PREBIVALSTVO OKRAJNEGA
GLAVARSTVA
LJUTOMER V LETIH 1880 -1910
IVAN RIHTARIČ
Članek obravnava prebivalstvo v okrajnem
glavarstvu Ljutomer v letih od 1880 do 1910
na podlagi statističnih podatkov, ki jih nudijo '
popisi prebivalstva v letih 1880, 1890, 1900 i
in 1910.1
Ti popisi prebivalstva so bili objavljeni, v
njih pa so bili prikazani naslednji podatki:
- kraj; razvrščen je bil v pripadajočo obči- ;
no, dodan mu je bil status, ki ga je imel (npr.
vas, del vasi, trg ali mesto)
- občina; bila je uvrščena v sodni okraj in ta
v pristojni višji del, v okrajno glavarstvo;
označena je bila velikost v km^ ali ha
- pri vsakem kraju je bilo označeno število
hiš; celo podrobnosti, če so bile hiše raztrese- '
ne ali grupirane v kraju
- število moškega in ženskega prebivalstva ;
ter njihovo skupno število ;
- verska pripadnost prebivalstva (katoliča-
ni, protestanti, židje in »ostali«)
- občevalni jezik domačega prebivalstva
(»Umgangssprache«); nemški, slovenski in
»ostali«.
Nekatere rubrike, predvsem pri kraju, so
bile v poznejših popisih (npr. 1910) že zelo
bogate, saj so obsegale še tudi podatke o šol-
stvu, kulturi, gospodarstvu, prometu, itd.
Vsa zamotanost in problematičnost ome-
njenih popisov ni bistveni del in ne tudi pred-
met natančnejših raziskav in intepretacij, je
pa vseeno neizogiben okvir za opazovanje de-
mografskih gibanj v okrajnem glavarstvu Lju-
tomer.
LETO 1880
Sodni okraj Ljutomer
V sodnem okraju Ljutomer je bilo 29 občin:
Stara in nova vas, Stara cesta, Orlava, Gode-
marce, Iljašovce, Mala nedelja, Križovci, Kri-
štanci, Slamnjak, Logarovci, Lukavci, Ljuto-
49
mer, Pemožavci, Moravci, Presika, Pristava,
Radoslavci, Ključarovci, Slabtinci, Kamen-
ščak, Noršinci, Bunčani, Veržej, Vučja vas,
Bolehnece, Boreči, Bučečovci, Cezanjevci in
Cven. Le kraja Ljutomer in Veržej sta imela
status trga, vsi ostali kraji so bili vasi. Občine
so bile različno velike, imele so bodisi en sam
kraj (Iljaševci, Ljutomer, Bunčane, Veržej,
Vučja vas in Boreči), ali pa dva ali več (največ
jih je imela občina Slamnjak, kar 5 vasi).
Skupaj je bilo v teh občinah 2.655 hiš: naj-
manjši občini sta bili Krištanci in Bunčani,
obe z le po 36 hišami, največja pa je bila obči-
na Mala nedelja s 193 hišami; največji kraj je
bil seveda trg Ljutomer s 138 hišami, naj-
manjša kraja v celotnem sodnem okraju pa sta
bila Budislavci in Presika z 10 hišami.
Povprečno velika občina po številu hiš (91)
bi tako bila samo podeželska občina Logarov-
ci, saj je bilo pod povprečjem 15 občin, 13 pa
jih je bilo nad to številko.
V sodnem okraju je bilo skupaj 13.248 pre-
bivalcev oz. 6.980 žensk in 6.268 moških.
Razmerje med spoloma je bilo 1:1,11 za žen-
ske, oz. žensk je bilo za 11,36 % več (absolut-
no pa 712 več kot moških). Ženske so absolut-
no prevladovale v 24 občinah, moški le v 5,
pa še to le skromno (največ v Cezanjevcih +8),
a ženske najbolj v Ljutomeru (+92).
Kraja z največjim številom prebivalstva sta
bila trg Ljutomer, sedež okrajnega glavarstva,
s 1.140 prebivalci (616 žensk in 524 moških)
ter Veržej s 639 (334 žensk in 305 moških).
Najmanjši kraj (vas) so bili Bodislavci s 33
prebivalci (16 moških in 17 žensk).
Povprečna občina bi tako imela 457 prebi-
valcev (241 žensk in 216 moških); takšen pri-
mer je bila občina Pristava z 241 ženskami in
212 moškimi.
Verska statistika nam dokazuje-v okraju kar
13.233 katoličanov, 14 zidov in le enega pro-
testanta; protestant je bil v Vučji vasi, židje pa
v Ljutomeru (8), Veržeju (3) in na Moti v ob-
čini Cven (3). Župnije v tem sodnem okraju so
bile v Ljutomeru, Križevcih, Veržeju in pri
Mali nedelji.
Občevalni jezik domačega prebivalstva je
poznal tri rubrike, ki pa le zelo redko v seštev-
ku dajo število vsega prebivalstva, saj so pri
nekaterih krajih ali občinah kar veliki izpadi
v manjkajoči skupni številki (npr. občine: Or-
lava - 10, Veržej - 30, Cven - 60 in Ljutomer
- 64). V celotnem sodnem okraju je bilo kar
2,5% ali 331 prebivalcev izpada. V sodnem
okraju je bilo po tej opredelitvi 517 ljudi z
nemškim jezikom ter 5 pod rubriko »ostali«
in kar 12.395 s slovenskim jezikom, kar
pomeni 96 % za slovenski in 4 % za nemški
jezik.
Nemški občevalni jezik je bil priznan v ob-
činah Stara in nova vas, Stara cesta. Mala ne-
delja, Križovci, Ljutomer, Pemožavci, Ka-
menščak, Veržej, Boreči in Bučečovci, oz. v
10 občinah, pri čemer seveda največ v občini
Ljutomer (468 ali kar 90,5 %) in Križevcih
(13 ali 2,5 %).
Kraj, kjer je bil izkazan največji odstotek
nemškega občevalnega jezika, je bil Ljutomer
(44 % od vsega po jezikih opredeljenega prebi-
valstva v kraju). Odločitev za nemški občeval-
ni jezik je bila izkazana v obeh trgih ter v kra-
jih, ki so imeli videz trga oziroma večjega na-
selja (Križevci 13, Kamenščak - naselje nad
trgom Ljutomer, Boreči in Bučečovci 6, Des-
njak 4 ter Lukavci, Drakovci in Stara nova
vas 3).
Sodni okraj Gornja Radgona
V sodnem okraju Gornja Radgona je bilo
24 občin: Ivanjševci, Hrastje-Mota, Galušak,
Sv. Jurij, Krabonoš, Ivanjci, Kapela, Čreš-
njevci, Okoslavci, Kraljevci, Murski vrh in
Zasadi, Negova, Orehovci, Polički vrh, Ra-
denci, Gornja Radgona, Rihtarovci, Šratovci,
Ščavnica, Stanetinci, Očeslavci, Terbegovci,
Zbigovci in Boračeva. V sodnem okraju še ni
bilo nobenega trga, vsa naselja so bila vasi oz.
zaselki vasi. Občine so bile različno velike,
nekatere so imele le en kraj (Hrastje-Mota in
Črešnjevci), ostale so bile z dvema ali več kra-
ji, največ jih je imela občina Galušak - 7 vasi.
Skupaj je bilo v občinah 3.146 hiš, najmanj-
ša občina je bila občina Šratovci s 50 hišami,
največja pa Terbegovci z 285 hišami. Največji
kraj ni bila Gornja Radgona, saj še ni bila vo-
dena pod tem imenom, statistika jo pozna pod
pojmom »Gornja Radgona« le delno in sicer
grad z eno samo hišo. Tako je bil največji kraj
Polički vrh s 125 hišami, najmanjši pa Rin-
kovci s 4 hišami.
Povprečno velika občina po številu hiš bi
imela 131 hiš; takšni^ bi bili v sodnem okraju
občini Očeslavci in Ščavnica, pod to številko
je bilo 12 občin ter 10 nad tem povprečjem.
V sodnem okraju je bilo skupaj 12. 367 pre-
bivalcev, 6.628 žensk in 5.739 moških. Raz-
merje med ženskim in moškim prebivalstvom
je bilo 1:1,5 za ženske, oz. žensk je bilo za
15^49 % več kot moških (+ 889 žensk).
Ženske so absolutno prevladovale v vseh
občinah, najbolj v Terbegovcih (+91) in Gor-
nji Radgoni (+58).
Največji kraj po številu prebivalcev so bih
Črešnjevci s 560 (308 žensk in 252 moških),
najmanjši pa Rinkovci z 21 prebivalci (11
žensk in 10 moških).
Povprečna občina v gomjeradgonskem sod-
nem okraju bi morala tako imeti 515 prebi-
valcev (276 žensk in 239 moških); takšnemu
povprečju je bila še najbliže občina Radenci s
486 prebivalci v treh vaseh (247 žensk in 239
moških).
Verska statistika nam dokazuje v okraju kar
12.362 katoličanov in le 5 protestantov, sodni
okraj je bil brez zidov, kar je skorajda never-
50
jetno zaradi bližine mesta (Radgona) in sicerš-
njega gospodarskega povezovanja s tem me-
stom. Tako je bila katoliška pripadnost prebi-
valstva kar 99,9 %. Župnije v tem okraju so
bile v Gornji Radgoni, pri Sv. Juriju ob Sčav-
nici, na Kapeli ter pri Negovi.
Občevalni jezik domačega prebivalstva nam
nudi tudi primanjkljaj glede na število prebi-
valstva in sicer 133 ali 0,7 % od vsega prebi-
valstva v okraju. Največji je bil v občini Gor-
nja Radgona (- 18), ni pa ga bilo v občini Kra-
bonoš.
V okraju je bilo po tej opredelitvi 247 pre-
bivalcev z nemškim občevalnim jezikom, 10
pod rubriko »ostali« in kar 11.977 s sloven-
skim občevalnim jezikom; 96,8 % za sloven-
ski in le 2 % za nemški občevalni jezik.
Nemški občevalni jezik je bil izkazan v ob-
činah Sv. Jurij ob Ščavnici, Črešnjevci, Nego-
va, Orehovci, Polički vrh, Radenci, Gornja
Radgona, Šratovci, Ščavnica, Terbegovci in
Boračeva, oz. v 11 občinah, pri čemer seveda
največ v občini Gornja Radgona (128 ali
51,8 %), pri Svetem Juriju ob Sčavnici (32 ali
13 %) ter v Radencih (20 ali 8 %). Kraj z naj-
večjim odstotkom za nemški občevalni jezik
opredeljenega prebivalstva je bila vas Herce-
govščak, saj je imel med 306 prebivalci kar 99
opredeljenih za nemški (32,2%) in le 189
(61,8 %) za slovenski jezik ob kar 18 »poza-
bljenih« (5,9 %).
Ob dejstvu, da je bil okraj Gornja Radgona
mejni okraj z izrazito nemškim sodnim okra-
jem Radgona (kar 84,3 % za nemški in le
9,7 % za slovenski), so podatki resničen odraz
jezikovnega stanja na tem teritoriju.
LETO 1910
30 let pozneje se nam pokažejo podatki v
vseh rubrikah v precej drugačni podobi v ce-
lotnem okrajnem glavarstvu kot tudi v obeh
sodnih okrajih.
Sodni okraj Ljutomer
Sodni okraj je tega leta obsegal 17.281 ha
površine ter je bil sestavljen iz 29 občin. Pov-
prečna velikost občine je bila okoli 600 ha
oziroma v razponu od najmanjše - Križevci
(267 ha) do največje - Cven (1.536 ha).
V sodnem okraju je živelo 14.676 prebival-
cev, od tega 7.080 moških in 7.596 žensk, ozi-
roma en prebivalec na 0,84 ha teritorija.
Najmanjši kraj so bile Sitarovce s komaj 46
prebivalci, največji pa trg Ljutomer s 1.302
prebivalcema. Povprečno je imel kraj v sod-
nem okraju 271 ljudi (131 moških in 140 žen-
sk).
Verska situacija v okraju je bila izrazito v
prid katoliški veri (14.662) ob le nekaj drugih
veroizpovedih: evangeličani (8), židje (5) in
»ostali« (1). V sodnem okraju so bile 4 župni-
je: Ljutomer, Križevci, Veržej in Mala Nede-
lja, pri čemer sta bili župniji Ljutomer in Ver-
žej trški s kmečko okolico, a župniji Križevci
in Mala Nedelja le s trško okolico.
Posebno pozornost zasluži analiza jezikov-
ne slike v sodnem okraju. Ob že znanem dej-
stvu, da je popis prebivalstva v monarhiji leta
1910 poznal pri rubriki »občevalni jezik av-
strijskih državljanov« tudi še rubriko »ino-
zemci«, se nam vendarle pokaže, pa čeprav ne
najbolj realno, da je bilo v sodnem okraju z
nemškim občevalnim jezikom 666 prebival-
cev ter s slovenskim kar 13.080 prebivalcev.
Le 1 prebivalec je imel rubriko »ostali«. Ome-
njenih inozemcev je bilo kar 929.
Nemško prebivalstvo je bilo v sodnem
okraju porazdeljeno med 11 občin, oziroma
med 12 krajev. Največja koncentracije je bila
pričakovano v Ljutomeru (606), kar je dobrih
90 % vseh Nemcev, oziroma prebivalcev z ne-
mškim občevalnim jezikom v sodnem okraju.
Število vseh Nemcev v sodnem okraju pa je
predstavljalo le 4,53 % prebivalstva okraja in
le 4,84 % prebivalcev, ki so bili avstrijski dr-
žavljani.
Odstotek Nemcev v posameznih krajih je
bil pač zelo različen, od skorajda zanemarlji-
vo majhnega (Moravci, 0,19, Kamenščak
0,41, Noršinci 0,44, Nunska Graba 0,49 in
Branoslavci 0,64), preko opazno višjega (Ko-
lavci in Presika 1,62, Gresovščak 2,39, Kri-
ževci 2,90, Stročja vas 3,81 in Ključarovci
5,23) do prevladujočega (trg Ljutomer 46,54)
v relativnem številu večine (606 Nemcev: 557
Slovencev ob 138 tujcih in 1 »drugem«).
Ta porazdelitev Nemcev je vezana na trg
Ljutomer kot središče sodnega okraja, kraje z
gradovi (Branoslavci in Lokavci), vinogradni-
ško posest, bližino trga Ljutomer ali na večji
kraj, ki pa ni dosegel povišanja v trg (Križevci
in Ključarovci) in staro kolonijo strelskega
dvorca (Stročja vas). Jrg Veržej izstopa izmed
trgov na Spodnjem Štajerskem kot kraj brez
enega samega prebivalca z nemškim občeval-
nim jezikom.
Odstotek tujcev v popisu prebivalstva leta
1910 je kar 7,10% glede na Slovence ter
6,33 % glede na vse prebivalstvo in je absolut-
no večji od vsega nemško opredeljenega obče-
valnega jezika (929 tujcev: 666 Nemcev), pri
čemer pa ni opredeljeno, kakšen je bil jezik te
kategorije prebivalstva, ki pa, kakor vemo,
tudi ni bilo avstrijskega državljanstva ter kot
tako tudi ni uradno in odločilno vplivalo na
narodnostno sliko in boje.
Opredelitev prebivalstva za slovenski obče-
valni jezik je bila kar 89,1 % glede na vse pri-
sotno prebivalstvo ter 95,1 % glede na opre-
delitev vsega prebivalstva avstrijskega drža-
vljanstva ali kar okoli 20-krat večja od števila
Nemcev in 14-krat od števila tujcev.
Rubriko tujci ali inozemci lahko v vsem
opazovanem obdobju (1880 - 1910) beremo
51
kot prebivalce iz sosedstva, Prekmurce in Hr-
vate, ob verjetno le redkih tujcih v pravem
smislu besede.
Med 54 kraji v sodnem okraju so živeli v 42
krajih (77,7 %) ter v 18 občinah (62,1 %) samo
Slovenci. Kar 9 občin, ki so bile sestavljene le
iz enega samega kraja, je bilo čisto slovenskih
(Bereci, Bučečovci, Bunčani, Cezanjevci, Ilja-
ševci, Krištanci, Stara Nova vas, Vučja vas in
že omenjeni trg Veržej), pa tudi 9 občin z več
kraji (Bolehneci, Cven, Godemarci, Grlava,
Logarovci, Mala Nedelja, Radoslavci, Slaptin-
ci in Stara cesta).
Sodni okraj Gornja Radgona
Sodni okraj Gornja Radgona je leta 1910
obsegal 14.314 ha površine ter je bil sesta-
vljen iz 24 občin z 68 kraji, med njimi je bil
od leta 1907 dalje tudi trg Gornja Radgona.2
Povprečna velikost občine je bila okoli 600
ha, oziroma v razponu od najmanjše Kapele
(298 ha) do največje Negove (1.020 ha).
V sodnem okraju je živelo 12.840 prebival-
cev, od tega 5.975 moških in 6.865 žensk, ozi-
roma en prebivalec na 0,89 ha površine.
Skupaj je bilo v okraju 3.122 hiš, pri čemer
je bil najmairjši kraj Rinkovci z 10 prebivalci,
največji pa Črešnjevci s 628 prebivalci (337
žensk in 291 moških). Povprečen kraj bi imel
tako 189 prebivalcev (101 ženska in 88 mo-
ških), kar velja za kraja Lokavci pri Negovi in
Murščak pri Radencih.
Razmerje med moškimi in ženskami je bilo
1:1,15 za ženske, oziroma žensk je bilo za
14,89% več kot moških ali 890 v absolutni
številki za ženske.
Ženske so prevladovale absolutno v vseh
občinah, najbolj v občinah Radenci (+71) in
Negova (+65), najmanj pa v občini Stanetinci
(+5).
Verska slika nam dokazuje izrazito pred-
nost za katoliško vero, saj je bilo kar 12.810
prebivalcev (99,76 %) katolikov in le 25 pro-
testantov (0,19 %), pa še 3 židje in 2 »ostala«.
Posebno pozornost zasluži analiza jezikov-
ne rubrike, ki pozna možnosti po opredelitvi
za občevalni jezik avstrijskih državljanov kot
nemški, slovenski in ostali. Tako je bilo v sod-
nem okraju za nemški jezik opredeljeno 827,
za slovenski pa 11.629 ter 2 »ostala« ob 382
inozemcih, to je 0,56 % za slovenski in le
6,44 % za nemški občevalni jezik; inozemci so
predstavljali skoraj 3 % vsega prisotnega pre-
bivalstva v sodnem okraju.
Nemško prebivalstvo je bilo porazdeljeno
med 14 občin, oziroma med 21 krajev. Najve-
čja koncentracija je bila v občini Gornja Rad-
gona, ki je imela kar nemško večino (508 Ne-
mcev, 245 Slovencev in 83 tujcev) ter v vseh
štirih vaseh občine Orehovci (59 Nemcev, 363
Slovencev in 15 tujcev). Odstotek nemškega
občevalnega jezika v občini Gornja Radgona
je bil kar 60,69 %, v Orehovcih 13,5 %, pri če-
mer pa so še po posameznih krajih predsta-
vljenih občin odstotki veliko bolj v korist ne-
mškega občevalnega jezika: v trgu Gornja
Radgona 174 Nemcev in 118 Slovencev, aH
54,71 % : 37,1 %, ter v Hercegovščaku 334
Nemcev in 128 Slovencev, ali 64,35 % :
24,66 %. V občini Orehovci v kraju Orehovci
(22 za nemški in 38 za slovenski), ter pred-
vsem v Žabjaku (10 za nemški in 23 za slo-
venski, kar pa je že 30,3 % : 69,7 %) pa slika
kaže v obeh občinah in krajih z izjemo trga na
vinogradniško prebivalstvo ter na viničarske
odnose. Število članov družine, glede na števi-
lo hiš v občini oziroma kraju, kaže^na nepre-
številno družino (npr. v 7 hišah v Žabjaku je
živelo 33 ljudi ali v Hercegovščaku v 104 hi-
šah 519 ljudi ali 5 prebivalcev na hišo). Tudi
kraj Črešnjevci kot največji kraj v sodnem
okraju je imel med 628 prebivalci 184 ne-
mških (29,3 %) in 437 slovenskih odločitev
(69,6 %).
Podatki, ki nam prikazujejo tujce (382),
nam pokažejo, da je le-teh v primerjavi z ne-
mško opredeljenimi prebivalci manj od polo-
vice, pri čemer ni opredeljeno, kakšen je bil
jezik teh tujcev, ki pa uradno niso mogli kaj
dosti vplivati na politične dogodke v sodnem
okraju.
SINTEZA OBDOBJA 1880- 1910
Okrajno glavarstvo Ljutomer je bilo sesta-
vljeno iz sodnih okrajev Ljutomer in Gornja
Radgona, ter je merilo skupaj 31.605 ha. Pre-
bivalstvo je živelo v 53 občinah s 122 kraji,
med katerimi so bili tudi trije trgi (Ljutomer,
Veržej in Gornja Radgona - od 1907 leta da-
lje). V 5.970 hišah je živelo 27.516 prebival-
cev (14.461 žensk in 13.055 moških, oziroma
52,55 % : 47,45 %).
Povprečna velikost kraja v okrajnem gla-
varstvu je bila 225 prebivalcev, od tega 118
žensk in 107 moških.
Verska opredelitev je bila izrazito v korist
katoliške cerkve (99,8 %) ob le 8 protestantih
in 3 »ostalih«. V okrajnem glavarstvu Ljuto-
mer je bilo 8 župnij: Ljutomer, Križevci, Ver-
žej, Mala Nedelja, Gornja Radgona, Kapela,
Negova in Sveti Jurij ob Sčavnici.
Občevalni jezik avstrijskih državljanov je
bil slovenski v 89,79 % (24.709) in nemški v
5,42 %, pri čemer pa je bilo še 4,76 % (1.311)
tujcev z neopredeljenim jezikom. Stmjenost
nemških opredelitev je bila večja ob reki
Muri, oziroma v radgonskem okraju z izrazito
nemško opredelitvijo, ter na vinogradniškem
področju gomjeradgonske okolice, kjer so pre-
vladovali viničarski odnosi na relaciji nemški
lastnik in slovenski delavec - viničar.
Primerjava podatkov iz leta 1880 ter 1910
pokaže naslednje značilnosti:
- vse rubrike v popisu kažejo na porast v
52
absolutnih številkah, razen padca števila Ži-
dov za skoraj polovico (od 14 na 8)
- povečalo se je prebivalstvo za 1.901 pre-
bivalca ali za 9,3 % (+853 ženske in + 1048
moških)
- katoliška cerkev je obdržala visok odsto-
tek (od 99,92 % na 99,83 %) ob povečanju šte-
vila 1.877, kar pomeni ob skupnem poveča-
nju prebivalstva v okrajnem glavarstvu le 24
ljudi ali za 1,3 % izpada od vsega povečanja
prebivalstva
- opredelitev prebivalstva po občevalnem
jeziku se je leta 1910 izvedla dosledneje kot
leta 1880, ko je bilo precej »izgubljenih«, po-
večalo pa se je število ljudi, ki so se opredelili
za nemški občevalni jezik (za 729 ali
195,42 %); število prebivalcev, ki so izpoveda-
li slovenski občevalni jezik je naraslo za 337
ali 1,3%
- razmerje med nemškim in slovenskim ob-
čevalnim jezikom je bilo leta 1880 še 1 : 31,9
za slovenski, leta 1910 pa le 1 : 16,5 v prid
slovenskega jezika
- število tujcev se je nedvoumno povečalo z
verjetnih 464 v 1880 letu na 1.311, kar je po-
rast za 282,5 % ali za 847 prebivalcev.
Prikazani demografski podatki za okrajno
glavarstvo so istočasno tudi poizkus statistič-
no-analitične obdelave teritorija, pri čemer je
bila orisana njegova nacionalna in jezikovna
opredelitev ter prikazane razvojne tendence v
tem prostoru.
Drugi vidiki teh rezultatov so bili delno že
obdelani, posebej natančno z vidika delovanja
Okrajnega sodišča v Ljutomeru med leti 1900
do 1914.3
OPOMBE
1. Special Ortsrepertorium fiir 1880, 1890, 1900
und 1910 — 2. Ivan Rihtarič: Prispevek k nastanku
trga Gornja Radgona, Kronika 2-3/1985 — 3.
Okrajno sodišče Ljutomer in raba jezika (1900 -
1914); magistrska naloga, ohranjena na Oddelku za
zgodovino FF v Ljubljani 28. 6. 1989
53