Poštnina plačana v gotovini Štev. 9, V Ljubljani, dne 28. februarja 1935. Cena izvodu Din 1'50 Leto II. Eftsii izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40 -polietno Din 20' Uredništvo in uprava: K iodvorska ušica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Lo*t. ček. račun št. (ü'499 R. G.: ICrlza moraSe Članki po listih, govori in debate se ob razmotrivanju današnjih gospodarskih, kulturnih ali družabnih razmer vedno opirajo na stare obrabljene fraze ob primerjanju s prejšnjimi časi, s predvojnim standardom in s starimi »preizkušenimi« metodami. Redki so tisti kritiki in teoretiki, ki spoznavajo v dobi, v kateri se sedaj borimo za obstanek, novo ero, nov čas, ki nas prehiteva in kateremu se moramo ukloniti in prilagoditi. Vojna doba je dala vsem panogam človeškega bitja in žitja energičen sunek v naprej, tako, da smo v 10 letih doživeli več novotarij in močnejši vspon civilizacije in tehnike, kot pred to dobo v 100 ali več letih. Ljudje pa so ostali isti kot prej, v svojih nazorih in etični usmerjenosti se niso požurili tako, kot so zahtevale okolnosti življenja od njih. Danes ni sklada med človeško maso in med dobo, v kateri živimo. Poleg gospodarskih Posledic svetovnega potresa pred leti 1914 'n 1918 pa moramo imeti pred očmi še druge, ki so še večje, škodljivejše od strojev jn prehitre modernizacije. V mislih imamo nevarno propadanje morale. Danes stojimo sredi neznosne gospodarske krize. Se hujša pa je kriza duha, kriza morale v današnji družbi. Tudi stara doba je grešila. Nekatera gospodarska načela prejšnjih stoletij so v zadnjem času 19. veka začela kazati pomanjkljivosti vkljub zagovarjanjem tedanjih sistemov po velikih gospodarskih učenjakih. Kako pa se ne bi v izredno težkem vojnem času, ko ni smel človek imeti časa za drugo, kot za puško in plin, ali pa za borbo za živež — pozabilo ohraniti ono malenkost moralne zavesti in poštenosti, ki jo je človek sploh še imel ob pričetku svetovne vojne! V zmoti je vsakdo, ki pričakuje resnično in stalno izboljšanje položaja človeštva od drugod, kot iz dna človeškega bistva, ki mu daje razliko od pri-mitivnejših bitij. Učimo se iz zgodovine, toda več kot učenje bi nam koristilo spo-znavanje lastne dobe, prava vzgoja sodobnika, grajenje nazorov na etični, človečanski — in ne samo na gospodarsko-ego-'slični (sebični) bazi. v Nova doba, v kateri živimo, mora upo-stevati nove faktorje. Podvig civilizacije Je gotovo dvignil povprečno stanje posa-rtleznika — izpremenila se je tudi misel-n°st. Drugačno je danes umevanje socijal-ne Plati človeškega življenja pod vplivom nzvoja materijalnega stanja človeštva Gjnike). Toda še enkrat povdarjamo: naj-°Jj žalosten faktor, največje zlo, pa je Uiko pomanjkanje moralnosti v gospodar-ein. političnem in družabnem življenju. prvo, kar je važno za vzgojo človeka L ie š°Ia> ki naj bi računala s pojavom °Vih faktorjev v novi dobi. Vzgojevališča gv^reba torej prilagoditi dobi, ne pa ti- Isto °stali z zastarelimi sistemi v današnji čas. velja za pravo. Stoletja in stoletja so pr , ' Pravni nazori isti in tudi juridična lan' n’ mnogo menjavala načinov izva-Korpzakonov- Pa Poglejmo današnjo dobo! (jrpvp nepravilnosti v gospodarskem in veijZabnem življenju omogočajo po svetu ČlovaYni zakoni! Ta druga inštanca vzgoje detlove moralnosti bi tudi morala uvi-Potrebo uvaževanja novih faktorjev, ni r,na seveda s krpanjem in dodajanjem keL ",lagano' Treba je dela od dna in ta-duševdela’ ki bazira na temeljitem študiju npošm °Stl sodobne^a človeka in s polnim iev evatdeiT1 sodobnih razmer in faktor- sm2navljenje človeške družbe v opisanih doseč'1 Je edina Pot- P° kateri je mogoče renč ’ °ni cilj, ki ga skušajo razni konfe-Ped 91 izsiliti, ne da bi popustili niti za matori' ~yoje zakrknjene sebičnosti. Refor-natebj1 ne bodo nikdar bančni rav- tisti, ki h dip*°mati, temveč v prvem redu stvo gl 0 .0 sP°znali vso notranjost in bi-veka kot prirodnoga bitja in pa f Fran Boisač 1 Pomlad gre v deželo. Otrpla bitja se dramijo, ljudstva vstajajo, sveža, prebujena, pripravljena na borbo in spopade. Naš France je pa odšel. Kakor bi se preračunano izognil in odmakni! bližajoči se. volilni borbi, ki jo je tako mrzil. V »Boju« je zazevala vrzel. Prvobori-telj bojevništvu, močan propovednik in velik ljudski tribun — je mrtev ... Bivši vojni kurat France Bonač, častni član bivše zveze bojevnikov — je v sredo ob 4. uri popoldne podlegel težki operaciji Močan živec, življenja poln, v večdnevni borbi s smrtjo je dokazal občudovanja vredno žilavost in odpornost. Težko je umrl, sila težko preminul, prikovan na to zemeljsko tegobo, kakor nasilno odtrgan od svojega nedokončanega: podviga za narod svoj, kakor v težki brigi za ta zasužnjeni rod za mejniki, ki ga je tolikanj Ijmbil. Zadnje desetletje svojega življenja je veliki bojevnik posvetil povsem bojevniški misli in ideji, vojnemu tovarištvu, bratstvu ter spominu na padle brate in sinove slovenske zemlje. Za to plemenito idejo je živel, boril se in padel. Kajti bila je tako globoko zasidrana v njem, da je bil pripravljen darovati ji tudi življenje, kakor se je večkrat izrazil. »Rad padem za to sveto stvar ...« In brez dvoma si je baš v službi te ideje nakopal kal bolezni, ki ji je moral končno podleči ... Pokojni Bonač je bil prvi klicar in buditelj bojevnikov. Še pred majorjem Colaričem in tedanjim prvim brezjanskim taborom je že zbiral Bonač prve bojevniške trume na Zaplazu, kjer se je dvignil prvi vojni spomenik v Sloveniji. In ob osnovanju bojevniške zveze je krepko stopil na govorniško tribuno in ostal na njej leta in leta vse do konca svojih dni. Po vsej naši zemlji je sejal plemenito bojevniško misel, dramil može in fante, bodril ljudstvo, dvigal ga, znanec visoko pesem bratstva, človečanstva, brezpogojne zvestobe vsemu dobremu. Tovariš Bonač je bil vehementen besednik. Do solz je razgibal množice s svojo silno besedo, s silovito in grmečo svojo gesto zlomil in upognil najbolj trdovratne zakrknjence. Neusmiljeno je bičal zlo in zlohotno, drzovito, s stisnjeno pestjo obenem kulturno in civilizacijsko stopnjo dobe, v kateri živimo. Kdorkoli od neposredno prizadetih (ali gospodar ali delavec) bo, če ga pokličeš, da reorganizira in rešuje — vedno reševal tako, da bo mislil na sebe, na drugo pa pozabil. Lastni interes žal vedno prevladuje. Nevtralci, neinteresiranci bi rešili bolje. Rreosnovo je začeti na pravem koncu — dela se naj lotijo pravi ljudje — uspeh je mogoč! udaril hinavščino in napuh naravnost v njeno lažno lice. Bil je odkrit in jak slovenski fant, poln zdravja in vedrosti. Osnovna nota njegovih brezštevilnih govorov je pa bila pieteta in neizmerna ljubezen do naših fantov in mož, ki so izkrvaveli ha bojnih poljanah. V tem oziru je bil tovariš Bonač pravi apostol miru in ljubezni, oprt na neizčrpno moč Kristovega evangelija. Obenem pa je bil vnet zagovornik svete borbe za pravico in svobodo, ki ne pozna vdaje ne umika, prav kot je pisano v knjigi Makabejcev. Slovenija se ponaša danes s približno 150 vojnimi spomeniki. Domalega pri odkritju vseh je bil navzoč Bonač, od južnih do severnih mejnikov naše zemlje je grmela mogočna Bonačeva beseda. In v glavnem je zasluga njegova, da stoji v Sloveniji tako častno število teh častnih svetilnikov, ki glasno izpričujejo blago in plemenito slovensko srce. Tovariš Bonač se ni toliko udejstvoval v bojevniški organizaciji sami. prepuščal je te brige drugim, on sam pa je hodil tako rekoč pred organizacijo: utiral je pot, klesal, oral, upogibal pa omlatil Ijn-liko. Kdo ni poznal kurata Bonača? le še pri mas kje kaka fara. ki ni še pisala ponj? Skoro vse nedelje in praznike je hodil po poti apostolstva — in nekaj nedelj vnaprej je še oddan, nanj čakajo skupine ... On jim bere maše za padle kr da obodri može in fante ... Osrednji izvršni odbor Združenja borcev kraljevine Jugoslavije poziva v.se članstvo, da se pogreba pokojnega tov. brana Bonača polnoštevilno udeleži. Zbirališče za vse bojevnike je v petek oo 15.30 v parku ob Stari poti, s agi cn pa krene ob 16. uri izpred mrtvašnice v Leonišču na pokopališče k Sv. Križu. j In še nekje čakajo nanj: grobovi na-, j sili ob Soči in na Krasu, in pa živi naši v Hojami, pn Sv. Križu, na Goriškem in po vseh tistih krajih strašnega spomina. Za sleherno Veliko noč in za slehern Božic se je podal mednje. Žive je bodrih mrtvim našim donašai cvetja na grobove, pokleknil, požebral, pa se z novimi, svežimi močmi vračal domov. Šel je pa še dalje, v Francijo, k Verdunu. Tam jih leži 500 tisoč, pod večnim sijem žarometa. In tam je strmel naš večni romar in bil presunjen do globine. Tovariš Bonač je vse te vtise prenašal v domovino. Kjer jih je verno razodeval zbranim množicam. Bil je tudi vnet sotrudnik »Bojevnikov«, kjer je priobčeval svoje vtise in govore. Za Martinom Colaričem general Maister lansko poletje, in zdaj še naš ljudski tribun. — Bojevni tovariši! Vrzel je zazijala v naših vrstah — kdo bo Bonača nadomestil? On sam. Da, nad nami ostane živ in svež, kajti premočno je odjeknil njegov mogočni klic v nas in našem ij udstvu. Hvaležen, neizbrisen spomin velikemu borcu! M. reifiihseiji Savinje Ali naj naš človek gara za 1*50 IMn na uro? Dolgo pričakovani začetek tega krvavo potrebnega javnega dela je enkrat tu in vsi brezposelni, po zadnjem izkazu samo moških 879, so se globoko oddahnili ob tej novici. Toda ni skoraj veselja brez žalosti — in ob tej priliki je završalo med delavstvom, kot še izlepa ne. Naši člani, celjski delavci so nam sporočili naslednje: »Zvedeli s0o, da nam je obljubljena za deseturno delo dnevnica le 16—18 dinarjev, ako pa je slabo vreme, sploh nič. Tej nameri se vsled nemogoče cene upiramo iz Povsem jasnih razlogov. Mi smo zahtevali 3 dinarje na uro in je to naš soglasen sklep. Najprej smo se pogajali na borzi dela, kjer nas je predstojnik napotil na sre-sko načelstvo. Tam smo bili sprejeti in nam je bilo sporočeno: »Tukaj se ne da nič pomagati, ker je prevzel delo zasebnik, ki ni vezan na delavstvo ter na njegove mezde. Vsled nizke prevzemne cene itak ne bo nič zaslužil. Najbolje je, ako se vdaste v svojo usodo ter vzamete delo pač po tej ceni. Imeli boste vsaj nekaj, sicer pa pripelje svoje ljudi s seboj... Na naš ugovor, da bomo proti vsem dejansko nastopili, so nas opozorili na zakonske posledice, nakar smo rekli: ,Saj je vseeno, ali poginemo od lakote ali pa v arestu — živeti tako ali tako ne moremo. Mi smo pripravljeni na vse... Po vsem tem se obračamo sedaj do vas, tovariši, in prosimo še vaše pomoči. Mi smo strnjeni skupaj ter bomo na vsak poizkus proti nam odgovorili s svojimi skrajnimi sredstvi, katera nam narekujeta obup in glad ...« To bi bilo suho poročilo črnega petka celjskih delavcev ... Ob tej novici moramo vprašati poleg drugega to-le: Kako je mogoče, da se z javnim denarjem izžema brezposelne domačine, ki so tudi deloma že prispevali k tej regulaciji v boljših svojih letih — pod besedo, da se ne da nič storiti zanje, ker je prevzel dela privatnik. Kaj ni več privatnik v območju ingerence državne oblasti? Mar sme on pod svojo podjetniško zastavo res vse?... Dobro je vedel za naše razmere podjetnik ing. Taškovič in če je kljub nizki ceni prevzel delo, je že tedaj zavestno špekuliral na izkoriščanje delavstva in domačinov, — kakor bi prihajal v kakšno kolonijo, ne pa v dravsko banovino. Naj bi pustil zadevo v miru, če ve, da ji ne more biti kos, saj ga nihče ni silil k temu! Mi dvigamo ogorčeno svoj glas proti takemu početju, pa naj se vrši pod katero koli besedo in naslovom — za naše ljudi gre in za načelo, koliko naj znaša delavska itak nizka mezda! Tu ne gre za par sto metrov regulacije več ali manj — tu gre za naše ljudi, ki imajo pravico živeti! Zato odločno zahtevamo, da oblast poseže vmes ter intervenira! Nismo v koloniji in naši brezposelni niso kaznjenci, da bi se jim smelo ponujati nemogoče sramotne cene za njihovo delo. Danes objavljamo samo to, ker več trenutno nimamo na razpolago gradiva. Naši tovariši pri OIO podvzamejo potrebne na-daljne korake, kakor smo zastopniku teh delavcev obljubili. Javnost pa pozivamo, da se vzdrami iz svoje letargije, ter se spomni ob tem kričečem primeru, kako daleč se že tira naš rod pod geslom krize v splošno propast. Naj se sleherni zaveda, da bo padlo breme vseh teh nebogljenih in prehitro izčrpanih ljudi na nas vse in da bomo mi tisti, ki bomo končno plačali ceho za našo brezbrižnost in lahkomiselno nezavednost pojma skupnosti, ki mora zlasti v teh težkih dneh vezati naše preizkušeno ljudstvo. Za našo skupno stvar gre! Danes oni, jutri lahko mi!... In kdo ostane še potem? Zatorej naj se zgane sleherni, ki je še nekoliko človek ter dvigne svoj glas proti temu, kajti mezda 1.50 na uro je danes tudi v največji krizi vnebovpijoč greh, ki V znanje bojevnikom Razni slovenski pa tudi hrvaški in srbski listi pišejo nasprotujoče si »novice« o bojevniškem pokretu. Vse to so časnikarska u g i 1) a n j a , na katera ni nič dati. Bojevniki bodo o pravem času storili svoje v skladu s svojimi organizacijami. Prav tako so brez podlage vsa ugibanja glede našega tiska. Tovariši! Vaše glasilo je samo »Prelom« in »Bojevnik«. Kar pišejo drugi listi, za tisto naj sami odgovarjajo. Uredništvo »Preloma«. ' Poiitilni tsbEorrJk Doma V znamenju bližnjih volitev v narodno skupščino se razvija naše politično življenje. Razen volilnega' proglasa vlade pa se v preteklem tednu ni zgodilo prav nič takega, kar bi utegnilo vzbuditi zanimanje naših bravcev. Volivni boj, ki je zaenkrat še zmerom istoveten z živahnimi ponudbami in povpraševanjem, na trgu poslanskih kandidatur, postaja enoličen in skoraj nezanimiv. Težišče ponudb je še vedno vladna lista g. Jevtiča, dočim se sestavljajo druge liste le bolj v znamenju povpraševanj, kar je vsekakor težje. Število poslanskih kandidatov raste po vsej državi, ne izvzemši Slovenije, ki bo po vsem videzu sodeč, v tem oziru najbrž celo prednjačila. Naši dnevniki poročajo vsak' dan nova imena za kandidate v slovenskih srezih ih nekatera od njih so prav interesantna. Tako zvana »nacionalna fronta« v dravski banovini, kateri na oltar se je po »Jutrovem« zatrdilu v svojem »brezmejnem domoljubju« žrtvoval tudi slovenski del JNŠ, bo sestavljena zelo pestro in utegne še zgoditi, da bo marsikoga od te pestrosti še glava bolela. Ne manjka niti »trojanskih konj«, ki se na vso moč'trudijo, da si ne bi pri tem, ko bo g. Jevtič rešetal svoje kandidate, polomih reber. — Če tedaj vse gornje zberemo v kratkih besedah, lahfeo rečemo: Prav za prav nič novega! Krvavi nemiri sb bili pretekle dni v vasi Si-binju p.ri Slavonskem Brodu. Ubitih je bilo iz kmetov! mnogo pa ranjenih. Notranji minister je izdal uradno poročilo o teh dogodkih, v katerem slika sibinjske dogodke kot plod hujskanja tamkajšnjega župnika. Župnik da je nahujskal ljudi proti’ ćirilskim napisom na šoli, nalkar so kmetje začeli z neredi. Orožništvo je bilo prisiljeno rabiti strelno orožje, nakar je tekla kri. Po SVöill Italija se temeljito pripravlja. Italijansko-abe-sinski spor se še ni premaknil z mrtve točke. Zelo malo je verjetno, da bi se spor rešil mirnim po- se bo maščeval nad vsem ljudstvom, ako ga dopusti..., , . t Vi, tovapiši .trpini, pa kljub grozeči stiski ostanite še y mejah!. Naj, vas bodri zavest, da stoji za vami ves »Boj« v Sloveniji, ki bo .zastav,il,vse sile, da se vam.iz te grozeče ure pomaga, Celjan. tom. Zadnji teden je namreč prišlo na dan, da tudi Francija in Anglija, katerih afriške kolonije mejijo na Abesinijo, nista dezinteresirani nad abesinskim ozemljem in prav gotovo je, da z njune strani ne bo ovir za bojni pohod Italije v Abesinijo. Pravijo, da so si te tri velesile Abesinijo že razdelile. Po zadnjih časopisnih vesteh namerava Ita- Ija spraviti v Afriko četrt milijona vojakov in upa, da bo to število zadostovalo za operacije. Italijanske tovarne orožja in municije delajo s polno paro podnevi in ponoči. Transporti vojaštva se vrste uro za uro. Dobrovoljci črnosrajčniki se ne javljajo več. Za poveljnika italijanskih čet v Afriki je imenovan general Graziani. Zdravilišča za tuberkulozne Množice potrebnih — prazne postelje v zdraviliščih! Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje — odsek za tuberkulozo je uvedel novost, da je pričel objavljati prazna, nezasedena mesta v zdraviliščih tuberkuloze. V naši javnosti se je že mnogo razpravljalo o razširjenosti tuberkuloze med našim ljudstvom. To je resnično eno najtežjih socijalno-zdravstve-nih vprašanj. Vsako leto umre vsled te bolezni 3f—4j tisoč duš, število obolelih pa je še io—15-krat večje. Gotovo več kot pol milijona ljudi boleha na tej bolezni v raznih oblikah. To pomeni veliko nevarnost ne samo za' našo rasno bodočnost, temveč tudi: za naše gospodarstvo. Ta bolezen resnično uničuje naš narod, razširjena pa je skoro v enaki meri v vasi, kot v mestu. Po podatkih je v nekaterih vaseh 20—25% vsega prebivalstva okuženega od tuberkuloze! Vse to je. znak težkih, nepravilnih higijenskih razmer v naši drjtaivi ter se more preprečiti sam'o, ako se problem tuberkuloze rešuje kot del zelo važnih socijalno-medicinskih akcij na polju splošnega napredka v higijeni in na dvigu, povprečnega življenjskega standarda. Vprašanje tuberkuloze se more reševati samo v tesni zvezi z zdravstvenim dviganjem naše vasi, pa tudi z dvigom gospodarskega napredka našega ljudstva. Urediti je treba ves sklop družabnih in gospodarskih vprašanj, ako hočemo v tej borbi uspeti.. Omenjeni odsek za tuberkulozo, ki je. o.ddvo-jen od celote, more storiti. samo neke preprečevalne ukrepe, le-ti pa žal ne rešujejo vsega tega širokega vprašanja. Ravno, dejstvo, da je od 3000 postelj, s katerimi razpolagajo naša zdravilišča, 461 postelj praznih, nam govori dovolj jasno, da so vsi taki ukrepi nezadostpi, Napram številu tuberkuloznih bi potrebovali v državi najmanj 30 tisoč postelj po zdraviliščih. Tako pa niti desetine od potrebnega števila postelj ne moremo zasesti z bolniki! ... , . ! , Vzrok za to pa ni v tem,: da bolniki ne bi hoteli pristopiti k zdravljenju, temveč v tem, da so j bolniki gospodarsko preslabi in prerevni, da bi ! zmogli draginjo v zdraviliščih. Javna roka pa teh zdravilišč ni organizirala tako, da bi se z njimi mogli koristiti tudi najsiromašnejši. Celo v zdraviliščih delavskega zavarovanja je več kot 150 mest praznih, čeprav tam stroški, ne padejo na bolnika, temveč na urad za zavarovanje delavcev. Naša zdravilišča se vzdržujejo s prispevki bolnikov. Nočemo kritizirati njihove organizacije, ki je tudi do neke mere vzrok visokim cenam zdravljenja. Treba pa je povdariti, da se tudi državna zdravilišča izdržujejo samo od svojih dohodkov, ravnotako kot banovinska zdravilišča in zavodi socijalnega zavarovanja. To pa je popolnoma nezdravo. To onemogočuje zdravljenje ravno tistim, katerim so zdravilišča najpotrebnejša! — Malo je ljudi v naši državi, ki zmorejo stroške v zdraviliščih, kjer stane zdravljenje od 40—100 dinarjev dnevno, poleg tega pa pridejo še stroški za zdravila in posebne takse. Zdravljenje v zavodih je dolgotrajno, traja mesece, često je potrebno skozi nekaj let po nekaj mesecev prebivati v zdravilišču. Koliko jih je, ki zmorejo te visoke stroške? Pri nas v resnici nimamo mnogo zdravilišč, zelo daleč smo še od tistega števila postelj, ki bi odgovarjalo številu naših tuberkuloznih bolnikov. Toda tudi če bi imeli zadostno število postelj, bi pri takem načinu izdrževanja zdravilišč samo še večje število bolniških postelj bilo praznih, tuberkulozni bolniki pa bi se potikali po svojih hišah in sejali svoje zlo v svojo okolico. Treba je spremeniti sistem izdrževanja zdravilišč. Mora se najti način, da se omogoči tudi najbednejšim, da najdejo zdravilo za svojo bolezen v zdraviliščih. Želeli bi, da bi odsek za pobijanje tuberkuloze poleg svoje ; obširne administracije rešil vsaj to vprašanje.. Tuberkuloza je zelo važno družabno vprašanje, ki se ne more in ne sme ločiti od ostalih zdravstvenih, higijenskih in splošnih socijalnih vprašanj, čeprav je dobilo poseben odsek v ministrstvu. To vprašanje se bo reševalo uspešno samo v tesni povezanosti in sodelovanju vseh ustanov, ki se bavijo s temi številnimi vprašanji. Pa še to bi pričakovali od tega odseka, da bi v nas vzbudil več prepričanja in upanja, da pri osvobojevanju našega ljudstva iz prokletstva tega strašnega zla dela v resnici po j načrtu! ! -------------------------------j-:-- I 'POMENKI j VELIK MEETING V CELJU. Ko bo vreme nekoliko boljše, priredi JNS v Čelik za ljudstvo velik zbor, na katerem bodo skoro vsi celjski člani stranke govorili raz balkon »Narodnega doma«, od koder 10, maja lani bojevniki nismo smeli poslušati svojih govornikov. Čuli smo, da bodo govorili in predavali: t. Predsednik odvetnik dr. Kalan: »Voditelj še narodi pristaš pa naredi.« 2. Gimnaz. direktor Mravljak: »Zakaj mladina, nima smisla za našo politiko,« i3. Upravitelj bolnice Prekoršek: »Zboljšanje špitalske žispce z regulirano Savinjo«. 4. Pisarniški ravnatelj in ribič Zorko: »Ribarjenje v kalnem«. 5. Lekarnar Posavec: »Protiv političke driske nema leka« (kajkavsko). 6. Arhivar Marčič: »Kako položim političen program ad acta?« 7. Postajenačelnik Vranjek: »Fršibanje v železniški službi s posebnim ozirom na politiko.« 8. Šolski upravitelj Voglar: »Razmišljanje o službeni in politični penziji.« 9. Politični tajnik Mišja: »Vrog nas je do, vrog de nas zea.« (Prleško.) Spremembe vzporeda so baje še mogoče. Če bodo razmere dopuščale, bo še govoril bivši član JNS 10. Veterinar Šribar: »Napihovanje, krči in nagel konec pri strankah.« Po konceptu gg. dr. Hrašovca, dr. Vrečka in drugih pa zaključi meeting z zanimivim predavanjem kot domačin Narodnega doma 11. Posojilo, ravnatelj Smertnik: »Delniška družba, nje ustanavljanje in pomeri za ljudstvo in posameznike.« Obča želja je, da prireditelji po svoji stari navadi ne bi že zopet kaj spreminjali. MOGOTCI IZ JUTROVE DEŽELE. V davnih, davnih časih je vladal v deželi Peškir Sultana običaj, da so nosili mogotci turbane prorokove barve ter dolge brade in košate brke. Zgodilo pa se je, da so postali ti mogotci samopašni, zato jih je narod osovražil ter se je raznesla govorica, da so radi tega tako kosmati, ker imajo tudi kosmato vest! Prišel je čas, ko je postalo njihovo sa-mopaštvo neznosno. Tedaj je veliki vezir dvignil prapor proroka, zavihtel bič nad njimi ter jih vse razgnal in zapodil. Istočasno je pozval narod, naj pošlje svoje najboljše sinove, da zavzamejo izpraznjena mesta. In glej! Truma se jih je javila, vsi lepo gladkih in obritih obrazov. Imeli so sicer turbane raznih barv, toda vsi so prisegli, da bodo odslej nosili vedno le turbane prorokove barve ter vestno služili sultanu in narodu. Silno se je veliki vezir razveseli! teh obrazov. Uverjen, da bo naredil za državo koristno delo, je izbral iz pestre družbe potrebno število ter jih postavil na izpraznjena mesta. Toda glej! Predno je minilo leto dni, se je moral prepričati, da so vsem novopo-zvancem zrasle dolge brade in košati brki in izkazalo se je, da so postali sprejeti golobradci ravno tako kosmatih obrazov in Vesti, kakor tisti razgnani in zapodeni! Tukaj pa preneha povest... Hf^ ?• IIlillliiiiiiiiiiilllHiiiiiiiiimiiiiliiiiiimiiiliilmliiiiiiiiiiillililtliililiiiillililiilritliiiiiiüHiiiiiiillll Franklin Delan Roosevelt ....... 1 ‘(Konec.)1' ' ' Železniška mreža, ki jo je izgradil privatni kapital, je silno važna v irstroju narodnega gospodarstva. Lastniki železnic, so milijoni malih delničarjev in lastnikov, obligacij, nameščenci železnic štejejo dva milijona, konzumenti pa.sploh vsi prebivalci Zed. Držav. Konkurenčna mizerija, ki se kaže v konkurenčnih progah, je stisnila rentabili-teto v mnogih priijterih na ničjp in podjetja imajo vsled tega pogosto, velike težave. Ker tukaj obstoji tako yazep javni interes,, mora cjriava tudi tukaj izvajati enoten 1 načrt, ki. ščiti interese, tako velikega števila posameznikov. Jlo°seYeltov na^rt gre tudi v tej panogi v detajle jn, predstavlja jasne smernice za bodočnost.. Pretirajo visoka carinska , zaščitna carina temelji na popolnoma, napačni presoji možnosti industrijskega razvoja, ki je imela za, posledico, ,da je izvoz strahovito padel, da so ameriške tovarne, ki so zgubile svoje zunanje trge v. bližnjem. in v daljnem inozemstvu, postavile svoje filijalne obrate, in da je prišlo v Ameriki, do poloma. V bodo: če bo treba vzdržati le tako carinsko tarifo, ki bo izednačila razliko med nizkimi inozemskimi in visokimi amerikanskimi mezdami. Sestavljanje carinske tarife mora v bodoče temeljiti na znanstvenih izsledkih in se mora podrediti realni politiki, ki ščiti čim večje število državljanov. Potrebna je tudi justična reforma, kajti ameriška justica je danes nesorazmerno draga, postopek nesorazmerno dolgo traja, in pomanjkanje hitre in cenene justice ne služi pravici, temveč omogoča izsiljevanje — mesto .pravice pa vladajo juridične zanke. Roosevelt polaga največjo važnost na sodno statistiko in iz njenih izsledkov izvaja smernice za bodočnost. Zločini in kazni so tudi hvaležno polje za reforme, kajti ameriške kaznilnice so visoke šole zločina, ki iž marsikaterega poboljšljivega deli-kventa neizprosno narede poklicGtga zločinca. Potrebna je večja enotnost kazenske zakonodaje v posameznih državah, kot najvažnejša smernica pa veljaj tendenca pogojnih obsodb in predčasnih odpustitev iz kaznilnic v primerih dobrega obnašanja. Banke in borze v zvezi z borzno špekulacijo so krive silnega razdejanja narodnega premoženja, ki so vplivale na napačno gospodarsko politiko, ki je dovedla do znanega poloma leta 1929. Amerikanci so pritirali svojo produkcijo veliko previsoko in občinstvo je verjelo v neomejen razvoj, ko je odjemalcev že zmanjkalo. To sv.ojo vero je kazalo v neprestanih nakupih industrijskih delnic. Naivni, zmešani in malo skeptični mali človek je j vprašal nekako tako-le: »Ali ne bo tiskanje in prodajanje vedno novih delnic jn obligacij, zidava novih tovaren ip dviganje kapacitete vodilo do tega, da bomo proizvedli več blaga, kakor lahko kupimo?« »Kaj pa še!« je bil odgovor: »Čim več bomo lahko proizvajali, tem več lahko prodamo!« »Če pa vendar proizvajamo presežke?« »Oh, te prodamo inozemskimi konzumentom!« »Kako pa bodo mogli inozemci te presežke kupit;!?«..»Cisto enostavno, posodimo jim denar, za to.« »Že. razumem,« reče povprečnež, »z našim lastnim denarjem kupujejo, presežke. Kaj pa, ko nam. bodo ti inozemci naš denar vrni Ji., na ;ta. način, da nam pošljejo svoje blago?« »Tistp pa ne!« pravi vse-vednež. »Mi sedimo na visokem zidp svoje carinske tarife.« »Kako pa naj potem inozemci vrnejo ta posojila?« .»Čisto enostavno, ali nisi hičesar slišal o moratoriju?!!!!« S tem dvogovorom je najjasneje ponazorjena ; nesmiselnost te gospodarske filozofije, ki se je hotela za'lastne läse potegniti iz močvirja. Prebivalstvo je trdno verjelo in nä oltarju borze žrtvovalo skromne prihranke celega življenja. Poslovni ljudje so silno hitro razširjali svoja podjetja. Bankirji so dajali predite brez prevdarka in v ogrom- nih zneskih. Zdravi razum je utihnil pred čarom te ekonomske zablode. Od avgusta 1928 do konca leta se je borzni balon dvignil za 30%. Neprenehoma se je dvigal. Dolge mesece se je nadaljevala ta fantastična igra, dokler se' ni končno dvignil za 80% nad nivo prejšnjega leta. Tu so bile številka kakor v sanjah. Balon je dosegel gospodarsko stratosfero, ki v njej navadni ljudje ne'morejo Več dihati;. Tedaj se je razpočil. Papirnati dobički so izginili čez noč. Prihranki, ki so prišli na trg, ko je bil • trg najčvrstejši; so se razblinili v nič. Samo hladna resnica je ostala. Realni so bili le dolgovi kot edina realnöst v hladnem mraku deflacije sredi kupov krasno natiskanih obveznic, ki niso bile niti toliko vredne, kolikor je stal umetniški tisk na njih. Tako je nastala kriza, ki je vse to prevrnila,, proračun Združenih držav je pa ostal nespremenjen, kakor da bi: se ne’ bilo nič zgodilo. Vlada se je izgovarjala na krizo v inozemstvu, res pa jd, da je . Ic-ta nastala šele kot posledica' amerikanske. Stagnacija je postala nepopravljiva, kajti visoki carinski' zidovi; ki so povsod nastali kot obramba proti našim, sd potisnili ves1-promet na minimum. Spričo te situacije preiskuje Roosevelt, kaj bi bilo treba ukreniti in Se povrne na svoja načela glede; vplivanja države na gospodarstvo. Predlaga dvdihdvi politični smernici, ki ne zahtevata nika-kih zakonodajnih ukrepov. Ti smernici naj jamčita za to, da bodo zvezni uradniki napram ame-rikanskemu občinstvu, ki investira, nastopali pošteno m odkrito. Predvsem, obljublja, da mednarodni bankirji In drugi ljudje ne bodo imeli več možnosti, prodajati temu občinstvu inozemske papirje molče s predpostavko, da je,izdaja teh papirjev povzročena ali odobrena s strani ministrstva, ali kateregakoli urada zvezne vlade. Zagotavljam, da pod novo vlaijo ne bo noben visoki uradnik z besedami ali dejanji -kušal vplivati na cene delnic ali obligacij. Vlada razpolaga z obsežnimi informacijami glede gospodarskega življenja dežele. Nobenih izjav se ne bo več dajalo, ki se ne bi strinjale z znanstvenimi informacijami, ki se nahajajo v rokah vlade. Neobhodno potrebno je zopet vzpostaviti zaupanje do ukrepov in izjav državne eksekutive. »Česar najbolj potrebujemo — to je zaupanje v čistost, zanesljivost, v liberalizem, v uvidevnost in v staromodni zdravi človeški razum našega narodnega vodstva. Brez takega vodstva bomo vedno izpostavljeni vsem mogočim nevarnostim. Če pa obstoji tako zaupanje, potem nas nič ne bo oviralo, da bi si ne osvojili bodočnosti zase.« V zvezi s temi problemi obravnava holding družbe, ki koncentrirajo mogočno kontrolo maloštevilnih ljudi nad velikimi panogami ■ gospodarstva. V tej zvezi zahteva največjo publiciteto in kontrolo javnosti, da bi ne mogla več postati žrtev modernih roparjev, kakor so Insul in drugi ljudje. Glede drugih važnih problemov razlaga Roosevelt svoje mišljenje,' da mdra inozemstvo svoje dolgove plačati, da pa morajo Združene 'Države ustvariti pogoje, da mu bo to tudi omogočeno. 4. marca 1933 je prevzel Roosevelt oblast v obliki predsedništva in poslal kongresu spomenico, v kateri je v vznešenih besedah podal smernice svojega akcijskega programa in pozval kongres k zaupanju in sodefoyanju. .Ta da? P°’ meni za Zedinjene Države novo dobo. . G Znano je, kaj se je po tem dnevu v Ameri 1 zgodilo. Prva ,in najnujnejša, zadeva, ki jo je h* treba rešiti, je bila v zvezi z denarništvom, ki K bik^pa tleh, banke so bile zamrznjene, kredita 11 bilo nikjer, vsak je držal svoj denar doma in sp!° šen(n^y.yf na banke je bil izbruhnil. Roosevelt P° seže s čvrsto roko vmes in zapre vse t?apke 0 , do 9. marca. V teh dneh preiščejo njegovi revi^ zor ji, stanje bank in ko se banke polagoma SP^ otvarjajo, najdejo zbegani vlagatelji banke ^ o§ založene z denarjem. Roosevelt je namreč dobrim garancijam otvoril bankam bogate Razmišljanja kmečkega bojevnika ob poslanskih volitvah Ako razmotrivamo člane bivše narodne skupščine — skupščine žalostnega spomina — in pogledamo, kakšnim poklicem je največ gospodov poslancev pripadalo, nam takoj postane jasno, zakaj je bilo delo te skupščine tako brezplodno za narod in državo. V tej bivši skupščini je bilo 6x advokatov, kar je točno ena petina vsega parlamenta. Takoj za temi je največ trgovcev in indu-strijcev, po številu 52. Zraven teh je 29 bivših in aktivnih ministrov, dalje 43 agronomov in posestnikov, 22 duhovnikov, 20 profesorjev in učiteljev, 19 županov, 19 penzionistov, 12 zdravnikov, 12 zasebnih uradnikov, 9 časnikarjev in 7 Podjetnikov; stan, ki je številčno najmanjši v državi (advokatski) je imel največje zastopstvo. Delavec, mali kmet in mali obrtnik, katerega bi bilo ceniti na 95% vsega prebivalstva v državi, niso 'meli nikakršnega zastopstva v parlamentu. Iz tega se vidi, da je bila v parlamentu absolutna večina takih narodnih zastopnikov, ki prokleto malo vedo, kako se počuti mali kmet, ko mu pridejo rubit svinje ali živino za davke, kako se počuti delavec s kopico otrok, ko znaša njegov zaslužek komaj nekoliko več kakor za razne odtegljaje, kako se počuti mali obrtnik, ko ves njegov zaslužek ne znaša toliko, kolikor se zahteva od njega raznih javnih dajatev. Vse to je sad narodne skupščine, s katero se je Jugoslavija »postavljala« od 8. novembra 1931 do 6. februarja 1935. Želeti je, da bi bodoča narodna skupščina bila drugačna. Zastopani naj bi bili v njej vsi stanovi. Želeti je, da ne bi bilo prekomernega števila bivših ministrov, advokatov in mdustrijcev, katerim je dostikrat pri srcu vse kaj drugega kakor blagor ljudstva. Tudi penzijonisti ■raj bi rajši mirno uživali svojo pokojnino, kakor da delajo napotje na političnem polju (v bivši skupščini jih je bilo 19). Prav pa je, da so ostali stanovi primerno zastopani. Vsekakor je zanimivo, zakaj je poslanska čast rako privlačna. Dobro bi bilo napraviti en poskus. N- pr.: Poslanec je v prenešenem smislu hlapec ljudstva. Ljudstvo je njegov delodajalec in gospodar. Po tem načelu si poslanci ne bi smeli sami določiti plač, pač pa bi morale biti njih plače pri volitvah od ljudstva izglasovane. Iz ljudskega razpoloženja se da soditi, da v današnjih razmerah ljudstvo ne bi pristalo na višje plače kakor največ roo Din na dan in prosto vozovnico. To bi bilo tudi primerno. Saj ne bi smela biti poslanska funkcija sredstvo obogatenja ali pa dobitek, ki je le za redke dosegljiv. 100 Din na dan je lepa reč. Za 100 Din mora en voznik voziti dva dni s parom konj in še voz dati na razpolago, za 100 Din Dober oglat v pravem listu se stokrat poplača! ui|iniiiiiiiimimiiimiiimmmimim[nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnRnnninnnninnt Potom sistema Federalnih rezervnih bank. Celo k-mčno vprašanje je bilo rešeno v par dneh na ”ajbolj pameten, najnaravnejši in najpoštenejši na-n- Zaupanje se je zopet povrnilo, ni pa bilo sle-P°> kajti vedelo je, da temelji na sposobnem, počnem in energičnem voditelju. Deficit Zedinjenih Držav je bil tako velik, da C ®roz^ bankrot. Tukaj poseže Roosevelt vmes z rezobzirnim črtanjem izdatkov, kjer je smatral Za možno, na drugi strani pa je ublažil prehudi Pr‘tisk davčnega vijaka, ki je vrgel toliko brezpo- SeInih na cesto. Z realiziranimi prihranki je pred- ‘del dalekosežna javna dela na ta način, da je Potegnil 300.000 mladih ljudi v delavska taborišča, Jer so vršili potrebna in rentabilna dela in toliko nzili, da so lahko izdatno podpirali svojce. Ua je cela vrsta zakonov, s katerimi je izvajal •j. J smernice. Med svetovno vojno se je v dolini izk^-e zgradil ogromen jez, ki od tedaj ni bil iz °r^can- Ta dela v Muscleshoals je bilo treba Ve^3^*1* d° k°nca> kajti elektrifikacija ozemlja z i0 ’P'bjoni prebivalcev je bila živa potreba. — ;n aPrda 1933 je z uredbo zapustil zlati standard vsc zlato rezerviral za državo. Ta ukrep po-enja os v njegovi gospodarski politiki. dea]\^Ie kom pripovedoval o novem redu (new sPo ’ ne bom ponavljal glavnih točk njegove go-jet- t]Te m socijalne politike, ki jo izvajajo pod-Upr^jv* 80 Pr'stopiia gibanju N. R. A. in ki so da Se lcena do znaka modrega orla. Moj namen je, neea Prihodnjič obrnem na teorijo blagov- g0s arJa> ki tvori podlago in os Rooseveltovih mone arSk’^ reform. 2e 30 let je prvoboritelj te Pot0marne teze> prof. Irving Fisher na delu, da Pagand Znanstvene8a raziskovanja in živahne pro-dar tak^*51^0*3* dub°ve za to tako novo, pa ven-rtložganskenOStaVn° do^trino- Roosevelt in njegov 'n 8a pri r|rUSt Prevzd Dving Fisherjev nauk st*U zp! t6 V Prakso, s čimer je Amerika po-28led -n učitelj vsemu svetu. mora en rudar 4 dni ruvati globoko pod zemljo v stalni smrtni nevarnosti, za 100 Din mora mali trgovec ves teden čakati v trgovini, za 100 Din mora včasih en obrtnik celih 14 dni garati, en hlapec cel mesec služiti, da o kmečki revščini sploh ne govorim, ker so kmetovi produkti po taki ceni, da kmet pri marsičem še 50 par na uro ne zasluži. Ni vrag, da ne bi bilo za enega poslanca dovolj 100 Din na dan. Če bi bila poslanska plača kakor tudi senatorska samo 100 Din na dan, bi si mogoče marsikdo premislil, preden bi kandidiral. Posledica tega bi bila, da bi se dali voliti za narodne zastopnike le idealni možje, ki jih žene resnična ljubezen do ljudstva k nesebičnemu delu za splošni blagor — ne pa koritarji. (Zelo nerad rabim izraz koritar, pa ne morem drugače, ko vsa leta gledam, kako se vedno nekateri položaju prilagodijo, vedno pravočasno pristavijo svoj piskerček k političnemu ognju, za ljudstvo pa nimajo drugega kakor lepe besede). Zopet je prišel čas, ko se povsod živahno ugiblje, kdo bi bil najbolj primeren za narodnega poslanca. Nekateri, ki so še lani osorej mislili, da bodo letos kandidirali, se sedaj kislo držijo. Marsikomu sedaj burno utriplje srce v tihi nadi: »Jej-hatana, ko bi mene izbrali za kandidata, takoj bi bilo krize konec. Kako prijetno bi se bilo zastonj voziti v prvem razredu brzovlaka, kadar bi si po- želel. In vsakega prvega v mesecu pest jurjev in stotakov. O pošast, kako bi se prilegli. Menda bodo ja1 volivci toliko dobri, da bodo mene postavili za poslanca, ker sem najbolj sposoben!« — Tako mislijo mnogi. Če bi se take misli, recimo — izražale s posebnim glasom, n. pr. z žvižganjem, bi se gotovo po vsej državi vse treslo od samega žvižganja. Najbolj smešno je to, da so premnogi še vedno prežeti tiste starokopitne miselnosti, da je tisti najboljši, ki je najbolj premožen. Vsaj na videz prevladuje to mišljenje, da bi le,tak bil vreden ljudskega zaupanja, če ima lepo urejeno gospodarstvo, ali pa vsaj blesteč naslov. Malokdo pomisli, da je premoženje v večini primerov sad izkoriščanja, goljufije, skoposti, oderuštva itd. Premalo se misli na to, da je tak človek na važnem položaju le za samega sebe dober. Žalosten dokaz nam je za to bivša narodna skupščina. Zato je važno, da ljudstvo po tako bridkih preizkušnjah vendar enkrat spregleda in spozna, da ne bodo nikdar rešili krize takšni, ki niso okusili njene trdote. Ena stvar je še danes prav gotova, namreč, da bodo našli zaupanje samo taki, ki so iz ljudstva, ki so z njim živeli, z njim trpeli ter so pripravljeni ’ za ljudstvo se žrtvovati, ki so čistih rok in čistega srca, pa naj se suče v njih rokah kramp ali pero in če tudi niso posestniki vzornih gospodarstev, samo da so značajni, pošteni, borbeni in sposobni. Vse drugo ljudstvo že naprej zavrača. A. F., Rajhenburg. GOSPODARSTVO Resna beseda o obdavčenju Nad vse važno vprašanje je danes, ali se obdavčujejo (kakor bi to moralo biti) tekoči dohodki, ali pa imetje, odnosno premoženje, ki si ga je davčni zavezanec že prej pridobil, Dobička ali dohodkov danes pri kmetu, obrtniku ali trgovcu sploh ni, ker ga pri prvem vsled abnormalno nizkih cen poljskih pridelkov in živine ne more biti, ter iz istih vzrokov tudi ne pri obrtnikih ali trgovcih, ker je kupna moč konzumenta padla na tako nizko točko, kakor je novejša zgodovina sploh ne pozna. Paralelno s padcem konzuma, odnosno kupne moči konzumenta je padel tudi dohodek obrtnika in trgovca. Morali bi imeti tudi zakon, ki zahteva, da obrtnik ali trgovec upošteva zakon o določanju maksimalnega dobička pri prodaji svojega blaga, kakor tudi sličen zakon, ki bi konzumenta prisilil, da bi moral svoje potrebščine temu primerno plačevati. Konkurenca je vsled padca konzuma danes tako velika in katastrofalna, da noben trgovec ali obrtnik pri prodaji ne gleda na dobiček, ampak mu je prva in glavna skrb, da je sklenil kupčijo, da dobi denar, da je pa pri tej kupčiji doplačal, na to se ne ozira. Njegovo geslo je, da mora priti do denarja, da si s tem prihrani stroške tožb, eksekucij itd. in si na ta način podaljša življenje, ker to že dobro čuti, da pomeni tako prisilno odtujevanje premoženja neizogibno propast. Ako bo moraj kmet vsako leto prodati eno ali tudi več živinčet več, kakor je to storil običajno, je čisto gotovo in jasno, da bo za par let brez živine. Brez živine ni gnoja in brez gnoja, ki je najpotrebnejša hrana našega polja, ne bo mogla zemlja obroditi. Na ta način bo kmet zraven svojega rodovitnega polja trpel pomanjkanje. Kakor se godi kmetu, se godi tudi obrtniku in trgovcu. Kakor mora odprodati kmet od svoje živine, ako hoče plačati svo(jc davke, tako mora odprodati tudi obrtnik ali trgovec od svoje zaloge po poljubni ceni toliko kolikor pač rabi, da poravna to in ono. Ako in v koliko je to blago, ki ga je prisilno odtujil, plačano, zato se prizadeti ne sme brigati. Davke mora plačati, sicer je njegov predčasen pogin in s tem tudi eksistenca neizogibna. Saj se vsi osobito v dravski banovini dobro zavedamo naše dolžnosti napram državi. »Daj Bogu, kar je božjega in kralju, kar je kraljevega«, to geslo nam je bilo in nam bo še vedno sveta dolžnost — — — Ravno pred par dnevi se mi je neki ugleden kmet iz ormoške okolice pritožil in pripovedoval med drugim sledeče: Pred vojno sem imel vedno 17 do 20 glav živine, vsled vojne rekvizicije se mi je stanje živine skrčilo na 10 glav. S težkim trudom in veliko požrtvovalnostjo sem spravil prva povojna leta stanje živine na predvojno število, zadnja leta se je isto skrčilo zopet na 10 glav in to vkljub mojemu preskromnemu življenju. Povdaril je, da si je zadnijo obleko kupil pred petimi leti in, da je ta, akoravno že v zelo žalostnem stanju, edina, ki jo uporablja ob delavnikih in ob nedeljah. Mi vsi sc dobro zavedamo, da država rabi denar! Mora ga imeti in da ga zahteva od svojjih državljanov, je popolnoma logično in v redu! Edino to ni pravilno, da se zahteva ravno od gmotno šibkejših slojev razmeroma veliko več, kakor od tistih, ki jim premoženje kar vidno raste. Da mislim s tem našo industrijo, je moral vsakdo uganiti! Edino industrija, ki je skoro vsa izključno v rokah inozemskih židovskih rodbin, ima danes bolj kakor kedaj poprej priliko, da žanje. V žepe teh velekapitalistov se stekajo milijoni in stomilijoni krvavo prisluženega denarja. Koliko pa plačajo ti gospodje davka? Sorazmerno z drugimi pridobitnimi krogi in kmetom takorekoč nič! Imam podatke iz verodostojnega vira, da je plačala neka tekstilna tovarna v dravski banovini pri stomilijonskem prometu malenkost več, kakor neki trgovec, katerega promet sje znašal komaj eno dvajsetino tega. Pripomniti pa moram k temu, da je zaslužek industrije procentno veliko večji, kakor pa obrtnika ali trgovca. Naša industrija se ne zadovolji mogoče s 5 ali 10 odstotnim dobičkom. mora biti povsod ena ali še dve ničli zraven, torej 50 do 100 odstotkov. Dokaz temu je, da rastejo pri nas tovarne posebno tekstilne, kakor gobe po dežju, medtem ko trgovina in obrt dnevno peša in propada. Saj se lahko vsak sam prepriča, da je temu tako, ako čita statistiko in poročila o nazadovanju obrti in trgovine v »Trgovskem listu«, ki je v tem slučaju merodajen in popolnoma verodostojen. Vzemimo tu za primer tovarno »Bat’e«! Že v tem slučaju je postopanje naših merodajnih faktorjev zelo kvarno za naše narodno gospodarstvo. Na eni strani se daje koncesije inozemskim velekapitalistom, ki producirajo predmet kakor so čevlji v milijonskih množinah, ter s tem odjedajo kruh in eksistenco našim ubogim čevljarjem, na drugi strani se pa zahteva, da bi ravno ti najbolj prizadeti, ki so vsled tega popolnoma propadli, krili razliko v državni blagajni, ki je nastala vsled tega, ker zadevna tovarna ne plača razmeroma nič- Rad bi poznal ime tistega čevljarja ali obrtnika sploh, ki je plačal v zadnjih letih samo 64 dinarjev pridobnine pri svojem malenkostnem prometu, kakor je plačala podružnica Bat’c. v Škofji Loki pri polmilijonskem prometu. Ali ni torej tarnanje čez prekomerne davke upravičeno in kritika tole-nranja inozemskega velekapitala umestna. Da se prepreči popolna propast našega kmeta, obrtnika in trgovca, bodo morale davčne uprave v bodoče iskati vire dohodkov drugod. Tudi gg. velekapitalisti se morajo zavedati svojih dolžnosti, sicer bomo mi pozabili, da imajo pri nas kake pravice. — Borec. Madžarska Išče trgovskih zvez z Rusijo. Med Madžarsko in Rusijo se vršijo1 razgovori, da bi Madžarska dobavila Rusiji železniške tračnice, v zameno bi pa Rusi dobavili njej surovo železo. Nadalje naj bi dobavila Madžarska Rusiji 5000 kom. debelih svinj in pa večje količine aluminijevega nitrata. Kemično snaženje oblek — Higijenična pralnica in svetlolikalnica X. Kolodvorska ulica štev. 8 ^llllCflC sprejemališče: Knafljeva 2 Ljubljana Pot k ozdravitvi gospodarstva Poleg vojne sile je gospodarstvo najvažnejši faktor v državi. Slednjemu pa se ne posveča dovoljne pozornosti. Gospodarstvo mora biti zgrajeno na zdravih temeljih. Nastane vprašanje, kaj tvori temelj gospodarstvu? Temelj gospodarstva ne tvori niti rodovitna zemlja, niti naravni zakladi, niti zlato Narodne banke. Temelj gospodarstva tvori narod. Razvoj celotnega narodnega gospodarstva je torej odvisen od naroda. Gospodarska moč naroda se kaže v njegovem bogastvu in bogastvo naroda se meri po njegovi kupni moči. Torej čim večja je kupna moč naroda, tem večje je njegovo bogastvo in tem so-lidnejša je baza, katero tvori tak narod za razvoj gospodarstva. Glavni panogi gospodarstva sta poljedelstvo in industrija, ki proizvajata blago, ter v drugi vrsti denarni zavodi, trgovina in promet, ki služijo prvima dvema, oziroma razdelitvi blaga. Za zdrav razvoj gospodarstva je torej potrebno, da se razvija vsaka od teh panog, sicer se prej ali slej pokažejo posledice. Izjemo tvorita samo prvi dve panogi, to je poljedelstvo in industrija, to se pravi, če se razvija industrija ni neobhodno potrebno, da se razvija obenem tudi poljedelstvo. Toda naj se daje prednost poljedelstvu ali pa industriji, se morajo razvijati paralelno tudi promet, trgovina in denarni zavodi. Iz tega sledi, da je vse gospodarstvo, povezano med seboj in to je zlato pravilo za ozdravitev gospodarstva. Svetovna gospodarska depresija je prizadela gospodarstvu vsake države globoke rane. Te rane so tako nevarne, da je sedaj, ko smo prekoračili najnižjo točko gospodarske depresije, potreben največji napor, da ohranimo gospodarstvo pri življenju. Zdravljenje gospodarstva mora biti temeljito in predvsem pravilno. Predpogoj za uspešno zdravljenje je poznavanje bolezni. Navadno se zdravi samo zunanja plat bolezni, bolezen pa napreduje. Taka zunanja plat je n. pr. kriza denarnih zavodov. In če se za ozdravljenje denarnih zavodov porabi stotine milijonov, s tem gospodarstvo ni ozdravljeno, nasprotno, če se ne podvzamejo še druge mere, se klice napredujoče bolezni pojavijo na drugem mestu ali pa celo na istem s še hujšimi posledicami. Kajti namen denarnih zavodov je, služiti gospodarstvu, radi njega so bili ustanovljeni. Glavno je torej spraviti produkcijo in konsum v sklad. Produkcija se mora ravnati po konsumu, to se pravi, ponudba po povpraševanju. Nadprodukcije ni. Ni človeka, ki bi ne imel želja. Če zasluži delavec dovolj, izda več za hrano in stanovanje; in če mu ostane denar, zakaj bi si ne kupil še ene nove obleke ali knjige itd.? Kar pa velja za ročnega, velja tudi za duševnega delavca. Prava pot k ozdravitvi gospodarstva je torej kupiti kupno moč naroda! Narod ne sme biti zadolžen. Dati se mu pa mora možnost odplačila svojih dolgov. Šele, ko bo narod plačal dolgove in ko bo zopet začel hraniti denar in ga prinašati z zaupanjem v hranilnice — šele takrat bo gospodarstvo na pravi poti ozdravitve. Takrat pa bo dana tudi možnost nadaljnega razvoja našega gospodarstva in naloga naših gospodarskih voditeljev bo skrb za to, da bo narodno gospodarstvo doseglo velike uspehe, saj so v naši po prirodi bogati državi dani vsi pogoji za zgraditev močnega in zdravega gospodarstva. Deželan. Vprašanja in odgovori Iz kmetijstva Vprašanje: Krava je ponoči teletila. V hlevu ni bilo nikogar. Požrla je trebilo. Nekateri sosedi so mnenja, da ji bo to škodovalo. Kaj mi je ukreniti, da žival obvarujem zdravo? J. F. iz K. Odgovor: Nekaterim kravam nič ne škoduje, ako požrejo trebilo, drugim zopet škoduje in celo poginejo vsled tega. Priporočamo, da pokladate kravi kaka hitro prebavljiva krmila, da ne ostanejo dolgo v vampu in ki jih živali ni treba mnogo prežvekovati. Taka krmila so: obloda, koren-stvo, pesa itd. Priporočamo Vam tudi, da daste kravi tudi kako odvajalno sredstvo. Obrnite se na živinozdravnika, da Vam tozadevno predpiše kaj učinkovitejšega. Vprašanje: Ali bi bilo umestno gosto ozimno žito požeti ali prebranati? A. 2. iz V. Odgovor: Letos, ko je ozimno žito lepo prezimilo, bo v marsikaterih krajih pregosto in pre-bujno rastlo. V tem primeru preti nevarnost, da bo poleglo pozneje. Na vsak način moramo rastlinam dati dovolj svetlobe s tem, da jo popasemo po ovcah (ne živina), ali pa s krepkim brananjem pobranamo in razredčimo. Na ta način žito ne le samo razredčimo, temveč tudi zemljo dobro zrahljamo in prezračimo. Prebrananje ozimin je gotovo najučinkovitejše in tudi najcenejše. Sejmsko poročilo v Ljubljani dne 20. II. t. 1. (Cene v Din za kg.) la voli 3.50—4-25) II voli 3—4, IH voli 2.25 do 3, debele krave 2—3.50, krave za klobase 1.50 do 2, teleta 4.30—6, prašiči 6—12 tednov stari 100—150. GIBANJE »BOJA« Statistika požarov v letu 1934 V preteklem letu je bilo na področju naše banovine izredno veliko požarov. Zato bo vsekakor zanimiva nastopna statistika, ki nam tudi dokazuje, kako potrebno je ravno v naših krajih gasilstvo. Število požarov .v posameznih mesecih: Mesec: Jan. Febr. Marc April . Maj Juni Štev. 33 94 *00 IOO 74 % 3.7 6.8 *0.3 10.8 10.8 8.0 Mesec: Juli Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Štev. 101 82 ■70 7* 80 56 % 10.9 8,9 -7-7 7’* 8.8 6.1 Število malih požarov do 10.000 Din škode.............................379 ali 41.0% Število srednjih požarov do 50.000 Din škode......................431 ali 46.7% Število večjih požarov do 100.000 Din škode.......................76 ali 8.2% število velikih požarov preko 100.000 Din škode.......................35 ali 3.8% Število katastrofalnih požarov ... 3 ali 0.3% Skupaj 924 požarov Od. teh je bilo 744 požarov na zavarovanih in r8o na nezavarovanih poslopjih; na zavarovanih 80.5% in na nezavarovanih 19.5%. Približno cenjena škoda od požara je znašala: Na zavarovanih poslopjih . 21,807.364 Din ali 89% Na nezavarovanih poslopjih 2,648.181 Dinali ir% Skupaj 24,458.545 Din Gasilske čete so stopile v akcijo v 896 primerih požara. V 28 primerih (t. j. 3%) niso stopili v akcijo, in sicer: v 19 primerih, ker prepozno obveščeni, v 8 primerih zaradi prevelike oddaljenosti, v 1 primeru, ker je bila voda zamrznjena. Pri vseh gasilnih akcijah, ki so trajale skupaj 3767 ur (približno 157 dni), je sodelovalo 21.533 gasilcev skupno. Nesrečnih slučajev je bilo: - med stanovalci gorečih stavb 63 med gasilci 7° med meščani 18 med živino 76 med drobnico in perutnino G* Če bi gasilci ne stopili v akcijo, bi lahko požar povzročil za približno 114,000.000 Din več škode! Poleg pri požarih so naše gasilske čete pomagale tudi pri 8 poplavah in 9 nezgodah (4 prometne z avtomobili in 5 nezgodah živali). Bojevniške šibre Čudltp! Od duhovitosti do domišljavosti je navadno le en korak! Stan, ki žal, dandanes tudi pri nas že izumira, je — inlkasant. Umetnost, ki jo poznajo le redki ljudje: V težkih življenjskih skrbeh, pozabiti na skrbi. Stara resnica! Ako hočeš koga spoznati, daj mu moč! Vinko Gaberški: 1914-1918 (Nadaljevanje.) VIII. MOJ KUZMA. •V taborišču Rusov sem imel slugo, seveda Rusa. Postelj mi je veasi zrahljal, -za vodo je poskrbel in čaj je varil. Drugega dela ni imel; saj čevljev mi itak ni rad čistil. Drugače se je v sol neu grel pred barako, ali pa se je hladil v senci za barako. Ko je bilo mrzlo, je kuril pečico in ždel na klopi ob njej, sanjajoč kdo ve o čem. Prvi moj sluga, ki sem si ga bil izbral ob prihodu v taborišče, je bil tako rekoč gospod. Ko sem pregledoval spiske in potem ljudi, sem 'Vprašal, kje je tisti mož iz Rostova na Donu, ki je črkostavec. Pa se je sunil pred vrsto majhen človek, rekoč: »Ja, Fedor Nikolajevič Čalyš, naborščik«. Torej črkostavec Fedor Čalyš. Vprašal sem ga, kako mu je, a on pravi, da se mu nič kaj prav ne zdi; da je dolg čas in da nima človeka, da bi se kaj pomenil z njim. V transport se mu ;ne ljubi, ker hudega dela ni vajen, v taborišču je pa stradanje. Ker sem mislil, da mu morem pomagati in olajšati usodo, sem ga vprašal, bi li :ne hotel iti k meni za slugo. Naštel sem mu vse male dolžnosti ter mu obljubil včasi kak hlebec priboljška, nekoč pa neko primerno delo kje zunaj, kjer bo boljša hrana. Bil je zadovoljen. Ali kot sluga se ni obnesel. Ne vem, kako je prišlo. Kak mesec je še šlo nekako, potem pa mi je na vsem lepem izjavil, da je našel že drugega gospodarja. Dal se je vtekniti v Spomenik padlim v Št. liju pod Turjakom Krasni spomenik padlim vojakom v občini Št. Ilj pod Turjakom ob vhodu v vas. Kapelica je barvana s svetlim okrom v svojstvenem slogu. Izdelalo po lastnih načrtih podjetje Varčnik iz Slovenjgradca, odkrit. 1. 1933. IZ TAJNIŠTVA »BOJA«. Osrednji izvršni odbor »Boja« je na svoji seji, dne 23. marca t. L, ugotovil, da sta se člana krajevne organizacije »Boja« na Ježici pri Ljubljani gg.: I g n a c Š u -belj in Franc Strah pregrešila zoper pravila in načela »Boja« ter ju je, služeč se pravice, ki mu je dana v čl. 20 pravil Združenja borcev Jugoslavije »Boja«, odstavek prvi, izključil iz Združenja. S tem preneha njuno članstvo v krajevni organizaciji na Ježici in vse funkcije, ki sta jih imenovana člana imela, bodisi v domači skupini, bodisi v Združenju. Istočasno se je naročilo skupini bojevnikov Ljubljana Št. Peter, da iz istih razlogov izključi g. I v a Peršuh a. Občni zbori in sestanki Delegatski sestanek organizacij »Boja« za kranjski, radovljiški srez in izpostavo Škofja Loka sc je vršil dne 10. t. m. v dvorani hotela Stara pošta. Sestanka so sc udeležili zastopniki skoraj vseh organizacij razun naj-oddaljenejšili, ki jih je oviral bržkone na novo zapadli sneg. Tov. Šturm, II. tajnik »Bo- neki transport, da niti nisem vedel, kam je šel. \ se je opravil brez mene. Meni so pa za njim stregli razni drugi za malo nagrado. Ves sluga in suženj v smislu besede pa je bil Kuzma. Tipičen mužik iz onih krajev menda tam blizu Volge, kjer se stika veliki ruski svet z Ukrajino. Ne pisati ne brati ni znal mladi človek. Imeli so ga pa za Pomo-mareva ali Ponomarenka. Na vsak način je bil skromen mežnarček, kar pomeni v ruščini njegovo ime. Govoril je tisto mešanico nečesa, ki se čuje povsod, kjer se stikate dve slovanski narečji. More biti ta jezik, pa more biti tudi drugi. Znak in dokaz, da med nami ni znatnih razlik, in da ne bi smelo biti mej, ki bi nas ločile. Kuzma je bil drobne rasti in temne polti, oči so mu pa bile nekoliko tatarske, a glavo je imel kratko in okroglo. Bil je silno skromen in neznaten. Govoril je malo, izražal se je kaj preprosto, besed ni rabil mnogo. Čudno je bilo, da me je imel kot rus za »pana« in da me je ogovarjal s to besedo in z glagolom v tretji besedi ednine kakor Poljaki. Morda se mu je zdelo, da s samim »Vi« ne bi bilo opravljeno. Poleg tega je pa plaho gledal in se počasi udomačil, ko jc videl, da nisem tako strašen, kakor si je morda mislil. Kako sem prišel do Kuzme? Nekega dne, ko se je zima že močno ponujala, mi pride nekdo na vrata rahlo trkat. Cul sem, a ker so se rade stresale že ko je stopal kdo po hodniku ali če je zapihal veter, nisem gledal na to. Pa se ti pomoli v pisarno drobna, temna človeška glava. »No, kaj je?« »Gospod tolmač, milosti prosim.« »Česa?« Tu pa je mo-žek že pristopil in me zaprosil za par čevljev. Zima je, blato in sneg, pravi. Čevlji pa toki... V tem mi že skuša v roko stisniti ja«, nam je točno orisal položaj v vseli ozirih, povedal nam je o razgovorih z nam sorodnimi organizacijami po državi, pojasnil nam je, da so vesti o ’ kakem skupnem nastopa preuranjene, ker bo o tem odločal šele delegatski zbor. »Boj« je in ostane, kot je bil, nadstrankarski. Tov. delegati so zahtevali razna pojasnila, tako tudi glede spremenjenih pravil. Točni odgovori, ki jim jih je dal tov. Šturm, so jih povsem zadovoljili. KRANJ. Dne 9. t. m. se je vršil I. redni občni zbor kranjske krajevne organizacije »Boja« v hotelu Stara pošta ob precejšnji udeležbi. Po pozdravu navzočih poda tov. predsednik Češenj svoje poročilo. Odbor je ob tragični smrti pokojnega kralja Aleksandra (Slava-klici) sklenil, da začne akcijo za postavitev spomenika v Kranju. Izvolil se je za to poseben akcijski odbor. Največ dela pa je imel odbor z organiziranjem krajevnih organizacij po kranjskem srezu, kjer se nam je v razmeroma kratkem času posrečilo sklicati ustanovne občne zbore v vseh razim dveh občinah. Sledilo je še poročilo tajnika tov. Hama in poročilo blagajnika tov. Trefalta. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba pravil, kar je bilo soglasno sprejeto, prav tako predlog glede spremembe odbora. Odbor jc soglasno prejel razrešnico, blagajnik pa razrešnico s pohvalo. Izvoli se stari odbor in mesto starih 5 novih namestnikov. K slučajnostim se oglasi tov. Fock ter omenja, da se mu zdi potrebno opozoriti na nekatere okolnosti z ozirom na zapleten položaj. Potrebna je največja previdnost v besedah in debatah, da ne zaidejo v napačnem pomenu v dnevno časopisje. Tov. dr. Sabothy odobrava delo »Boja«, ki si je pridobil toliko simpatij med našim ljudstvom, ker je nastopal proti raznim monopolom v patriotizmu, nacionalizmu itd. »Boj« naj ostane dalje ne pasiven, ampak aktiven, ne j političen v našem smislu ampak nadstrankarski. PONIKVA OB JUŽ. ŽEL. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil ob pol 9. uri dopoldne ustanovni občni zbor naše krajevne skupine. Udeležba je bila nadvse častna, saj je prišlo okrog 100 samih navdušenih, v trdem življenjskem boju preizkušenih borcev iz vseh okoliških vasi. Ko sta prispela odposlanca krajevnega izvršnega odbora iz Celja, tov. dr. Dobovtšek in mgr. Gradišnik, je predsednik pripravljalnega odbora tov. Gajšek Štefan, otvoril zbor, podal poročilo pripravljalnega odbora ter začrtal smernice bodočega dela. Govorila sta nato tov. dr. Dobovišck in Gradišnik. — Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se postajališče med Ponikvo in Poljčanami ne sme imenovati Maistrovo, ker bi bilo to za našega velikega slovenskega generala omalovaževanje. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Gajšek Štefan, kmetovalec, Ponikva; podpredsednik Debelak Simon, pos., Okrog; tajnik Gajšek Florijan, pos. Ponikvica; blagajnik Žličar Slavko, zanikrn novec za 20 vinarjev, za katerega se takrat že menda niti žemlja pri peku ni več dobila. Skoro bi se bil nasmejal temu otročjemu poskusu podkupovanja, a vprašal sem ga resno, kaj neki misli. Začel se je opravičevati, da ni vedel, da je pri nas tak red. V Rusiji se baje spodobi mito za vsako uslugo. No, kakor čitamo, danes tam ni tako. Nikdo me do takrat še ni poskušal podmititi. Ne rečem, da se mi kaka izdatna »vzjat-ka« ne bi prilegla; a s takimi malenkostmi le ne morem začeti. Bi presneto dolgo zbiral, da bi se kaj nabralo. Pridržal sem si ponižnega prestopnika ter ga vprašal, kdo, kaj in odkod. Zatrepetal je, ker je mislil, da bo sojen zavoljo podkupovanja. Jaz pa sem napisal listek za magacinerja in prosil, da bi mu ustregel. Prošnji je bilo ustreženo in ponižni Kuzma Meznarič se mi jo prišel predstavit in zahvalit z novo »obuvjo«. Srečen je bil. Jaz sem bil ravno brez sluge. Ker sem videl, da je Kuzma rojen suženj, sem ga hotel vzeti in imeti za človeka. Seveda je takoj pritrdil. Rahljal in pokrival je postelj, oskrboval je vodo, varil »kipatok« (krop) za čaj in še čevlje se je naučil čistiti. Sicer je pa posedal ob železni pečici in skrbel, da je bilo v sobi vedno toplo. Za vse to sem mu dajal včasi »dobavočnega hleba«, ker svojega ni imel dosti, in pa kako cigareto, ki jo je vedno šel pušit med svoje tovariše, da bi jim sirota imponiral. Tako sva s Kuzmo životarila. Njemu sc je včasi na glas senjalo o nepregledni stepi tam nekje na kraju božjega iti on je bil večne toplote vesel, dočim so njegovi tovariši zmrzovali. Včasi sem ga zalotil, kako je obračal in božal kako dopisnico, ki jih je bilo za ujetnike na kupe v naši pisarni, pa jim jih pos. Ponikva; gospodar Kind Jožef, učitelj, Ponikva; arhivar Esih Jožef, pos., Sv. Ožbald; odborniki: Vrečko Jakob, pos., Boletina; Leskovšek Janko, pos. Okrog; Žnidar Lovrenc, pos., Ostrožno; Pevec Ivan, pos. sin, Slatina; Kokot Miha, pos. sin, Ponikvica; Močnik F'ranc, pos., Okrog; Dobrajc Martin, pos.,.Cecilije; Mo-škotevc Štefan, kroj. mojster, Ponikva; Pisanec Jakob, miz. mojster Bobovo; Frjuc Mihael, invalid, Bobovo; Jakob Trbovc, mehanik-dela-vec, Srževica; nadzorni odbor: Sitar Jurij, pos., Ponikvica; Dečman Jožef, pos. sin, Sp. Selce; Masten Franc, Hotunje; Esih Anton, čevlj. mojster, Uniše; Zidanšek Jakob, pos., Zg. Selce; namestniki: Šoster Anton, pos. sin, Ponikvica; Herič Albin, pos. sin, Srževica; Žličar Franc, pos. Ponikva; Ciglar Franc, zid. mojster, Ponikva; Fidler Anton, kolar, mojster, Boletina; Šibal Anton, pos. Slatina; Cimperman Karl, pos. Ponikva; Stanič Franc, mlekar, Ponikva; Hla-stec Peter, organist, Ponikva1; Gorjup Jožef, čevlj. mojster, Ponikvica; Golež Anton, železn. čuvaj v pok. Unice; Podgoršek Jožef, pos. Završe; Gajšek Franc, pos. Ponikvica; Marguč Ivan, pos. Slatina; Franc Strniša, pos. Dobovec; Franc Pevec, pos. Slatina; Lorger Jožef, pos. sin, Ponikvica; Cakš Karol, pos. Okrog; Verbič Jakob, pos. Ponikvica; Kosec Franc, pos. in lončar, Okrog; Vrbovšek Alojz, pos. Dolga gora. METLIKA. V nedeljo >10. t. m. smo imeli redni občni zbor »Boja«. Nad 150 članov je napolnilo dvorano hranilnice in posojilnice. Predsednik tov. Josip Slane je pozdravil zastopnika sreskega načelstva g. Cesnika in delegata O. 1. O. tov. Outrato. Po podanem tajniškem in blagajniškem poročilu nam je tov. Outrata v obširnem govoru poročal o postanku, delu in namenih »Boja« ter tudi podrobno opisal njihove odnošaje do dnevnih političnih vprašanj. Njegovo poročilo so sprejeli navzoči z odobravanjem na znanje. Ko nam je tov. Outrata pojasnil tudi bistvo in potrebo spremembe pravil, so bila tudi nova pravila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: za predsednika tov. Josip Slane iz Metlike, za I. podpredsednika tov. Josip Kremesec, iz Metlike, za IL podpredsednika tov. Marko Šteianič iz Krčevske vasi, za gospodarja tov. Anton Hočevar iz Metlike, za arhivarja tov. Jože Štupar iz Metlike. — Ves ostali odbor ostane neizpremenjen, le v razsodišče se na novo imenuje tov. Janez Janžekovič iz Radoviče. GLOBOKO. Dne 10. febr. t. 1. ob 8.30 uri se je vršil redni občni zbor krajevne organizacije v Pišecah. Občni zbor je vodil predsednik tov. Vrstovšek Mihael, ki je konstatira! sklepčnost, nozdravil navzočega delegata iz Ljubljane tov. 'Škrbca in vse navzoče. Tovariš predsednik se je spominjal pri otvoritvi blagopokojnoga '.Viteškega kralja Aleksandra I. ZedP nitelja, kateremu so vsi zaklicali v spomin trikrat »Slava«! Mlademu kralju Petru II. pa tri' kratni: »Živijo!« Po komemoraciji je otvoril to- nismo dostavili, ker ob nedostatku pomožnih moči nismo imeli dovolj pregleda, kam so se posamezniki razpršili. Nekoč pa sem Kuzmo zasačil, da je z dopisnicami netil ogenj v peči. Oj, takrat sva imela šolo; kajti nagovoril sem bil ruske dijake-enoletnike, da bi raziskovali pošto in jo skušali spraviti p0 zapiskih na naslove. Posebnega uspeha res ni bilo, ker so iskali samo svoje reči in p° kaj za kakega znanca. A vendar se mi je smilila pošta, da bi jo dal kar tako uničit*-Kuzma je bil silno žalosten in skesan, ko sen* ga ukoril. Zima je že jemala slovo, a Kuzma je Še vedno posedal pri peči in gledal, da je bilo toplo. Nekega dne se mi je zazdelo, da topi* dih pomladi premočno hlidi v železno cev nad streho in da poganja dim in znani vonj P° ogorkih in sajah v barako. Mojemu opažanj" je pritrdil tudi Kuzma. Na vsem lepem s*"1 dognala, da večno hlidenje kuži zrak. Cesto odpiranje okna ni zaleglo. Cim je bilo za' prto, je že bil zopet smrad tu. Tesno sobo je polnila dušeča atmosfera. Že sem izrazil nakano, da nehamo kuriti, proti čemer pa Jc imel Kuzma pomisleke. Tako sem se zamislil’ kaj bi. Tiho sem razmišljal. Tu mi je p*-**!0 veliko razodetje. V sobi je bilo mirno, da si mogel čutiti g* banje zraka. In zdajci se mi je zazdelo, da nekaj šušti in šelesti. Prisluhnem in 8‘e*’ Kuzma je polagoma spuščal balonček za **" lončkom. Kakor za poskus. Tako torej, to J dognanje. Ko je ravno spet startal 2 zavpijem: »Kuzma!« Tega se je mož ta ustrašil, da je po rezkem praski* odskoči ^ klopi in z vzklikom: »Ja vinovat« (jaz kriv) izginil iz sobe. Ker Kuzme le ni ^ od nikoder, sem ga šel iskat; izogibal se variš predsednik zborovanje z res iskrenim na-sovororn. Po poročilu predsednika, tajnika, blagajnika, arhivarja in nadzorstva,, je tovariš Predsednik presek na drugo točko dnevnega reda, na sprejetje spremembe novih, pravil, kar s° zborovalci soglasno odobrili. Nato so sledile 'Plitve novega odbora s sledečim izidom: Pred-Sednik Vrstovšek Mihael, pos., Piršenberg: I. Podpredsednik Molan Alojz, pos. sin. Globoko; N- Podpredsednik Umek Vinko, pos. sin, Bojsno ; rajnik Podvinski Ivan, pos, sin Blatno; btagaj-n'k Kržan Anton, pos. . Globoko; gospodar in arhivar Grmovšek Franc, čevljar Globoko; odborniki: Kostevc Ivan, pos. sin, Blatno, Dušič ^°že, pos. Dolenjavas; Kostevc Martin, pos..Pir-šenbreg; Bratanič Jože, pos., Piršenbreg; Kr-^-an Franc, pos. Globoko,’Bosina Ivah’, pos. Glo-P('ko.' Kelhar Franc, poš.' šin, Bojsui); Hriber-Ivan, pos. šin, Bojsno;'Gačnik (van, 'pos'., ^ojsno; Kene Jože, pos., Pavla vas; Petančič '*°že, boljedi,1 Mednjavas; Cvetko- Anton,’ poljed PirSehbtegF Namestniki: KostcVc Martin, pos., blatno, Petančič Ivah, pos. sin, Pišece-vOIttetza 'ože, pos., Pavlavas; Štrucl Ivan,- me’sar,;Piše-Cel Veble Franc, pos., Pavlavas; ŠtritcPAtttom; kos., Bojsno. Nadzorni odbor: Molan Jože, pos., Globoko; Podvinski Franc,opos. Blatno; Sotel-Sek Miha, pos., Blatno. Delegat za banov, zbor: Gizei Ivan, pos. Pavlavas; namestnik Kržan brane, pos. Globoko. Nato, je dobil besedo de-'eŠat O. I. O. tov. Franc Škrbec, ki je poročal k situaciji naše organizacije in bodril tovariše k skupnemu delu. Pri slučajnostih je tov; Franc Škrbec predlagal' Üa: se ustanovi gospodarski ‘kdsek, kar je odbor vzel na znanje-in se 'bo 0 tem razpravljalo na prihodnji seji.'Nato-se je t°v. predsednik še enkrat zahvalil tov. Škrbcu Za temeljit govor, kakor tudi vsem navzočim ž'anont. n .; - Hrušica pri Ljubljani. Preteklo- rte- ^Ijo smo imeli redni občni zbor naše skupine, k' bosi: ime Stepanja vas, Bizovik in Hrušica. Zbor je bil proti običaju' letos zelo dobro ob-bskan. Vsa poro Sil a so bila sprejeta Soglasno 2 odobravanjem na znanje. Skupina je imela stara pravila Zveze bojevnikov in je občni 2bor sprejel nova pravila »Boja«. Od O. 1. O. »Boja« je bil navzoč tov. Rozina Fran, ki je v temperamentnem govoru očrtal smernice »Bo-in« in zavrnil vse očitke, ki krožijo zadnje čase po časopisju. Zborovalci so ga nagradili z burnim aplavzom, posebej pa se mu je zahvalil še tov. Jovan. Pri volitvah je bil izvo-len po večini stari odbor s predsednikom tov. ^lebšem Francem na čelu, ki je tudi zaključil 'el>o uspeli zbor z zahvalo za'udeležbo. DOBREPOLJE. Na obč. zboru naše skupi-ll(' bojevnikov, ki se je vršil v nedeljo dnt te. febr. 1935 ob 15. uri v cerkveni dvorani t 0<'gorici št. 33, se je spominjal tov. predsed ]''k najpreje blagopokojnoga kralja Ale Sandra in predlagal, da mu vsi zakličejo teva!« Nato je obljubil zvestobo kralju Pe-.!" H. V kratkih besedah je potem obrazlo-1 dejanje našega pokreta v ustanovneir J'. u- o naših gospodarskih težnjah, kakor tu-0 Političnem stanju v pretečenih štirih le-'■ Pri volitvah je bil za predsednika izvo- IG vl.f sem 8a našel> Je rekel, da ne more nazaj, ker mu — toplota ne dene dobro. sj \edel sem, da bom skoro odpoklican. Zato set)"'Sem n°Hene&a sluge več najel. Pomagal si nekoliko s tem in onim. Bili so vci j»(|' l2lli in zvesti. Izginilo mi ni nikoli nič. ga'°r -ie hotel, je smel vedno ostajati sobi. j lll0.te sem pač rekel vsakemu, da naj iclju-l|e — toploti. LJUBEZEN GORI. m, r' Pllsih v taborišču Harth pri Amstette sPo,Seni terel v teku trinajst mesecev čas; pro(;‘avati mnoge narode carske Rusije ii njihovo mišljenje in življenje. 1 ker s UŠ° P°gtebiti se, mi je bilo tem lažje Priha'-T 'me' Pos'a s korespondenco, ki ji da So*cl. ,a *zpod cenzure. Težko mi je bilo točae |tu'je v Rusiji pisali nerodne in ne s° bij(na^°Ve *n često samo z grafitom. Zati te Prišl zak>risane in nečitljive, preder hii je japošta Preko Švedskega k nam. Hude Vali in U°’ kei S° naŠi Pisarn zanikrno delo k* kake86 Sk0r° nikoIi niso brigali za to, ds PBslalj ^111 ki ga ni bilo več na mestu PovrJn P°zdrav domovine. Razvidnost je bils dovts ln malomarna. Ruski dijaki in ži-'zbirali ' ,S0 0Prav!jali posel, so po navadi itl Puščah 0'*° P08t°’ Vse drugo pa so odrivali Tak Pisarni ^ trebno nam vsem, ki smo- duševno in financiel-no oboleli. To krivico in bolezen smo dobili za ! plačilo od voditeljev JNS, ki smo jih volili, pri zadnjih volitvah. Zatoraj jih pri letošnjih volitvah odklanjamo, ker nočemo hoditi po potih, ki so nam jih kazali: ta štiri minula leta in nas zapeljali v grozni gospodarski prepad. To bolezen hočejo isti zopet podaljšati, kar pa mi borci popolnoma odklanjamo. Dragi tovariši, borci, razširjajte na vse strani naš pokret, pojdite med narod in razlagajte mu, da pride odrešenje, ko boste stopili vsi zavedni, pošteni ljudje in možje v našo bojevniško organizacijo. Le na ta na.čin se ppvrnejo zopet boljši časi, ki jih vsi že nestrpno čakamo. Dolžnost vsakega pravičnega in poštenega državljana je, da se brez oklevanja pridruži nam borcem, ki smo edini na pravem potu v bodočnost. Hočemo se vestno boriti za pravice ljudstva in nastopiti proti onim, ki nam hočejo naše trpljenje še povečati. To je naša dolžnost, da ob letošnjih volitvah stojimo vsi trdno ob strani naše organizacije bojevnikov, da si tako priborimo vsi skupaj boljšo bodočnost. Odklanjajte vsako drugo stranko, ki ii je glavno, da glasove pobaše v žep, potem pa ha-jd na sejem, kdo da več. Tn tako so žmešetarili z nami, da smo od njihovih obljub dobili le ogromne davke in pa vsakdanje rubežni. AH se jim naj zato še zahvaljujemo za njihovo dobroto'? Ne, nikakor ne, am- j pak napodimo' jih, ko pridejo po glasove, kakor i one, ki izpod kokoši jajca kradejo. Bodimo to-I rej previdni, hrabri in pošteni za narod in za j doni. — Borec za staro pravdo. * ŠE O PREKMURSKIH RAZMERAH. Dovolite g. urednik, da Vam pišem nekaj reči o naših prekmurskih razmerah. — Pred nekaj leti se je godilo prekmurskemu kmetu dobro, pšenico je prodal za 250—300 Din: živino od 5000—tO.OOO Din, sedaj pa pšenico za Din 100: živino 1000—2000 Din kos. 'Državni davek je bil pred leti manjši, kot ■ je pa sedaj. Pred par leti je bilo nekaj izrednega. a ko se je pojavil eksekutor v vasi, sedaj je to nekaj vsakdanjega. Leta 1931., ko ! so bile poslanske volitve, so gospodje, kateri so kandidirali za poslance, obetali kmetu raj na zemlji. Narod je tedaj verjel, da bb izvoljeni narodni poslanec pomagal res samo kmetu. Minile so volitve, izvoljeni poslanec pa je na obljube pozabil. Sedaj, ko se bližajo spet poslanske volitve, pa pisarijo v časopisju o našem bivšem narodnem poslancu iz sreza Murska Sobota, kako dobro je zastopal svoje ljudstvo v parlamentu. Sam g. bivši poslanec je razposlal na stotine pisem med narod, v katerih izjavlja, da zopet kandidira, in piše, kako je za kmeta delal in jih prosi in roti. naj volijo samo njega. Prekmurski kmet pa si je naložil tako obljubo, da takega kandidata, ki se sam hvali, ne bo volil, zlasti pa ne, ker je iz vrst JNS. -fevolil si bo poslanca iz 'kniCčkili vt-st. po možnosti takega, ki pripada organizaciji žalostil s trpečimi. Moj sluga, ponižni in vdani suženj Kuzma, pa je kuril s pismi in dopisnicami pečico in varil čaj vkljub strogi prepovedi. Ko sem mu to sponesel, je z neumnim smehom trdil, da — ljubezen gori. Da bi otel nekaj plamenov te ljubezni, sem si izbral pet dopisov, ki sem si je hranil za kako priložnost. Danes jih nimam več, a ker sem jih pozorno čital, jih podajem javnosti ne kot prepis ali prevod, ampak kot utis, ki sem ga imel. Evo jih: Mati piše sinu, sestra bratu, hčerka očetu, žena možu in kdo komu. 1. »Ljubljeni moj sinko! Pozdrav od mene starice in ljubezen in srečo od gospoda Boga! Tebe ni. Kaj mi je začeti? Drugi pišejo, neki celo prihajajo domov, dasi bolni in pokveče-ni. o Tebi pa ni nobenega glasu. Kako živiš? Timofej Jegorovič mi piše in pravi, da vojne še ne bo konec. Trpljenje je strašno... (tu je nekaj zabrisala cenzura) ... še kedaj. Sam dobri Bog in blažena Bogorodica in vsi sveti ugodniki naj se usmilijo Tebe in mene (cen-z.ura) podpora od države. Vzdrami se, sinko moj zlati, oglasi se. Brez Tvoje pomoči mi ni živeti. Želim Ti mladega zdravja in skorega izbavljenja iz robstva. Tvoja bedna mati.« »Mili naš Ivan! Odkritega pisma, na kat< rem sem Ti za rojstvo Kristovo sporočila smrti našega očeta, gotovo nisi prejel. Ovi] nas je žalost. Naša matka žaluje za trejp Otca ni več. Ti si nam izgubljen. Saša se j ze piiglasil v polku m odide skoro ha poz cije, a batjuška pravi, da bodo pozvani (cer zora), ker Germanija in Avstrija (cenzura Ostanemo same. Jaz šivam nekoliko domi nekaj pa hodim k Antonovim, saj veš, n delo. Pa kaj bo to, tisti rublji. Pojdem delat municijo; tam bo bolje ... (cenzura). Pozdravlja Te za mater in sebe Dunja.« 3. »Dragi oče! Tvoje pismo nas je hudo razveselilo. Mami je že skoro dobro. Raduje se, da si našel sebi primeren posel. Nam še ne gre preslabo. Prodati ne mislimo ničesar. Jetrni Grigbrovič je plačal dolg in če dobimo še podporo, še pojde'nekako. Afanas se dobro uči. Sonja tudi napreduje. Osip Timofe-jevič; namreč Fomin. je padel. Poslali so s floate v robcu povezan nožek, denarnico in nekaj srebra, nekoliko pisem, notes, zavetno sliko; to je vse. kar je ostalo. Ej, Bože! Mislili smo, da ubožica znori. Saj si še bil tu, ko sta se vzela. Piši, piši: saj vedno dobivamo. Pisalu bi kaj več. pa saj veš.. . Od nas vseh pozdrave in dobre želje! Olga. 1 ' ; ::4;' " »Ljubi moj soprog in prijatelj! Mislim, da ne dobivaš ničesar od mene. Pa pišem sedaj na kratko. Pravijo, da ni dobro veliko pisati (cenzura). Vest, da si naznačen v transport za Tirole, sem dobila za svečnico. Samo da si zdrav.. Pri nas (cenzura). Čudim se, da samo misliš, da je res, kar ti je nekdo pisal. : Ta ni naš prijatel j. Saj me vendar poznaš. Luka je pri krojaču Sosnovskem, kaj bi pa z Nuško? Bodi zdrav, miren, pa pridi skoro. Daj Bojte, da bi ta bila! Tvoja zvesta žena.« -« *> S? * V*l. ....- -• — ■ •• /w* .♦* « »Spoštovani Peter Nikolajevič! Čudno se mi je zdelo, da doslej od Vas še nisem dobila nobenega poročila, ko sem vendar sli« šala, da ste drugam že pisali. Priznati moram, da sem mislila večkrat na Vas, da, prav »Boja«. Priporočamo tudi tovarišem po drugih srezih, da postavljajo in volijo samo take kandidate, ki so kmetskega rodu in so člani »Boja«. Takim kandidatom želimo že danes zmago. Takega, kateri pripada JNS, pa ne bo volil več pošteni slovenski kmet. Drugič več o naših prekmurskih razmerah. Posestniški sin iz občine Vanča vas (Prekm.). » PETROVSKA. Pogovarja se več navdušenih pristašev in strogih mož cenjene bivše stranke, ki je kar čez noč izginila: »Vse smo storili zanje in še niso zadovoljni, in naši poslanci, ali niso pokazali svojo zmožnost in ljubezen do slovenske zemlje, posebno do našega petrovškega kraja.« — »Tako' je,« pravi drugi, »še norišnico so nam postavili in mislim, da smemo biti ponosni nanjo.« Ker sem pravkar odložil iz rok »Prelom«, si mislim, prav imate, norišnico ste nam pa le postavili, saj bo še potrebna, če je že res 5000 kandidatov za poslanske stolčke .. . Dopisi IZ SOTLSKE DOLINE. V najjužnejšem delu dravske banovine ob reki Sotli in sicer od Bizeljskega, preko Kapel in Dobove, tja doli do izliva Sotle v reko Savo se razprostira takozvana sotelska dolina, ki je precej in čedalje bolj obljudena. Nasel|jenci te doline se že od nekdaj bavijo z različnimi panogami kmetijstva. Pred svetovno vojno je tu cvetela najbolj živinoreja, svinjereja, poljedelstvo in vinarstvo. Takrat je prebivalstvo precej pridelalo, za svoje pridelke pa, ker so. bile cene nekoliko ustaljene in gospodarski konjunkturi primerne, )je tudi precej utržilo, in tako živelo človeka dostojno življenje. Med svetovno vojno so se razmere nekoliko poslabšale, ker je vojna odtegnila tudi tej zemlji najboljše delovne moči, a vendar se je za silo živelo. Povojno upanje, da se bodo gospodarske razmere od leta do leta zbolj-ševale, se je na veliko začudenje ljudstva izjalovilo. Posebno v zadnjih letih so se po krivdi brezvestnih koruptnih in nesposobnih politikov razmere tako poslabšale, da ne more izhajati ne kmet, ne delavec in ne obrtnik. Poseben križev pot pa se je začel za tiste, ki so si bili najeli posojilo, ker radi pomanjkanja denarja in silni pocenitvi kmetskih pridelkov na eni, ter povišanja in nasilnega izterjevanja davkov na drugi strani, na plačila dolgov niti ni misliti. Po dolgem razmotrivanju in vsestranskem ugibanju, kako izpeljati gospodarski voz iz tega obupnega položaja in na pobudo »Društva za raz-dolžitev lastnikov nepremičnin in ostalih dolžnikov«, ki obstoji v Zagrebu, se je v Brežicah iz vrst poštenih in delazmožnih bojevnikov ustanovil pripravljalni odbor za ustanovitev društva, podobnega onemu v Zagrebu, katerega svrha in namen je, pomagati k'đkorkbli 'žadolženiih kmetom, obrtnikom, delavcem in trgovcem, da se po' 'možnosti [ 1 1 r 'rr < n n ) 3 :V I« r ? • s f ' . često, vsak dan, odkrito rečem, da vedno. Ne mislite, da se šalim ali morda celo hlinim. Ne, tako podla nisem, dasi ste včasi pravili, da v meni ni ne duše ne srca. To me je strašno bolelo. Dragi Peter! Ko se je bilo dogodilo med nama tisto, da sem A(as zavrgla, oziroma odklonila, nisem bila več mirna. Mislila, sem, mogoče pa Vaše besede niso iskrene in premišljene. Pa veste, nekaj ženske komedije je tudi pri takih rečeh. Oh kako me je iznenadilo vse!..Zadnji dan, v polni opremi: kdo, bi verjel taki vihri? Zdaj mi je.pokapal jFoipa Kuzmič Vaše pismo, v katerem ste meni,,posvetili tisti stavek. Peter, oprostite mi moje ravnanje! Ni bila brezčutnost ,do Vas, niti ,omalovaževanje, Vaše^psebe. Saj veste: komu pa danes še naj takple ubogo dpjeje .vej--jamp? Želim samo, da bi ostali še tistih misli in se skoro vrnili. Vem, da Vam ne gre slabo. Svoboda seveda je /lata. Kaj ko bi,si našli .inženjerskoga, dela v kaki tvornici? Tudi Nemci in. Avstrijci delajo prj nas. Tu je vse .PO starem, jaz sem sedaj že drugo leto učiteljica. Zadovoljna sem, zlasti ker sem kar doma. Oprostite mi. prosim, čisto drugačna bom. Pozdravlja as od srca in želi skprega svidenja vsa Vaša Katjuša Ivano.vna Tverska.« * Mene je zanimalo, kaj je s »poručnikom« Petrom Nikolajevičem. Hotel sem mu dostaviti pismo. Osebno sem dognal, da je bil že pred pol leta premeščen v drugo taborišče. Od tam mi je tovariš perevodčik (tolmač) sporočil, da kaže sled za njim na Ogrsko. Pisali smo tudi tja in od tam je došel odgovor, da je Rus umrl pred dobrim mesecem. Kdo ga je umoril? Kruta vojna ali ti. ljubljena Katjuša Ivanovna Tverska? (Dilje sledi.) osamosvoje in izkopljejo iz dolgov, Omenjeni pripravljalni odbor je sestavil tozadevna pravila in jih predložil nadzorni oblasti v potrdilo. Ta pravila si je nar. poslanec g. Urek Ivan iz Globokega, kakor je na shodu dne 19. jan. 1935 sam izjavil, — ogledal in so ga po mnenju tukajšnjih opazovalcev najbrž vzbudila iz političnega spanja. Poznavalci političnega gibanja v brežiškem okraju so prepričani, da bi se g. Ureku odrekli njegovi najboljši tovariši in prijatelji, če bi tudi on ne osnoval podobne organizacije: in tako se je mož po vzgledu bojevnikov vrgel na delo in za dne 19. jan. 1935 sklical shod v Brežicah. Tega shoda so se udeležili tudi nekateri tovariši iz že ustanovljenega pripravljalnega odbora, obvestili g. poslanca Ureka in druge navzoče o svojem delu. da so takozvane predpriprave že gotove, ter povabili navzočne na sodelovanje; še posebej so povabili g. poslanca, na kar pa g. Urek ni pristal. Tovariši kmetje, delavci in obrtniki — zapomnite si to. Kadar bo g. poslanec Urek poslal k vam svoje agitatorje, ki bi vas nagovarjali za pristop v podobno društvo, ki ga bo vodil on, jim odgovorite tako, kakor je g. Urek odgovoril nam. Bodite prepričani, da nas iz današnjega močvirja moralne in gospodarske propasti ne bo rešil niti g. poslanec Urek niti njegovo društvo, ampak le sveži in pogumni pokret borcev, kjer se zbira ves pošteni narod. KRANJSKA GORA. Pri nas je zima, pri nas je sneg, pri nas je mraz!... Toda kljub temu, kakor vidite, g. urednik, nam še ni doslej zamrznilo črnilo. Nasprotno, zagotoviti vas moram, da tukajšnji bojevniki ne spimo, marveč se tako gibljemo, kot živahne ribice pod ledeno giadnio... Ne bojimo se sitnili komarjev in nedolžnih pijavk še manj pa gagajočih škat. 10. t. m. smo uprizorili v tuk. »Ljudskem domu« veseloigro »Stari grehi«, ki nam je v moralnem Oziru še precej dobro izpadla. Le kar se tiče obiska, trt bilo ravno zadovoljivo, to' pa le radi tega, ker se pri nas igra skoro sleherno nedeljo in ker vlada med ljudstvom kriza, kriza. V splošnem pa moramo biti' s svojim prvim gledališkim uspehom zadovoljni, saj so se vsi naši igralci: in to brez izjeme, kar najbolj potrudili, da podajo občinstvu najboljše. Ob isti priliki se moramo bojevniki tudi najiskrenejše zahvaliti za vso ljubeznivo naklonjenost, ki nam je izkazalo' tuk. pevsko in glasbeno društvo »Cecilija« ter se ji tudi kar najtoplejše priporočamo že v naprej. 24. t. m. ob 11. uri se vrši i. redni letni občni zbor tuk. »Boja«, in sicer v restavraciji g. Teodorja Pristavca, na katerega vabimo vse naše članstvo. VELENJSKA KOTLINA. Nič veselega nimamo sporočiti ostalim tovarišem — vendar nismo še čisto obupani, odkar Je razprostrl »Boj« tudi nad našo zeleno kotlino svoja krila. Razmahnili bi se radi, toda denarja nimamo. Že dva meseca smo ostali brez plače, ki smo jo v rudniku zaslužili — drugje pa tudi ni zaslužka. Večkrat beremo o delavskih razmerah v srbskih rudnikih — pa se nam zdi, da smo vsaj toliko na boljšem, ker nam dolguje uglednejši podjetnik. Toda to je bore majhna prednost. — O naših občinskih razmerah pisati ne moremo, ker je tega preveč; razumljivo pa nam je vsesplošno olajšanje duhov po domovini, ki imajo sedaj trohico upanja v boljše čase. Tudi mi stopamo skupaj, da nas odločilni trenutek dobi pripravljene — združeni z našimi tovariši imamo več upanja na izboljšanje. V naših dušah pa je trdno zapisano vse, kar oglašuje »Boj« — in zato morete ostali naši tovariši računati tudi z nami, čeprav o nas redko slišite. Tudi naša kotlina živi v »Boju«. CERKLJE PRI KRANJU. Kakor se čuje in čita, je naš »Boj« precej močna organizacija v Sloveniji. Tudi v Cerkljah je! Naša organizacija šteje nad Zoo članov, kar je prav lepo število napram drugim tukajšnjim organizacijam. Pa se bomo še pomnožili. Razume se, da so nas nekateri zelo črtili, vendar smo le oživeli. Na dan novega leta smo uprizorili Vombergarjevo dramo »Vrnitev« ob nabito polni dvorani. Radi takih prireditev in podobnih po vsej Sloveniji smo Cerkljani prepričani, da našemu »Boju« zaenkrat še ne bo treba slikati nagrobnega spomenika, tem manj pa seveda še postaviti ga, kakor ga nekaterim sedaj postavljajo. Pravijo in pišejo, da bomo bojevniki zbežali in pustili generale same brez vojske. O ne, to ni res. »Jutro« je pisalo 22. II. t. 1.. da smo doživeli prelom; hvala Bogu, takega že še ne, kot jutrovci. Ako pri nas enega ali dva izključimo, jih pa na drugi strani 10 ali pa še več pristopi. Je že Prelomov« abecednik Še o volitvah v narodno skupščino Drobni oglasi Sveže £Är