1 štev. V Kranju, 3. januarja ^903. IV. leto. GoROoec Foliliccn in gespoáarstó list. Vabilo na naročbo, «GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča sc list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kako smo postali liberalci? Mnogim ljudem prihaja pogosto na misel: Čemu je boj med klerikalci in liberalci. Te misli rojijo po glavi takim ljudem, ki so miroljubni ali pa ne poznajo vzroka, zakaj hočejo klerikalci z vsemi mogočimi pripomočki uničiti takoimenovane liberalce. Nekateri se sklicujejo na tiste stare dobre čase, ko še ni bilo tega« boja ter so živeli sedanji liberalci in klerikalci lepo v miru in lepi slogi. V mnogih ozirih bi bilo res boljše, ko bi ne bilo tega boja, zanikati pa se tudi ne da potreba tega boja v večjih rečeh. V čem pa tiči vzrok, da se je ta boj sploh pričel? Kdor opazuje ta boj od njegovega začetka do danes, mora priznati, da je vzrok temu vladeželjnost duhovščine (posebno mlajše) in pa koristolovstvo nekaterih posvetnjakov, ki s hinavsko pobožnostjo iščejo svojemu žepu — dohodkov. Rekli smo vladeželjnost duhovščine. Duhovnik je služabnik božji in naslednik Kristusov in ima v tem svojo jedi no službo, za katero je sploh med ljudstvom. Kot služabnik božji imel bi živeti izgledno po naukih božjih tudi sam in ne samo oznanjevati teh naukov. Kot Kristusov naslednik mogel bi izkušati, da se ravna po njegovih besedah in tudi po njegovem izgledu v življenju. Ali pa je tudi tako? Ce nečemo biti hinavski moramo zanikati, da ni. Kristus je živel skromno in priprosto. On je ljubil vse svoje prijatelje in sovražnike in je ljubil resnico ter sovražil hinavščino. Tudi se ni hotel brigati za posvetne reči, ko je sam povedal: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kristus je tudi ločil cerkev od države in priznal to svojo voljo, rekoč: Dajte Bogu, kar je božjega; cesarju, kar je cesarjevega! In še mnogo in mnogo nam je znanega iz življenja ter besed Kristusa, ki je želel, da bi bili tudi njegovi nasledniki taki ali vsaj posnemovalci njegovi. Kaj pa vidimo pri večini današnje duhovščine? Res, da mašujejo, izpovedujejo in pridigujejo. Toda, kolik razloček med njimi in Kristusom. Večina izmed njih hrepeni po oblasti in mogočnosti v posvetnih rečeh nad drugimi. Oni se vtikajo v zadeve moža in žene, družine in države. Pri tem pa ravnajo prav zoper nauke Kri- stusa. Ljudje, ki nimajo zavezanih oči in se nt boje izpovedati svojih prostih misli, začeli so spominjati duhovnike, naj se drže svojega poklica in puste posvetne reči drugim ljudem, ki se razumejo na to. To je bilo že dovolj nekaterim duhovnikom, ki so videli, da jim od takih nepokornežev preti izguba komandiranja v vseh rečeh. Zakaj oni niso zadovoljni s tem, kar jim vsak pripusti, da imajo v cerkvenih rečeh prvo in najvišjo oblast, ampak oni hočejo, da je ljudstvo od njih odvisno tudi v vseh posvetnih rečeh. Ker pa nikjer ni zapisano, in tudi Kristus ni nikdar učil, da naj se njegovi nasledniki pehajo za nadvlado nad drugimi stanem, zato so pogumni možje začeti očitno zavračati duhovnike, naj puste druge posvetne stanove v miru in naj le opravljajo bogoslužno dolžnost, da jih bodo vseeno vsi ljudje spoštovali in tudi poslušali v pametnih rečeh. Taki pogumni možje so bili prosto- ali svobodoljubni (kar je vsak pameten človek), zato so jim dali duhovniki ime svobodnjaki ali latinsko povedano: liberalci. Začel se je potem boj. Duhovniki so spoznali, da imajo ti liberalci prav in da bodo sčasoma tudi najbolj zabiti ljudje ravno tako zahtevali, naj se duhovnik ne meša med posvetnost. Začeli so zato liberalcem reči brezverci. Tak brezverec postane lahko vsak, kdor ne pritrdi duhovniku vsega. Duhovniki so uvideli dalje, da se množi število tistih, ki prav dajo liberalcem, zato so začeli proti tem boj na dva načina. Prvi je bil: Oškodovati vse liberalce z njegovimi družinami vred, da bi obubožali. Drugi je bil: Ljudi odvračati od njih in jih zato plašiti z vero. Xonec . . . Letovišče Medvode. Prejeli smo naslednji dopis: Vsak domačin mora z zadovoljstvom beležiti, da se pri nas na Kranjskem obisk tujcev od leta do leta bolj množi in da prihaja čimdalje več ljudi k nam na letovišča. Vsakdo ve, da je to važno iz denarnih ozirov, ker ti ljudje puste mnogo denarja med našim ljudstvom; važno je pa tudi radi tega, ker spoznavajo tujci na lastne oči naš narod in se lahko prepričajo, da ni tako barbarski in malovreden, kakor ga radi slikajo naši narodni nasprotniki. Da pa ne dohaja še več gostov v našo deželo, je gotovo to vzrok, da naše ljudstvo še vedno ne ve dovolj ceniti vrednosti pohajanja tujcev v naše kraje in vobče še premalo skrbi, da bi dobili letoviščarji toliko udobnosti, da bi jim bilo bivanje med nami potrebno. Zato nas veseli, ako zapazimo tudi 2 na tem polju napredek in z veseljem bomo zabeležili na tem polju vsak pojav, ki pospešuje obisk inozemcev v nase kraje. V Medvodah, dve postaji od Ljubljane, je v tej zadevi jako podvzeten in delaven g. Fran Jarc. Priredil je lansko leto na zimo mnogo jako udobnih stanovanj, katere je opravil z vsemi potrebnimi stvarmi. Večina stanovanj ima po dve sobi s kuhinjo, v kateri je vsa kuhinjska oprava z namiznim in jedilnim orodjem tako, da ni treba gostom razen potrebne obleke seboj jemati prav ničesar. Dobe se seveda tudi posamezne sobe z eno ali dvema posteljama. Vsa hišna, kakor tudi posteljna oprava je nova. Medvode so ustvarjene za letovišče, vendar ni bilo še pred nekaterimi leti nič tujcev v ta kraj. Trebalo je le podjetnega moža, kakor je g. .larc, in takoj so se Medvode oživele. Letos n. pr. je prihitelo nad sto gostov v to vas. Sedaj pa imajo Medvode tudi vse udobnosti, katere mora imeti dobro letovišče. Zrak in voda sta dobra iu čista, železnica je prav blizu, kraj lep, ravnotako tudi okolica. Prav na tem kraju imaš na razpolago za kopanje dve vodi, ki sta si kaj različni v svojih svojstvih. Sava je bistra, ostra in mrzla, Sora pa mehka in topla. Ob obeh vodah je napravil g. Jarc kopalne kabine. V razvedrilo je postavil letoviščarjem lep modern lavvn-tennis prostor; tudi je gostom na razpolago kegljišče. Okoli stanovanj so povsod lepi nasadi in skrbljeno in tudi za to, da ima vsaka stranka svojo mizo v senci na prostem. Pet minut nad vasjo, na prijazni ravninici imaš vabeč hrastov gaj. Par slo hrastovih velikanov je nasajenih v popolnoma ravnih vrstah ter ponujajo obiskovalcu pod svojimi daleč se raztegajočimi vejami hlad in senco. Ta gaj je baje obstanek nasadov nekdanjega samostana, ki je stal na tem mestu — Bog ve, pred kolikim časom in katerega sled je že zdavnaj izginil s tega kraja; le stara kapelica je ljudstvu dokaz, da so tu nekdaj bivali menihi. Poleg že omenjenega gaja se pa razprostira smrekov gozd, ki te vabi v svoje temotne z vonjavami napolnjene prostore. Izprehajališč torej nedostaja letoviščarjem, pa tudi za daljše izlete so Medvode jako pripraven kraj. Šmarna gora je človeku pred nosom, Sv. Katarina in polhograjski hribi tudi niso daleč, PODLISTEK. Mara Slemenova. Spisal Joseph us. I. Von Erde sind, zur Knie werden wir. Voll Angst und Kummer sind auf Erden wir! Du gehst von hinnen, doch es wahrt die Welt, und keiner hat ihr Kathsel aufgehellt. Eirduzi -Schack. Krasno pomladansko jutro je. Na azurnem nebu ni opaziti najmanjšega oblačka. Vsa narava je kakor prerojena, vse stvarstvo diha novo, sveže življenje. Vzvišena čuvstva se ti porajajo v duši, stopivšemu pod obok sinjega neba in nehote občuduješ Stvanaikovo modrost in dobrolo. Vsa narava glasno priča, kako velik je On, ki je vstvaril vse iz nič! Rahlo pihljajoči vetrič, kakor tudi divji elementi: vse vse priča o mogočnosti svojega Stvarnika — — — Sonce je sijalo v vsi svoji milobi na zemljo. Po gričih je pa kopnel .sneg, da ti je radostno vzkipelo srce v razširjajoči 11 se prsih, videčemu, kako se poslavlja zadnji sled krute zime. Tain tam so se Že oglašali nekateri ptički in se divili s človekom vred krasni vesni. Vendar si opazil po senčnatih krajih Se dokaj snega, jasen dokaz, da še ni dolgo, odkar sije sonce topleje. Okrog in okrog so se pa širili gozdički z večinoma golim drevjem, le temna smreka je nosila svojo bodečo obleko. Vendar je bila ne le samo ravnotako Sv. Jošt i. t. d. Zato pa so vsi letošnji leto-viščarji polni hvale o Medvodah, in vsakdo zatrjuje, da pride prihodnje leto zopet tja in da hoče še druge pridobiti za to letovišče, (losp. Jarc naj — to upoštevaje — izvrši svoj namen, da napravi tudi v svoji hiši «na Sveti« stanovanja, ker jih je že letos skoro primanjkovalo. Škoda bi res bilo, da bi tujci zaradi nedostajanja pripravnih stanovanj morali morda preko mej naše dežele. Letos je bilo mnogo ljubljanskih rodbin v Medvodah, med drugimi: c. kr. nasvetnikov Travnaijeva in Schnediceva, dr. Pirčeva in VaHentschaggova, prof. dr. Pipenbacherjeva, železniškega nadzornika Schobra, stavitelja Smolovskega, trgovca Jevnikarjeva in Miklav-čeva ter še nekaj drugih. A tudi inozemcev je bilo že nekaj ondi, tako c. kr. generalni major pl. Mitrovic in c. kr. deželni nadzornik Zavadlal, oba iz Zadra, c. kr. podpolkovnik pl. Riilinger, kapitanova družina Tarrabocha iz Lussin piecolo, prof. Rozman i. t. d. G. Jarc pa ima tudi že za prihodnjo sezono oddana vsa stanovanja. To je gotovo dokaz, da so si Medvode po prizadevanju g. Jarca pridobile kot letovišče renome, ki je zaslul že izven mej naše dežele. Zategadelj naj ta gospod deluje še dalje, da povzdigne Medvode še bolj in da privabi še več tujcev v deželo v svoj in pa prid našega ljudstva. «S1. N.» po L. I. Raku. V Kranju, 27. decemhra. češko-nemška spravna pogajanja. Vlada je povabila nekaj čeških in nekaj nemških peslancev iz Češke in Moravske radi spravnih pogajanj. V gališkem deželnem zboru so začeli maloruski deželni poslanci obstruirati zoper deželni proračun. Potovanje ruskega zunanjega ministra Larnbsdortfa daje povod raznim listom, da na široko in dolgo razpravljajo o pomenu tega potovanja. Km listi pišejo, da je glavni pomen tega potovanja macedonsko vprašanje, drugi pa, da pomeni ta obisk zadoščenje srbski kraljevi dvojici radi izostalega obiska na ruskem dvoru. Minuli teden je minister obiskal Srbijo in Bolgarijo. Te dni se mudi na Dunaju. v koledarju, temveč tudi v naravi pomlad. Mladina jo je pozdravila z nekim čudnim navdušenjem. 1 starec je bil poživljen in v prsih žalujočega in trpečega je vzcvetelo novo upanje, vzbudila se je nova radost. Neko čuvstvo, kateremu se ni bilo moči ubraniti, je sililo prebivalce mesta L. ven, v svežo in prerojeno naravo. Vsakateri, ki je le utegnil, je ostavil mestno zidovje in se šel izprehajal v prijazno mestno okolico. Bila je nedelja, lep dan. Kaj čuda, da je vse hitelo od doma! Osobito mnogo občinstva se je izprehajalo za mestom ob bregovih male, a sedaj zelo narasle reke. Blizu mostu je pa stala množica ljudi, pomenkujoč se sedaj glasno, sedaj zopet tiho — — — Strašen prizor! — Na umazanih, mokrih tleh je ležala mlada, jedva osemnajstletna deklica. Osteklenelc oči so nemo zrle v jasno nebo. Dolgi, lepi lasje so se ji vsipali po prsih in ramenih. Nesrečnica je bila popolnoma mokra; potegnili so jo pred malo trenutki izvode. Po obleki soditi, je bila deklica meščanskega stanu, iz. boljših krogov. Njeni tanki in beli prstki so bili sedaj mrzli in trdi; ovalno, gotovo lepo lice je bilo bledo in na lahno zaokroženih ustnicah so je zibal bolesten smehljaj. Lepa je morala biti v življenju, še v smrti so bile videti plemenite poleže njenega obraza. »Storite konec temu žalostnemu prizoru in odnesite nesrečnico domov! To je pretresljivo, pred seboj gledati uničeno tako mlado življenje!* rekel je nekr častnik. Pri otvoritvi grške zbornice je prišlo do velikega škandala zaradi starostnega predsednika med pristaši Delvannija in Thcoskija, Poslanci so se pošteno pretepali, dokler ni prišel kralj in prečital prestolni nagovor. Dopisi. Iz Škofje Loke. Vodovodno društvo je imelo rta novega leta dan svoj redni občni zbor. — Poročilo za prvo poslovno leto slove: Blagorodni gospodje zadružniki! Iz računskega zaključka, katerega imate, gg. zadružniki, v rokah, je razvidno celo denarno gibanje, stanje društvene imovine in posamezni dohodki ter izdatki. Iz prve tabele «Denarni promet« so razvidni vsi prejemki in izdatki, sestavljeni v posamezne račune, in k temu poročilu ne rabite nadaljnih pojasnil, ker so prejemki in izdatki itak zaporedno zaznamovani. K glavnemu računu, t. j. bilanci naše poslovne dobe po stanju z dnem 81. decembrom 1902 hočemo v pojasnitev sledeče pripomniti: Društveno premoženje obstoji: 1.) Iz vodovoda samega, v celi vrednosti glasom računa tvrdke Kramar-Sprinar-Herllein v Gradcu K 65.943*56. 2.) Na ne popolnoma vplačanih deležih od 3 zadružnikov, od katerih imamo še terjati K 150'—. 3.) Na zaostalih vstopninah imamo terjati še od 6 zadružnikov K 1.230*—. 4.) V gotovini v blagajnici K 25*04, skupaj tedaj znaša celo društveno premoženje K 57.348*60. Društveni dolgovi pa znašajo: 1.) 37 zadružnikom dolgujemo na vplačan;h deležih K 3.700*—. 2.) Na izposojilih dolgujemo K 53.443-56. 3.) Na zaostalih obrestih od izposojenega denarja srno še na dolgu K 393*03, skupaj tedaj K 67.686*69 tako, da zaključimo prvo leto z le prav majhnim primanjkljajem K 187*91). Pri pregledu lačuna o izgubi in dobičku vidimo, da smo imeli stroškov po odbitku raznih manjših prejemkov K 7.734*65. Na obrestih od izposojil, izplačanih oziioma še na dolgu ostalih, skupno K 549*28, tedaj v račun izgube K 8.283*93. V računu dobička pa nahajamo: 1.) račun vstopnine v znesku K 6.565*— kot vže vplačane; pri zadružnikih zaostale pa K 1.230.—. skupaj K 7.795*—, v smislu § 3. zadružnih pravi) naložili smo pa 10°/o vplačane vstopnine v rez. zaklad K 656*50 tako, da nam preostaja še K 7.138*50. 2.) Podpore, katere so nam bile naklonjene, znašajo K 867.72. 3.) Obresti od pri posojilnici v Škofji Loki naloženega denarja pa znašajo K 89*72, tedaj skupaj na račun dobička K •Žalibog!« dejal je mož, stražeč mrtvo truplo, «to ne gre tako hitro. Policija je obveščena in čakati moramo, da ukaže komisija, kam nam je ponesti truplo. Potrpeti moramo. Mislim, da so obvestili tudi že mater o tem žalostnem dogodku.* •Uboga mati!« • Onesvestila bi se, ko bi mi prinesli mrtvega otroka v hišo!« «Oh, da, počilo bi mi srce!« Tako in enako so vzdihovale navzoče ženske. •Da, da!« je menil star postrešček. »Vražji Sle-menki se ni zgodilo niti prvo, niti drugo!» •Tedaj ste Vi kaj natančneje poučeni o tej zadevi ?» je vprašalo več poleg stoječih. •Znano mi ni mnogo, to pa vem, da ni mnogo mar Slemenki, živi H Mara, ali ne!« — Ljudje so se spogledali. •Kako pa veste to ?» •Črevljar Krajnik se je naselil pred meseci v taisti hiši, v kateri stanuje Slemenka. Pozna jo docela, saj ji je že meril nove črevlje. Pravil mi je minuli teden, da je Slemenka prav pr nosna in prevzetna gospa. Plačevala mu je sicer vedno pošteno, a oštela ga je pa večkrat za vsako malenkost. Pravil mi je Krajnik, da je videl Maro le malokdaj občevati z materjo. Menda res ni vladal med njima pravi sporazum. Danes je pa šel Krajnik 3 7.095*94 in tako se nam zopet pokaže za letos primanjkljaj K 187*99, katerega bodemo prenesli na račun prihodnjega leta. Zahvalno moramo omeniti tukajšnjo okrajno hranilnico in posojilnico, ki je k svojim članom načelstva voljeni remuneraciji približno 500 kron, katero so pa isti pustili na korist našega društva, pridala še iz svojega toliko, da nam je bila še pred dOvršitvijo vodovoda naklonjena podpora 867 K 72 vin. Iz Celovca. I. koroško tamburaško društvo •Bisernica« je priredilo 28. decembra v gostilni »Bukov log« društveni zabavni večer s prijaznim sodelovanjem pevcev slovenskega omizja iz Beljaka in slov. pevskega zbora «Ko-rotan« iz Smihela nad Pliberkorn. — Z veselico zvezana je bila tudi odhodnica bivšega društvenega tajnika gospoda Fr. Blažona, ki se preseli v Radovljico. Mislimo, da je prebivalcem gorenjskih mest kot izvrsten družabnik in komik še v spominu. Tu si je pridobil v tem kratkem času splošne simpatije v slovenskih krogih. Za «Bisernico» se je začel zanimati eden izmed prvih, ko je bilo to društvo še v povojih. K odhodu mu kličemo prisrčni «Na zdar!» — Dva samomora sta se dogodila pretekli teden v celovški topničarski vojašnici. Nek narednik in nek prostovoljec sta si pognala kroglo skozi možgane. Vzrok so menda celovške Eve. J. H. Iz Lesec. Pred kratkim smo imeli pri nas inisijon, katerega sta vodila dva misijonarja-jezuita iz Ljubljane. Pa kaj je potreba pri nas misijona; obče znano je vendar, da imamo enega izmed najstrastnejših župnikov. Udeležba je bila misijonarjem povoljna in prve pridige so se tikale, kakor navadno — spovedi, o kateri se je mnogo govorilo in razpravljalo, kakšna spoved je neveljavna i. t. d. Tudi glede čitanja liberalnih listov so biM ti misijonarji drugih nazorov, kakor pa je to sploh v navadi pri naših duhovnikih. Škof Jeglič je namreč či-tanje liberalnih listov obsodil kot smrtni greh ter pod istim pogojem zapretil podeliti odvezo, ako se spovedanec ne odpove temu, kar se tudi dejansko izpolnjuje. In tudi sam papež v tem oziru ne more drugače ukreniti, sicer je odveza neveljavna; a pri našem misijonu se je postopalo umetnejše; odvezo je prejel vsak, četudi čita liberalne liste. Misijonarji so ukazovali, naj bi se taki listi opustili, niso pa zahtevali, naj se jim odpovemo, kakor je sploh pri škofovi odredbi zapovedano. Kako je smatrati te kombinacije, je pač dvoumno, ali je moral moral škof svojo odredbo skrivoma razveljaviti ali pa se slučajno črez ta most in videl, da so potegnili Maro Slemenovo iz vode. Zelo ga je menda ganil ta prizor — in nehote se je napotil do gospe Slemenove. Krajnik je bil pa tudi toliko pameten, da ni kar z glavo treščil ob zid. Polagoma ji je hotel razložiti grozni dogodek: Oprostite gospa, primerila se je velika nesreča! tako je pričel Krajnik.» •Kaj to meni mari!« je rohnela Slemenka. • Gotovo Vam ni znano, kje je gospica Mara?» •Naj bo, kjerkoli hoče! Mene ona nič briga! Vso noč je ni bilo doma, treba je ni več pred moje oči, ona poslej ni moja hči, naj bo, kjer je!» — •Crevljarja Krajnika je užalostilo zaničljivo Sle-menkino besedičenje« — je nadaljeval postrešček — «in povedal ji je kar v obraz, da Mare ne bo več domov, ker so jo potegnili danes iz vode. Gospa Slemenova je začudeno pogledala Krajnika. Molčala je nekaj časa, potem se je jela krčevito smejati, da je bilo Krajnika strah in groza in je kar gledal, kje so duri, da bi bil prej zunaj. Vendar je še postal. Vražja ženska mu je pokazala duri — in odšel je. Pravil mi je Krajnik, da je menda poslala Slemenka že na vse zgodaj Valentina, Marinega brata, k Rudolfu Koširju, ki je opravljal službo diurnista in je bil, kakor so govorile ženice, Marin ljubimec. Dalje . . . 4 jozuitjc nc ozirajo nanje in potem je spoved sama ob sebi neveljavna pred Bogom. Res se je večina ljudstva udeležila misijonn in sv. zakramentov; vendar pa je še precejšnje številceonih, ki so izostali. In kako bi tudi tako vabljivo mični govori, presunljivo umetno sestavljene dogodbicc ter preteče rohneči močni glas iz mastnega grla ne prerahljal možgan preprostega nevednega kmeta, katerih morda prej še nikdar rabil ni. Ko so bile ovčice docela tresirane, so se peljale na politično polje. Reklo se je: Možje posestniki, imate tudi volilno pravico in vaša dolžnost je kot kristijani, da volitve v občinske, deželno- in državnozborske zastope krščanske može. Ako je eden ali drugi dosedaj nasprotno ravnal, naj obžaluje in naj v prihodnje poravna. Na to se je versko fana-tizirana množica postavila pred časniški oder. Reklo se je, ako ste dosedaj čitali slabe (ne liberalne) časnike, ali to obžalujete? Odgovarjale so večinoma ženske, možje malo, tisti pa, ki jih čitajo, večinoma niso bili prisotni. Slabi časniki torej, to mora biti »Slovenec«, ki je tolikokrat kaznovan, kateremu je sinček »Domoljub*, ki ga čitajo ženske, in to so morale obžalovati. Le nekoliko dni naj bi trajal še misijon in gospodje bi bili dosegli ta vspeh, da bi šla cela tolpa duševno obnemoglih žensk obojega spola v njih spremstvu v norišnico pod Ljubljano. Trezno misleči pa se poslavljamo od gg. misijonarjev s tem, ko jim bilježimo, da mi prepuščamo in izročimo naše račune večnemu Bogu, kateri nas bo bolj pravično sodil, kakor črvički tega svetu. Iz Spodnje Siske. Dne 25. decembra m. 1. se je vršil letni občni zbor čitalnice. Predsednik g. Fr. Drenik omenja, da je iz Čitalnice izšlo tekom 25 let njenega obstanka: pevski zbor, gasilno društvo, podružnica sv. Cirila in Metoda, kmetijska podružnica, kakor tudi telovadno društvo »Sokol«. Poročila društvenih funkcijonerjev so se vzela na znanje. V novi odbor se izvoljeni gg.: Fran Drenik, predsednik; V. Maurer, podpredsednik; Ivan Su\va, blagajnik: J. Pavšič. tajnik; Iv. Skarjovec, knjižničar; odborniki pa so: Kr.Zakotnik, I). Mohar in Leopold Burja. Občni zbor je sklenil, po leti slovesno obhajati 25 letnico čilalnice in je naročil novemu odboru, naj sestavi društveno zgodovino. Knjižnica šteje 1500 knjig in zvezkov, od katerih je bilo v minulem letu 800 izposojenih. Zahvala se izreče gg.: šolskemu svetniku Miroslavu Žakelj-u, profesorjema Rutarju in dr. Bežku za darovane knjige, kakor tudi knjižničarju Skarjovcu, ki je vestno vodil 26 let upravo knjižnice. Z Dunaja. (14. občni zbor podpornega društva za slovenske visokošalce na Dunaju.) Predsednik Pukl se spominja v minulem letu umrlih mož, potem pa poroča društveni tajnik, da je imelo društvo vsak mesec sejo, v katerih se je rešilo 485 prošenj za podpore. Razdelilo se je 4530 kron. Število prosilcev je 78. Ker so se prispevki precej znižali, je odbor mogel podpirati le res potrebne in vredne prosilce. Da je odboru bilo možno vestno izvrševati svoj dobrohoten namen, zahvaljevati se ima vsem svojim podpornikom in dobrotnikom. — Društvena glavnica je znašala koncem leta 1900/1901 17.01295 K. Pretečeno leto se je pomnožila samo za 00 K, tako da znaša sedaj 17.072*95 K Prispevki članov, podpornikov in dobrotnikov so znašali ;54(il*97 K. Ti dohodki so se v predlanskem letu zmanjšali za čez 400 K. V odbor so izvoljeni med drugimi gg.: -lak. Pukl, predsednik; dr. Mirko Ploj. podpredsednik, dr. Klein. Seshun, blagajnikom, in dr. Božidar Steja, tajnikom. — Odbor se z ozirom na veliko važnost tega društva obrača z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov za darove v korist toliko številnih ubogih slovenskih dijakov. Iz Hrastja. (Šolske zadeve.) V naši občini že naznanja, da se vrši od novega leta naprej redna članska telovadba vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure zvečer. Silvestrova veselica kranjske čitalnice je na izbran način zaključila staro in s krepkim korakom stopila v novo leto. Vspored, mnogoličen kakor še najbrž nikdar, obljubuje kol nekak načrt tudi za bodoče delovanje čitalnice še mnogo lepe zabave. Sviranje godbe, pevske točke, gledališka predstava, šaljiva loterija, ples — to bi bilo za eno noč skoraj preveč, ko bi ta noč ne bila Silvestrova noč! —Pred polno dvorano zasvira godbeni klub. Z veseljem ga pozdravljamo, hvalo vedé vsem onim, ki so dali svojo spretnost v službo sobivalcev, jih drameč in privabljajoč. S vi rale so se vse točke z veliko vnemo in so se morale vsled burnega pritrjevanja deloma ponoviti. — Moški zbor je pod svojim spretnim dirigentom svoja večeru primerna speva dovršil, kakor vedno: krepko in dobro. — Velikanski smeh pa je vzbujala burka «Dva zeta». Ako ono smešno stvarco čitaš, ne zapaziš prav nič posebnega; kaj pa so naši predstavljala napravili iz svojih ulog! Ali ni bil gospod H. R. prav tak kakor vpokojen major, siten ko brencelj, hud ko pelin in zopet sladek ko marcipan? Pa njegov sluga, g. Ape! Kdor se ni smejal, ko je ta razkladal v visokodoneči škofjeloščini svojo loško modrost in navi-hanost, temu ne pomaga vsa sol, kar jo premore Loka! Gospa Valenčičeva je virtuozno igrala v okusni opravi majorjevo hčerko, ženko Feodorjevo (gosp. Peharc), ki je zajedno ž njo dobil nalogo, da živi le za njo; mojstrski ga je ožemala, dokler se ni zbudil v njem moški ponos, v njej pa zavest, da ga ljubi. Gosp. J. Sajovicje opremil z vsem potrebnim pokornega in zaljubljenega novoporo-čenca, ki stoji pod poveljstvom tašče. — Naše diletante nalašč hvaliti bi bilo odveč; v zadoščenje jim naj služi dejstvo, da so si popolnoma osvojili občinstvo. — Po gledališki predstavi se je vršila šaljiva loterija in po običajnem novoletnem pozdravu se je razvil ob jako pridnem sviranju godbenega kluba živahen ples! In kak ples! Slaba luč I — elektrika, kje si? — prenapolnjena dvorana, vročina, in vendar se je plesalo tako, da si se moral požuriti, če si hotel priti do turice s kako damo. Zdaj pa naj kdo poreče, da ples izumira. Še živi mladost — ne upoštevaje števila let — in dovolj jc za predpust še takih, ki niso niti premladi, niti prestari, niti prelepi. .. —k. Bralno društvo v Kranju je napravilo zopet po dolgem času za svoje člane Silvestrov večer v prostorih gostilne g. M. Mavrja, ki so bili do malega vsi zasedeni. Ob polnoči je pozdravil društveni predsednik člane in goste, želeč jim veselo novo leto. Potem se je razvila neprisiljena prosta zabava in ples. Fotografični ugledni samogib (avtomat) je razstavljen v mestni hiši v Pungratu. Otvorjen je od 5. do 10. ure zvečer. Pri blagajniei se dobe proti plačilu 30 vin. marke, katere se potem mečejo v avtomat. Optično-plastična razstava obsega fologralična izvirna po-snetja raznih mest, krasnih stavb, razvalin i. t. d., po letu in pozimi, podnevi in ponoči. Vsak dan nove menjajoče se serije. Razstavljenih je precej jako lepih predmetov, ki bodo zadovoljili vsakogar, kdor obišče to razstavo, zlasti pa je poučna za našo mladino. Letošnji predpust obeta postati jako živahen in zabaven. Kakor čujemo, nameravajo prirediti plesne venčke ♦Čitalnica* , »Slovensko bralno društvo*, «Pozarna bramba>, dne 1. svečana »Trgovski plesni venček« in kot zaključek predpusta pa se bode vršila velika «Sokolova» maškarada. Rešilna nagrada. Deželna vlada za Kranjsko je priznala rešilno nagrado v znesku 52 kron 50 vin. Mariji Cegnar iz Drulovke za rešitev Helene Draksler iz valov reke Save. Naslednje podpore gasilskim društvom na Gorenjskem je dovolil deželni odbor iz stražno-gasilnega zaklada, in sicer 000 K Ljubljana; 400 K Moravče; po 300 K: Srednja vas in Kamnik; 250 K Stara Loka; po 200 K: Radovljica, Železniki, Motnik, Trata, Škofja Loka, Komenda, Šmarno pod Šmarno goro, Leše, Ga-meljni, Kranj, Pirniče, Šenčur pri Kranju, Bled in Mengiš; po 150 K: Selca, Mošnje, Kamna gorica, Begunje, Bohinjska Bela in Koroška Bela; 120K Domžale; po 100K: Št. Vid pri Ljubljani, Kropa, Lukovica, Tržič, Poljane, 5 Mojstrana, Dovje, Bela peč, Kranjska gora, Voglje, Bohinjska Bistrica, Preddvor in Gorje; po 00 K: Dob Šiška in Koprivnik: 50 K Cerklje. Skupno se je razdelilo gasilnim društvom na Kranjskem 17.880 kron. Podpore so dobila le ona gasilska društva, ki so pravočasno, t. j. do 31. marca m. 1. vložila svoje prošnje. Več prošenj jc bilo skrajno pomanjkljivih in tako se v bodoče po odloku deželnega odbora ne bodo vpoštevale. Umrla je dne 29. decembra m. 1. gospa Jerica Rozman, rojena Gabrijelič, posestnica in gostilničarica v Spodnjem Otoku pri Brezjah. N. v m. p.! Iz Bohinjske Bistrice se poroča: Gospod Ivan Rauheker je dne 16. t. m. povabil vse tukajšnje gostilničarje, žganjetoče, mesarje in kramarje na pogovor glede neopravičenih prodajalcev vina in žganja po barakah in zasebnih hišah. Po mnogostranskem razgovoru je predlagal g. A. Janež, da se ustanovi gostilničarska zadruga za Bohinj, s sedežem v Bohinjski Bistrici. V začasni odbor so bili izvoljeni gg.: Iv. Mencinger, A. Janež, Mijo Gro-botek, Simon Turi in Iv. Rauheker. Novoizvoljeni odbor se je takole sestavil: Alojzij Janež, predsednik; Ivan Rauhekar, njegov namestnik; Iv. Mencinger, blagajničar. — Dne 19. t. m. je nastal pri nas velik požar. Krog 6. ure zvečer je začela goreti baraka g. Rauhekarja. V hipu je bilo poslopje v plamenu. Gasilci so takoj prišli na lice mesta in omejili vsaj ogenj ter obvarovali sosednje hiše. Le tik barake stoječe skladišče g. Pretnarja se je jelo užigati. Ljudje so hipoma potrgali strešne deske in z brizgalno zadušili ogenj. Sumi se, da je ogenj nastal vsled neprevidnosti. — Občinski odbor na Bohinjski Bistrici se resno peča Z vprašanjem vodovoda, ker nam primanjkuje zdrave in dobre pitne vode. Prostovoljno gasilno društvo v Skofji Loki priredi plesni venček v nedeljo, dne 18. januarja t. 1. v I prostorih «pri Kroni«. Med počitkom bode srečkanje. Pri plesu svil a godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj belg. št. 27. Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni. Vstopnina nečlanom 2 kroni. Gospe in gospice proste. — Članom gasilnih društev 1 krona. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. O občnem zboru kranjske požarne brambe smo že poročali zadnjič. Danes naj le še pojasnimo, zakaj so se pojavila nasprotstva pri volitvi novega odbora in kako se je vršila ta volitov. Že dlje časa je bilo opažati mej gasilci neko gibanje proti odboru, ker le-ta ni razpisal novih volitev že junija mesca. Takrat je namreč potekla dveletna društvena doba, a odbor je postopal popolnem pravilno, ker mu je občinski odbor kot vrhovna oblast dovolil poslovati do konca leta. Ker posamezni hujskači le niso mirovali, je moral odbor, da se ni kršila disciplina, proti dotičnikom strogo postopati, kar je povzročilo nekoliko razburjenja. Pozneje je nastal še prepir med odborom požarne brambe in med odborom godbe gasilnega društva, ker se slednji ni hotel pokoriti neki, po društvenih pravilih opravičeni zahtevi požarne brambe. Ta začetkoma nepolitična, malenkostna in kolikor toliko tudi osebna nasprotstva so se poostrila, ko so klerikalci pograbili vso zadevo, holeč isto izkoristiti v svoje politične namene. Po gostilnah in po listih so začeli rovati proti brambenem odboru, ne da bi mu mogli dokazati kako nepravilnost. Pač! Požarna bramba se ob priliki birmovanja ni udeležila škofovega sprejema ter podoknice in zato so že takrat sklenili v kranjskem farovžu, da mora gasilno društvo postati »katoliško*. Pričela se je skrivna agitacija. Nekateri so se vsedli na limanice, ne da bi vedeli zakaj se pravzaprav gre. Plačani agitatorji so seveda predvsem lovili take brambovce, ki se krčevito drže gesla «gut šlauh«, če ta «šlauh« namreč ni napolnjen z vodo, ampak s kako boljšo tekočino. Tako so se približale volitve in Koblar je imel menda že kar v žepu, da bo požarna bramba postala njegova telesna straža. Občni zbor se je vršil na dan sv. Štefana ob 11. uri v mestni posvetovalnici. Pred občnim zborom so zbrali klerikalni priganjači svoje ovčice v gostilni pri »Novi pošti«, kjer so jim dali pred bitko še žegen v podobi penečega piva. Zbranim revežem so po veliki večini ni niti sanjalo, da bodo šli delat tlako stranki, 6 kateri načeluje Koblar, ki je požarni brambi odklonil vsako podporo. Ob določeni uri je bilo v dvorani zbranih toliko izvršujočih in podpornih članov, kakor brščas še na nobenem občnem /boru požarne brambe. Videli smo zopet enkrat penzijoniranega generala g. Tomaža Pavšarja, ki se je glede politike zadnje mesce .še nekam pametno obnašal. Z ozirom na to poboljšanje smo mu prizanašali in ga lepo pustili v miru, dasiravno so nam dohajala poročila, na kako nezaslišan način farba po deželi ljudi s svojo elektriko. Mož jo postal rccidiven, in zato bomo v kratkem pojasnili to brezvestno ob jednem pa tako grozno neumno krošnjarjenje z elektriko. Zadcj za Tomažem je stal njegov pokorni svak, gospod Korl Florian. Njegov sicer jovijalen obraz je bil nabran v strašno resne gube. Iz bojazni pred svojim hudim svakom se ni niti upal pogledati svojih liberalnih prijateljev, kamoli da bi ž njimi govoril. Nič ne de, Korl! se bomo pa drugo kaj pomenili. Navzoči so bili seveda tudi različni kandidati za načelniško mesto. Pred vsem, večni kandidat, usnjar g. Ivan Zupan, ki s svojim melanholičnim obrazom in sanjavimi očmi tako proseče zre v ta grešni svet in živo spominja na pik-fanta v tarok-kartah. Sicer ni mož kar nič nevarn, a grozno domišljav. Prepričan je, da so bo «8» v njegovem imenu še enkrat spremenil v «ž». Brenčala je po dvorani tudi neka sitna mušica, ki je na dnu kozarca našla svoje katoliško prepričanje. Prišteva se seveda tudi h korifejam, a fante ni vredno, da bi o njem govorili. Tfckole treba prepoditi z muhavnikom. Ko je tajnik pozval nezadovoljneže, da naj možato povedo, če je odbor kaj zagrešil, so hujskači lepo molčali. Šele na predlog, da naj se voli novi odbor, kakor običajno z vzklikom, so se začuli posamezni nasprotni glasovi, zahtevajoč, da naj se voli z listki. Klerikalčki so hoteli mavšljati z listki! Ko se je pa sprejel nadaljni predlog, da naj se glasuje ustmeno, je hrabrim junakom zlezlo srce v hlače. Pobegnili so iz volišča, kakor da jih je sam sv. Štefan napodil s kamenjem. Katoliški profesor Jarc, ki je čakal spodaj pred rotovžem izida, se kar ni mogel zbrihtati. (Jledal je po svojem kolegu suplentu Hcniecu, ki pa je menda ravno takrat zopet enkrat od hiše do hiše agitiral za izobraževalno društvo. Le g. Pavšlarja moramo pohvaliti. On ni izgubil korajže in jc ostal na bojišču. Mračnim čelom je zrl general brez armade za pobeglimi vojaki. Ko je prišla vrsta nanj, je izjavil - da ne voli. Sicer se ni zgodilo nič hudega, le toliko se čiije, da je gospod Francelj Omersa z nekaterimi Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, poklicati v boljšo bodočnost našo iskreno ljubljeno sestro, oziroma svakinjo, teto, gospo Jerico Rozman, roj. Gabrijelčič gostilničarko in posestnico v Sp. Otoku katera je danes dne 29. decembra zjutraj ob poldevetih po kratki, a murni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nam pokojnice bode v sredo dne 81, decembra dopoludne ob 9. uri iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Mošnjah. Predrago pokojnico priporočamo v" blag spomin in pobožno molitev. R. I. 1». BREZJE, dne 29. decembra 1901. Anton Gabrijelčič, gostilničar in posestnik, brat. — Ivanka Gabrijelčič, sestra. Marija Gabrijelčič, roj. Sivic, svakinja. - Zofka Gabrijelčič, nečakinja. Zahvala. T Povodom nenadne, prebritke izgube naše iskreno ljubljene sestre i. t. ,|. nam je došlo od vseli strani premnogo tolažilnega sočutja za katero, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku se naj-pnsrčnejše zahvaljujemo. w Žalujoča rodbina. BREZJE, dn« 2. januarja 1903. JOS. POGAČNIK r krojaški mojster v Radovljici štev. 41 priporoča slavnemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje •Raznovrstnih za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—4i> v zalogi. Dr. pl. Trnk6czy-ja HranjsM rcdilni praSeK za vrabce 1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsak, kdor redi prašiče, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše. Spoštovani gospod! Moji pradiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil za poizkusnjo od enega svojih ljudi en zavojček redilnesa praMka asa. apr&Si&ts, človek se mora kar čuditi! Ne moram svojih prašičev dovolj krmiti in so se v nekoliko dneh motno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim s povratno poŠto pat zavojčkov reilllijeg« j3X*£aa**t« Iziea asa. prašl5e> 31. X. 1900. Z velespoStovanjem Jože* 12«urli»4_>i*, ogleda žel. proge, Belisoe, Slavonija. Uradno poverilo. Predetojeli prepis se popolnoma ujema z izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 filerje in 2 vinarja. V Ljubljani, dne 3. (tretjega) oktobra 1901 (tisoč devetsto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivnu Plantan, c. kr. notar. Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva se pri vseh trgovcih, ako ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczy v Ljubljani. Pri tej se tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam (že 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjon M a r i j a c e 1 j s k i m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pline odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 2-10 kron. — KaSIjev, pljučni in prsni sok ali zeliični sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. DrgnilniTudov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 450 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. 80 h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajočl, čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva. Mestna hranilnica v Kranju. obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—1 katerega plačuje iz lastnega. Stenje vlog K 2,914.29952. Stanje hipotečnih posojil K 1,898.147*15. Nad 500 različnih vzoroev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča B. MIKLAIC v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74—34 Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto IP VE I J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 StavUeno - nmetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Zidno omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike i-1, d. 81-33 Špecijaliteta: valjičui zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza s obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stra nišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—2 „£e Dclicc 181-8 4f neprekosljivi papir za svalčice najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu t Kranju in C tonu Homannu v Radovljici. 4> Priznano najboljše oljnate barve smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po linosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Bt-~81 Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. Andrej Mm 149-16 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo Mtančno po naročilu. ja naročil* se 11-totno in po najnižjih torti it razpošiljajo zastonj in fraokovano. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnie, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SNIEKAL t Cechu pri Prostievu in Smicbow-Pngi. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13— 50 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom preti —■—H"* in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in medejo, parne brizgalniee, ■ kojima zamoreta samo dva človeka opravljati dalo — naučba v teku treh dni — ter M po-trebujejo izpraianega strojevodjo; dalje vse drago fMtlno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve L t d., kmetijsko orodje in Peronoepora-MlfsJaice. — Roba solidna elegantna in Plačila po dogovora. TJ H o S. o O a o O i * • «- i p- »j §iinatte peci, j&a Itopeii, hahot tudi hipe, va&& it* dvuye cjlinatte, izdelke, v v$efi faatvan, tzpe&ne in cen* priporoča prva in naj>vec'ya tovaz^na peci j in awna$tw> i&dcifiov 78-88 v 2yuUyani. R. LANG, Ljubljana (KolizeJ) ■ tovarna za modroce na per«a» in posteljno opravo, saloga pohištva, priporoča vsake vrat« , zrcal, po.m, dlvai) i opravo 60—37 po najnižjih cenah. Cenike a 300 podobami pealj« zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje točno. G. Tonnies Ljubljana n_Z2 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrst« žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin -motore in parostroje. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. Pri Zahtevajte »Gorenjca" m m m V Vseh gostilnah in KaVarnah! rna darila ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča H. SUTTNEK, urar v Kranju. 73-29 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 K. Posojilnica v Movljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 41/odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—50 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97—27 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave.močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi živinski prašek iz lekarne IPioooli ,pri Angelju', I 111>I j; 11111 Dunajska cesta. En zavoj V« kilogr. stane f>0 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naroč la po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborilo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogreša'.' Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. II. 162—14 Posamezne številke „Gorenjca" se prodajajo po 10 vin. v Škof ji Loki pri g. M. Žigonu, trafika na glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika. T>rešernove v e> e J vpppppoezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jfinion jfiškerc. — Elzevir-izdaja {rudeče usnje 5 ¿lato obrezo 3 X, 96-27 po pošti 3 JC 20 h. založništvo t. Schwentner v Sjubljani. Zaloga vina. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem odprl v svoji novi kleti na Primskovem tik državne ceste blizu železnega mosta novo založnico vina. Oddajalo se bode vino le-tu vsak ponedeljek in soboto; doma v Šenčurju v stari zalogi pa se bode dobilo vino vsak dan. Priporočam se z dobro kapljico in nizkimi cenami. Ivan Graiser, vinotržec. 192—2 2-1 Kreditni dnitvi ¥ liliji registroVatta zadruga z omejeno zaVezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiii g. K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po S 4V*°/o 5 brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Ciril Piro. Vinko Majdič. Dr. Valentin Stempihar. Peter Mayr. Ivan Rakovo. Utaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po posti prejeman za celo leto 4 krone za pol leta 2 kroni n četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane m celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom "tane za celo leto 00 vinarjev ver. PoMunezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravniStvo se nahaja v hiši ttev. 106 nasproti iupne eerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo Dolfljati naročnina reklamaeije, einanOa, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsoreij »Gorenjca«. Odgovorni urednik Gaiper Erten. Tiska It. Pr. Laraprst v Kranju.