedle so vse prostore, da se napredne volilke 6e ganiti niso mogle. Za narodno - napredno stranko so agitirale samo volilke, za klerikalno stranko pa samo ženske, ki sploh nimajo volilno pravico. Te klerik:ilne iske :>o divjale, da je groza. Prave turije! Gospo dr. Tavčarjevo so suva. le v hrbet, ji trgali obleko in jo psovale z najgrjimi besedami, kakršnih je zmožna samo najbolj surova bab-nica. Tudi lopovščine so uganjale te klerikalke. Prišla je neka volilka in poznavajoč gospo dr. Tavčarjevo, jo je vprašala, pri kateri izmed treh ženskih komisij da bo volila. Gospa dr. Tavčarjeva je imela svoje volilne papirje v rokah in je pogledala na legitimacijo vprašujoče volilke da bere, kje da mora volilka voliti. V tistem trenotku so klerikalne ženske iztrgale gospe dr. Tavčarjevi vse papirje iz rok, potem pa so te kanal je zagnale krik »Gospa dr. Tavčarjeva trga glasovnice.« Na to npsramno lo-povstvo je gospa dr. Tavčarjeva poklicala stražnika in zahtevala, da se dožene, kdo to trdi, da bo dotičnico tožila. A tedaj so se klerikalne ženske hitro potuhnile in nobena ni hotela nič več vedeti. -f Požrtvovalnosti čast! D:i je včerajšnji roparski napad na Ljubljano s strani klerikalno - nemške strani rodil elementaren odpor še celo tam, kjer izgubi celo volilna dolžnost svojo pravico nam kažeta samo iz XII. volišča dva vzgl dna slučaja. Tako se je g. e. kr. cesarski svetnik Iv. M u r n i k , ki vsled težke bolezni ne more hoditi, dal prinesti v volilni lokal in enako je dal sijajen vzgled zvestobe in požrtvovalnosti za narodno - napredno stranko odlični someščan J., ki so ga, kljubu bolezni, na njegovo željo prinesli na volišče. -f- Dtželni muzej — politična spelnnka. Klerikalci so se utaborili v deželnem muzeju in so ta znanstveni zavod spremenili v politično špe-lunko. Odprli so včeraj tudi dvorano za starine in zbirko starin pomnožili za nekaj zanimivih eksemplarjev. Postavili so notri Medenovo gospodično, Uršo Strah in še nekaj takih žensk. + Flečkajnar na ženskem volišču. Na žensko volišče je prišel tudi neki flečkajnar in hotel tam prif1igo-vati, seveda so kutarja hitro stran spravili in ga poslali nazaj v klošter. Ce mu ie skušnjave ne dajo mira, ni treba, da bi na dan volitve hodil nadlegovat ljudi. Na dveh voliščih sam bil: na Co em grabnu« in v I. gimnaziji. Kaki razloček! Tam predsednik volilne komisije dr. Tavčar, tukaj svetnik Fran Detela. Tam vsoren red« tukaj grozen nerad. Dr. Tavčar glasno bere ime in številko voliloa in člani komisije točno sledijo s svojim delom. Svetnik Detela slabo vidi, težko bere in le polglasno, takorekoč na uho zapisnikarjem narekava generalije volilca. Delo gre le počasi od rok. Voliloi se dren a jo, drug drugega odrivajo, kritizirajo skrajno pomanjkljive odredbe, stražniki skušajo z lepa in s strogostjo napraviti red — pa zaman. + Fej, kmečki hudič. Ko je včeraj gdč. Manica Romanova pred mestnim dekliškim licejem z drugimi damami vred pridno agitirala in apelirala zlasti na svoje šentviške rojake, je neka klerikalna gospa — ime iz usmiljenja zamolčimo — vsa divja zar jula nad njo: »Fej kmečki hudič!« Zares lepa katoliška olika. + Imenovanje. Prvi mestni komisar g. Albin Semen je imenovan za predsednika in obenem računovodja c. kr. merosodnega urada v Ljubljani. — Umrla je v Ljubljani na Mir-ju št. 6 ga. Barbara M e t e v, rojena Tome, stara 85 let. P. v m.! Ponesrečeni vajenec. Al. Permo-zar ldietnj vajenee kijučavnič: rskega mojstra Ivana Meleta v Cerknici se .je približal v neprevidnosti med delom motorju, ki ga je zgrabil za desno nogo in ga vrg 1 v zrak. Z .mil si ie nogo in dobil hude poškod e na glavi in na rokah. Napad na cesti. 331etnega dninarja Franceta Stareta so pr d kratkim napadli na cesti blizo Tržiča kmečki fantje, ga vrgli ob tla in brez vsekegi povoda tolkli in bili s karrni in nogami. Med drugimi precej težkimi poškodbami ima zlomljeno tudi eno rebro. B-sni ponočnjaki. Pred kratkim so prišli pred predilnico v Litiji pi-ajni delavci ter začel tam vpiti ter zmerjati tovariše, ki so bili pri nočni delu.Lomili so tovar ško ograjo in metali kole in kame; je skozi okna. Škoda, ki so jo napravili znaša nad 150 K. Anton Hočevar je že v Novem Tiiestu. Koliko se je u tb lo o t »m, ali bodo Antona Hočevarja dobili v Novo mesto ali, ali ga bodo izročili ali ne in ali ni morda kaka druga oseba prijeta mesto Hočevarja. V Novem mestu smo letali radovedneži že tri •edne k vsrkemu vliku, k: je doš 1 iz Ljubljane. Med ljudstvom je venomer šušte lo: danes ga pripeljejo, nocoj pride. In zopet smo romali trn moma na kolodvor — gledat na uro. Hgiba-lo se je semintja, nihče ni vedel nič gotovega. Danes 23. t. m. smo videli neko zasebno zaprto koč:jo drdrati proti kolodvoru, v kateri se je peljala nesrečna Hočevar jeva gospa. Bili smo prepričani, da zdaj mora p*Hti Hcčevar. pa ga zopet ni bilo. Mislili smo, da je šel voz prav v Ljubljano ponj. Ko pa smo okoli polimne sedeli pri kocilu, se je prip~lj°l v tem z^pr-*em vozu preiskovalni sodnik K. s Hočevarjem in zavil k okrožnemu sn-diščn. Pripeljal se je na brže 5 Ponikve. Slavček je tu. V Rogovem gozdu nri Novem mestu je zapH elavček «vojo n ilo pesem že dne 17. t. m. na velikonočni ponedeljek. Pač zelo zgo--*en gost za naš° kraje in po prnvknr skopnelem sn^gu. Pa tudi kukavica se ie zečela dne 19. aprila osrlašati in sicer višje gori pod Gorjanci, kjer so bukve Pre:e ozelenele nego v dolini. Opozorilo. V kine^,otoeTafu »Ideal<' e gra 8*mo d^res do 7. ure krasna slika iz Dantejeve »Nebe- ške komedije«. — Pekel, ob 7., 8. in 9. zvečer pa vrlo učinkovita drama »Dvojna Ijubeaen«, seveda poleg več lepih drugih točk. Zblaam* la ja. V petek je prišla v nek tukajšnji hotel neka neznana ženska ter tam prenočila. Ko so jo v soboto poklicali za odhod, je sedela v postelji in so se ji pokazali znaki blaznosti, ker ni hotela ničesar govoriti in viivati, je bil poklican uradni zdravnik, kateremu je rekla, da je Marija Hribarjeva iz Loža ter, da je oddala svojega 18mesečnega otroka v bolnišnico, sama pa da ne gre domov, marveč gre rajši v Ameriko, potem pa je zopet območala. Zdravnik mestni fizik g. dr. Krajec je nato odredil, da so jo prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. S ceste. Snoči je po Marijinem trgu nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je s kolesom zadel in podrl kamnoseka Alojzija Seravali-ja, kateri se je pri padcu nad desnim očesom telesno poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 15 Hrvatov. V Heb jih je šlo 72, v Solnograd 14, v Hallein 13, v Št. Vid c h Glini 17, v Belak 10, v Ino-most pa 10. Izgubljeno in najdeno. Šivilja g. Avg| sta Plotzkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in svilnatimi trakovi. — Ga. Marija Đula r j? va je izgubila zlat obroček. — Šolska učenka Marija Vovsova je izgubila zlato pleteno zapestnico. Ga. Viljemina Bamberrova je izgubila zavitek svile. — Dijak Karel Ravnikar je našel zlate naočnike. — Prodajalka gilč. Roza Hočevarj^va je na šla zavitek svile. — Kontoristka Marica Bemčev/n je izgubila zlato žensko uro s srebrno verižico. Telefonska in brzojavna Ljubljanske občinske volitve ln slovenska javnost. Metlika, 24. aprila. Z veseljem pozdravljamo zmago narodno napredne stranke pri občinskih volitvah. — Mesto Metlika. Metlika, 24. aprila. Živela bela Ljubljana Napredne Metličanke. Krško, 24. aprila. Slava beli Ljubljani in zavednim naprednim volilcem. —|Ulepič. Metlika, 24. aprila. Živela v naprednih rokah se nahajajoča bela Ljubljana. — Metliški .Sokol* in „ Čitalnica Metlika 24. aprila. Z vami se vesele zmage — metliški meščan je. Radeče 24. aprila. Z navdušenjem pozdravljamo nar. napredno stranko, ki je navzlic klerikalno-nemški zvezi iz vo je v.da zmago. Živela napredna ideja, živela napredna bela Ljunljana. — Radeški naprednjaki. Travnik 24. aprila. Slava zavednemu narodnemn meščanstvu! Neizprosen boj izdajalcem lastne krvi ter neustrašno naprej po poti do zmage na vsi črti za potoške narodnjake — Ivan Rus. Zagreb 24. aprila. Živeli slovenski narodni stebri naše bele Ljubljane. Slava vam, da ste očuvali srce Slovenije klerikalnega nasilja. — Slovensko društvo .Lipa". * 14. Dunaj, 24. aprila. »Reichsgesetz-blatt«, ki je danes izšel, prinaša novo naredbo potom § 14., in sicer zadeva ta naredba alkoholni kontingent, ki se določi na podlagi zakona od dne 8. avgusta 1908 do leta 1911. Izvedba tega zakona je bila poverjena finančnemu ministru. Breitenfeld t Co. Praga, 24. aprila. Češka delniška družba Breitenfeld & Co., ki dela z delniško glavnico 10 milijonov kron, izkazuje v preteklem letu čisti dobiček poldrugega milijona. Delniška družba za izdelovanje strojev je sklenila izplačati 12% dividendo. Cesarjevo prehlajenje. Dunaj, 24. aprila. Tudi včeraj je bilo cesarjevo zdravje zelo zadovoljivo. Prehlajenje je malone popolnoma odpravljeno. Brambni zakon. - Dunaj, 24. aprila. Ogrski ministrski predsednik Khuen je prišel včeraj ob 7. zjutraj na Dunaj. Ob 10. dopoldan je imel dolgo konferenco z avstrijskim predsednikom Biener-thom, ki se je tikala brambnega zakona. Khuen je Bienerthu sporočil sklepe ogrskega ministrskega sveta. Ob pol 2. popoldne je bil Khuen sprejet od cesarja v posebni avdijenci pri cesarju v Schonbrunu, v kateri je tudi poročal o sklepih ogrskega ministrskega sveta. Avdijenca je trajala tričetrt ure. Na cesarjevo povelje ostane Khuen še nekaj časa na Dunaju. V merodajnih krogih upajo, da dosežejo še ugodno rešitev brambnega zakona. Dunaj, 24. aprila. Danes ob 10. dopoldne je sprejel cesar v posebni avdijenci avstrijskega ministrskega predsednika Bienertha, ob pol 12. pa je bil sprejet v drugi avdijenci ogrski ministrski predsednik Khuen. Grof Forgach. Dunaj, 24. aprila. Kakor se splošno sodi, bo vstopil grof Forgach, ko pride na Dunaj, v zunanje ministrstvo. Demisija srbskega zunanjega ministra. Belgrad, 24. aprila. Vsled hudih napadov opozicionalnib listov na zunanjega ministra Milovanoviča, hoče ta podati v sredo svojo demisijo. Opo-zieionalni listi so Milovanoviča napadli zlasti zaradi tega, ker je dal svoje privoljenje, da 6e kralj Peter pelje v Budimpešto. Srbski poslanik v Sofiji. Belgrad, 24. aprila. Srbska vlada namerava poslati sekcijskega šefa v zunanjem ministrstvu Spalajkoviča v najkrajšem času za poslanika v Sofijo. Nevarnost na Vzhodu. Petrograd, 24. aprila. Na Kitajskem in v Mandžuriji se pripravljajo resne stvari. Kitajska se resno pripravlja na vojno z Rusijo in Japonsko. Povsod se širi boksersko gibanje, ki je zavzelo že zelo velike dimenzije. V Mandžuriji je opažati zelo veliko gibanje proti Rusiji. Petrograd, 24. aprila. Kitajsko-amerikanska pogodba je naperjena naravnost proti Rusiji in Japonski. Mednarodna fotografska razstava, Rim, 24. aprila. Danes dopoldne je bila tu otvorjena prva mednarodna razstava za umetne fotografije. Velika železniška nesreča. London, 24. aprila. Iz Capstadta javljajo, da je osebni vlak, v katerem je bilo nad 50 potnipov, skočil iz tira in padel z mostu v neki 210 čevljev globok kamenit prepad, 32 potnikov je bilo nad 50 potnikov, skočil iz tira težko ranjenih, samo 2 potnika sploh ranjena nista bila. Vozovi so bili po-polnomi razbiti, pri padcu so se v zraku prekucavali in z vso silo večkrat zadeli ob ostre skale. Položaj v Maroku. Madrid, 24. aprila. Kakor poročajo iz Tangera, se vest o zavzetju mesta Fez po vstaših ne potrjuje. Vstaši so pač zavzeli mesto Mehine in se polastili ondotne palače. Mesto so izropali in vse uradnike sultana Mulej Hafida odstavili. Berolin, 24. aprila. Vesti o za* vzetju mesta Fez se ne potrjujejo. Casablanca, 24. aprila. Francoske čete se zbirajo pod poveljstvom poveljnika Kimona in so namenjene, da korakajo proti mestu Rabat. Pariz, 24. aprila. Francoske vojne čete, ki so namenjene v ozemlje Šanha, bodo štele 10.000 mož. Pariz, 24. aprila. »Matin« pe-udarja, da ojačenje francoskih čet v Maroku nima drugga namena, kakor varovati koloniste in jim priskočiti na pomoč. Francija noče zavzeti nobenega dela Maroka in bodo vojaki zapustili mesto Fez, čim so napravili mir in red. London, 24. aprila. V nasprotju z »Matinovo« trditvijo poudarja »Mor-ning post«, da je popolno razdelitev*; Maroka le še vprašanje par dni. Francija zavzame baje vso deželo med Casablanco in Alžirom, Nemčija si ustanovi veliko postajališče zri piemog in zasede svet okrog Mane-sovih poseatev, Španija zasede otoke in del obrežja, Velika Britanija pa mesto Tanger in vso okolico. Vstaja v Mehiki. New York, 24. aprila. Med vstaš-kiini vodji in vladnim zastopnikom v Mehiki so se začela pogajanja. Dogovorili so petdnevno premirje. Mirovna pogajanja se bodo takoj začela. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Žitno eene v Budimpešti Dne 22. aprila 1911. Termin. Pšenic« za april 1911. . Pšenica za maj 1911 ■ » oktober 1911. R2 za april 1911 ... R2 za oktober 1911 . . Koruza za maj ni k 1911 . Koruza za juli 1910 . . Oves za april 1911 . . » » maj 1911 . . Oves za oktober 1911 . Efekti«. Neizpremenjeno. za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg za 50 kg 12 92 12*44 11-47 9 89 898 6% 642 1101 987 790 Heteorolositno porofllo. aprila | Cas opazovan ja Stanje barometra T mm s» =* 22 ** > c K Nebo 22 » 2. pop. 9. zv. 745-5 7449 207 14-3 p. m. szah. pol. oblač brezvetr.! jasno 23. 7. zj. 74^0 73 si. jug brezoble. n 2. pop. 9.zv. 739*4 737-7 216 151 si. jvzh. brezvetr. del. oblač. jasno 24 7.zj. 736*1 7-4 ... del. oblač. Srednja predvčerajšnja temperatura 16*6*, norm. 10 8° in včerajšnja 14 7°, norm. 11-G0. Padavina v 24 urah 0 0 mm in 00 mm edina slovanska ura za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana || r,.ffnnf Ljubljana Mestni trj II. jUlIUcI Sv. Petra cesta Izid volitve v občinski svet. f i. ii. m. iv. v. vi. vii. vin. ix. x. xi. xii. xiii. xiv. xv. xvi. xvii. xviii. xix. Volišče Hasovfiic ji kili I i t 04 reljanib flasmic priprt rta*i 1 Mestni dekliški licej (volišče za ženske) pp f» »1 Hotel „Ilirija" I. drž. gimnazija . . U. državna gimnazija »Rokodelski dom* . Hotel .Union". . . ti »p pp 19 ?» _ Št Jakobska šola......... . . « »» ft ••••••••••• Šola na ledini............ „Narodni dom" . . .Mestni dom* . . . Šola" na Cojzovi cesti pp »i »» »Ljudski dom* pp Skupaj 113 43 37 32 133 60 43 29 120 46 46 , 28 91 54 22 14 70 31 23 15 55 20 17 17 65 38 13 13 69 31 24 10 t>6 30 19 16 34 12 13 9 50 28 12 10 58 23 19 13^ 77 35 28 10 31 14 7 9 69 3d 13 - 22 76 38 25 11 54 31 13 9 48 22 «13 13 49 22 20 6 1328 61l 407 286 1 1 1 1 1 1 4 1 3 4 1 1 2 1 1 I — t M ■ M. m-i N ftljaTnik fbsotiic pripisi' (tonit ji Min N valjanih flašom pripala stmki i 1 i i i i } a preiti ! i 1 i 1 I - 258 86 128 32 12 1 422 149 176 79 18 1 — 281 106 132 36 7 - 485 197 190 87 11 M — 273 100 125 43 5 441 158 180 91 12 i — 202 99 60 34 9 514 233 149 65 67 1 _ 179 78 73 21 7 — 427 170 154 48 55 1 _ 153 ! 65 42 37 9 455 180 134 79 62 _ 134 ! 62 52 17 3 404 184 123 50 47 173 I 89 56 24 4 470 213 150 54 53 mmm 135 79 37 16 3 — 386 180 117 40 49 mmm 112 49 32 .0 1 ! <— 270 110 78 55 27 mmm, 119 57 48 13 1 — 364 178 116 30 40 mmm 125 69 39 5 2 371 161 122 42 46 mmm. 168 88 56 18 6 490 226 159 41 64 mmm. 101 54 24 21 2 274 132 71 40 31 imtm 135 55 43 33 4 376 170 99 66 41 2 177 80 69 16 12 486 215 160 40 71 ' — 97 47 28 19 3 1 259 123 69 34 33 1 - 108 53 28 24 3 mm* 327 149 95 54 29 1 - 118 i 54 49 9 6 —p 333 138 * 129 23 43 1 ' 3048 1370 1121 45* »j i 5 7554 3266 2471 1018 799 Nizhe cene! Novosti BniAfiklnrBesfl Zahtevolte vzcce! ... IMtoi ... • • Ma^juaa, • « smamn mat. VHMC UVUAV3D. Hlod msnutabturist z večletno prakso veŠč slovenskega, nemškega, italijanskega in HrvaŠkega jezika želi dobiti slnibe. 1478 Cenjene ponudbe pod „Vestenf< it 380, poštno leteče« Jesenice. Učiteljica išče čez počitnice mesto za spremstvo ali družbo k otrokom. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „15. julija". 1477 za polovico nabavne cene. Vpraša se: Gramofon atelije A. RASBERGEB, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1464 Trnovski sorti dobro izurjen v mešani stroki želi pre-meniti takoj službo. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 1470 Išče se služba v kako vilo ali pa navadno hišo za mesec avgust« Ponudbe pod „hišnik" na uprav. »Slovenskega Naroda,« 1430 ki ji je kij ležeče nt zdravem negovanja kože, zlasti ki hoče odpraviti pege kakor tudi dobiti in ohraniti nežno mehko kožo se nraiva le z 491 lilijinim mlečnim mi-Roiud po 80 v se dobi lora s konjičkom v vseh lekarnah drotjerijan (Znamka lesen konjiček), in trgovinah s parfumi. Beromann in Komp., Delil a. L Dragotin Jurtnan Ljubljana, Šelenburgova ulica št. I na Starem trgu št. 30 s: je kakor navadno ss vso noč odprta. Za obilen obisk se priporočata Leon in Fanf Pogačnik. ponudbeni razpis. V tonski vojašnici (Noialnvi) v Ljubljani se s 1. julijem t. 1. odda na eno do tri leta. Reflektanti naj vložijo ponudbe poveljstvu 5. dratjonskofa polka v Gorici tlo i. Junija t L PojasnUa za pogodbo pri omenje-1482 nem poveljstvu. Vetji ranili dolis žgane, rttt Zanesljiv ▼ Ljubljani. 1226 Stanovanja z i ali 2 sobama se oddajo na Poljanski cesti št 68 in na Fredevice m selU. 1480 Istotam se Odda tudi moderno urejena 14?0 pekarija ~W in veliko transito skladišče ter dve kleti Elija Predeč, Ljuljano. i eventualno tudi 1479 hišnica sama se sirelie takoj ali s 15. majem. Prednost imajo on , brez otrok. Vprašati pri Filipu Supanftita, mestni stavbni*, LjuMjana, Subicova ulica štev. 5. Specijalna trgovina 11 izbranimi nariii Ljnoljna, Duoijska culi 12. t Mmm M. 667 Za obila naročilo se priporoča OTILIJA BRAČKO. veleprinna, najboljše kakovosti, rume-nomesnat 1447 semenski in jedilni odda po nizki toni v vsaki množini tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. ^Tvg. Jomažič v fjubljani. Spretno 1469 prodajalko z večletno prakso v papirni ali galanterijski stroki sprejme L. liMMi Ljubljana, Prešernova i 3. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črn O dalmatinsko vino 233 najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450. Br. Novakovič, Ljubljana. NAZNANILO. ,UNDERWOOD' Usojam se p. n. občinstvo ter cenj svoje odiSlovenskega Naroda«. 1360 Rheuma \mm\ Protin —j Ischias o Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko Puch 1911" Gtvorjeno od 1. aprila do 1. novembra. Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. 1. septembra do 1. junija 25 % znižanje. Čudoviti zdravilni uspehi. Radioaktivna termalna kopel 33-44° Celsijo. Krapinske Toplice Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb. Hrvaško (Hrvaška Švica). Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, fango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni naslov samo : Krapinske Toplice, Hrvaško. Zdraviliški dom. 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov. Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 29 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 10. uri 24 min dopoldne in ob 4. uri 11 min. popoldne. 1. maja do 1. oktobri. Dražba slik. Hotel Union. V torek, 25. aprila ob 10.(top. in ob 2 v. popoldne se bode po naročilu Curikovih dedičev vseh razstavljenih 180 oljnatih slik ■— •----- -------- m Slike so do nedelje zvečer razstavljene v ogled. —— Katalogi se na željo dopošljejo. —— Dražbeno vodstvo. 1441 pn f r. Čutno, tr9.m v £jubljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Rasnih snassk kolesa o« K lie-— naprej vedno v salofl. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschi//. M za težnje t stnjei brezplačno. ^ Ceniki lasten) In psitnlne prsate. Edino zastopstvo za Kranjsko! ~W HaaaaaaaanaaaanV aaaaanaaanaanaaaManaSni Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. -----■. Stritarjeva ulioa štev. 2.['.[[[ •' ' ■•«•«■»»* *•»* eio.ooo kr... Pssrssslss v Spljsta, Celovca, Trsta, Sarajevu is OorieL Sprejeta vlofc 01 kajake to m tcbB ntu ttr jtt ebratoje ol ss f*fe po fena "^tr D«lfii*k* «l»wwle« K JCtpoje is prosaja sre&e ni vrednostne papirje vseh vrst [2 JO po oncvtoi konto. FF F6 39 6FW 822914 43 81 D3C B2A C8B