Ameriška Domovina
3ro°ita’ooJ>st 1
■ fV yte. w imCAW IN SPIRIT
e bi b € /if m—M o /wi m
NO. 171
A IM lAMOUA®« OKO	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 5, 1968
SLOVCNIAN
MORNING M€WSPAMS>
l£
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVT
Vojaški položaj NATO m iti nič spremenil!
Sovjetsko-satelitski vdor v čSR je povzročil znova zaskrbljenost za varnost v državah Srednje Evrope tostran železne zaves'e.
BRUXELLES, Belg. — Vladno glasilo ZSSR zatrjuje v včerajšnji številki, da se položaj v Srednji Evropi z zasedbo Češkoslovaške po sovjetskih in satelitskih četah ni prav nič spremenil. Razmerje vojaških sil NATO in Varšavske zveze naj bi ostalo isto. V glavnem stanu NATO so seveda drugega mnenja.
Že večji del preteklega tedna so bila v glavnem stanu NATO stalna posvetovanja v zvezi z novonastalim vojaškim položajem, čeprav Sovjetska zveza zahodnim državam vztrajno zatrjuje, da so vojaške akcije omejene samo na Češkoslovaško. Na Češkoslovaškem trdijo, da je o-koli 650,000 ruskih in satelitskih Rojakov, mogočna vojaška sila, ki ji običajne sile NATO v južni Nemčiji niso kos.
Vodstvo NATO je doživelo s sovjetsko-satelitskim vdorom v ČSR iznenadenje, ki ga sicer noče priznati, pa je očitno, ker so čete pozvali v pripravljenost šele potem, ko je bil vojaški vdor v ČSR že v teku. Prav to dejstvo je v marsičem spremenilo poglede vojaških strokovnjakov na neposredne potrebe obrambe Srednje Evrope pred nevarnostjo z Vzhoda. Nihče ne verjame Več, da bodo imele NATO oborožene sile dovolj časa za prihod rezerv iz Velike Britanije, kaj £ele iz Združenih držav. Tako se pojavlja znova zahteva po krepitvi oboroženih sil na sa-rrcem mestu.
Ko so lani objavili, da bosta Anglija in Amerika umaknili del svojih čet iz Srednje Evrope, Pa jih pustili v okviru NATO, so trdili, da bo imelo vrhovno poveljstvo NATO dovolj časa, da te pripelje nazaj v Evropo v slučaju potrebe. Češkoslovaški printer je pokazal, da takega časa ni in nanj ni mogoče računati.
«fpži!ov!efnaniske sile še same kos nalogam
SAIGON, J. Viet. — V Wa-shingtonu sicer radi trdijo, da so °borožene sile Južnega Vietna-naa dobro oborožene, dobro iz-Vežbane in vodene ter da bodo skoro lahko prevzele na sebe glavno težo vojskovanja. Opazovalci teh tu se s tem mnenjem strinjajo.
Večinoma u g o t a v Ijajo pri vladnih četah v zadnjih mesecih Precejšen napredek tako v obo-r°žitvi kot v izvežbanosti in boj-511 skušenosti, pa opozarjajo še vedno na pomanjkljivo opremo in orožje, pa tudi na njihovo sPosobnost v boju. Kot tu slika-•1° položaj, bo minilo še precej vaša, predno bodo mogle ameri-^ čete prepustiti večji del vojskovanja domačim četam.
SHOWERS
Soparno in deževno. Najvišja tattiperatura okoli 84.
Novi grobovi
Joseph P. Intihar
Truplo pokojnega Josepha P. Intiharja, ki je padel v boju v Južnem Vietnamu, je bilo pripeljano v Cleveland. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v soboto ob 11.30, v cerkev Karmelske Matere Božje, kjer bo slovesna pogrebna sv. maša ob 12.30, nato pa na All Souls pokopališče. Truplo bo na mrtvaškem odru danes, v četrtek, in jutri, v petek, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 10. zvečer. Pokojnik je bil tudi član ADZ št. 9.
Predsednik ZDA dobi nov avto za javne sprevode
CHICAGO, 111. — Pri Leh-mann-Peterson, Inc., ki prireja Lincoln avtomobile za posamezne kupce, urejajo in opremljajo nov avtomobil za predsednika Združenih držav. Novi avto bo težek okoli 6 ton in bo stal okoli pol milijona dolarjev. Opremljen bo z vsemi mogočimi varnostnimi napravami, obdan z debelimi jeklenimi ploščami in z močnim neprobojnim in ne-drobljivim steklom. V avtomobilu bodo tudi vse potrebne naprave za zvezo, da bo lahko predsednik v trenutku zvezan z vsemi uradi..
Novi avtomobil bo gotov in pripravljen za rabo še pred koncem poslovne dobe predsednika L. B. Johnsona, služil bo vendar v glavem novemu predsedniku. Sedanji predsednikov avtomobil za gornje namene je bil izdelan leta 1961 za predsednika J. F. Kennedyja, pa po njegovem umoru v Dallasu temeljito predelan.
Daley hoče odgovoriti
CHICAGO, 111. — Mestni župan Richard J. Daley je zahteval od vseh treh glavnih televizijskih mrež čas za odgovor na napade nanj tekom nemirov in izgredov pretekli teden na demokratski konvenciji v Chicagu.
Za odgovor hoče imeti čas, ko ljudje programe na televiziji najbolj gledajo — CBS je zahtevo že odklonila.
Evropa in kriza ČSR
Sovjetsko-satelitski vdor v ČSR in njena zasedba sta streznila svobodno Evropo, ki je tekmovala v ustvarjanju stikov in vezi z državami sovjetskega bloka.
LONDON, Ang. — češkoslovaška kriza odmeva v Evropi veliko hujše, kot si Amerika predstavlja. Evropa jo je manj pričakovala; ko se je začela, pa ni mislila, da bo tako huda. Že prve dni krize je začel šepati ves promet z Rusijo. Dobave blaga so se “zakasnile”, pogajanja za nove pogodbe so zastala, turistični promet je ponehal, vsi u-radni stiki so se ohladili. Sovjetska mornarica bi bila na primer morala obiskati baltske luke, obisk je bil odložen. Moskovski župan je hotel obiskati Nizozemsko, pa se je sredi pota vrnil domov. Kulturne izmenjave so bile odpovedane. To so na videz le drobnarije, toda v celoti veliko zaležejo, posebno na Ruskem, kjer vsaka zveza s tujino igra v javnosti večjo vlogo kot pri nas v svobodnem svetu prihod te ali one ruske kulturne skupine.
Kriza je tudi močno prizadela NATO, saj je ruska invazija v Češkoslovaško porušila vsaj navidezno ravnovesje oboroženih sil NATO in Varšavskega pakta. V NATO premišljujejo, ali ne bi kazalo izdelati nov načrt za o-brambo Zahodne Evrope, ki bi temeljil na večjem številu divizij ob železni zavesi. Odpade sedaj naravno tudi vsaka misel, da bi Amerika odpoklicala del svojih čet iz Nemčije.
Prihodnji redni sestanek NATO zunanjih ministrov bi se moral vršiti šele decembra. Sedanje stanje ob železni zavesi zahteva, da se zunanji in vojni ministri sestanejo še preje, morda že v septembru ali oktobru. Ko je Eisenhowerjevo življenje viselo na nitki in so se celo zdravniki bali, da jim bo bolnik umrl, so bile iz previdnosti narejene prve priprave za njegov pogreb. Udeležili naj bi se ga tudi državni poglavarji vseh 15 NATO članic. To bi bila tudi prilika za sestanek vodstva NATO. Te pri-
Demokracija se le začela vračali v Tajsko
BANGKOK, Taj. — Kaj naj pomeni svobodna demokracija, je Tajska zvedela šele 1. 1933. Takrat je kralj zgubil položaj absolutnega monarha, vendar pa še zmeraj pomenil več kot veliko. V kratki dobi 38 let je dežela imela osem sprememb u-stave, sedem vojaških pučev in 15 vlad. L. 1958 se je maršalu Saritu zdelo, da je dežela že sita demokracije, in je zato vpeljal pravo diktaturo, ki obstoja dejansko še danes.
Maršal Šarit je umrl 1. 1963, njegov političen naslednik je postal maršal Kittikachorn, ki je šele letos v juniju dal deželi znova nekaj svobode. Uveljavil je novo ustavo. V duhu te ustave so bile sedaj v Bangkoku občinske volitve. Pri njih je zmagala opozicijska demokratska stranka, dobila je od 24 kar 22 mandatov. Glasom ustave morajo biti razpisane tudi parlamentarne volitve. Kittikachorn jih bo razpisal za konec februarja. Imel bo tudi svojo stranko, glavna opozicijska stranka bo pa demokratska stranka. Poleg obeh strank bo nastopilo še kakih 8-10 malih strank. Vlada mora sedaj še uveljaviti pravice zborovanja, svobodo tiska in besede.
Seveda ne smemo pričakovati, da bo s tem že prišla do veljave svobodna demokracija, kot smo navajeni nanjo pri nas v Ameriki. Pri zadnjih občinskih volitvah je na primer šlo na volišča le 18% vseh upravičenih volivcev. Vlada bo zato dala raziskati, zakaj je bila udeležba pri volitvah tako slaba, saj je posebno mladina s študenti na čelu pokazala izredno veliko zanimanje za politične probleme.
BONN OPOZORIL ZDA NA RUSKE PRETNJE EVROPI
Zahodnonemški kancler dr. Kurt G. Kiesinger je pozval sinoči k sebi poslanika ZDA H. C. Lod-gea in mu sporočil stališče vlade glede ruskega ogrožanja Srednje Evrope. Opozoril je ZDA na prihod 7 novih ruskih divizij v Vzhodno Nemčijo namesto 6, ki so od tam odšle v ČSR.
Pasterizirano mleko
V naših mestih z nad 100,000 prebivalci na splošno kupujejo nad 90% samo pasterizirano mleko.
like sedaj ni — hvala Bogu, — toda vodstvo NATO še zmeraj misli, da je treba sestanek čim preje kar samostojno sklicati.
BONN, Z. Nem. — Kancler dr. Kurt G. Kiesinger je sinoči pozval k sebi ameriškega poslanika Henryja C. Lodgea in ga opozoril, da je Sovjetska zveza poslala v Vzhodno Nemčijo 7 novih divizij in s tem povečala njihovo število na skupno 21. Preje je bilo skozi dolga leta tam stalno 20 sovjetskih divizij. Pretekli mesec jih je odšlo 6 od tam v Češkoslovaško in so tam tudi ostale. S tem je seveda sovjetska moč v Srednji Evropi povečana za 7 divizij. Kancler je dejal ameriškemu poslaniku, da še vedno ni izključen sovjetski vojaški nastop proti Romuniji, čeprav sovjetski poslaniki v zahodnih državah tako možnost odločno zanikavajo v imenu Moskve.
Zahodna Nemčija gleda zaskrbljeno tudi na položaj Zahodnega Berlina. Uradno je že pred nekaj dnevi pozvala tri zahodne sile, naj okrepe tamkajšnje svoje vojaške posadke.
V Bonnu jemljejo resno tudi Titovo oceno položaja v Moskvi. Ta je dejal, da so postali v Kremlju “nepredvidljivi” in sposobni različnih trdih, nespametnih in nasilnih akcij. V Bel-gradu trdijo, da je prevladala v Kremlju neostalinistična struja in da je od tam sedaj možno pričakovati vse. Prav zato so tudi pozvali rezerve pod orožje in poslali na bolgarsko in madžarsko mejo vojaške okrepitve.
Kancler K. G. Kiesinger se menda še ni čisto opomogel od zahtev in groženj, ki mu jih je tekom svojega obiska v ponedeljek izrekel sovjetski poslanik S. Carapkin. Sovjetska zveza zahteva “radikalno” spremembo za-hodnonemške politike. V kolikor
fio Či Minh kaze izredno zanimanje za ameriške volitve
Bonn ne bo tej zahtevi ustregel, naj “pripiše posledice sam sebi”.
CLEVELAND, O. — Verjetno je le malo Amerikan-cev, ki bi se tako živo zanimali za amerikansko volivno kampanjo, kot se zanima vodnik vietnamskih komunistov Ho Či Minh. Zdi se, da je vsak korak, ki ga naredijo njegove čete in njegovi politični zaupniki po svetu, preračunan na rabo koristi, ki jih nudi naša volivna borba. Takih korakov je veliko. Dela jih Ho Či Minh na frontah državljanske vojne, v saigonski javnosti, na pariški konferenci in v izjavah, ki nam prihajajo iz Severnega Vietnama. Vsi ti koraki imajo stari in znani cilj vietnamske komunistične politike:	zdrobiti a-
meriško politično odpornost.
Glavno delo na vplivanju na ameriško javnost je Ho Či Minh prenesel sedaj v Pariz. Takoj po konvencijah je poslal tja še dva svoja osebna zaupnika, ki naj uradno sodelujeta pri konferenci za premirje. V resnici je njihov posel druge vrste: paziti morata, kaj se godi v Ameriki in vsak tukajšnji političen dogodek izkoristiti za vietnamske interese. Sila zanimiv slučaj
se je dogodil zadnje dni demokratske konvencije.
Na konvenciji se je bil hud boj za in proti bombardiranju Severnega Vietnama. Takoj sta se oglasila oba Hočimin-hova zaupnika v Parizu in izjavljala, da sedaj zahteva Vietnam še več kot konec bombardiranja. “Če ameriška javnost sama zahteva konec bombardiranja, mora Vietnam naravno zahtevati še nekaj več,” sta govorila na svojih tiskovnih konferencah v Parizu in na raznih diplomatskih družabnih sestankih. To pa ni edino njihovo opravilo. Zalagati morata naše levičarje in druge nasprotnike vojskovanja v Vietnamu z vsemi podatki, ki govorijo v prid čim prejšnjemu koncu vojne, seveda po komunističnih pogojih. Da to nalogo pridno izvršujeta, ne dvomimo. Tako ima sedaj vietnamska delegacija v Parizu več posla z opazovanjem političnega vrveža v Ameriki kot pa s tistimi redkimi sestanki konference, kjer kom u nisti zavlačujejo vsako stvarno delo.
Ameriška volivna borba daje Ho Či Minhu tudi dosti gradiva za podtalno rovarje-
je v saigonski politični javnosti. Njegovi agitatorji v Saigo-nu hitro pograbijo vsako a-meriško izjavo, ki kritizira vojskovanje, jo po svoje prikrojijo in skušajo saigonski javnosti dopovedati, da bo A-merika tako kmalu pustila Južni Vietnam na cedilu, ako-ravno sedaj Johnsonova administracija govori drugače. Sicer je pa le še par mesecev do novega režima v Beli hiši, takrat bo pa tudi ameriško razpoloženje do Vietnama postalo čez noč drugačno.
Manj se čuti vpliv ameriške volivne kampanje na vojaških spopadih v Južnem Vietnamu. Opazovalci so nam že davno napovedovali nove velike rdeče ofenzive, pa do njih še ni prišlo. Verjetno ko-komunistični generali še ne najdejo prave prilike, da bi zvabili ameriške čete v hude boje na terenu. Naše oborožene sile se namreč ne držijo več prejšnje taktike “iskanja in preganjanja sovražnika”, se držijo svojih utrjenih postojank in se spustijo iz njih na teren le takrat, kadar so prepričane, da lahko zadajajo sovražniku zgube, same pa jih trpijo le malo. Seveda je še
zmeraj mnogo ugibanja o sovražnikovih namerah in željah po velikih ofenzivah, toda novembrske volitve se približujejo s hitrimi koraki in kmalu bo zmanjkalo časa za dolgotrajne ofenzive. Morda jih pa sploh ne bo.
Ima pa Ho Či Minh tudi svoje skrbi. Veseli ga sicer, da mu ameriški političen vrvež daje toliko gradiva za diplomatsko vojskovanje, toda ne sme pozabiti, da od svojega severnega kitajskega soseda ne more pričakovati kaj prida pomoči. Tam je državljanska vojna porušila do tal državno upravo, vse gospodarstvo in promet pa spravila v nered. Vlada v Peipingu je verjetno še zmeraj pripravljena podpirati Ho Či Minha, toda ga ne more tako, kot bi rada zaradi domače zmede. Ho Či Minh dobro ve, da je zanj tudi omejitev kitajske pomoči usodnega pomena.
Zato se lahko zgodi, da bodo zakulisna pogajanja v Parizu dobila kmalu večji pomen, kot ga imajo sedaj. Ta slutnja se širi po Parizu, naši in vietnamski diplomatje pa seveda o tem molčijo kot grob.
Arabska Liga zboruje
Države arabskega sveta so povezane med seboj v A-rabski ligi, pa s'a kljub temu vneto prepirajo in borijo med seboj.
KAIRO, Egipt. — V Arabsko Ligo je včlanjenih 14 arabskih držav. Ligino vodstvo ima vsakega pol leta redne sestanke. Udeležujejo se jih navadno vodilni diplomatje držav-članic. To se godi tudi letos. Sestanek ne bo obravnaval posebnih zadev, zato ima pa rednih na pretek. Obravnavati mora tudi spore med članicami.
Nekaj več kot za prazen nič sta se sprla Sirija in Libanon. Ker se Sirija čuti bolj prizadeto, je začela ovirati blagovni in o-sebni promet. Vpeljala je v ta namen tako visoke prevozne davke, da je trgovina med obema državama zaspala. .Sirija ima istočasno tudi spor s Tunizijo. Trdi namreč, da se je Tunizija vmešavala v sirijske notranje zadeve. Težko si je predstavljati, da bi se tunizijski predsednik Burbiga mešal v sirijske zadeve, saj ima svojih domačih težav preveč. Sirija je sprta tudi z iraškim sosedom. Spor je tipično arabske prirode. V obeh državah vladajo arabski socijalisti, ki prisegajo na arabski socijalizem, pri čemur ga pa vsak razume po svoje. V Siriji so trenutno na vladi socijalistič-ni levičarji, v Iraku pa socijali-stični desničarji, zato sta obe deželi skregani med seboj.
Star je spor med Savdsko A-rabijo in Jemenom. Ker je Naser zaveznik jemenskih republikancev, mora biti sprt s savd-skim kraljem Fejsalom.
Podobnih prepirov je med a-rabskimi državami cela vrsta. Zato je jordanski zunanji minister res velik junak in optimist: izjavil je namreč, da rad prevzame vlogo posredovalca med sprtimi arabskimi brati.
Pri vsem tem je vojno stanje med Izraelom in Arabci ostalo dejansko nespremenjeno. Mimogrede se bodo z njim pečali tudi arabski diplomatje na sedanjem Liginem sestanku. Veliko časa pa tej zadevi ne bodo mogli odmeriti.
V Zahodnem Berlinu jih je strah
BERLIN, Nem. — Prebivalstvo Zahodnega Berlina je postalo nekam negotovo v pogledu svoje bodočnosti po sovjetsko-satelitskem vdoru v ČSR in po grožnjah Romuniji. Nihče si ne upa trdno zanikati tako nevarnost za Zahodni Berlin.
Tudi sama vlada Zahodne Nemčije ni prepričana, da položaj Zahodnega Berlina ni brez vsake nevarnosti, zato je zaprosila tri zahodne sile, naj svoje posadke v Zahodnem Berlinu povečajo. Sedaj je tam le 12,000 zavezniških vojakov.
Iz Clevelanda in okolice
rv molitvi—
Zveza in Društvo SPB Cleveland prosita člane in prijatelje, da pridejo jutri, v petek, ob osmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k skupni molitvi za pok. Jožeta Intiharja, v Vietnamu padlega sina člana Pavleta Intiharja.
Po pismo naj pride—
Pošta je pustila v uradu AD pismo za go. Josephino Sever, 1063 E. 16 St., Cleveland, ko jo tam ni našla. Piše J. Vidmar, Essen-Karnap, II. Schockenhecke 9., Deutschland.
Prva presaditev srca v mestu—
Sinoči so v Cleveland Clinic presadili srce smrtno ponesrečene 25 let stare Mrs. Barbara Smith iz Blythevilla, Ark..,, v 50 let starega Akrončana Dellet-ta H. Lawsona Sr. Operacija je uspela. Bila' je prva v Clevelandu, pa 40. na vsem svetu. Presadili so tudi pokojničine ledvice v dva moška.
Predrag kruh—
Pet velikih pekarij, ki oskrbujejo severovzhodni Ohio s kruhom in drugim pecivom, se ni pritožilo proti obtožbi, da so skupno določale cene kruhu in pecivu in se domenile tudi glede svojih ponudb pri dobavah peciva šolam in drugim javnim ustanovam in podjetjem.
Zahvala—
Slovenska šola Sv. Vida se najlepše zahvaljuje g. Karlu Mauserju za njegov velikodušen dar.
Mao se spet premisli!
HONG KONG. — Politični o-pazovalci kitajskih homatij so prišli do sklepa, da je tovariš Mao zgubil vsako upanje, da bi mogle njegove rdeče garde izvesti kulturno revolucijo. Spoznal je, da se voditelji rdeče garde bolj pulijo za oblast kot za njegove ideje. Zato se je zadnje čase naslonil na koalicijo kmetov, vojakov in delavcev, torej na kombinacijo, ki je 1. 1917 pomagala Leninu do prevzema oblasti v Rusiji.
Koalicija se prav pridno udejstvuje. Je že v celi vrsti provinc zasedla vse tiskarne in prevzela vse liste. Tako more le ona “kovati” javno mnenje. Rdeča garda je popolnoma potisnjena na stran. Ali se bo brez odpora vdala v usodo, to je pa drugo vprašanje. V zvezi s spremembo Maovih misli je začel pihati o-ster veter proti kitajski inteligenci. Nanjo vali sedaj Maova okolica vso odgovornost za napake, kar jih ni napravila rdeča garda. Preganjanje inteligence se vrši po istem vzorcu, po katerem je Mao še pred meseci preganjal vse nekdanje komuniste, ki se niso hoteli ukloniti njegovi filozofiji. Vse to kaže na novo dobo kiltajske kulturne revolucije, ne pa na njen konec.
Volivna vprašanja
WASHINGTON, D.C. — Republikanski glavni stan je dognal, da se volivci trenutno zanimajo na 1. mestu za vprašanje vojne v Vietnamu, na 2. za nasilje in nerede, na 3. za zločine in kršenje zakonov ter na 4. za davke.
Prve porotnice
LANSING, Mich. — Michigan je bila prva država Unije, ki je dovolila sprejem v sodne porote tudi ženskam. To se je zgodilo leta 1915. Sledila sta ji državi Maine in Utah, nato pa še ostale.
»i toiiSM Bommm
' ' ' ^***&?§
P	<tsxkmmrn>
6117 St. Clair Ave. — ilSnderjoa l-0es25 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Putfliahcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NAROČNINA:
K& Združene države:
I $16.00 na leto; $8.00 za pci leu; $5.00 za 3 meseca B* Kanado in deželo Izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec« f	Petkova izdaja $5.00 na leto
i~	SUBSCRIPTION SATES:
linited States:
f $16.90 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
fh, $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 171 Thureday, Sept. 5, 1968
Koliko denarja bo imel novi predsednik?
Sicer ga še nimamo in mu niti ne vemo imena, pa vendar se poklicni strokovnjaki že ubadajo z ugibanjem, koliko denarja bo novi predsednik dobil v proračunu in koliko se mu ga bo nabralo na koncu štiriletne dobe.
Koliko denarja bo dobil v januarju 1969 ni težko uganiti. Komaj toliko, da bo lahko pokril tekoče izdatke. Morda pa še niti toliko ne. Za to ne odgovarja predsednik Johnson, odgovornost pada na nerazumljivo zanikrno gospodarjenje v Kongresu. Kongresniki in senatorji se ne menijo za ravnovesje med dohodki in izdatki, najmanj seveda v mesecih volivne kampanje. Zato še ne moremo soditi, kako velik bo primanjkljaj na koncu letošnjega leta. Ne bomo se čudili, ako si bo novi predsednik moral pomagati celo s prehodnim posojilom.
V podobnem položaju bo novi predsednik do konca junija 1969. Na svobodno razpolaganje mu ne bo ostalo ničesar, ker kaj takega ni predvideval Kongres, ko je izglasoval letošnji proračun. Morda bo to stanje v federalni blagajni še celo poslabšalo, ako bo namreč Kongres odobril še dodatne izdatke, ki niso nikjer predvideni.
S 1. julijem 1969 bo seveda položaj drugačen. Do takrat bi moral novi Kongres izglasovati tudi nov proračun ža dobo od 1. julija 1969 do 30. junija 1970. Je pa že postalo tradicija, da Kongres zmeraj zamudi rok za več mesecev.
Ga bo tudi prihodnje leto, saj se novi Kongres ne bo dosti pomladil, kot kažejo vsi politični znaki.
Seveda pričakujejo vsi, da se bo prihodnje leto končala vietnamska vojna. Dokazov za tako pričakovanje nimamo, imamo le upanje. Če bi bilo vojskovanje res končano, potem bi odpadlo mesečno $2-3 bilijone stroškov za Vietnam in te bi predsednik lahko porabil drugje. Tudi to upanje se nam zdi pretirano.
Tudi takrat, ko bo podpisano premirje, ne bo mogoče preprečiti vseh izdatkov že prve tedne. Vseh vojakov ne bo mogoče poslati domov že prve tedne, nekaj jih bo moralo ostati v Vietnamu morda še cela leta. Ni tudi mogoče na hitro roko prepeljati domov vsega materijala, kar se ga je nabralo tekom let, in ga razprodati. Odpovedati je treba dalje vse pogodbe za vojni materija! in se pobotati z dobavitelji za odškodnino. Ta gre lahko v bilijone, kot smo to videli še pri vseh naših vojnah v tem stoletju.
Likvidacija vojskovanja v Vietnamu ne bo ravno poceni. Čim več bo zvezanih stroškov z njo, tem manjši bo prebitek, ki bo ostal v federalni blagajni pri postavkah o vietnamskem vojskovanju. Tako lahko rečemo mirno, da bodo stroški za vojskovanje v Vietnamu padali le postopoma in da se bo padanje zavleklo za 6-12 mesecev. Na hitre “prihranke” v Vietnamu ne bo zato mogel novi predsednik računati, ako se bo hotel držati stvarnosti.
S hitrimi prihranki v vojskovanju v Vietnamu ne bo torej dolge mesece nič. Je previdnejše, da predsednik z njimi ne računa kot z nečem, kar je čisto zanesljivo. Kar bo prihrankov, jih bodo hitro absorbirali povečani izdatki za druge federalne obveze.
Najprvo se zmeraj zadolžujemo, za nove dolgove je treba plačevati nove obresti. Na videz niso to veliki izdatki, toda z leti se hitro naberejo bilijoni.
Dalje ni nobenega izgleda, pa tudi nobenega upanja, da bi draginja začela popuščati. Če bi tudi porezali vse korenine, ki iz njih poganjajo nove oblike draginje, bi se to čutilo šele čez leto ali dve. Če bo rastla draginja, bodo prišli federalni uradniki in zahtevali večje plače, prišli bodo zavarovanci Social Security in zahtevali večje pokojnine.
Z draginjo bodo rastli tudi stroški za socijalno politiko, za prosveto, za zdravstvo, za podpiranje držav in občin, za preganjanje revščine itd'. Vsaka med temi postavkami bo zahtevala nove bilijone. Odkod naj jih predsednik vzame?
Novi Kongres bo po vsei priliki zelo konservativen in ne bo rad pristal na izdatke za socijalne cilje. To ima pa lahko težke politične in socijalne posledice, ki bodo nagnale senatorje in kongresnike, da bodo kar na hitro sklepali o izdatkih, ki ne bodo ravno zmeraj temeljili na racijonalnih predvidevanjih.
Koliko novega denarja bo predsednik imel na razpolago za vse te namene?
Najprvo denar, ki gre sedaj v vojskovanje v Vietnamu. To znaša mesečno $2-2.5 bilijona. Recimo, da bi se od|terinemu jeziku. “Posebno ve, tega zneska dalo dobiti le $1.5 bilijon, to bi bilo na leto o-[ljube matere, učite svoje otroke koli $18 bilijonov, morda pa tudi le $15 bilijonov. Dalje je [slovenskega jezika in lepih slo-treba vpoštevati. da rastejo ne samo dobički pri podjetjih, jvenskih pesmi. To je velik za-ampak tudi zaslužki uslužbencev vseh vrst, to bi pomenilo Iklad, ki ga mi Slovenci imamo,” za federalno blagajno letni prirastek do-$20 bilijonov. Vse- lie dejal škof. ga skupaj bi torej lahko prišlo v federalno blagajno $35-40 i Po maši, ob ih popoldne se je
bilijonov. To je sila visok znesek, zato bodo tudi apetiti nikoli pozabljeni! Vaša hvalež-nanj veliki. Najprvo bi konservativni Kongres hotel zni-^na	Marija Lovko
žati davke. Letos tega ni mogel storiti naravnost, je pa stori! to po ovinku: omejil je izdatke. Pri gornjem novem denarju si pa ne bo dal dopovedati, da je denar potreben za nove izdatke. Bo gladko znižal davke. Kar bo pa potem o-/talo, bo predmet za boje med federalnimi agencijami, katera naj za svoje izdatke več dobi od večjih dohodkov.
Ponovila se bo torej igra, ki smo jo prvič doživeli kmalu po Eisenhowerjevi zmagi za predsednika, ko je Kongres znižal davke. Potem smo to doživeli za časa Kennedyjeve-ga in Johnsonovega režima. Zakaj ne bi tega dočakali ponovno?
Če bi torej novi predsednik res mislil, da mu bodo prihranjene skrbi za dober proračun, se bo najbrž hudo motil, naj mu strokovnjaki napovedujejo, kar hočejo. Naj se rajše zanese na prakso in tradicijo, ga vsaj ne bo do 1. 1971 bolela glava.
BESEDA IZ NARODA
Škof dr. 1. Držečnik bo koneein ledna zopet v Cleveland's
CLEVELAND, O. — V manj kot eni uri nas je veliko letalo prineslo iz Washingtona v Cleveland, kmalu po 5h popoldne v petek, 30. avgusta. Čisto do letala so prišli otroci clevelandskih slovenskih šol v spremstvu svojih staršev, oblečeni v narodne noše. Z velikim šopkom rdečih nageljnov so pozdravili slovenskega škofa in mu izrazili iskreno dobrodošlico. Potniki, ki so prispeli z letalom in oni, ki so čakali na letališču, so občudovali lepe narodne noše in spraševali, kdo je visoki gost, ki so ga prišli pozdravit.
Po prijaznem razgovoru s skupino Slovencev nas je Father Mihelič odpeljal s svojim avtom v župnišče pri Sv. Lovrencu, kjer je sedaj škofov “glavni stan”.
V nedeljo dopoldne ob pol lOh je škof Držečnik obiskal tukajšnjega škofa g. Issenmanna, ki ga je izredno prijazno sprejel in ga takoj povabil na posvečenje novega clevelandskega pomožnega škofa.
Po prijetnem obisku pri škofu sva se peljala k “Lurški votlini” na Cbardon Rd. Velika množica Slovencev se je zbrala okrog Lurške votline, kljub temu, da sta bila dva praznika skupaj in so nekateri te dneve že porabili za zaključek počitnic in šli na notovanje, tudi vreme ni nič kaj dobro kazalo. Verni Slovenci so zbrano sledili škofovi maši. Na škofa je napravilo globok vtis lepo petje med mašo, ki sta ga vodila g. Rigler in g. Knez. Krasen je bil pogled na slovenske in belokranjske narodne noše. Najbolj ganljiv je bil pogled na dolge vrste mladih in starejših, ki so se pomikali proti obhajilni mizi in prejeli med mašo sv. obhajilo.
Z veliko pozornostjo je množica sledila pridigi. V preprostih in globokih besedah je peti naslednik svetniškega škofa Slomška govoril o Marijinem češče-nju in o Marijinih božjih potih :n romanjih doma v Sloveniji. Slovenci so Marijin narod. Njihovi apostoli sv. Modest, sv. Ciril in Metod, božja služabnika Slomšek in Baraga, vsi so bili veliki Marijini častilci. Marijinemu varstvu so se verni Slovenci vedno izročali in tako še delajo danes.
Govoril je o Bafagi in Slomšku. Priporočal, da molimo, da bosta čimprej dosegla čast oltarja.
Zahvalil se je za darove za Slomškovo beatifikacijo in priporočal pristop k Slomškovim krožkom. “Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do prave, zveličavne omike”. Ta Slomškov rek je ponavljal, ko je bodril, da ostanemo zvesti sveti veri in svojemu ma-
vršil banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. Štajerski klub je pripravil ta banket v počastitev mariborskega škofa.
Prav tako je tudi štajerski klub s svojim delavnim predsednikom g. M. Savernikom na čelu pripravil pester spored po banketu. Žastopniki raznih društev in otroci slovenskih šol so pozdravili škofa, škof je bil posebno vesel otrok slovenske šole, ki so ga tako lepo pozdravili v slovenskem jeziku.
Na koncu je spregovoril škof in se najprej zahvalil za vse. V enem izmed pozdravov je bila izražena želja, da bi se kmalu srečali v Rimu ob beatifikaciji božjega služabnika A. M. Slomška. škof je izrazil isto željo in potem razlagal, kako daleč je že beatifikacijski proces. Govoril je o mariborskem bogoslovnem semenišču, ki ga sedaj zidajo. Hvala Bogu, zadnja leta je doma toliko duhovniških poklicev, da je ljubljansko bogoslovje, ki zaenkrat služi za vse tri škofije, postalo premajhno. Mariborski škof je iskal v Ljubljani, da kupi kako primerno hišo, kjer bi mariborski bogoslovci stanovali; ko ni mogel ničesar primernega najti, so se odločili, da nadzidajo stolno župnišče v Mariboru. Tako bodo naredili prostor za 60 bogoslovcev. Zadnji trije letniki bogoslovja bodo sedaj v Mariboru in profesorji se bodo vozili iz Ljubljane v Maribor. Omenjal je tudi dijaško semenišče v Mariboru; to semenišče se nahaja v prostorih samostana mariborskih očetov frančiškanov; dijaki sicer hodijo v državno šolo, vendar ostanejo z ozirom na duhovski poklic zelo zvesti. Omenjal je tudi zadevo “Slovenika” v Rimu; razlagal njegov pomen in važnost; akcijo za njega pa priporočal.
V ponedeljek zjutraj se je škof odpeljal z letalom v Kalifornijo, od koder se vrne v petek zvečer ob 7h.	Father Varga
Zahvala obiskovalka
Vabilo na piknik
CLEVELAND, O. — Slovenci! Prisrčno ste vabljeni na Slovensko pristavo v nedeljo, 8. septembra. To bo nedelja, ki naj nas vse opominja na naše prisege v borbi proti komunizmu. Dnevi septembra so spomini na borce Grčaric in Turjaka. To sta dva spomenika, oblita s krvjo slovenskih prot ikomunističnih borcev.
V uslugo vsemu občinstvu bo ves spored izvršen v popoldanskih urah. Darovanje sv. maše bo ob treh popoldne.
Kakor mi je znano, bo zelo dobro preskrbljeno za okrepčilo našega — srednjaka in žejaka.
Ko mislim na vas, kuharice, ne morem pozabiti nikakor ne vas ne naše — pekarice, katere ste nam vedno posregle s kakim pecivom. Tudi tokrat vas vse skupaj naprošamo za to uslugo. Hvala že v naprej!
Pridite vsi Slovenci, bili to stari ali novi, kajti čast, katero naj podamo, bo podana spominu slovenskih junakov, junakom Grčaric in Turjaka.
Na svidenje!
Za krajevni odbor TABORA: Filip Oreh
Dpokojeneem
v iawbiirgif
MAPLE HTS., O. — Vsem članom in članicam Kluba slov. upokojencev v newburškem o-krožju, ki niste bili na klubovi seji 28. avgusta, sporočam, da je bilo sklenjeno, da napravimo izlet z avtobusom v Presque Isle v Pennsylvaniji 11. septembra. Vožnja bo plačana iz klubove blagajne, za hrano bomo pa plačali sami.
Tisti, ki se želite udeležiti izleta, sporočite to takoj tajnici kluba Antoniji Stokar, tel. 524-7724, da bomo vedeli naročiti avtobuse. Ako bo prostora odveč, bomo sprejeli tudi nečlane, toda ti bodo morali plačati voznino.
Pozdrave vsem upokojencem in vsem čitateljem lista!
Anton Perušek
CLEVELAND, O. — V prijetno dolžnost si štejem, da se pred povratkom v rodno Slovenijo najprisrčnejše zahvalim vsem dragim sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem za vse lepe in vesele ure, ki sem jih preživela v prelepem Clevelandu, na obisku pri mojem dragem sinu Franku Lovku, 1049 E. 67 St.
Od Vas, dragi moji, se poslavljam z veliko ljubeznijo in spoštovanjem. Ta obisk mi bo ostal v nepozabnem spominu, saj sem doživela toliko ljubeznivosti, prijaznosti, dobrotljivosti in naklonjenosti.
Srečala sem se s številnimi ro-iaki iz mojega rojstnega kraja.
Vsi so bili nadvse prijazni. Kogarkoli sem pozdravila, mi je vrnil pozdrav z veselim nasme-'nemirni,
Beri - premišljuj!
“Premožen sem in bogat in nič ne potrebujem, pa ne veš, da si beden in pomilovanja vreden in ubog slep in nag.” (Razodetje sv. Janeza 3, 17)
EUCLID, O. —Velikokrat imamo v življenju priložnost srečati ljudi, ki smatrajo, da niso odvisni od nikogar. Življenje se jim smehlja, saj posedujejo — zdravje, premoženje, ki so si ga pridobili, jih ne dela takih, ki so ubogi. Videz, srečni so! Toda neizbežna usoda, da iz dneva v dan postajamo — starejši, kako hitro vse mine, da tožimo s tisto otožno melodijo “Ah mladost ti moja, kam prešla si, kje si...?”
Ko se oziramo na prehojeno življenjsko pot, se nam zdi, da je Vse, kar je, vtonilo v večnost, bilo le — sanje ene noči. Ko smo prvo zavestjo življenja hrepeneli z neutešeno žejo po sreči, smo mislili, ko to in to dosežemo, pa bomo srečni. Eno ali drugo smo morda dosegli, toda sreče ni bilo! Ko smo šli skozi življenje, smo kljub vsemu doseženemu čutili neko praznoto, neki nemir. Prešeren je pel: “Srce je prazno — srečno ni!”
• Če smo že takrat, ko smo mladi, zdravi, v vseh udobnostih, ki nam jih današnja tehnika nudi, hrepeneči po nečem
bom na ustnih. Kako taka, lju- i boljšem, kaj šele potem, ko sre-beznivdst in prijaznost dobro1 čarno starost,, bolezen, ;zapušče-
de!
Zato ljubljeni, dobri prijatelji, sprejmite vsi mojo prisrčno
zahvalo, ko se ob povratku od [na zemlji?
nost! — Je to vsa tista sreča, o kateri sem sanjal v rani mladosti? Je to cilj in namen človeka
Vas poslavljam in Vam podajam hvaležno roko v slovo.
Pojdi in spoznaj svojo notranjost v, sebi, daj pošten odgovor
Zbogom, dragi, v mojem srcu samemu sebi, čemu živiš — kaj
je končni cilj, namen človeka na zemlji?!
Pred nekaj dnevi sem čital, da je ravnatelj neke višje šole V. A. Suhomlinski, dopisni član A-kademije za vzgojne vede, v časopisu “Liternaturnaja Gazeta” dne 27. marca 1968 priobčil svoja dopisovanja z nekaterimi mladimi ljudmi. Neko pismo je zanimivo prav z verskega stališča. Piše 16-letna dijakinja: “Gotovo bom postala kmalu verna. K veri me ne poskušajo spreobrniti kaki fanatiki, kot se rado to pravi, ampak... se nekaj dogaja v moji duši. Kaj takega sama ne razumem. Na predavanjih nam vedno govore, da je človek prav tako umrljiv kakor krava in konj. Nesmrtnost duše — to naj bo pravljica za o-troke, ki ponižuje človeka. Dekle dodaja, da se to seveda ne naglaša v tako grobi obliki — ampak — “jaz razumem zadevo prav tako.” Verjemite mi: Ko si je neki profesor pri predavanju brez prizanašanja prizadeval dokazati, da je človek po biokemični plati prav tako bitje, kot žival, nisem zvečer mogla zaspati. Začenjam se pogrezati v reli-gijozni svet. V njem iščem, če tako hočete, rešitve pred neusmiljenim materij alizmom, ki se mi zdi kot brezdušna in slepa sila. Pomagajte mi, da najdem kakšno stališče. Kako naj se o-prostim, nasilne misli, da bodo z mojo zavestjo minuli tudi svet, sonce, zvezde — naravno le zame.”
Suhomlinski navaja to pismo kot dokaz, da , se morajo verska vprašanja pojaviti tudi sama od sebe, brez vpliva cerkvenih u-stanov, dasi do sedaj tega mnogi marksisti niso priznali. Kot “marksistični humanist” noče poniževati pogledov, ki jih zastopa mlada vpraševalka. Rajši zavrača tiste, ki mislijo, da bodo vero najlažje uničili, če se bodo norčevali iz posmrtnosti. Kdor pravi, da človek zgine brez sledu, prav tako kot žival, poniža človeka tako, da bi se moglo najti kaj hujšega. Taka in podobna protiverska propaganda, pravi, žene ljudi bolj v cerkev kot ateizem.
Sam pa išče odgovora drugod. Človek naj bi ne čakal, kaj bo doživel v večnosti, ampak naj bi iskal pota v nesmrtnost že tukaj
—	skozi ustvarjalno delo. Pot do zmage nad smrtjo se imenuje u-stvarjalnost.
S tem Suhomlinski ni odgovoril prav ničesar. Njegov odgovor se ne razlikuje od tistega, ki ga zavrača; ne dotika se temeljnega vprašanja: Ali je človek res le neka žival, je njegova dejavnost res le sejanje v veter, da po smrti res od njega nič ne o-stane? Ne dvomim, da je tisto dekle s takim odgovorom tako razočarano, kot smo mi.
Na to osnovno vprašanje je en sam jasen odgovor, da! Razodeta vera krščanstva mi daje vse
—	in nevera mi vse jemlje! Pred to vero stoji slednji, ki veruje v eno ali drugo smer. Verniki smo vsi. Veruješ, da si človek — ki se ni sam sebe naredil — ali veruješ, da si se — da ni vzroka, ne cilja, ne namena tvojemu življenju?!
Logično — ne razlikujemo se od živali. Kako temno mora biti duševno obzorje takega “vernika”, ki zanika človeško naravo v urah zapuščenosti, bolezni, starosti, njemu taka “vera” res vse jemlje. Kako bi si s svojim trpljenjem lahko dal vrednost, ki nekje znani mislec škof Fulton Sheen o njej tako lepo razpravlja:
“Ni večje tragike na vsem svetu, kot je ta, da trpljenje ni izrabljeno. Pomisli, koliko trp-Ijenja je po bolnicah, med ubogimi, zapuščenimi. . . Pomisli še, da vse to. trpljenje je izgubljeno? Koliko od teh brezdomcev, trpečih, zavrženih, križanih duš reče z Našim Gospodom v trenutku spremenjenja (pri sv. maši): “To je moje telo, vzemi ga?” In še, kaj bi mi mogli odgovoriti: Tu je moje telo, vzemi
ga. Tu je moja duša, moja delavnost, moja moč, vse, kar posedujem, vse kar imam, je Tvoje! Vzemi, posveti, Tvoje je.
S Teboj sebe darujem Tvojemu nebeškemu Očetu, da se On ozre na to veliko daritev in vidi samo Tebe, svojega ljubljenega Sina, nad katerim ima svoje do-padenje. Spremeni ubogi kruh mojega življenja v Tvoje nebeško življenje. Predrugači okus vina iz mojega zgubljenega življenja s Tvojim Duhom; združi moje strto srce s Tvojim Srcem; moj križ v Tvoje križanje. Ne daj ,da bo moja žalost v zapuščenosti zavržena brez plačila. Skupaj, kakor mala kaplja vode se potopi v vinu pri darovanju v kelihu, naj se moje življenje zedini s Teboj; daj, da bo moj križ spojen s Tvojim velikim Križem, tako da mi pridobi veselje in večno srečo združeno s Teboj.”
Naj te misli nas pripravijo za slovenski misijon v Euclidu pri Sv. Kristini, ki se vrši od 15. do 22. septembra. Da bi sejavec. božje besede našel razrahljano grudo naših src. Naj ne gre brezbrižno mimo tebe! Ne daj, da bi v tebi našel:	.. da je se-
me padlo na pot, ki ga pohodijo; ba skalo, ki nima -zemlje; med trnje, ki ga zaduši. Naj pade med take, ki božjo besedo z veseljem poslušajo in ohranijo, da če i ne stoteri, .šestdeseteri, pa vsaj trideseteri sad obrodi za Večnost.	t	A. T.
------o------
Zdravniki in cigarete
Nacionalni zavod za proučevanje javnega mnenja ugotavlja, da so uspehi štiriletnega boja oroti kajenju cigaret v ZDA razmeroma skromni med drugim :aradi premalo odločnega stali-ča zdravnikov. Anketa, ki jo je izvedel ta zavod, je pokazala: 77 odstotkov zdravnikov smatra za svojo nalogo, prepričati o škodljivosti kajenja tudi tiste paciente, pri katerih še ni vidnih posledic, vendar samo 38 odstotkov zdravnikov tudi svetuje bolnikom, naj pustijo cigarete. Nad štiri petine (88 odst.) zdravnikov prepove kajenje tistim bolnikom, pri katerih ugotovijo bolezni dihal, pljuč, srca ali ožilja.
Med zdravimi kadilci jih je malo, ki opustijo cigarete, če jim tako svetujejo zdravniki. Dve tretjini zdravnikov je odgovorilo na anketno vprašanje, da za zdaj ni učinkovite metode za pomoč tistim pacientom pri opuščanju kajenja, ki bi to želeli, a sami nimajo dovolj trdne volje.
O svojem odnosu do kajenja je povedalo 60 odstotkov zdravnikov, da so zaradi lastnega zdravja pustili cigarete. Le nekaj anketiranih zdravnikov je o-menjalo finančne in druge razloge (razen zdravstvenih). Med tistimi, ki so se odvadili kaditi, jih je bilo 37 odstotkov, ki so kadili 20 ali več let. Precej zdravnikov, ki še kadijo, je resno poskusilo enkrat ali večkrat, vendar jim ni uspelo opustiti kaje.
KRT - MODRIJAN
Nad zelenim travnikom je švigala sem ter tja lahkokrila lastovica in si lovila v zraku muh, mušic in drugih žuželk. Kar u-gleda po tleh lesti črnega krta.
“Ej, ti možiček črni!” mu za-ščebeta prezirljivo, “da si pameten kot jaz, ne bi iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem dnevu. Glej, koliko pomorim jaz teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji': Skoraj nič!”
“Prav, prav,” odgovori lastovici modri krt, “ali tega mi vendarle ne moreš oporekati, da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, takih iščem jaz. Da, oni so hujši, ker izpodjedajo same korenike, ki so vir življenja.”
Kaj je hotela lastovica reči na ta odgovor?
“Prav praviš, striček!” je dejala in odletela.
Dragotin Kette

F- S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
T_ T_V_T_T.Zr_lT
“Surovina!” je zagodrnjal Strli31', raztrgal pismo in koščke ^rgel na ogenj, da nihče ni zve-3el za zlobno zavist mladega Šoliča. Vesel je bil, da je bil Seličevo ponudbo za zvezo v špekulantsko podjetje tako odločno odbil. “V prepad dereta oba, oče in sin,” je na glas izre-kol in se nejevoljen sprehodil P° sobi. Sam sebe je bil vesel, ^ je priganjal k poroki, čeprav s° drugi, zlasti mama, svetovali, ^aj odložijo za po veliki noči.
je sklenjeno, je sklenjeno,” Pm je odločno ugovarjal. “Če je ^jima prav, mora biti prav tudi ^mna. Mene poznate, da vse ži-vljenje nisem bil nikoli stric Počasne. Zato tudi pri tej zadevi. ne bom očakoval, kaj si bodo obrekljivci se izmislili zoper nas Vse.”
Tisti ponedeljek pred poročno hodeljo je stopil sodnik dr. Slak do krčmarice pri “Belem volu”, da bi naročil fantovščino za sredo zvečer. Krčmarica je sprejela Naročilo z naj večjim veseljem m mu obljubila, da se bo potrudila na zadovoljnost vseh gospodov. Jasno je, da večerja ni 0stala prikrita. Strgarica je koj Prisla k “Belemu volu”. S krčmarico sta naredili načrt za ve-čerjo, mnogo priboljškov si je Pridržala Strgarica in ji ob slo-Vtsu naročila: “Molči!’ Nikomur 1)6 zini besedice!”	’ ^
Ob vseh skrbeh je sreda za fantovščino hitro potrkala na 'rata. Rudi je bil prvi pri “Belem volu”. Sodil je, da se mu b° treba le še kaj pogovoriti s brčmarico. Ko je odprl vrata v s°botarsko sobo, je začuden ob-s!al. Soba je bila vsa v zelenju, v venčkih iz smrečja po steni so mli zataknjeni šopki rož iz južnih krajev, miza je bila pogrnjena s snežno belim prtom.
. “Oospa, kaj pa je to?”
“To je majčken pozdrav naše-dlh ljubemu gospodu doktorju, jemlje slovo od samskega
stanu.”
“In kdo si je vse to izmislil?” “Kdo neki! Mi vsi, ko vas Imamo tako radi!”
Toliko da je Rudi spregovoril
še
že
nekaj besedi s krčmarico, so
hk
privreli sobotarji, to pot vsi
rati in slovesni. Rudi je ostr-?*-I- Vsi so bili prepričani, ko je ■dudi pogledal po sebi, da se je Sramoval, ko se ni oblekel bolj
-’Vesno. Hrupno so ga pozdra-
v'jali, mu stiskali roko, potem S šele ogledali okrašeno sobo, vimož je še obstal sredi sobe, ° so drugi že sedali. Gladil si ■IG dolge brke, kamor se mu je °besilo nekaj zrn ivja. Potem te dvignil roko in iztegnil ka-2atec, ki je v nizki sobi dosegel ^oro strop. “Ali vidiš, Rudi? To zelena in cvetoča pomlad das samskih fantov, a ti se od-hravljag na pot v vroče poletje ‘•ikonskega življenja. Ali imaš °volj poguma?”
Namesto Rudija so odgovorili Vsb “Ima ga, ima ga!”
Trimož je povesil roko: “Bla-?Dr ti. Jaz ga nisem nikoli imel 11 §a nimam danes. Blagor, blagor ti!”
bTirnož se je sesedel na svoj povišani stol. Vsi so za hip utih-■..^b ker so opazili na njegovem
lic
zlg
d mračno grenkobo, ki je ni
Pa razodel.
v bfa srečo sta obe točajki za-
k u naglo razstavljati po mizi
r°žnike in pribor in resen molk
^redramili. Toda beseda se še
1 sprostila. Zato se je spet ogla-
Primož, ki se mu je mračni
g raz ujasnil: “Klasično izobra-
edi fantje smo. Zato naj se vse
. po latinskih pravilih. Ob
m so rekli: conticuerunt om-hes
v?v — vsi so umolknil. Po drugi
v - vina: coeprunt loqui — za-1 so se pogovarjati
-	in po
mi čaši: rumor fit — nastane hrup. To naj je klasični spo-^ ^nocojšnje večerje. Bog žeg-
Prav po tem starodavnem vzorcu se je zgodilo. Ko se je zalesketalo v brušenih kozarcih staro vino, so dobili vsi dar govora. Napitnica za napitnico je šla krog mize, dokler niso pozvali tudi Primoža, naj spregovori še on.
“Oprostite, prijatelji, prvi sem govoril jaz. Naj govorim še zadnji: Živela svoboda! Svoboda domovine, svoboda naroda — in tudi moja.”
Zaploskali so mu in izpili do dna.
Kljub toliko govorom večerje ni hotelo biti konec. Na mizo so točajke prinašale novih prigrizkov, slaščic in dve veliki torti, lepo okrašeni in z napisom. Rudi prijateljem. Rudi je ob vseh teh dobrotah takoj osledil roko Strgarjeve mame, a je ni izdal. Po Primoževi kratki in izvirni napitnici je moral spregovoriti tudi on. Bil je ganjen, da so se mu tresle ustnice in se mu je beseda zatikala. Nazadnje je z velikim premagovanjem le začel:
“Preljubi in predragi prijatelji! Niti malo nisem slutil, da se imamo tako radi in da bo zame poslovilni večer od mojega fantovskega življenja tako lep in vendar bridek. Nič drugega vam ne morem povedati razen tega, da moje srce prekipeva od hvaležnosti in je v njem tudi iskrena prošnja: ostanite mi zvesti prijatelji,, moja zvestoba do vas bo trdna do groba.”
Rudiju so pritekle solze, vse omizje je vstalo, vsi so se zbrali krog njega, ga objemali in poljubljali.
Krčmarica in točajki so stale pri vratih, vse tri dvignile bele predpasnike in si otirale solzne oči. Krčmarica je bolj vzdihnila, kakor izgovorila: “Kako je lepo, ko se imajo tako radi!”
Dokaj čez polnoč je že bilo, ko so vsi spremili Rudija do njegovega stanovanja. Za slovo so mu pod oknom še zapeli, preden so se razšli.
Drugi dan je že vse govorilo, da starodavno mesto ob Savinji tako imenitne in lepe fantovščine še ni doživelo.
XII
Poroko so določili za tretjo nedeljo po Treh kraljih. Rudi je šel že prej k opatu in ga prosil, naj dovoli, da ga poroči z Irmo njegov sošolec, sedaj profesor bogoslovja, ki je študiral v Parizu in Rimu — dr. Stanko Uratnik.
Z veseljem,” mu je odgovoril opat. “Le povabite ga in mu povejte, naj bo moj gost. Imam lepo sobo za goste in ta bo zanj pripravljena.”
Rudi ga je povabil. Stanko se mu je z veseljem odzval. Tako je bilo vse urejeno za poroko. Vsem je bilo hudo, da se Irmin brat ni mogel udeležiti poroke. Irmi je poslal lepo poročno darilo in se opravičil, da ne more od predavanj. Strgar pa je urejal in odrejal po svoje.. Naprosil je po mestu vse najlepše kočije. Strgarica je menila, da je dveh kočij dovolj.
“Ni res,” je odklonil Strgar. “Mi smo kmečka kri, zato naj bo le po naših starih navadah, ko se moži hči z grunta. Prva kočija bo za ženina in starešino, za višjega sodnfega svetnika, ki ga je Rudi naprosil za pričo. Druga kočija je za druga dr. Janka Vrščaja in nevesto, tretja za teto in botrico, četrta in peta za družice, šesta za oba strica in teti.”
“In sedmi voz naj bo loj trski za muzikante progarje,” mu je ponagajala žena, “da bo vse dovolj kmečko.”
“Jezik nagajivi!” ji je oporekel Strgar, ki je bil s poroko svoje naj dražje ves zaposlen. “Nič se ne boj! So že drugačni progarji naročeni.”
(Dalje prihodnjič)
DIREKTNA TELEFONSKA ZVEZA Z MESTNO HIŠO “°fb°'s“
CLEVELAND, O. — Nedavno je clevelandska mestna hiša vpeljala novi direktni telefonski sistem. Nova glavna številka Mestne hiše je: 694-2000. Vsi poklici se lahko zvežejo z različnimi oddelki mestne uprave, vendar ta prosi meščane, da se poslužuje direktnih številk raznih oddelkov. Te so:
Županov urad ..............................  694-2220
Mestni svet ................................ 694-2840
Mestni servis .............................. 694-2467
Občinski razvoj ............................ 694-2791
Občinski odnos ............................. 694-3290
Pritožbeni oddelek ......................... 694-2900
Zdravstveni oddelek ........................ 694-2525
Dohodninski davek .......................... 964-2070
Mestna elektrika — računi .................. 694-3130
Mestna elektrika — okvare .................. 694-3156
Pristanišča ................................ 694-2708
Posestva ................................... 694-2484
Rekreacijski oddelek ....................... 694-2561
Smeti in odpadki ........................... 694-2905
Kanalizacija ............................... 694-2386
Računi za vodo ............................. 694-3130
Socialno skrbstvo .......................... 694-2321
Življenjske statistike ..................... 694-2315
Policijski oddelek ima dve telefonski številki: 621-1234 in 621-1270 Gasilski oddelek ima dve telefonski številki: 621-1212 in 621-1223.
(Izrežite in uporabljajte v morebitni potrebi)
SZ ie zainteresirana
na potsdamski pogodbi
Sovjetska zveza je 3 dni no vdoru v ČSR poslala vzhodnonemške čete domov, ker po dogovoru v Potsdamu poleti 1945 Nemčija ne sme imeti nobene vojske.
MOSKVA, ZSSR. — Da je bil ruski vdor v Češko slabo pripravljen, dobivamo zmeraj nove dokaze. Ko so v Moskvi sklepali o tem, kdo naj se vdora u-deleži, so vključili tudi vzhodnonemške divizije. Raba vzhodnonemških divizij zunaj državnih mej je tvegana zadeva. V smislu znane potsdamske pogodbe iz 1945 med Ameriko, Rusijo in Anglijo, ne sme -biti Nemčija o-borožena. To točko so pozneje zahodni zavezniki prelomili in oborožili Zahodno Nemčijo, proti čemur so v Moskvi protestira-in kot protest dovolili tudi vzhodnonemški vladi, da ustvari svojo armado. Dokler ta armada živi znotraj nemških mej, zavezniki ne morejo njenemu obstoju ugovarjati. Drugačen položaj nastane, ako gredo vzhodnonemške čete čez mejo, na primer v Češkoslovaško. Ta-vrat imajo zahodni zavezniki vso pravico, da proti temu protestirajo v Moskvi.
Na vse to so v Moskvi pozabili, ko so povabili tovariša Ul-brichta, naj pošlje tudi on dve diviziji v Češkoslovaško. Ul-bricht je to storil 21. avgusta, toda že tri dni pozneje sta njegovi dve diviziji kar hitro izginili iz Češke. Ni še znano, ali so
v Moskvi sami odkrili napako in dali odpoklicati obe nemški diviziji, ali pa so bili nanjo opozorjeni od zunaj.
Slučaj pa odkriva tudi vso dvoličnost ruske zunanje politike. Pogodbo, sklenjeno 1. 1945 v Potsdamu, spoštujejo, ker jim koristi. Več kot eno pogodbo, ki so jih sklenili s Prago, pa gladko kršijo pod jalovim izgovorom, da so odnosi med Moskvo in Prago “interna zadeva”, ki se vanjo svobodni svet ne sme vtikati. V Varnostnem, svetu 5o bili
“poziv” iz Prage, da naj pošljejo svoje čete na Češko. Utemeljitev z “interno zadevo” so šele sedaj privlekli na dan.
Mehikanski predsednik Diaz se z novo levico ne bo šalil
MEXICO CITY, Meh. — V Mehiki bodo letos olimpijske igre, vsa dežela se vneto nanje pripravlja. Ne manjkajo tudi novi levičarji, ki so že začeli vežbati študente, kako je treba izzivati, demonstrirati, delati izgrede in kršiti red in mir. Predsednik Dias levičarskega počenjanja ne bo trpel. Vse to je povedal mehikanski javnosti v svojem letnem poročilu o stanju dežele, ki ga je osebno prebral v Kongresu. Javnost je takoj o-pazila, počemu je Diaz prav posebno poudaril, da hoče imeti red in mir ob priliki mednarodnih olimpijskih iger.
Diaz je pa tudi dodal, da bo njegov režim vpošteval vse u-pravičene pritožbe študentovskih organizacij. Študentovska društva vedo, da se z Diazovim režimom ne da šaliti, zato je lahko mogoče, da se ne bodo dale zapeljati od demagogov na tvegane javne nastope.
komunistične stranke. Mislijo, da se je to zgodilo tudi ta teden.
Da je politbiro sklical sejo glavnega odbora, čeprav se je zadnja vršila šele pred 10-14 dnevi, je dokaz, da režim še ni čisto na jasnem, kakšna naj bo njegova politika na dolgo roko do Prage in drugih satelitov. Morda je tudi znova postalo odprto vprašanje odnosov med rusko komunistično stranko in drugimi po vsem svetu.
Po ruski želji bi se moral med-
naj ga pokoplje za
11 članov politbiroja.
Nebesa pod Triglavom
V Kremlju ta teden nekaj kuhajo?
MOSKVA, ZSSR. — Diplomatski krogi in politični opazovalci so opazili v začetku tedna nenavadno živahen promet v Kremlju. Kadar se kaj takega opaža v Kremlju in okoli njega, navadno zboruje glavni odbor
Triglava do Gorjancev in rekel
sem bo vriskanje!
da, obstrmi pred tem
GORA MESA — Delavca režeta kita, ki so ga ujeli v arktičnih vodah in ga pripeljali v Vladivostok na Daljnem vzhodu v Sovjetski zvezi.
rcŠL* __________j_
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE SOPROGE IN DOBRE MATERE
Terezije Pistotnik
ki je odšla od nas dne 5. septembra 1960.
Osem let je že minulo, odkar si zapustila nas.
Kako žalostni smo vsi, ko Tebe več med nami ni. Draga soproga in mati, počivaj v miru!
Žalujoči ostali:
JOHN — soprog
SINOVI, HČERE, ZETJE, SNAHE, VNUKI in VNUKINJE ter drugo sorodstvo. Bedford, O., 5. sept., 1968
božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi.	^
Ivan Cankar
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Moški dobijo delo
- —		 Male Help Wanted
Male Help Wanted High school boy to work after school and Saturday mornings, doing light maintenance and clean up in neighborhood factory VALEN MFG. CO. 361-6264 (173)
Male Help Wanted Experienced punch press operator wanted. Steady work. REGISTER & GRILLE MFG. CO. 3188 E. 80 St.	VU 3-4418 (172)
Machine Trainee Apply in person TYLOK INTERNATIONAL 25700 Lakeland (172)
Wanted Male Factory Help Machine operators with some experience in metal working shop. WOOD & SPENCER CO. 1930 E. 61 St. & Chester (172)
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico Okrajni zavod išče izkušeno, angleško govorečo kuharico za 60 ljudi. EASTERN STAR HOME 761-5080 (174)
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214 (x)
Wanted Counter Girl From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon.	(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj Enodružinska, 6-sobna, 3 ali 4 spalnice, rekreacijska soba, garaža. Blizu Grovewood Ave. Kličite IV 1-7005.	(172)
V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Naprodaj Dobro vpeljani pogrebni zavod. Nič posredovalcev. Za pojasnila kličite 241-5067. (171)
Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, blizu cerkve Marije Vnebovzete v Collin-wood, 2 garaži in blizu trans-portacije. Kličite 944-0512. (173)
V najem Odda se štirisobno na novo prebarvano stanovanje, zgoraj, na E. 73 St., severno od St. Clair Ave. Kličite 431-6798.	(x)
V najem Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico na E. 156 St., blizu bule-varda. $75. KNIFIC REALTY 481-9980 (171)
ZA FILATELISTE — V Pragi so imeli tik pred zasedbo po tujih vajoških četah veliko filatelistično razstavo. Slika kaže pogled na del razstave.
na


j! ? i
ir


,	---jV..
j
'Ty
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje 1260 E. 71 St. zgoraj. Najemnina $75.00, vključno plin. Kličite 431-0866 ali 431-4558.
■	,U?4)
; , '■ ■.
i ' -**v‘' ■ ’ '






IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HASSL
Zadnje besede so bile že komaj slišne, ves izmučen je obmolknil. Dvorana je utihnila, le rahel šepet je šel od ust do ust, vprašujoč, kdo neki je ta človek?
Po kratkem odmoru je zbral yse svoje sile in zopet začel razlagati.
“Pa še to, ne le da sem strdil tak električni tok, še več: vse yaše puhle glave se bodo lahko z velikansko brzino dveh tisoč kilometrov na uro prepeljale okrog sveta v enem samem dnevu. Svoja izvajanja vam bom, če hočete, tudi dokazal!”
Dvorano je znova zajel val opojnega smeha, gospe v dragocenih oblekah so pri tem kar norele, misleč, da se je Erwinu zbledlo.
Alfred pa je ostal sredi teh 'dogodkov dostojanstveno resen. Hipoma se je spomnil, da je morda prav ta iznajdba vzrok Er-winovemu vedenju v zadnjem času. Dobro je vse premislil in obžaloval Erwinovo skrivanje izuma, tolažila ga je edinole misel, da ljudje o vseh njegovih besedah popolnoma napačno sodijo, misleč, da je pijan. Sreča je tičala prav v tem.
Vse to početje je ostro opazoval in trezno presojal po donosnosti tudi Simon Blumen-herz. Radovednost in večna misel na lahek zaslužek sta ga privedli do Alfreda. Že je hotel staviti Alfredu vprašanje, ko je isti hip stopil v dvorano hotelski ravnatelj v spremstvu dveh policijskih uradnikov, hoteč napraviti v dvorani red in odstraniti Erwina.
Ravnatelj je stopil k Erwinu, ga opozoril in zahteval, da od-dide. Erwin ga je ves razkačen odrinil in zavpil: “Osel, tudi vi mi ne verjamete; povabim vas, da pridete v moj laboratorij in se sami prepričate!”
Ravnatelj je ob teh. besedah onemel in nehote prikimal; vsa dvorana pa je znova zavalovila, ^ drla k Erwinu in hotela z njim V laboratorij.
CHICAGO. ILL
MALE HELP
, MODEL MAKER Temp Plate Maker
Exper. in Punch Press
Manufacturer of metal, wood and laminated display items. Excellent salary and fringe benefits.
Call Ron Blass ■ ■:	766-5100
’ (172)
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN 1 da. week. Prefer Fri.
Vin.-of Edgebrook.
NE 1-4181 after 5. r	(172)
Woman for general housework and child care. 2 Boys ages 6 and 8. (Motherless home). Own room. References required. 779-8435.
(172)
HEAL ESTATE FOR SALE
MUST SELL, leaving state. 2-5 rm. flats, 2 sty. 3-c gar, all brk. nr. Leavitt & Shakespeare. Consider 2d mtge. or contract to right party. Low dn. pay. $18,500 or ? Call before 6. 278-7735.	(171)
OPEN House 1-5 Sunday. Palmer Square 3038 W. Brick 1-6. 1-5. Lge. rms. Mod. plumbing w-tile baths. Newly dec. Blk. from school and church. Low taxes. Both apts., im-tned. poss. By owner. 227-1243 I-	(171)
r-..................
Alfred je zaslutil nevarnost za Erwinov izum, saj je zbudil radovednost in nestrpnost posebno številnim navzočnim inženirjem, ki so kakor lačne zveri prežali na vsako Erwinovo besedo. Alfred je odločno stopil v gručo, ki je že dušila Erwina, ga prijel krepko za roko in mu prigovarjal, naj vendar že gre domov. Komaj ga je spravil iz hotela, a vsa družba se je usula za njim. Vsi so se hoteli odpeljati k Rol-landu na stanovanje. Med njimi je razdraženo mencal seveda Simon Blumenherz in srepo gledal predse. Pohlep ga je gnal za Er-winom. Zanimal ga je njegov izum in predvsem njegova denarna vrednost.
Vsa družba okrog Rollandovih je bila izredno dobre volje, samo Alfred je bil redkobeseden. Kaj kmalu je množica avtomobilov obstala pred Rollandovim laboratorijem.
Erwinu se je zgovornost stopnjevala od minute do minute, prav tako tudi nepočakanost spremljevalcem. Ves navdušen je Erwin gostobesedno razlagal in kazal učinek svojega izuma, predvsem strnjeno električno strujo v kolobarju okrog magneta. Hitel je kazati tudi načrte in skrivnostne račune, s katerimi si je moral pomagati.
V omotičnem stanju je zagrešil Erwin usodno napako: pozabil je zakleniti laboratorij...
Ko se je Alfred prepričal, da je vse res, kar je že sumil, se je kmalu poslovil in odšel domov. Vso noč ni mogel zatisniti očesa; bolelo ga je, da mu Erwin tega ni hotel zaupati.
Ko se je družba polagoma razšla, je ostal še — Simon. Zavedajoč se važnosti tega izuma, je že ves večer iskal poti, kako bi prišel do teh načrtov, ali pa bi jih vsaj posnel. Neopaženo je smuknil v garderobo po čisto majhen fotografski aparat. V njem je bil še nerabljen film za štirideset posnetkov. Brez tega aparata si Simona ni bilo mogoče misliti; imel ga je zmeraj s seboj in še nikoli mu ni prišel tako prav kakor sedaj. Nekaj gostov je bilo še okrog
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
NORTHLAKE — 4 bdrm. 2 baths, cape cod. Full basement, 2 car gar., extras. Nr. everything. $19,500. By owner 562-6635.
(173)
LAKE HOLIDAY — Beautiful lake front, wooded lot No. 822 on Bluff across from lodge. Membership and all utilities, $11,900.
312—LU 5-2020
__________________________(171)
ROUND LAKE BEACH — Owner will sacrafice large choice lot corner Central Lane and Crescent Ct., $1,800 or best offer. CA 7-8287. __________________________(172)
OWNER — 2 story brk. Nr. O. L. Grace. 4 apts. 2-5’s & 2-4’s, 4-c. gar. low tax. Pan. porches. Inc. $5,500. Price $38,500. By appt. BE 5-4766 _________________________ (172)
4338 N. RUTHERFORD — Open house Sun.-Mon. 11-6. New ranch home 6 rms., 3 bdrms., Wz bath, Vz block to Catholic schools. Low $30’s. 889-2865 or 237-1239.	(172)
BY OWNER — income prop. 2-5’s, full basmt. Alum. s-s. Cent, oil ht. $14,500 EA 7-9684.	(172)
Erwina in to priliko je izrabil Simon, da je odšel v laboratorij. Tam je v divjem pohlepu zagrabil šop načrtov, jih hitro razgrnil in začel po vrsti fotografirati.. Pošastno mu je žarel obraz v svitu žepne baterije in slišalo se je samo škrtanje aparata. Kmalu je opravil. Načrte je vse vprek spravil na kup in varno spravil aparat v žep.
Zadovoljen nasmešek okrog ust je dajal njegovemu obrazu poseben izraz.
Simon se je vrnil v Rollan-dovo družbo in začel prazniti kozarec za kozarcem, zakaj vedel je, da je uspeh njegovih peklenskih naklepov zagotovljen. Soba je bila že tako zakajena, da so se komaj ločili obrazi, oči so se jim že kalile, govorili so komaj še razumljivo. Polagoma so začeli vstajati in, se poslavljali. Simon se je komaj dvignil; opazil je, kako se Erwin trudi, da bi prijel šampanjsko steklenico, ki je stala še skoraj polna na mizi. Posrečilo se mu je, da jo je prijel, ves zmeden jo je ponujal Simonu, ta pa jo je odklanjal. Erwinu je bilo kmalu šale dovolj, začel mu jo je po sili poveznjeno tlačiti v žep. Simon v pijanosti sam ni vedel, kaj se godi, žep pa se je medtem ves zmočil, da je šampanjec curljal na dragoceno preprogo. V tem žepu je skrival svoje fotografske skrivnosti, ki jih je šampanjec popolnoma zalil.
Simon se je srečno vrnil domov, zavedal se je, da ima v
ROMARSKA VOŽNJA
V	FRANK, OHIO
V	NEDELJO 15. SEPTEMBRA
Pridružite se temu vsakoletnemu letnemu romanju v ljubljeno svetišče Žalostne Matere Božje-v slikovitem Franku, Ohio. To bo lep spomin za vso vašo družino! Avtobusi odpeljejo s Public Square, med 8.30 in 9. dopoldne. Zadnji avtobus odpelje iz Franka nazaj ob 4:30 popoldne.
Vozovnice za odrasle $4.50, za otroke do 12 let $2.50. Naročite vozovnice s pošiljatvijo čeka na CTS Fun Tours, 1404 E. 9th St., Cleveland, Ohio 44114 ali jih kupite v CTS informacijski koči na Public Square.
žepu posnetke vseh načrtov in računov. Še ves pijan je potegnil iz žepa aparat in ga skril v kovinasto škatlo. Ko se bo naspal, si je mislil, bo koj šel na delo in razvil skrivnostni film. Simon še slutil, ni, kaj je napravil šampanjec in se kar na pol oblečen vrgel v posteljo.
Tretje poglavje.
Bil je še jutranji mrak, ko se je prebudil Alfred Kraus. Ropot po zamegljenih newyorških cestah je naraščal, ljudje so v zimskih plaščih hiteli na delo in mrzla burja jim je pihala v obraz. Dimniki orjaških tovarn so že začeli bruhati črne saje, luč za lučjo je ugašala, svetloba je naraščala.
Alfred se je hitro oblekel, stekel po stopnicah do hišnih vrat in že drevil po cesti. Iskal je raznašalce jutranjih listov, hotel je dobiti prvo izdajo “New-york Timesa”, zakaj slutil je, da bo pisalo o sinačnjem dogodku v hotelu Excelsior. Kmalu mu je pritekel nasproti mlad razna-šalec; Alfred bi ga bil skoraj podrl, iztrgal mu je iz rok časopis. Raznašalec ga je začudeno pogledal, Alfred mu je pozabil plačati. Šel je za njim, toda Alfred se je že izgubil med množico.
Koj na prvi strani je bilo z debelimi črkami natisnjeno: “ŠKANDAL V HOTELU EXCELSIOR”. Nervozno si je prižgal cigareto in bral:
“Družba mladih absolventov elektrotehnične fakultete na tukajšnji univerzi je sinoči sla-
VISOKI STOLP — V mestu Nola v Italiji nosijo možje na svojih ramenih vsako leto na praznik sv. Paolina visoki stolp, hot ga vidimo na sliki, po glavni ulici mesta v spomin na zmago nad Turki na ta dan leta 1500.
DOBRODOŠLI

NEVARNA BLIŽINA — Kuža se je približal svojemu levjemu tovarišu in sreba mleko iz njegove posode. Lev je sicer miren in pazljiv, toda kdo ve kako dolgo!
vila v hotelu Excelsior zaključek svojih študij. Obnašanje mladih inženirjev, med njimi je bilo tudi nekaj uglednih gospa newyorških visokih krogov, ni bilo akademski časti primerno. Pili so čez mero in postajali vedno glasnejši, dokler ni bil dosežen višek neslanosti.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini"
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
nmivi
NA PAŠO — Veliko govejo čredo ženejo na nove pašnike v Nebraski, kot so to delali pred pol stoletja in več.