Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 20. maja 19%
Štev. 195. Leto X. (XV#.)
MARIBORSKI
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. 1t / loloton uredništva 3440, uprave 3466	IT	TBP
Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman H I H /la v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 13 Din / Oglaai po caniku / Oglaae	JBL
sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Postni čekovni račun SL 11/408
Havajski Bmfotoute.
Veliki in razburljivi dogodki zadnjega Časa v Evropi so odmaknili pozornost evropske in tudi slovanske javnosti od tragedije, ki jo doživlja slovanski Benjamin, živeč v najmanjši veji slovanstva, Lužiške Serbi. Radi tega je morda šel mimo glas pomembne in ugledne revije »The Slavonic and East European Re-vlew«, ki je prinesla v zadnji številki sila Pesimistično poročilo o usodi lužiških Serbov, ki ždijo na avtohtonih tleh v okvi ru nemške države brez vsakršne mednarodne zaščite in ne da bi bila pred zakonom njihova eksistenca na kakršenkoli Pačin zajamčena. V podrobnostih navala omenjena revija s konkretnimi navedbami utemeljena dejstva, ki zatemnjujejo usodo slovanskega Benjamina.
Šolstvo? V reviji se navaja, da je postopanje administrativnih organov na-Pram Lužičkim Serbom v nasprotju z znanimi Hitlerjevimi izjavami, v smislu katerih se demantirajo vsakršne genna-nizatorične tendence. Vedno bolj se opušča pouk v njihovi materinščini. Število učiteljev kopni in serbski učitelji se pokljajo v čisto nemška področja, dočim Poučujejo v šolah, ki jih poseča 60 do ^0% serbske mladine, učitelji . nemške ^■rodnosti. Zaman so bili vsi protesti Serbskih kulturnih organizacij in še do jteties ni odgovora na spomenico, ki se Je bila odposlala na osebni Hitlerjev naslov v juliju 1935.
Tragična je bilanca tega postopanja Papram težko preizkušenemu slovanskemu Benjaminu. Danes je 6000 do 8000 Srbskih otrok brez pouka v materinščini. Temno je obzorje tudi na cerkvenem t°rišču. Večina Serbov pripada kakor znano protestanski cerkvi, v kateri pa ^ javljajo germanizatoričua stremljenja, po vseli župnijah so samo nemški pa-^torji. dočim nahajamo v Prusijiše 5 do serbskih pastorjev, v Gornjih Lužicah P& celo 20. Le izjemoma se vrši služba Požja dvojezično, pa tudi v tej smeri pro mra v zadnjem času germanizacija.
Nič zadovoljivejše niso perspektive tu-m na ostalih toriščih življenja in delovala Serbov. Scrbi so polivoma izločeni 2 viSjih in srednjih državnih položajev. Ni Serba, ki bi bil šolski nadzornik, višji t Rudnik ali sodnik. Posledice to proti-a’anjšinske politike se čutijo tudi v serb-b kulturnih prizadevanjih. Serbi imajo jUcer svoje kulturne organizacije, ki so ,a Priključeno nacionalno socialističnim mtiirnim korporacijam. S tem je izbri-atl v njih vsak pečat serbskega nacionai značaja. Tudi ne smejo njihova dru-vu nositi označbe »Zveze lužičkih Ser-v°v«. marveč izključno naslov »Zveza . °ndski govorečih Nemcev«. Društva, ki ne upoštevajo, se takoj razpustijo, j tmovo glasilo »Serpske Noviny«, ki pia že 95 let, se je neštetokrat zaple-vj0' ker je zagovarjalo manjšinske pra-s Ce V smislu posebinh navodil cenzure med drugim ne sme pisati, da so Serbi mijšina ali pa da pripadajo po narodno-1 zapadnim Slovanom. Razen tega pa mora na vseh plakatih, vstopnicah |, °.grarnih itd. na prvem mestu uporab-
•J nemščina.
hrpi?!em'	'e ugledna angleška revija
kih a • ta	druga kričeča dejstva, za-
HaraKie 1 «s«tovitvijo, da so vsi ti raz-tja od°va!nI poizkusi samo dokaz za to, 'ba Yv,Neinčlj| živi in eksistira serbska to n!s,na* četudi se od režimske strani j^J^jka. Končno sprožuje revija glede krof°. s'k>vanskemu Benjaminu dva kon »a predloga: predvsem naj bi vodilni
Umek Hopn/itu
DUNAJ, 20. maja. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo zakon o milici, ki ga je izdelal zvezni kancelar dr. Schuschuigg, objavljen prihodnjo nedeljo. Milica Domovinske fronte bo štela 30.000 do 50.000 mož kot nekakšna rezerva vojske. Vse ostale oborožene formacije se bodo razorožile in se to tiče tudi hajmverovskih formacij, katerih člani pa imajo pri sprejemu v milico gotove prednosti. Na ta način sehoče Scbuschnigg znebiti Hajmvera. Tudi se bodo velike tvornice orožja v Hirtenbergu podržavile, ker ne zmore prebivalstvo v davčnem oziru stroš-kov za oborožitev vojske.
Misleaoam	kedmfa
GIBRALTAR, 20. maja. 21. eskadra rušilcev sredozemskega britanskega brodovja, ki je pred tremi dnevi prispela v Gibraltar, je dobila nalog, da takoj odpluje proti Malti. V zadnjem času se opaža v gibraltarski vojni luki živahno in misteriozno kretanje britanskih vojnih ladij.
Im	AusUm	m...
PARIZ, 20. maja. Rimski dopisnik »Matina« poroča, da se v zadnjem času opaža, da občuje hčerka italjanskega kralja princesinja Marija Savojska stalno v avstrijski družbi in da sodeluje pri vseh avstrijskih prireditvah. To dejstvo spravlja list v zvezo z bojdašnjo pred stoječo zaroko Otona Habsburškega s princesinjo Marijo Savojsko.
PARIZ, 20. maja. Havas poroča: V zvezi s poročilom o Mussolinijevem nasvetu Starhembergu, da opusti zaenkrat borbo proti Schusčhnigg, poroča dopisnik z neko rezervo o verzijah glede nekih skrivnostnih ženitbenih načrtih.
PARIZ, 20. maja. »Matin« poroča iz Rima, da je knez Starhemberg lažje zbolel in da se bo nekaj dni zadržal v nekem severnem italijanskem memestu.
Mb&išMš y Mmmmš
PARIZ, 20. maju. Organizacija -Acticu Francaise« jc napovedala za včeraj velik shod, na katerem bi imela govoriti znana rojalista Daudett in Maurras. Ker je policija shod prepovedala, so nastale po mestu demonstracije in pretepi ter je bilo več članov omenjene organizacije in več policajev lažje ranjenih. Tudi je aretiranih okoli 30 rojalističnih omladincev. Ko jih je policija pred dvorano Magits-City odbila, so rojalistični demonstraiti krenili na Trg vojaške šole, kjer so zasedli teraso neke kavarne in kjer so vzklikali proti republiki. Končno se je pojačeni policiji posrečilo vpostaviti mir in red.
Sfumš®	v	$mmh	Šum
MADRID, 20. maja. I)NB poroča: V zvezi z uporom dveh konjeniških polkov v Allali, je bilo aretiranih 62 oficirjev in večje število vojakov, ker so odrekli poslušnost.
MADRID, 20. maja. DNB poroča: Marksistični sindikati so proglasili v Zamori splošno stavko. Radikalni levičarski elementi so pobili v Galarti tri policijske uradnike. V Sanyagu de Compostella so se sestali prvaki pokrajine Galicija, ki so sklenili, da zahtevajo od vlade avtonomni statut za pokrajino Galicijo.
9 Avsitip kSf
DUNAJ, 20. maja. Zaupno se do znava, da je bil aretiran v Gradcu predsednik tamošnje Delavske zbornice Hans Miiller, ki ie obenem predsednik pokrajinske zveze klerikalnega »Freiheitsbunda« za Štajersko in vodja krščanskosocialnega delavskega gibanja na Štajerskem. Njegova aretacija se spravlja v zvezo s Feniksovo afero.
UtoUAUi mul	k&tMtižki&U
PARIZ, 20. maja. »Pariš Soir« poroča iz Kaira, da je v znani veliki kaznilnici v Tulceranu v Egiptu izbruhnil velik upor kaznjencev. Med pazniki in uporniki se je razvila ogorčena bitka, v teku katere je bilo več paznikov ranjenih, razen tega pa 10 kaznjencev ustreljenih in 17 težko ranjenih. Istotam je izbruhnil ? nedeljo prvi upor, ob kateri priliki sta bila dva kaznjenca ubita in pet težko ranjenih.
480 fumiSeSmeev m /Ufuuskik olokik
RIM, 20. maja. 480 političnih jetnikov na Liparskih.otokih je bilo ob priliki laške zmage v Afriki pomlloščenih in spuščenih na svobodo.
UutcdU
LONDON, 20. maja. Reuter poroča iz Šanghaja, da razsaja v severnoo-ki-tajski provinci Čangpen kuga, ki je doslej zahtevala 2000 človeških žrtev.
nemški krogi opustili vsako gernianiza-torično prenetracijo iti naj bi priznali pra vlco do eksistence tej poslednji veji po-i labskih Slovanov, če bi se pa s tem ne
dosegel potreben cilj, potem bi moral problem stopiti na mednarodno področje,
s čimer bi zadobilo političen značaj.
NOVI POMOČNIK.
Za pomočnika zunanjega ministra v drugi položajni skupini druge stopnje je imenovan g. Milivoj Pilja.
IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE.
Za atašeja pri našem poslaništvu v Tirani je imenovan dr. Jože Logar, uradnik zunanjega ministrstva v Beogradu.
POLITIKI NAJ OBJASNIJO.
"V Sarajevu je imel predsednik pokre-ta »Zbor« Dimitrije Ljotič politično predavanje, v katerem je med drugim dejal: »Jaz in mi vsi ne vemo, kaj je to lirvat-sko vprašanje. Zato bi nam vodilni politiki morali objasniti, kaj je to hrvatsko vprašanje, da lahko zavzamemo vvoje stališče, če je hrvatsko vprašanje težnja, da se vpostavita pravičnost in red, potem želimo to tudi mi. Naj se dr. Maček izjavi, da-li obstoja edinstvena Jugoslavija od Ljubljane do Djevdjelije in mi pojdemo z njim in mu bodemo pomagali, da se vpostavita red in pravo.«
ŠE VEDNO RAZGOVORI. Predvčerajšnjim je prispel v Zagreb delegat srbijanskega dela združene opozicije dr. Milan Gavrilovič, ki je bil delj časa v razgovoru z dr. Mačkom in drugimi prvaki iz njegove okolice. Včeraj se je Gavrilovič vrnil v Beograd, da obvesti vodstvo beograjske združene opozicije o svojih razgovorili z dr. Mačkom in drugimi prvaki SDK.
GIBANJE POLITIČNIH STRUJ.
V nedeljo je imela SDK (Kmetsko demokratska koalicija) več zborovanj, med drugim v Kulpinu, Petrovcu, Begeču. Gložnju in Putuvu v zemunskem področju.
SPOMENIK DUHOVNIKU-ČETNIKU.
V vasi Galata pri Tetovu so odkrili spomenik neustrašenemu četniku in nacionalnemu borcu proti Marku Srbinovi-ču. Ob tej priliki je slavil njegove nacionalne zasluge predsednik četniške organizacije v Tetovu Gligorje Stevanovič. ZEMELJSKE OSTANKE Dr. A. BIAN-
KINIJA,
velikega rodoljuba, so prepeljali iz Amerike v domovino in so jih včeraj pokopali v Starigradu na Hvaru.
DR. BEHMEN V TURČIJO.
Minister brez listnice dr. Šefkija Beh-men odpotuje te dni v Carigrad in Ankaro, kjer se bo zadržal delj časa. Potovanje je privatnega značaja.
12 MILIJONOV DINARJEV.
V Beogradu prično te dni graditi novo poslopje pravne fakultete, za kar se pred videva vsota 12 milijonov dinarjev. Poslopje bo med drugim imelo dve manjši dvorani za 500 slušateljev ter veliko slavnostno dvorano.
123 NOVIH ŠOL.
V teku leta 1936 bodo zgradili v var-darski banovini 123 novih šol. Sedaj je v vardarski bnovini 1148 osnovnih šol.
FRA ČIČIČ TOŽI SVOJEGA NADŠKOFA.
Dolgoletni načelnik ministrstva pravde in znani nacionalni delavec dr. fra Avguštin Čičič, ki živi stalno v Beogradu, je vložil tožbo proti nadškofu dr. Ša-riču. V tožbi se navaja, da je nadškof dr. Šarič pred meseci poslal v Rim neko poročilo v latinščini, v katerem je klevetal dr. Čičiča radi njegovega nacionalnega delovanja. To je prvi slučaj, da neki duhovnik toži za klevetne zadeve svojega nadškofa, ker so se doslej takšne stvari vedno obravnavale pred kompetentnimi cerkveniftri oblastvi.
Vtsti
Opereta na Pobreilu
HUuMmlte in dtoi&ke Movite
Pomagajte nam vzgojiti 30 pilotov t
mojstrsko, iu s kakšno ljubeznijo ustvarja
naša mladina jadralna letala, in kako velik napredek je že dosegla tekom zadnjih let. Prepričali se boste, da šteje mariborska jadralno letalska skupina večje število navdušenih pristašev, med katerimi je nekaj izvrstnih pilotov, ki imajo za seboj že lepe rekorde. Mariborski pionirji jadralni letalci pa se tudi v celoti zavedajo plemenitosti tega športa, ki kakor noben drugi šport bistri um, krepi voljo in srčnost človeškega organizma. Ni tako enostavno zgraditi si krila in se dvigniti v zračne višave ter krmariti v njih kakor ptič! Jadralni letalec mora imeti srce na pravem mestu in poznati mora vse meteorološke prilike, kar je prav za prav bistvo jadralnega letenja. Mladina, ki s® izvežba v jadralnem letenju, pa bo danes ali jutri koristno služila narodu in domovini.
Pod geslom: »Pomagajte nam vzgojiti 30 pilotov!«, je šla mariborska jadralno letalska skupina v letošnji sezoni neustrašno na delo. Pod vodstvom inž. Ivo Šoštariča in jadralnih pionirjev inž. B o-r i s a C i j a n a in cand. inž. V o j k a H a-m e k a, bo tudi letos priredila tečaj, ker si hoče, zvesta svojemu geslu, vzgojiti 30 novih pilotov. V četrtek 21. t. m. pa ho ob 11. uri dopoldne izvolila za svojega častnega člana svojega velikega dobrotnika meščanskošolskega ravnatelja S-H u m e k a. K tej slovesnosti je povabila med drugim tudi predsednika mestne občine, ki mu bo izročila v zahvalo lep spominski album v prepričanju, da bo praV mestna občina, kakor doslej tudi v bodoče podpirala njena stremljenja. Naši vrli jadralni letalci pa zaslužijo zanimanje in podporo vse javnosti, saj so biU prav oni prvi, ki so v jadralnem letalstvu visoko dvignili barve našega obmejnega Maribora.
Finance studenSke obžine
40.753. Dohodki občinskih taks so predvideni na 2000 Din, dohodki komisijonal-nih ogledov zgradb pa na 3000 Din.
Za izdajo spričeval in potrdil 3000 Din-za razne takse t. j. prireditve, tombole-itd., za ogled živine, mesoogled, izdaja živ. potnih listov i. t. d. 11.300 dinarjev* Sejmnina je predvidena na 1500 Din, kopališke takse na 8000 Din, davek na PS® na 7560 Din, zakupnina zemljišč 1.300 Din, najemnina poslopij 32.352 Din. zakupnina lova, 800 Din, zakupnina ribolova 400 Din,gramoznica 15.000 Din. Pr'' spevek za elektr. tok 12.000 Din, teh*1, urad 4000 Din. Dobro imetje občine znaša v novem proračunu 15.000 Din, razfl1 nepričakovani dohodki so predvideni na 10.000 Din, kiduk državnih nameščene«' pa na 12.000 Din.
Novi proračun je uravnovešen in
Kar verjeti nisem mogel, ko sem prečita! v »Večerniku« obvestilo, da se bo predvajala na Pobrežju v soboto 16. t. m. opereta Kakor mladi tako stari«. Zraven je stalo, da sodeluje 30 igralcev, orkester »Drave«, pevski zbor itd. Takoj sem sklenil, da si ogledam ta »špas« za vsako ceno. Pa ne da bi šlo za kako konkurenco našemu gledališču, sem si mislil.
Lilo ie kakor iz »škafa«, ko sem jo mahal čez državni most in že sem se zbal, da ne bo nič iz tega. Doživel sem že namreč tudi to, da so v neki vasi prosili Sokole, če ie bila suša. naj priredijo nastop, prepričani, da bo prišel dež. In mnogokrat. se je tudi zgodilo. — Dvorana g. Renčlja se je počasi polnila, na veliko zadovoljstvo staVoste br. Požarja, ki se je delal, češ: »Glejte, kaj mi zmoremo!« Prav ima.
Opereto je naštudiral znani sokolski
Namen je bil produkciji starejših gojencev. Na sporedu je bilo štiriindvajset glasbenih točk, večina med njimi pa je imela po dve skladbi. — Skupina prof. F i n ž g a r j e v e (klavir): Perkova Josi-pina igra dobro. Izvajanje Bortkie\viczeve melodično bogate Temne sobe bi zahtevalo nemara še malce več občutja; Jen-senovo Kolo je ugajalo. Vodebov Ljuban je Godardov Valček lepo vezano podal. Anton Zapletal je v tehniki dosegel že razveseljivo stopnjo. Lisztov sijajno žgo-leči Slavček in Chopinova vžigajoča Po-loneza sta pod njegovimi prsti prepričevalno donela. Tudi Kutinova Dana je prijetno zaigrala pritajeno-nežno Ljubavno pesem Paderewskega in njegov narodno motivirani Menuet. — Prof. Bajde je predstavil dva gojenca-čelista. Šumenjak Karel igra mirno. Grečaninovega poduhovljeni Op. -126, št. 2. in 3. je ob lepem klavirskem spremljevanju Peitlerjeve Vere uspel. Brata čelist Srečko in pianist Marjan Škofič sta dobra in vadita mnogo skupaj. To se jima je poznalo pri Kaninskega Slovanski pesmi, iz koje diha prava slovanska duša in v prisrčni La villa-geoise (Vaščanki) J. Ph. Rameau-ja. — Iz skupine pianista prof. dr. Klasinca smo slišali sledeče: Velikonja Božena je z lepim umevanjem zaigrala Griegov subtilen Spominski list in fino Francosko serenado istega skladatelja. Pristaša novo-ruske glasbene šole Spendjarovega nežno Berceuse (Uspavanko) in Rebikovega Val se melancolia.ue je podala Valjakova Tatjana ljubko in neprisiljeno. Škofičev Drago je Schumannovo Malo fugo zlasti dinamično in agogično dobro absolviral.
—	Zanimivo spremembo je prinesel v izključno instrumentalni spored pevski nastop Stančičeve Hilde, gojenke prof. Š kapi no ve. Njen mladi, svetli glasek se ie v razburjenosti prvega nastopa sicer rahlo tresel, v splošnem pa je Hilda lirsko Pavčičevo Uspavanko (Kaj se sveti rimska cesta ...) in Stepanovega eigansko-živo Dež pada ob spremljevanju Kutinove Dane ljubko zapela. — Iz violinske skupine prof. Vrabca sta nastopila dva učenca. Ivanuš Branko igra dobro, a ne prijemlje vedno enako čisto. S pianistko Plaskanovo Milo sta zaigrala Cbiessijevo Romanco in elegantno VValterjevo- Gavotto. Piničev Štefan je treniran violinist, J. P. Rodejev Koncert VII. Moderato pa radi svoje obširnosti nekoliko utruja. Kutinova Dana je složno spremljala. — Nedvomne uspehe sta pokazala tudi violinista, gojenca prof. Pahorja. Omeniti moramo polno, občuteno igro Lipovšekovega Avguština, ki je s pianistko Debevčevo Manico zaigral mehko Seyboldovo Slovansko uspavanko in Sittovo skladbo Bolero. Ziselova Herta je sigurna. Z ravnokar omenjeno Manico sta Raffovo Kavatino in Mozartov razgibani Menuet zadovoljivo podala.  Največ učencev je nastopilo iz klavirske skupine prof. Se rajnikov e. Kridlovo svežo skladbo Na pohodu in Tarenghijevo Murmure de printemps ('Pomladni šepet) je piav lepo absolvi-
delavec br. Lintner s studenškimi igralci-diletanti, s sodelovanjem orkestra »Drave«, tudi pod njegovim vodstvom. Opazilo se je takoj, da je vodstvo v pravih rokah. Že po prvem dejanju so igralci osvojili gledalce, ki niso štedili s ploskanjem. Ni moj namen podati kritiko o sami igri ali o igralcih, ker je delo znano in še zmiraj sodobno. Mora pa se priznati, da bi mnogi igralci delali čast poklicnim odrom, n. pr. župan, meščan, kmetica in njena hči. Vse v vsem:	prireditev	je
osvojila in navdušila vse prisotne, ki so si želeli še več takih prireditev. Zopet dokaz, kaj vse zmore sokolska disciplina in vztrajnost. Delavnost in uspeh dramskega odseka Sokolskega društva v Studencih naj bo za zgled drugim našim društvom, -'kakor starim, tako mladim«. — Zdravo!	M.	—ec.
rala Kovačecova Vlasta. Kodermanova Breda se v igro zelo poglobi. Čajkovskega Chanson triste in Griegov Salon, ki ju je izvedla, sta fino učinkovali. Čedno in občuteno je zaigral Faninger-jev Aleksander značilno Griegovo Norveško nesem in ples. Plaskanova Mila dobro zadene obeležje, kakor je na primer žalost v Joteykovi La plainte du berger (Pastirjeva tožba) in harlekinska šegavost v Tarenghijevi Serenade bur-lesque. V igri spretna in izrazno globoka je Debevčeva Manica, ki je zadovoljivo podala Mac Dowellov Valse triste in Hellerjev muhasti Impromptu. Z lepim vživetjem igra tudi Peitlerjeva Vera. Dobra je bila njena izvedba Grie-gove skrivnostne Tajne in krasne Serenade Vftezslava Novaka. Škofičev Marjan jc v lepi V. Novakovi Barkaroli in
v otroško-junaški B. Kuncovi Mali vojski pokazal dosti spretnosti. — Prav dobro je odrezal goslač Pallov Ivan, gojenec prof. P o 1 j a n c a. S pianistko Manico Debevčevo sta zasvirala dve Sitto-
vi skladbi, melodijozno Canzovo in Bolero. — H koncu je pod inteligentnim vodstvom prof. Tarasa Poljanca nastopil mladinski orkester (9 godal in klavir). Lepo in čisto so zaigrali prijeten Moderato J. Ch. Dancla in Haydnov Menuet, ki očituje značilnosti svojega tvorca. — Tudi v poročilu o nastopu višjih oddelkov se nismo držali prestrogo umetniškega merila. Z veseljem ugotavljamo uspehe. Mirno lahko izjavimo, da sta oba večera ponovno dokazala resno in vestno stremljenje Glasbene šole Glasbene Matice in popolno upravičenost do obstoja tega glasbeno-vzgojnega in za našo narodno kulturo silno važnega zavoda. v	—r—e—
Htvavi thatoka!
Enajsto poglavje.
Poguba dvestotih legionarjev.
— Minilo je že dolgo časa od odhoda starega šejka. Nekega večera sem sedel
v mraku pred palačo pod veliko palmo, iz katere je curljal gosti sok. Premišljeval sem o svoji bodočnosti in v dalji opazil senco jezdeca, ki se je vedno bolj približeval. Ko je pozneje prišel čisto blizu, sem videl, da nj sam, temveč da jase za mini mnogo drugih konjenikov, kj so dirjali v isti smeri proti kobili.
Cim so prebivalci opazili, da se približujejo jezdeci, so jim hiteli nasproti. Žene, otroci, staro in mlado, je bežalo med vzkliki navdušenja. Ko so konjeniki dospeli v naselbino, so divje zagnali svoj bojni krik.
— Že iz daljave sem opazil, da jim načeluje moj stari kaid. Mirno je razjahal in nekaj spregovoril. Njegovi vojaki so ga navdušeno pozdravljali in si prizadevali, da s svojim divjim kričanjem umirijo njegovo nezakrito zadovoljstvo.
— Ko so se razšli po svojih kočah, sem
Kdo bi bil še pred 20 leti verjel, da bo človek zakraljeval tudi v zračnih višavah. Človeški duh ustvarja vsemogoče in ni izključeno, da bo letalstvo že v dogledni dobi izpodrinilo železnico in avtomobil. Ta pojav je takoj po vojni, ki je nedvomno mnogo doprinesla k letalstvu, navdušil tudi našo za ideali strmečo mladino. Ko se je v Mariboru ustanovil Aero-klub, ki je vzbudil ogromno zanimanje širokih mas in dal med prvimi v državi pobudo za civilno letalstvo, ter dokumentiral nujno potrebo obstoja, ki pa je na žalost pri merodajnih činiteljih naletela na nerazumevanje, je bila prav naša mladina tista, ki ni za korak stopila z začrtane poti in si kot prva v naši državi ustanovila jadralno letalsko skupino. Neizpodbitno je dejstvo, da je obmejni Maribor dal prve pionirje jadralnega letenja, če tudi si danes prisvajajo te zasluge drugi. Mariborska jadralno letalska skupina je bila prva, ki je samostojno gradila prVa jadralna letala, prva organizirala tečaje za jadralno letenje in tudi prva v državi organizirala mednarodni jadralni let iz Gradca v Maribor. Prav tako je bila mariborska jadralno letalska skupina Aero-kluba prva, ki je organizirala že nekaj sijajno uspelih razstav, ki so zbudile zanimanje najširše javnosti. In če si danes nekakšne zasluge za jadralno letalstvo prilaščajo drugi, jim tega ponosni mariborski pionirji jadralnega letenja ne zavidajo.
Brez sredstev, hrupa in reklame se mariborska jadralno letalska skupina navdušuje za ta najplemenitejši šport. V gradu, v bivšem Moravčevem lokalu, ki ji ga je z razumevanjem odstopila mestna občina mariborska, so si mariborski jadralni letalci uredili naravnost vzorno delavnico. Če si jo ogledate, se boste prepričali, da to ni delavnica, marveč nazorna in nad vse zanimiva razstava, ki prikazuje, kako
Poročali smo že, da se je na petkovi proračunski seji studenškega občinskega odbora sprejel novi proračun občine Studenci za leto 1936-37. Novi proračun je sestavljen, kakor povzemamo iz ekspo-zeja fin. referenta, v znamenju skrajne varčnosti in v upoštevanju težavnih gospodarskih prilik občanov. Novi proračun, ki je bil pri generalni in podrobni debati soglasno sprejet, bo predložen banski upravi v odobritev.
Dohodki novega proračuna studenške občine so predvideni na 495.455 Din. Iz naslova 58% doklade na neposredne dav ke je predvidenih 174.800 Din. Občinske trošarine na vino, mošt in pivo bodo vrgle občinski blagajni 1.30.295 Din, na alkohol. žganje, likerje in sadjevec 10.125 Din, na zakolj goveda, prašičev, drobnice in na uvoz mestnih izdelkov pa Dinj
stopil šejku nasproti. Podal sem mu roko in se nasmehnil z željo, da ga razveselim. Po kratkem molku sem spregovoril:
— »Želel sem z vami v borbo. Zakaj mi niste napravili te usluge?«
— Ne! Ti si naš gost. če je — treba, bomo zate prelili kri, toda ti se i»c smeš za nas žrtvovati.«
— »Boril sem se v Legiji proti svojini bratom in zdaj vidim, da sem storil veliko napako, izkazal si mi veliko prijateljstvo ter zaupanje in dolžan sem ti, tla ti dam na razpolago svoje življenje.«
— »Hvala, prijatelj!«
—- Ta noč je bila jako hladna. Vrhovi atlasovih in teuanskih pogorij so bili pokriti s snegom. Hladni severni veter je gnal proti jugu goste temne oblake. Vse mesto je zaspalo, le jaz sem bdel in naslonjen ob okno srkaval vase svežji zrak. Na polju so se pasle mnoge živali in mimo njih je v divjem teku jezdil proti dvoru. Naglo je stal pred vhodom in s hitrim korakom je krenil do visokih vrat.
— Dva udarca puškinega kopita .vta odjeknila po vsej gradbi. Ko so zaškripala vrata, sem slišal nekaj nerazumljivih besed, nato pa nagle korake po dol-
gem hodniku. Po krajši tišini so se hipoma odprla vrata moje sobe. Vstopil } stari šejk, držeč v rokah karabinko, sem mu jo daroval. S hitrim nagovoro*^ mi je naznanil, da se pripravlja sovražil1' kov napad na poti v Tetnon. Ukazal J • že, da sc naj bojevniki z bero in ker tp J obljubil, da me vzame s seboj, je obli"15 • tudi izvrši.
— Ponudil mi jc 'karabinko, toda j^ sem se z lepimi besedami zahvalil njegovi pažnji. Pred dvorcem sem zaslišal darce konjskih kopit, hrup, govorenje z na, ki so spremljale svoje može in zven ketanje orožja. Hitro sem oblekel haJ*^' ki mi jo je dal šejk in ovil sem ^aVOjc; dolgim belim platnom, da so mi 'cra padali na pleča.
— Polne žepe sem imel streliva. ŽaJ|. hali smo konje in se poslovil od onih-, so ostali. Lepa Aisa je vrgla preko mo ga konja ouJo s hrano in izkoristil s temo, se naglo sklonil in jo poljubil-
*	vilt
Vso noč smo jahali po strmih hrež^o tetuanskega kraja. Naslednjega dne s ^ s težavo prekoračili zapuščena cjjj, ob sončnem zahodu smo dospeli r>a
(Se bo nadaljeval0-' ,
Nastop gojencev Glasbene šole Glasbene Matice — Drugi večer
Stran 3.
I IIII Hill—
»žakaj tuue HUuMctsamemu
Ob občnem zboru Pohorske železnice
V restavraciji pri Povodniku je bii sinoči četrti redni občni zbor zadrirge »Pohorska železnica«, ki ga je vodil načelnik S. Gjuro Valja k. Tujsko-prometno zvezo je »a občnem zboru zastopal gosp. Pfeifer, mestno občino mariborsko pa £■ Roglič. Uvodoma se je načelnik g. Valjak v toplih besedah spomnil umrlega bivšega predsednika zadruge g. Janka Tavčarja, nato pa po pozdravu podal obširno in stvarno poročilo načelstva.
Uprava zadruge »Pohorska železnica« 2 g. Valjakom na čelu se popolnoma zaveda velevaianega pomena in koristi, ki bi jo imel Maribor in njegova okolica, če bi se idealni načrt realiziral. Lani zadruga ni imela občnega zbora, vendar pa je uprava storila več kakor je bilo v njeni moči, zlasti pa njen načelnik g. Valjak, da bi se zadruga okoristila z zelo ugodnim posojilom v znesku 3 milijone dinarjev po 5% na dobo 6 let brez posebne garancije, ki ji ga je ponujala neka švicarska firma. Omenjeni znesek je bil de-
poniran pri Hipotekarni banki v Beogradu in na razpolago zadrugi, potreben je bil samo še pristanek finančnega ministra. Vse intervencije pri finančnem ministrstvu pa so bite zaman. Zadruga ni pri merodajnih činiteljih našla razumevanja. Zadeva se je zavlekla in Švicarji so odpovedali svojo ponudbo. Zadrugi se je ponudila tudi nekatuja tvrdka Wild, ki bi bila pripravljena zgraditi pohorsko železnico, vendar pa pod takimi pogoji, ki za zadrugo absolutno niso bili sprejemljivi. Čeprav vsa pogajanja in vsi poizkusi niso rodili uspehov, vendar se uprave zadruge ni lotilo malodušje. Zadruga, njena uprava in zadružniki se zavedajo eminentne važnosti pohorske železnice za razvoj tujskega prometa v Mariboru. Zato bo uprava v kratkem sklicala posebno anketo, katere namen, bo ponovno zainteresirati najširšo javnost in posamezne pridobitnike pod parolo: »Zakaj Maribor noče samemu sebi dobro?«	'
ZA SOKOLSKI NASTOP dobite vstop nice v predprodaji v trgovini g. Bureša v Vetrinjski ulici. Preskrbite si jih pravočasno, da ne bo naval? pri blagajnah.
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR I. javlja, da se je nameravana veselica v nedeljo preložila radi slabega vremena na jutri 21. tm. Pridite vsi! Vstopnine ni!
Koncert slepe dece. Gojenci zavoda za vzgojo slepih otrok iz Zagreba nastopijo v četrtek 28. maja v Mariboru v Unionu 2 glasbeno produkcijo. Sodeluje zavodov orkester na pihala, tamburaški orkester, mešani in dečji pevski zbor. Poleg skupnih točk nastopijo tudi solisti na klavar-iu, fagotu in rogu. Na koncert, ki nam bo Pokazal velike glasbene sposobnosti sle-Pih, opozarjamo že danes.
Kino - kavarna. Že od 20. ure vas izborno zabava nova Slamičeva godba. — Prvovrstne pijače, solidne (jene.
Glasbena šola »Drave« ima ob sklepu šolskega leta tri javne produkcije. Prva ho v četrtek, 21. t. m., druga v petek 22. t. m., vsakokrat z začetkom ob 5. uri popoldne v mali dvorani Nar. doma (2. n.) Nastopijo posamezni instrumentalisti. V soboto, dne 23. t. m. je sklepna produkcija v veliki dvorani N. d. z začetkom ob K uri zvečer Nastopi pripravljalna šola, šolski zbor, mladinski zbor, violinski ansambli in šolski orkester. Nabava sporeda velja kot vstopnica. Stariši in prijatelji glasbe so vljudno vabljeni.
Zdravniško društvo v Mariboru priredi skupaj s splošno bolnišnico v petek, dne 22. t. m. ob 17. uri večer predavanj ‘,n demonstracij, ki bodo posvečene vpra šanju tuberkuloze. K zanimivemu in aktu alnemu večeru vabljeni vsi gg zdravniki.
V slučaju lepega vremena bo jutri od J T—-12. lire koncert v mestnem parku. Igra godba glasbenega društva nižjih hpštnih uslužbencev. Kapelnik Josip
Nratohvil.
Ljudska univerza. Naznn ' se. da je g.
Šest v petek zadržai
vlado v Evropi v preteklosti in sedanjosti.
Pevski zbor Slov. trgovskega društva
priredi jutri izlet v Ruše. V slučaju prav slabega vremena izlet odpade. Člani in. prijatelji petja vljudno vabljeni.
0 lem iu onem
Radi jutrišnjega praznika izide naslednja številka »Večernika« šele v petek 22. t. m. ob običajni uri.
Tiskarski muhec se je neopaženo vti-Jiotap.il. v'včerajšnji številki v poročilo o nastopu gojencev tuk. Glasbene šole Glasbene Matice in.si privoščil neokusno šalo, da je iz gojencev napravil vajence, kar so pa cenjeni čitatelji gotovo takoj ter popolnoma pravilno prisodili hudomušnosti tiskarskega škrata.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Ferdo Soršak. Zadruga je imela koncem lanskega poslovnega leta 378 članov z 2300 deleži v skupnem iznosu 234.000 dinarjev. Predsednik nadzornega odbora g. dr. L e v e c je predlagal raz-rešnico vestnemu blagajniku g. Soršaku s pohvalo in razrešnico celokupni upravi kar se je soglasno sprejelo. Občni zbor je potrdil tudi računski zaključek za poslovno leto 1934 in 1935 in soglasno sprejel nekatere spremembe zadružnih pravil. Iz revizijskega poročila Zadružne zveze je razvidno vestno in skrbno poslovanje zadružne uprave. O posameznih poročilih se je razvila stvarna debata v katero so posegli med drugi gg. Roglič, dr. Rapotec in Mohorko.
Pri raznoterostih je bilo sprejetih več predlogov, ki bodo prav gotovo mnogo koristili in pripomogli bližje k uresničenju pohorske železnice, ki si jo iskreno žele vsi, ki jim je pri srcu obmejni Maribor in njegova bodočnost.
Mestno kopališče bo jutri kakor navadno ob praznikih od 8. do 12. ure odprto.
Odpri roke, odpri srce... Revna vdova, mati šestih nepreskrbljenih otrok, se nahaja v obupnem položaju. Darila v denarju in blagu sprejema uprava.
Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je preminil v 14. letu starosti učenec petega razreda osnovne šole Jože Skrbinek, V Vrazovi ulici 9 je premimi v 63 letu svoje dobe trgovec France Krašovic. Žalujočim naše toplo sožalje!
Himen! Porodil se je dtsponent pri tukajšnji Hutterjevi tvornici gosp. Henrik Hutter, brat veleindust. g. J. Hutterja, in gdč. Medi Roth iz znane ugledne radvanjske rodbine. Priči sta bili za ženina njegov brat veletndustrijalec gosp. Josip
olade AKAO' imi stroii ih sirovim
Tovarna ,kand i tov*, i UNION "proizvaja^ s”
SPEČIAL z oajmod In samo is prvora:
Zaradi lega Je N K AKAO odličnega okusaJ^K.\o lepe temne barve. UNION KhHAO je zelo dobro injzdatno	in	zato zelo po-
ceni UNION I®KAO je zaradi svoje
er n a
estave
v ne
POMLADANSKI MEDDRUŠTVENI
SOKOLSKI JAVNI NASTOP
d el j o 24. t. m. ob 15. uri v Ljudskem vrtu na letnem
m. od io. uri telovadišču Sokola
Mat
ice
Gasilska četa Pekre se vsem dobrotnikom, ki so z velikodušnimi darili omogočili lepi uspeh tombole, tem potom najiskrenejše zahvaljuje.
Dne 21. maja 1936. na Vnebovhod otvo ri Mestna strelska družina, Maribor, svojo letošnjo strelsko sezono na svečan način in sicer ob 'A 10. uri na vojaškem stre lišču v Radvanju. Igrala bo vojaška godba. Strelci in prijatelji strelskega športa prijazno vabljeni.
Jadranska straža, Gregorčičeva ul. 26, sprejema prijave za letovanje odraslih v lastnem domu v Bakru. Popolna oskrba s taksami vred Din 30 za osebo za maj in junij.
Hutter, za nevesto pa njen oče g. Fran Roth. Nadalje so se poročili jetmški paznik Alojzij Kočijančič in zasebnica Marija Bodja ter šofer Maks Prazelj in zasebnica Alojzija Rajšp. Bilo srečno!
Za prijave v obrtniške tečaje, ki smo jih že večkrat napovedali, je skrajni čas. Interesenti se naj takoj zglasijo osebno, telefonično ali pismeno v pisarni obrtno-zadružnega nadzorništva na sreskem načelstvu 42 11.
Nov brod. Posestnik g. Kloiber bo, kakor smo to že poročali, zgradil nov brod preko Drave med svojo hišo na levem bregu in Mrazovo gostilno na desnem bregu. Oba potrebna stebra sta že po-
izrečuo samo UNION KAKAO.
REPERTOAR.
Sreda, 20. maja: Zaprto.
Četrtek, 21. maja ob 20. uri: »Seviljski brivec«. Gostovanje ljubljanske opere. Red C.
Petek, 22. maja ob 20. uri: »Seviljski brivec«. Gostovanja ljubljanske opere. — Red A.
Danes zadnjič »NEPO-Jutri četrtek premiera Parainont-film v nem-
GRAJSKI KINO. ROČENA ŽENA«. »Mladostne barje«.
škem jeziku.
Kino Union. Danes dunajska veseloigra Leoharjeva opereta »Eva«. Sledi »Stra,-divari« Gustav Frohlich.
grobnice, ki naj bi se zgradila na pobreškem pokopališču. Po načrtu bi se v grobnici shranili zemski ostanki na pokopališču pokopanih vojakov, nad grobnico pa bi ostal preprost monumentalen spomenik, ki bi naj pričal poznim rodovom o grozotah krvave svetovne vojne. ■
Oskrbite .si pravočasno vstopnice za gostovanje ljubljanske opere!
Pištola. Po nesrečnem naključju .se je obstrelil s pištolo v levo roko 16 letni železničarjev sin Albert Postružnik iz Studencev. Prepeljali so ga v splošni' bolnišnico.
Čigava sta otroka? V parku je včeraj ustavil stražnik 6-letnega dečka in 4-letno deklico, ki nista vedela ne kod ne kam. Tudi nista znala povedati, čivaga sta, ne kje sta doma. Ker sta bila lačna in premočena od dežja, je stražnik uboga otroka spravil v mestni Mladinski dom, kjer imata začasno streho in oskrbo. Policija pa poizveduje sedaj za starše.
Hudobija. Posestnik Anton Konečnik na Lomu pri Vuzenici in soseda Neža Voglova živita v hudem sovraštvu, ki nima več svojih mej. Ko je Konečnik šel pred dnevi mimo Voglovega hleva, je z gnojnimi vilami zabodel ovco, ki je na to poginila. Voglova je hudobnega soseda prijavila orožnikom.
Zopet za zamrežna okna. Davi je straž nik ustavil na Tržaški cesti nekega moškega, ki se mu je zdel sumljiv, ker je
Continental pisalni stroii 20°/» cenejši s popravil in specijalna trgovina pisalnih strojev Maribor, Vetriniska 33, telefon 24-34, podružnica Ljubljana, Prešernova ulica, telefon 26-36.
Putnlk Maribor je izdal nov žel. in avtobusni vozni red in potniško tarifo, e mora ra- Vozni red je zelo praktičen in pregleden.
telega preložiti njegovo predavanje na! Interesenti ga dobe pri Putmku. Aleksan-Pfihodnji teden. Opozarja se še na izred-' drova c. 35 brezplačno. n° zanimivo predavanje, ki ga bo imel Združenje trgovcev v Mariboru obve-
H it’ dunajski zgodovinar univ. prof. r- Erich Voegelin v ponedeljek dne 25. 111aia. Govoril bo o borbi Azije za nad-
šča svoje člane, da morajo biti .jutri v četrtek radi praznika Vnebohoda vse trgovine zaprte.
|lldi izdatki predvideni na 495.455 Din.
^sebni izdatki so predvideni na 85.800 ~te, materijalni pa na 31.600 Din. Iz na-steva osebnih izdatkov je predvidenih za ®bčno upravno oblast 63.000 Din, za rejsko službo 14.400 Din, za kmetijstvo, tevinorejo in gozdarstvo 1700 Din, za na-r°dno zdravje 1100 Din za občinsko gospodarstvo in podjetja pa na 80.200 Din. 5 da tki za socialno skrbstvo so predvidni v posebnem proračunu ubožnega pteda na 35.380 Din. miloščina .1600 Din, ^predvideni izdatki za odškodnino za 2?ubo časa 2000 Din. Materijalni razhod-' (za občo upravno oblast) 31.000 Din. sebna in imovinska varnost 17.932 Din, ^zevanje šole 106.000 Din, prispevek
mešč. šoli v Mariboru 17.558 Din, podpore humanitarnim in kulturnim društvom 5200 Din za razne obveznosti 64.390 Din. Gradbena stroka: vzdržavanja cest Din 30.000, vzdržavanje zgradb 4000 Din, delo v gramozni jami 17.000 Din, cestne table 1300 Din, škropljenje cest 10.740 Din za telin. urad 4000 Din. Kmetijstvo 2000 Din, Narodno zdravje 60(1 Din. Socialno skrpstvo: prispevek občinskim ubožnim 26.680 Din, podpore brezposelnim 25.000 Din. Občinska gosp. in občinska podjetja: davki 10.000 Din, zavarovalnina 1055 Din, za razširitev elektr. omrežja 10.000 Din, za nabavo javne tehtnice 10.000 Din. Za nepričakovane razhodke je predvidena vsota 14-500 Din.
stavljena, dogotovljen je tudi že čoln, tako da bo slavnostna otvoritev novega Kloiberjevega broda na binkoštno nedeljo. Novi brod je bil v resnici potreben in bo zlasti Studenčanom in Kamničanom mnogo prikrajšana pot. Pa tudi obiskovalci Mariborskega otoka, predvsem Stu denčani, se bodo novega broda pridno posluževali.
Vojaška grobnica na mestnem pokopališču. Že pred petimi leti je mestni gradbeni urad izdelal načrt za grobnico na mestnem pokopališču, v kateri bi bili skupno shranjeni zemski ostanki v svetovni vojni umrlih vojakov, ki so pokopani na pobreškem pokopališču. Mestna občina in druge korporacije so bile takrat pripravljene prispevati večji znesek h kreditu, odobrenem po ministrstvu, a je akcija zaspala. Vsako leto beremo v listih opomine »Spomnite se pozabljenih vojaških grobov!« Druge države so temu vprašanju posvetile večjo pozornost. Zdi se, da bo temu zgledu sedaj sledila tudi naša država. Po naročilu banske uprave mora gradbeni urad ponovno predložiti načrte in proračun vojaške
nosil pod pazduho precej velik omot. Povabil ga je na stražnico, kjer je stražnik pregledal vsebino omota in našel v njem 2 posteljni pregrinjali, 16 ženskih srajc, 6 ‘ženskih hlač, 3 modrce in nekaj drugega perila. Po daljšem oklevanju je priznal, da se piše Franc Kranjc, da je doma iz Varnice pri Leskovcu in da je perilo ukradel včeraj popoldne v družbi nekega neznanca pri nekem posestniku v bližini Sv. Martina pri Vurbergu. Kranjc, ki je šele pred kratkim presedel 4 letno kazen radi tatvin bo zopet romal za zamrežena okna.
Tatinska tolpa na zatožni klopi. Mali kazenskim senatom mariborskega okrož. sodišča bi moral danes dopoldne obravnavati tatinske podvige 12 članske tolpe, ki je leta 1934 strahovala v Prekmurju, zlasti v Tišini in Petajncih. Tolpa je o-koli 50 posestnikom kradla zlasti kokoši, pšenico itd., kar je potem vnovčila. K razprav; so prišli danes samo 4 fantje, ki so bili v zvezi s tatinskimi podvigi obsojeni z zaporom od 3 do 6 mesecev.
Spomnite se CMDI
45301-1104
$662 -44722
45422-05
2961*14819
2962" 14815
6622-44309
2491- 24814
SOBO
s hrano oddam gospodom* ali gospodičnama. Vrbanova ul. 28.	248u
Stanovanj _
STANOVANJE
poceni oddam. Tezno, f;re' gorčičeva, pri postaji. ________ 2489	____
V novi vili poccni oddam k po, dvosobno
STANOVANJE v se 1. julijem. Informacije L trlnjska ul. 6, trgov!na.
SPREJMEM GOSPODA
v vso oskrbo. Aleksandrov-c. 64. vrata 5.
Službo lile
EKSPORTNl AKADEMIK-
vešč slovenščine, nenjSc'^! angleščine, deloma francos) w in vseli pisarniških “ '
prosi kakršnekoli zaposm’ ' tudi kot hotelski portir učitelj k dijakom. Po'111 Q ! pod »Zanesljivo« na lista.
Službo do&^,
PRIDNO KUHARICO/
ki opravlja vsa druga >' dela sprejme. Naslov v up^
vi »Večeruika«. * '
| MIZARSKE POMOČNIK®
■ zu pohištvo sprejmem « j, I Mizarstvo Kompara. 1 bor, Aleksandrova 48.	^
dejstvo v Abesiniji, ker bi sicer bili prisiljeni, da začnemo vprašanje Trajanovih meja.« (Iz zbirke političnih humoresk.)
STOJADINOVIČ - ČIRIČ.
Predsednik vlade dr. Stojadinovic se je včeraj odpeljal v Sremske Karlovce, kjer je obiskal skupščinskega predsednika Steva Čiriča, s katerim se je delj časa razgovarjal.
Razno
Poučno učiteljsko zborovanje. V soboto 16. t. m. se je vršilo v dvorani »Mladike« v Ptuju zborovanje učiteljstva ptujskega sreza. Na vabilo učiteljskega društva se je zborovanja udeležil tudi šef-zdravniik protituberkuloznega dispanzerja g. dr. Okolokulak, ki je podal zbranemu učiteljstvu obsežna navodila o sodelovanju v borbi proti tuberkulozi. Svoje zanimivo in poučno predavanje je sprem Ijal s slikami in diagrami, ki nazorno prikazujejo pretresljive posledice te zavratne ljudske bolezni. — Razvila se je živahna debata, med katero je predavatelj dajal pojasnila in potrebne smernice, ki bodo pomagale učiteljstvu pri tem delovanju.
Poroke. V cerkvi Sv. Petra in Pavla v Ptuju so se preteklo nedeljo poročili sledeči pari: Organist in pevovodja Franc Petek iz Ptuja in Ana Hrženjak, zasebnica v Novi vasi pri Ptuju; Franc Tušek, sin posestnika v Mestnem vrhu in Jožefa Šabeder, posestnica-vdova Krčevina pri Vurbergu. Bilo srečno!
Za mestnega zdravstvenega referenta je mestni svet imenoval zdravnika dr. Franca Brumna, ki je tudi že prevzel svo je posle na mestnem poglavarstvu.
Huda ura, prinašajoča silno nevihto, je prišla nad Gornk> Radgono in okolico. Med bliskanjem in grmenjem je treščilo v zidanico vinogradnika Ivana Hvalenca na Noriškem vrhu. Strela je zanetila velik požar, ki so ga gasilci iz Gornje Radgone in Orehovcev komaj omejili. Hva-lenc trpi škode okoli 40.000 dinarjev.
Sobo odda