Leto XXVII. St. 14 (7802)
TRST, nedelja, 17. januarja 1971
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
	

_____
', ' s
___J

............................'T
O SESTANKU NA BRIONIH
Spričo ne ravno dobronamernih ugiban; dela tukajšnjega tiska o delu komisije, ki pripravlja na Brionih osnutek ustavnih amandmajev za ustavo SFRJ, smo zaprosili našega beograjskega dopisnika, naj na preprost način pojasni našim bralcem, za kaj pravzaprav gre. Naš dopisnik nam je poslal naslednji članek:
BEOGRAD, 15. — Od pone-“fljka 11. januarja zaseda na Brionih koordinacijska komisiji) ustavne komisije zvezne “riipščine in pripravlja, na pod-predosnutkov ustavnih a-®ahchnajev ,ki so jih pripra-^ delovne skupine — za or-Stae zveze, za odnose zveze, ?®PUblik in avtonomnih pokra-J® in za gospodarske pristojnosti zveze — besedilo osnutka nniandmajev, ki jih bo kot ®v°j predlog predložila skupni Komisiji vseh svetov zvezne ^tipš&ne za ustavna vprašaja. v delu komisije sodelujejo predsednik ustavne komdsi-Je zvezne skupščine Milen ti j e fOpovič, predsednik zveznega Vršnega sveta Mitja Ribičič ? drugi zastopniki sveta, zaupniki družbeno - političnih Ofganizacij, člani delovnih skujta ustavne komisije ter znan-stveni in strokovni delavci. Ko-^sija ni izbrala Brione samo Zato, da bi lahko v miru raz-Pfavljala, temveč verjetno tudi pto, da bi se po potrebi posvetovala s predsednikom republi-^ Titom, ki je na Brionih.
? delom koordinacijske kopije, ki bo predvidoma tra-:a‘° 15 dni, bo izpolnjena na-’°Sa, ki jo je postavilo pred-?®dni§tvo ZKJ aprila lani, ko J.e v sklepih o «Alctualnih vpra-*ahjih mednarodnega položaja h notranje - političnega razvo-Jugoslavije» napovedalo os-o°ve nove organizacije politič-pSa sistema v Jugoslaviji. V dokumentu so bila, med lis*?1’1’ Prikazana osnovna sta-o bodoči pristojnosti zve-^ ki bi se omejila na: skrb za ohranitev in razvoj potnega družbeno - gospodar-in političnega sistema, Kagotovitev enotnega jugoslovanskega trga in gospodarske-^ sistema,
Darodno obrambo,
2uhanjo politiko ter na .Zagotovitev sredstev za hi-razvoj nezadostno raz-krajev države.
Vse ostale dosedanje pristoj-zveze bi se prenesle na •^Publike, avtonomne pokrajine ^r<>ma komune. V tem doku-i^btu je prav tako rečeno, S “i zvezna vlada, praviloma, sprejemala vse druge Jj**°ke skupnega interesa z replikami.
Ustava mora določiti katera gV^anja se morajo reševati ^razumno z republikami. d V, javni razpravi o napove-^®bih spremembah je prišlo rt“ izraza enotno mišljenje, ♦T mora zvezni upravi zago-učinkovitost opravljanja b"?h zadev, ki bodo v njeni pristojnosti. Sodelovanje in Izgovarjanje med republikami Potrebno samo glede vpra-ki bodo spadala v njiho-
Edvarda Kardelja na eni zad-nih sej predsedstva ZKJ, ne le dejavnik trdnosti zveze, temveč tudi najbolj ustvarjalni pobudnik naprednih družbenih rešitev in reševanj morebitnih sporov. Predsedstvo SFRJ bo na(j uglednejši dajalec pobud, tako v zveza, kot v republiških skupščinah in v družbenem življenju sploh. Najodgovornejši zastopniki republik (po naj novejših predlogih tudi avtonomnih pokrajin), člani predsedstva bodo imeli možnost, da neposredno vplivajo na formiranje politike zveze.
Po mišljenju Kardelja se republike v novi organizacij ne bodo počutile kot pokrajine v veliki državi, temveč kot subjekti, ld prek predsedstva SFRJ skupno uresničujejo funkcije svoje nacionalne suverenosti in skupnih interesov, s polno odgovornostjo do zvezne skupščine, ko bo šlo za utrjene funkcije zveze in njenih pristojnosti, oziroma s polno odgovornostjo do republiških in pokrajinskih skupščin, ko bo šlo za pristojnosti republik oziroma pokrajin.
Ustavne spremembe, ki jih pripravlja koordinacijska komisija na Brionih ,bodo omogočile, da se bo jugoslovanska skupnost, kot to predvideva Edvard Kardelj, tako razvijala, da bo zgled take sodobne skupnosti narodov, ki ni zgrar jena na državni hegemoniji, temveč na skupnih interesih in vedno globlji medsebojni odvisnosti, ki jo narodom vsilju-razvoj znanosti, tehnologije proizvajalnih sil.
O javni, demokratični razpravi o predloženih ustavnih spremembah, so se v nekaterih inozemskih časopisih pojavili tudi netočni in samovoljni komentarji. Razumljivo je, da v vsaki demokratični razpravi pojavijo tudi različna mnenja; tako so se takšna mnenja pojavila tudi v zvezi z dvema avtonomnima pokrajinama SR Srbije, toda najodgovornejše osebnosti te republike so v svojih številnih izjavah dovolj jasno povedale, da se nikakor ne bojijo, da bo s krepitvijo, z večanjem avtonomnosti obeh pokrajin (Vojvodine in Kosova) zmanjšana suverenovsti in državnost republike Srbije.
BOŽO BOŽIČ
%%■ 4M* >44
la W
S,
torej v bodoče ne bo več ki bodo
h,,. Pristojnost. Republike, po en ju večine, v javni raz-yjavi, ne bi smele imeti prar g-jSuefa na zakonite odloke u“®rih organov. V zveznem prsnem svetu in zvezni skup
& tol
teJJJbov za področja, jS^la v izključno pristojnost &tv ^’k (na primer za zdrav-nja?’ šolstvo in prosveto, so-politiko, itd.). Pristoj-zveze bodo določene v ki bo zagotovila tudi nkovitost sprejemanja od-^ zvezne uprave.
^ strukturi zvezne skupščine St-rie predvidevajo bistvene vrehiembe.
ktiri?® pristojnosti zveznega ritnega sveta bodo prenesene i^-Predsedstvo SFRJ, za usta-gltev katerega je dal pobudo Tito, ki je v svojem go-Poiii' v septembru lani pred tjiričndm aktivom Zagreba kr Javno pojasnil svoj pred-Sj&b ustanovitvi predsedstva namesto dosedanjega Z	predsednika	republike,
Itj ,resndčemjem tega predloga, Jetn na*>tai na soglasen sprejo, Javnosti, se bo Jugoslavi-J?ognila vsem nepotrebnim
Pogled na del občinitva, ki ]a pretekli četrtek do zadnjega kotička napolnilo Verdijevo dvorano v Gorici, kjer je Slovensko gledališče
iz Trsta uprizorilo Tolstojevo dramo «Moč terne*
................iiiiiHiiiiromiimiiiiiimiiii.m...n.....................................
V poslanski zbornici razprava o «paketu* za nemško manjšino
Predsednik vlade Colombo sprejel tajnike štirih vladnih strank
Razpravljali so o deželnih upravah in bodočem delu parlamenta Socialistična voditelja o sodelovanju s komunistično partijo
Pogumen govor
Ob svečani otvoritvi sodnega leta 14. januarja 1971
pozitivno rešitev .
Po sestanku je tajnik PSI Mancini dejal, da so se srečali za proučitev splošnega političnega položaja, tajnik PSU Ferri je poudaril, da so obširno razpravljali o trenutnih političnih vprašanjih, medtem ko je tajnik PRI La Mal-fa dejal, da na sestanku niso govorili o vprašanjih programske narave, ker je bil predvsem govor o splošnih političnih vprašanjih ter o sestavi deželnih in krajevnih odborov.
V poslanski zbornici je bila danes dolga neprekinjena seja zaradi obstrukciondstičnega govora, ki ga je imel misovec Almirante v razpravi o «paketu» za ureditev vprašanj nemške manjšine na Juž-
.............................................Hilli .....
ZARADI IZRAELSKEGA NflPftPA PROTI SflRftFflNPU
Libanonski poslanik protestiral pri VS
Stavka v Saidi zaradi ^popustljivega stališča* bejrutske vlade
in razpravam oktrog ,--vuga naslednika na polo-, Pr®dsednika republike. kodrS? izvršni svet bo torej v Sed« > v pravem pomenu be-izvršni organ (vlada) z g^rninu ministri, ld bodo &tpriSV0^e delo> podotmo kot ^^osedstTO odgovarjali zvez-V^uplčinL
Iništvo SFRJ, v kaši??1 bodo po najnovejših verjetno po trije naju-zastopniki republik jJjPo dva zastopnika avtonom-Pokrajin, bo, po besedah
NEW YORK, 16. — Libanonski predstavnik pri OZN, veleposlanik Eduard Ghorra, je sinoči for-jnalno protestiral pri varnostnem svetu svetovne organizacije zaradi izraelskega vdora na libanonsko ozemlje. V pismu, ld ga je poslal predsedniku varnostnega sveta, libanonski predstavnik trdi, da tovrstni napadi ogrožajo mir in varnost na Bližnjem vzhodu ter obtožuje Izrael, da je u-metno ustvaril incident, da bi opravičil agresijo proti ozemeljski nedotakljivosti Libanona.
Ghorra v pismu pravi, da je napad izraelskih enot, ki so Jih pripeljali na libanonsko ozemlje s petimi helikopterji, povzročil smrt dveh libanonskih civilistov in znatno gmotno škodo, da pa so libanonski tanki in letalstvo prisilili napadalce k umiku. Glede Incidenta, ki so ga Izraelci umetno ustvarili, Ghorra trdi, da se Je pred kratkim Izkrcal na libanonski obeli neki Isham Ab-del Karim El Sadi, ki se je predstavil kot Arabec, ki Je zbežal iz Izraela, ter prepričal pet libanonskih Palestincev, da so ga pospremili na izraelsko ozemlje, kjer jih Je zajela izraelska patrulja. V Teč Avlvu so potem trdili, da je El Sadi ju uspelo zbežati’. Pismo libanonskega poslanika varnostnemu svetu se zaključuje s trditvijo, da Izrael sistematično vodi agresivno politiko, ld Je že povzročila številne žrtve med Libanonci ter veliko materialno škodo.
Reakcdja bejrutske vlade na Izrodek! napad p« ni povsem aa
RIM,	16. —	Predsednik	vlade	Colombo se je danes sestal	s
tajniki štirih strank levega centra Forlanijem (KD), Mancinijem (PSI), Ferrijem	(PSU) In la Malto	(PRI).	Kot poroča agencija ANSA so	na
sestanku	proučili	številna politična	vprašanja in zlasti položaj	v
nekaterih deželnih upravah ter progi srn bodočega dela parlamenta. Kot se je izvedelo, pravi agencija ANSA, se je sestanek odvijal v stvarnem ozračju In so na njem poudarili obveznost sodelovanja za proučenih vpraša ■
Dtl	nem Tirolskem. Seveda je miso-
vec nasprotoval «paketu» in zadevnemu zakonu, češ da bodo s tem prizadeti Italijani v avtonomni deželi Tridentinska - Južna Tirolska.
Pred misovcem je govoril ko munistični poslanec Scotoni, ki je izjavil, da se njegova stranka stri nja s «paketom», ker so v predpisih, ki jih vsebuje, poudarjena načela avtonomije in zaščite etničnih skupin v Južni Tirolski. Izjavil je, da bo njegova skupina predlagala nekatere izboljševalne popravke zlasti glede etničnega proporca pri zaposlitvi v javnih službah, šolstvu, in delovni zaposlitvi.
V političnem življenju so še vedno žive razprave o sodelovanju s komunistično partijo ter o socialnih reformah.
Načelnik poslanske skupine PSI Bertoldi je v izjavi tedniku «Oggi* dejal, da se mu ne zdi, da obsta ja sedaj vprašanje sodelovanja v vladi s KPI. Bertoldi pravi, da mu ni znano, da bi komunisti zahtevali vstop v vlado. Pri tem pa se po mnenju Bertoldija postavlja drugo vprašanje, se pravi vzpostavitve s komunisti dialektičnega odnosa, ki bo omogočil konstruk tivni dvogovor med večino in levo opozicijo.
Namestnik glavnega tajnika PSI Mosca pa je danes v nekem govoru v Milanu ugotovil, da je propadel načrt socialdemokratov in desničarskih krogov, proti delavcem in socialnim reformam. Na ta načrt je levica odgovorila z zahtevo izvajanja socialnih reform. Razprava v teku, je dejal Mosca, bo zajela predvsem sile, ki se gibajo v notranjosti Krščanske demokracije, hkrati pa bo dala priložnost, da se preverijo načrti o enotnosti in konstruktivnih odnosih med katoličani, socialisti in komunisti. Mosca je zaključil, da bo prav ta politični proces nujno izključil vse tiste sile, ki do sedaj niso verjele v politiko reform in demokratičnega napredovanja delavcev.
dovoljila Libanoncev, ki smatrajo, da je bil odgovor na agresijo premalo odločen. V libanonskem mestu Saidi, v neposredni bližini Sarafanda, so orgamiziraili danes splošno stavko v znamenje protesta proti staiišču vlade. Trgovine, uradi iin šole so zaprte, u-stavijem so tudi javni prevozi.
Poslanec iz Saide Maarouf Saad,
©dem od organizatorjev protestne akcije, je obsodil popustljivo star Hšče libanonskih oblasti: «Izrael napada našo državo — je izjavil — in ubija libanonske državljane, oblasti pa vse to mimo gledajo. Izraelci vdirajo do periferije Saide, Oblasti pa se omejujejo na to, da obvestijo prebivalce o teh dogodkih.
.............................................................»••••.........
M1G0V0RI BONSKIM MINISTRA ZA DUO V BCOGSADU
Zaposlitev jugoslovanskih delavcev v ZRN
Miko Tripalo se je sestal z delegacijo KPI
RIM, 16. — Tiskovni urad KPI sporoča: V okviru stikov, ki jih je imela delegacija Zveze komunistov Jugoslavije v Rimu z raznimi italijanskimi političnimi strankami o vprašanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo, je bil danes sestanek med delegacijo KPI, ki so jo sestavljali Enrico Beriinguer, Gian Carlo Pajetta, Sergio Segre in Rodolfo Mechi-ni, in delegacijo ZKJ, ki sta jo sestavljala član izvršnega odbora VZJ Miko Tripalo in namestnik načelnika oddelka za inozemstvo ZKJ Luka Soldič. Sestanka. ki se je odvijal v bratskem in prijateljskem ozračju, ki označuje odnose med obema
strankama, sta se udeležila tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Priča in svetnik veleposlaništva Vučinjn. _
Med razgovori — nadaljuje sporočilo — so bila izmenjana mnenja o mednarodnem političnem položaju, o katerem je pri šlo do uskladnega gledanja. Še Posebna pozornost je bila posvečena odnosom med obema državama. Delegaciji sta soglašali, da je treba premostiti obstoječe težave med Italijo in Jugoslavijo, ki so nastale z odložitvijo obiska v Italiji predsednika Tita, ter sta z zadovoljstvom ugotovili — zaključuje sporočilo — vzajemno voljo nadaljevati z napori za okrepitev in razširitev prijateljstva med obema državama in obema narodoma. Poleg tega sta obe delegaciji izrazili željo po nadaljnji razširitvi odnosov in sodelovanja med obema strankama.
PRAGA, 16. — Glavni tajnik Enotne delavske partije Poljske Gierek in predsednik poljske vlade Jaroszevricz sta danes prišla na enodnevni oblak v Prago. Na letališču so ju sprejeli prvi tajnik KP Češkoslovaške Husak, predsednik vlade Strougal in drugi češkoslovaški voditelji. Po obisku v Sovjetski zvezi in Vzhodni Nemčiji je to tudi tretji obisk novih poljskih voditeljev v sosedni državi.
Zvečer sta se Gierek In Jaro-szewicz vrnila v Prago. Tfekoj po vrnitvi Je bilo objavljeno skupno poročilo ki pravi, da so na razgovorih z zadovoljstvom ugotovili prijateljsko in vzajemno sodelovanje na političnem, gospodarskem in znanstveno-tehničnem področju, M se z uspehom razvija med obema državama In
BEOGRAD, 16. - Sinofl je po štiridnevnem uradnem obisku od potoval iz Jugoslavije zahodnorimski minister za delo in socialno skrbstvo Walter Arendt. V sporočilu o njegovem obisku in razgovorih s predsednikom sveta za delo Jugoslavije Antonom Po-Tajnerjem je rečeno, da sta Po lajner in Arendt pozitivno ocenila dosedanje sodelovanje in rezultate izvajanja sporazuma o zapo slitvi in socialnem zavarovanju,
kot pomemben prispevek k sodelovanju med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo. V razgovorih sta prav tako poudarila potrebo po še tesnejšem sodelovanju za rešitev konkretnih vprašani s tega področja.
Zastopnika Jugoslavije in Zahodne Nemčije sta posebno proučila nadaljnje možnosti zaposlitve ju goslovanskih delavcev v Zvezni republiki Nemčiji in razpravljala o možnosti zboljšanja izvajanja spu razuma o zaposlitvi. V razgovorih
je bila prav tako posvečena posebna pozornost napredku kulturnega življenja in socialne in zdrav stvene zaščite članov družin jugoslovanskih delavcev. Jugoslavija bo poslala pristojnim nemškim organom predlog o vprašanjih so cialnega zavarovanja, ki po njenem mišljenju niso še ustrezno re šena. Minister Walter Arendt je povabil predsednika sveta za delo Jugoslavije Antona Polajnerjana obisk v Zahodno Nemčijo.
Po stari tradiciji se vsakoletna otvoritev novega sodnega leta začenja s svečanostjo v sodni palači vrhovnega sodišča v Rimu in ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne, vojaške in cerkvene oblasti.
Kritično poročilo tamkajšnjega generalnega prokuratorja (glavnega javnega tožilca) o poteku sodne uprave v minulem letu vsebuje ob tej priložnosti vedno pogosteje tudi smernice za nadaljnje delo v zvezi z vedno bolj nujno vskla-ditvijo obstoječe zakonodaje z naglim in nezadržnim razvojem družbenega življenja v Italiji.
Tej svečanosti pri vrhovnem sodišču v Rimu sledijo potem podobne svečanostne otvoritve novega sodnega leta pri posameznih prizivnih sodiščih v državi s poročili tamkajšnjih generalnih prokuratorjev o delu v minulem sodnem letu in s smernicami za nadaljnje delo na ustreznih področjih.
Svečanostne otvoritve novega sodnega leta tudi pri posameznih prizivnih dvorih se seveda vedno udeležujejo poleg predstavnikov sodstva tudi najvišji predstavniki državne, vojaške in cerkvene oblasti.
Govori generalnih prokuratorjev ob gornji priložnosti zaslužijo vso pozornost, saj nudijo nad vse zanimivo sliko o razvoju družbenega življenja v državi sploh in v njenih posameznih delih posebej, gredo pa po večini neopazno mimo širšega občinstva, tudi zaradi tega, ker so večkrat le krajevnim razmeram bolj ali manj spretno prilagojeni posnetki poročila generalnega prokuratorja pri vrhovnem sodišču v Rimu.
Dosedanja poročila generalnih prokuratorjev ob svečani otvoritvi sodnega dvora v Trstu so vzbujala pri slovenski skupnosti v Italiji gotovo pozornost, ki pa se je odražala le v negativnem anislu.
Čeravno obsega področje prizivnega dvora v Trstu celokupno deželo Furlanija - Julijska krajina, v kateri kompaktno živi vsa slovenska skupnost v Italiji, se dosedanja ustrezna poročila generalnih prokuratorjev, sicer tehtna po svoji strokovni vsebini, na to skupnost sploh niso ozirala in se je zdelo, da se hote izogibajo celo omembi njenega imena
«Popu pop — bobu bobi*
PO OBISKU V SZ IN VZHODNI NEMCUI
Gierek in Jaroszevvicz na razgovorih v Pragi
da razvoj odnosov med Poljsko in Češkoslovaško predstavlja važen prispevek za utrditev enotnosti socialističnih držav, na osnovi načel proletarskega intema-caonallzma.
Sporočilo nadalje pravi, da so proučili najvažnejša mednarodna vprašanja in izrarili prepričanje, da sta pogodbi med Sovjetsko zvezo in ZRN ter med Poljsko in ZRN znatno prispevali k rešitvi evropskih vprašanj. Poljski in češkoslovaški voditelji, na daijuje sporočilo, so izrazili solidarnost z Demokratično republiko Nemčijo in poudarili, da bodo podprli njene napore, da jo priznajo vse države vključno ZRN. Poijska voditelji so poleg tega izrazili svojo podporo Češkoslovaški glede preklica muen-henske pogodbe.
Ameriško letalo napadlo postojanko v Severnem Vietnamu
SAJGON, 16. — Ameriški lovski bombnik je napadel včeraj tri sevemovietnamske protiletalske postojanke kakih 20 kilometrov severno od griča Mu Gia. Sporočilo Je dalo ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu, ki je pojasnilo, da spada ta akcija v okvir »zaščitne reakcije*, kar pomeni, da so bile protiletalske baze napadene, preden bi iz njih izstrelili en sam naboj proti ameriškim letalom. To je že šesti letošnji na pad ameriških bombnikov proti sevemovietnamskim postojankam.
Tem večjo pozornost je vzbudil govor tukajšnjega generalnega prokuratorja dr. Ma-yerja ob nedavni svečani otvoritvi novega sodnega leta. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov sodnih, državnih, u-pravnih, civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, vpričo zastopnikov političnega življenja v deželi in predstavnikov tukajšnjega konzularnega zbora se je ta ugledni im visoki predstavnik sodne oblasti, prvič v dolgi pofašistični dobi, svojem slavnostnem govoru ne samo spomnil, da živi v deželi, v kateri opravlja svojo visoko funkcijo, tudi slovenska manjšina, ki je kaj tesno povezana z izvrševanjem sodne oblasti, temveč ji je posvetil kar dobršen del svojega govora. Pogumno in z vso odkritostjo je poudaril v začetku svojega govora, «da je — kot zvesta sin svojega rojstnega mesta Trsta — spričo življenjskega ogrožanja našega mesta ki se v zadnjih letih ponavlja zlasti na gospodarskem polju, smatral za umestno posredovati pri nadrejenih oblasteh naj ba se opustila letošnja svečana otvoritev sodnega leta, ker ta svečanost iz bolj kot očitnih razlogov predpostavlja, da bi se v ustreznem po ročilu moralo govoriti ne samo o "pravici”, krojeni deželi, temveč tudi o "pravici”, ki se je krojila našemu mestu kar bi tu v Trstu izvenelo kot grenak in okruten zasmeh.*
V povezavi s terni uvodnimi besedami je generalni proku rator prešel na znane dogodka v zvezi z napovedanim in zadnjem hipu odpovedanim o-biskom predsednika sosedne republike v Italiji.
Ne da bi se spuščali v po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiititii
Basso izstopil iz poslanske skupine PSIUP
RIM, 16. — Bivši predsednik PSIUP Lelio Basso je danes izstopil iz poslanske skupine PSIUP in sporočil, da se namerava vpisati v mešano skupino poslanske zbor niče.
glabljanje dejstev, ki so, poleg dogodkov dne 8 .dec. 70 v tržaškem mestu, povzročila odpoved omenjenega obaška, velja posneti ustrezne izjave iz poročila generalnega prokuratorja. Gre za izjave, kakršnih nismo bili vajeni slišati iz ust tako uglednega predstavnika sodne oblasti, izrečene ob tako svečani priložnosti in pred tako uglednimi in odgovornimi poslušalci, katerim so bile namenjene dn ld imajo zaradi tega za slovensko skupnost v Italiji v ožjem smislu zgodovinsko važnost.
lekcija policijski oblasti
«Največjo zaskrbljenost — je dejal generalni prokurator — je povzročila oživitev nasilnosti skrajnih elementov tako imenovanih ”izvenparlamentar-nih skupin”, posebno tistih na skrajni desnici, proti katerim, tako se zdi, je politična oblast preveč popustljiva. S tem se otežkoča uveljavljanje raznih določb, ki jih glede tega predvideva normalen kazenski zakon in se, med drugim, praktično razvodeneva vsebina zakona od 20. junija 1952 št. 645 (ki vsebuje določbe za izvajanje ustavnih predpisov glede prepovedi reorganizacije razpuščene fašistične stranke in glede apologije fašizma) in se zavira uveljavljanje aoločb zakona od 2. oktobra 1967 št. 895 (ki vsebuje predpise o kontroli nad orožjem).
V takem ozračju napetosti so minulega 8. decembra hudi incidenti, žal, vznemirili to delovno mesto v njegovih najčistejših čustvih, ko se je iz nepoučenih krajev Veneta, Lombardije, Romagne in Emilije sem gor priteplo krdelo mladih potepuhov z izpovedanim namenom, da bi priklicali k življenju že zdavnaj uspavano narodnostno mržnjo, nadalje očitnim namenom, da bi — v skladu z njihovo miselnostjo — po krivici naprtili temu o-mikanemu mestu očetovstvo svojih skrajno nekulturnih potepuških dejanj, storjenih z zahrbtnim namene n, da bi pokvarili ugodno ozračje vzajemnega sodelovanja in pomiritve, ki je bilo uresničeno v teh zadnjih letih v naših obmejnih področjih; končno, da bi na bedast način preprečili omikano in vljudnostno povračilo državniškega obiska, ki so ga pred dvema letoma opravili visoki predstavniki vlade v Rimu, "omikani jugoslovanski naciji", kakor je tedaj s pripadajočo mu avtoriteto podčrtal poglavar naše države».
«Prav tako — je zaključil generalni prokurator — bi želel opozoriti te lažiheroje, da tako boleče in žalost vzbujajoče fojbe ne predstavljajo nič drugega kot zgodovinsko nemezo za tiste njihove okovane gorjače, za tista njihova železna krepelj-ca in nadalje posledico zahrbtne napadalne vojne, ki nikakor ni bila izzvana, a jo je liktor-ski bes divjaško sprožil proti Grčiji, proti Albaniji in proti Jugoslaviji z izpovedanim ciljem, "da jim zlomi hrbtenico"; končno še posledico dvajsetletnega krutega zatiranja, na katero je bil liktorski režim neusmiljeno obsodil to dobrodušno in miroljubno manjšinsko prebivalstvo.»
lugosio-
zadnji
Proslulo geslo o (izbrani naciji*
Ni težko predvideti, da se bo proti generalnemu prokuratorju, ki se je drznil ob priliki take svečanosti, kakor je otvoritev sodnega leta, s svojega nad vse odgovornega mesta povedati resnico bre j ozira na levo in desno in tudi brez ozira na svojo osebo, dvignila ogorčena reakcija vseh tistih ki — pozabljajoč na kruto usodo našega ljudstva pod fašističnim režimom in na znane grozote, povzročene nad slovenskim in drugimi jugo vanskimd narodi med vojno, grozote, ki so po večnih in neizprosnih zakonih zgodo-viške nemeze večkrat imele za posledico vsega obžalovanja in obsojanja vredna, a žal neizogibna poplačil na dejanja — po proslulem geslu hitlerjenskega Izvora o nizbrani čistokrvni naciji* (ki je ni v Nemčiji, še manj v Italiji in še manj v Trstu) vidijo edino še v netenju sovraštva proti našemu ljudstvu in sosedni državi opravičilo za svoj obstoj.
V vrstah slovenske Skupnosti v Italiji so bile pogumne in odkrite besede generalnega prokuratorja sprejete z iskrenim priznanjem in v upanju, da jim bodo prisluhnili tudi na merodajnih mestih v Rimu, kjer se, žal prepočasi, reže kruh pravice našemu ljudstvu
OR. FRANE TONČIČ
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE
Pretres aktualnih tem s področja kmetijstva
Napovedan obisk kmetovalcev s Koprskega - Delovanje patronata KZ - Popravki k regulacijskemu načrtu za kraško področje itd.
V četrtek, 14. januarja je bila redna mesečna seja izvršnega oq bora Kmečke zveze. Predsednik Alfonz Guštin je ob otv&rjanju zasedanja voščil vsem odbornikom ob novem letu in izrazil željo, da bi bilo v tem letu delo čim plodnejše in zavzetost odbornikov čim večja.
Nato je odbor razpravljal o napovedanem ibisku kmetovalcev s Koprskega, ki si bodo ogledali kmetijske obrate na našem področju, in očrtal osnutek programa, ki jim ga bo predložil.
Odborniki so se tudi seznanili z delovanjem patrom ta Kmečke zveze, ki skrbi za urejevanje vseh zadev v zvezi s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem in sklenil s tem letom uvesti tudi službo za upo rabnike kmetijskih strojev (UMA).
S posebno pozornostjo je izvršni odbor sledil poročilu o delovanju komisije strokovnjakov, ki pripravljajo predlog popravkov k tržaške mu regulacijskemu načrtu za področje Krasa. Ugotovili so z zado voljstvom, da je delo strokovnjakov v zaključni fazi. Sledili bedo sestanki po vaseh, da se predlogi izpopolnijo ter nato izročijo tržaški
občinski upravi. Med razpravo o tem vprašanju je izvršni odbor Kmečke zveze izrazil podporo smernicam, ki jih je zgoniška občino izbrala za valorizacijo kmetijstva v okviru svojega regulacijskega načrta.
Odborniki so nadalje poudarili potrebo po nujni odobritvi pravičnega zakona o kmetijskih najemnih pogodbah ter boljšega in bolj demokratičnega delovanja deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Glede vprašanja namestitve živmozdravni-ka za območje občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ki naj popolnoma obvlada jezik domačih živinorejcev, je izvršni odbor Kmečke zveze sklenil najodločneje nadaljevati svoje napore pri vseh pristojnih oblasteh, da bo rezultat natečaja zadostil tej upravičeni in ne-odpovedljivi zahtevi. Izvršni odbor Kmečke zveze je tudi izrazil svoje zadovoljstvo zaradi ustanovitve zadružne mlekarne in skorajšnjega začetka delovanja pokrajinskega združenja rejcev, ki sta in morata po stati vedno bolj važni gospodarski ustanovi kmetov naše pokrajine, ki so skoraj brez izjeme Slovenci.
JUTRI V POLITEAMA ROSSETTI
Dubravka Tomšič v «Societa dei concerti»
Po izredno uspešnem nastopu orkestra, zbora in solistov RTV Ljubljana prejšnji ponedeljek v Politea-ma Rossetti v okviru abonmajskih
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO URADNIH STATISTIČNIH PODATKIH
Lanski promet v tržaškem pristanišču: 27.900.000 ton blaga in 287.600 potnikov
Blagovni promet se je povečal za 16,1 odst., potniški pa zmanjšal za 6.458 enot
Na statističnem uradu Neodvisne ustanove za tržaško luko smo izvedeli, da je blagovni promet v preteklem decembru dosegel skupno 2,639.785 ton — vključen dovoz surove nafte za naftovod Trst-Ingol-stadt in za odcep Mauthen-Dunaj — ter da je bal za 737.713 ton večji kakor v decembru lani. Samega petroleja za potrebe SIOT so v decembru pripeljali 1,928.909 ton, drugega mineralnega olja so zabeležili skupino 362.213 ton, kosovnih pošiljk 148.751 ton, rude 72.626 ton, premoga in drugega razsutega blaga 61.724 ton, potrebščin za ladje In posadke 44.715 ton, lesa 12.241 ton, fflta lin oljčnih semen pa 8.606 ton.
V	istem mesecu se je na ladje vkrcalo 2.238, izkrcalo pa 2.838 potnikov, tako da je njihovo število do., seglo skupno 5.076. V primeri z decembrom 1969 se je število potnikov povečalo za 1.458 enot.
Na podlagi decembrskih podatkov lahko zabeležimo, da je lanski promet v luki z dovozom surove nafte za SIOT dosegel 27,942.127 ton. S tem smo ponovno zasedli osmo mesto med največ jdmi lukami v Evropi; za te luke žal ne razpolagamo z lanskimi številkami, pač pa Je znano, da je bdi njihov promet v letu 1969 naslednji: Rotterdam 166 milijonov ton (zaokroženo), Ant-werpen 73, Marseille 65, London 63,5, Genova 53,3, Le Havre 50,9, Hambrug 40,9. (Trst 24,1, Liverpool 23,1 tol GOteborg 22,1 milijona ton). Glede na količino pripeljanega in odpeljanega blaga. Kolikšen pa je bil gospodarski učinek lanskega prometa, oziroma za koliko se je povečal v primeri z letom 1969 in s prejšnjimi leti, Je seveda drugo vprašanje, saj sl glede luškega dohodka težko zamislimo revnejšega blaga kot le nafta.
V	primeri z letom 1969 se Je blagovni promet lani povečal za 3,868.062 ton, odroma, v relativni vrednosti, za 16,1%. Dovoz surovega petroleja se je dvignil za 2,833.919 ton, dovoz drugega mineralnega olja za 21M.030 ton, rude za 460 924 ton, kosovnega blaga za 117.086 ton, premoga in drugih vrst razsutega blaga za 77.924 ton; dobave raznih potrebščin za ladje in posadke so narastle za 66.805 ton, promet z lesom pa za 35.694 ton.
Potniški promet je bil nasprotno občutno manjši kakor v letu 1969, ko se Je v Trstu vkrcalo ln Izkrcalo skupno 244.097 potnikov, lani pe se je njihovo število zmanjšalo za 6.485 na 237.612.
Blagovni promet čez novo ln staro luko Je v decembru dosegel 178.753 ton, ter je bil za 10.339 ton večji od prometa Iz prejšnjega leta. Trgovinski promet je dosegel 1,908.552 ton, ter je bU za 250.167 ton alt za 14,8% večji kakor v letu 1988 tol za 242.835 ton ali za 14,3% večji kakor v letu 1968.
berti Je ob tej priložnosti formalno povabil predstavnika reške občinske skupščine, naj bi se udeležil proslav ob 150. obletnici vstaje iz leta 1821, ki bo pod pokroviteljstvom ministra za zunanjo trgovino Zagarija 4. aprila letos v Ales-sandrii
Nad 300 prijav za izlet v Avstrijo
Včeraj se je zaključilo vpisovanje za tradicionalni izlet Primorskega dnevnika, ki bo letos — kot znano — z avtobusi v Avstrijo na Sol-nograško in k Vrbskemu jezeru. Število vpisanih je včeraj preseglo 300, kar pomeni, da se je prav zadnji dan prijavilo še precej naročnikov fn čitateljev.
Za izlet v Avstrijo bo pogojno mogoče naknadno še koga vpisati, če se bo pokazalo, da je v zadnjem avtobusu še kakšen prostor nezaseden.
Za izlet v Kenijo pa se je prijavilo vsega 15 izletnikov. Obveščamo, da je v letalu na razpolaga za izletnike iz zamejstva še 5 mest
Prijateljski stiki med Reko in Genovo
Največja Italijanska tn največja Jugoslovanska luka sta v zadnjih tednih vzpostavila med seboj tesnejše prijateljske stike. V glavnem mestu Ligurije so med drugim pred krotkim ustanovili združenje «Ita-lia-Jugoslavla», ki mu predseduje dr. Stcfano Oberto ln ki namerava v letošnjem letu vzpostaviti z Reko vrsto konkretnih stikov. Kot prvo bodo organizirali poseben vlak «Od Ligurskega do Kvarnerskega morja*, nekakšno kompozicijo pri jateljstva, s katero bo okoli 500 Li-gurov — lovcev, pristaniških delavcev, športnikov, balinarjev, učiteljev, turističnih delavcev, Itd. — obiskalo Reko Dr Obertd se Je te dni sestal s podpredsednikom re*ke občinske skupščine ŽeJJkom Grba-osm, s katerim sta ee dogovorila o podrobnem poteku obiska. Dr. O-
Na pobudo tržaške občine
Anketa o zaposlitvi
Ves prihodnji teden bodo uslužbenci posebnega občinskega oddelka za statistiko obiskali 480 družin, ki so jih Izžrebali iz anagrafske kartoteke, da bi, kot počenjajo to že vsake tri mes?ce, ugotovili zna čllnosti in vzroke brezposelnosti in delne zaposlitve občanov tržaške občine.
V ta namen bodo posamezni člani izžrebanih družin morali izpolniti določene obrazce, kot predvideva osrednji zavod za stafstdko.
Občinska uprava poziva vse občane, naj tesno sodelujejo pri tej an. ketni službi, Se zlasti pa naj skrb-
no uredijo nakupovalno knjižico, kar bo občinskim uslužbencem Je olajšalo delo.
Turki prijavljeni sedišču
Včeraj so agenti letečega oddelka kvesture pod obtožbo poskusa tatvine z obtežilnimi okolnostmi ter tihotapstva mamila prijavili sodnirr. oblastem tri Turke, ki so preteklo sredo, na vogalu Ulice Ghega z Ulico Trento, hoteli vlomiti v fiat 125 bolonjske registracije, pri sebi oziroma v torbi, ki jo je eden od Turkov odvrgel na križišču Ulice Ghega, pa so imeli 650 g mamila, verjetno opija ali hašiša.
Kot znano, gre za 34-letnega Sa-ridurana Ekrema, 26-letnega Kurte-sa Ahmeta in 41-letnega Ergodog-musa Bajrama Alija, vsi iz Istan-t>uur—	.......
koncertov «Sorieta c.ed concerti*. bo jutri gost koncertnega društva priznana slovenska umetnica pianistka Du bravka Tomšič - Srebotnjak, katero je tržaško koncertno občinstvo i-melo že večkriat priložnost poslušati in občudovati. Tudi tokrat ba ik-vajeria izredno zanimiv in bogat program, ki bo obsegal: Mozartovo Sonato v D-duru KV 576, Beethovnovo Sonato v d-molu op. 31, št. 2 in Debussyjeve »Le Jardin sous la pduie>, »Reflets dans l’eau» in «L’lsle Joyeuse», v drugem delu pa Chopinove skladbe Scherzo v b-mo-lu op. 31, Noctumo op 26 št. 1 in 2 ter Andante Spianato in Polonaise op. 22.
Prosvetno društvo «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu - Trst
V petek, 22. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine PD «TABOR» z Opčin s komedijo v treh dejanjih.
Branislava Nušiča
ŽALUJOČI OSTALI
Dvorana ogrevana! Vabljeni!
Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici, ki združuje člane iz Bazovice, Padrič, Gro pade in z Jezera, vabi člane na 73. letni občni zbor, ki bo danes, 17. t. m. ob 16. uri v prosvetnem domu v Bazovici.
Odbor
HUimmillllllMIIIHIIIIIIIIIIHIIHtllHMIlIMMlIMIMItlllllHIimilllllllllllllllllMUlimilllimiimillMIlIHMIIIIIII
OSMI DAN STAVKE PREVOZNIKOV
V DEŽELI SAMO SAP NE SPOŠTUJE POGODBE
Niz -stavk vseučiliškega osebja
Stavka uslužbencev avtobusnega podjetja SAP traja že osmi dan, kar povzroča znatne nevšečnosti prebivalcem gornjega Krasa, ki so odtr gani od mesta. Krivdo za tako stanje nosi, po mnenju sindikatov, gospodar podjetja Sersas, ki edini v naši deželi noče spoštovati določi la nove delovne pogodbe. Da je tako, so sinoči na zboru stavkajočih s podatki dokazali sindikalni predstavniki. Vsa koncesijska pod jotja v Furlaniji-Juiijski krajini so namreč delovno pogodbo spoštovala in izjemo predstavim le Sergasova SAP.
Delegacija stavkajočih je bila vče raj zjutraj pri podprefektu dr. Me1 laru, ki bo zahteve delavcev sporo čil vladni komiai.il za prevoze.
Večdnevno stavke so na sinočnji skupščini oklical) uslužbenci tržaške univerze. Neuceče oseb.je um verze terja pravično sestavo staif-zev in ustrezno vključitev v proces vseučiliške preosnove.
Stavka bo trajala od 18. do 21 januarja, 27. in 28. januarja in 4 . 6., 9., 10., 18.. 19.. 25. in 26 te bruarja.
Zapeljal je v »škarje*
in trčil v šoferko
Včeraj popoldne, nekaj po 14. uri, je 28-letna Rita Frontino iz UBoe Udtae 30 vozila svot) avto fiat 500 po Mi romarskem drevoredu proti mestnemu središču. Ko pa je privozila do železniškega nadvoza, ae
je vanjo četno zaletel nasproti prihajajoči avto Hat 850, za volanom katerega Je bil 18-letnl Francesoo Hlrsch lz Mlramarskega drevoreda 55
Kot so ugotovili agenti, je Hirtsch na tastem cestnem odseku, ki je za-radi popravitvemdh del zelo ozek, precej naglo vozil tako ,da mu Je na tramvajskih tračnicah zdrknilo ln potem, ko je zapeljal v škarje na popolnoma drugo stran oestlšča, trčil v ženridn avto
Frontlnova se je pri nesreči pobila po desnem kolenu, obrazu ter dobila rahel pretres možganov Zaradi teh poškodb se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice m-' rala zdraviti približno 10 dni
Organizacijska konferenca KPI
V velikem ljudskem domu v Ul. Mttdonnina se je včeraj popoldne pričela organizacijska konferenca tržaške federacije komunistične nar ti je Italije. Več sto predstavnikov ozemeljskih in tovrmiških sekcij ter celic je razpravljalo o strukturi partijskih osnovnih organizacij in jazčlenilo vlogo part/ie v trenutnem tuLtičnem položaju Uvodoma je poročilo o organizacijskem položaju partije Drebral član tajništva Lino Crevatin. Konferenco bo zaključil jutri tajnik Cuffaro.
Koncert tržaških umetnikov v Celju
V okviru koncertov ki jih organizira Slovenska koncertna poslovalnica Festival - Ljubljana, so v sredo nastopili v koncertni dvorani Narodnega doma v Celju Neve Merlak-Corrado in duo Dina Slama - Miloš Pahor.
Koncert je bil namenjen predvsem mladini, kateri je uvodoma predstavil posamezna glasbena dela sporeda ravnatelj celjske glasbene šole prof. Egon Kunej.
Pianistka Merlakova, ki si je za svoj spored izbrala Bachovo Tocca-to v e-molu in Chopinovo Uspavanko ter Balado v g-molu. je tudi tokrat z odlično klavirsko igro pokazala izrazit smisel za tehnično dovršeno in muzikalno dognano izvajanje.
Dina Slama in Miloš Pahor, ki sla nastopila z vrsto glasbenih del renesanse za dve blok flavti sta ponovno upravičila sloves, ki sta si ga pridobila kot odlična koncertna u metnika.
Družabni izid SGZ z ocenjevalno vožnjo
Slovensko gospodarsko združenje za deželo Furlanijo Julijsko krajino organizira ob priliki 25-letnice ob stoja družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo za svoje člane in prijatelje. Za velikonočne praznike 11. in 12. aprila nam bo ta že tradicionalna prireditev z bogatimi nagradami, tudi letos prinesla obilo posrečenih doživetij in dokaj prijetnih uric v pristni in veseli družbi.
Letošnji Izlet se bo končal v Uvali Scott, enem najlepših letovišč ob severnem Jadranu, opremljenim z novimi modernimi hoteli. Biser torej na eni izmed najlepših obal.
Pripravite se!
|P t;-'	‘	.1
Slovenski klub
Mala dvorana
Kulturnega
doma
v torek, ID. januarja ob 20.30
GOGOLJ:
BLAZNEŽEVI ZAPISI
monodrama, v kateri bo nastopil ANTON KUJAVEC pr-vaik Istrskega narodnega po-zorišta lz Pulja.
Prosimo za točnost in vljudno vabljeni 1
liliill
PD SLOVENEC iz Boršta vabi svoje člane in prijatelje
na ..............
tradicionalno prireditev
ob prazniku vaškega patroma, M bo danes, 17. t. m. ob 17. uri.
Pridite v velikem številu!
SODOBNA
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
:!• :::
Izšla je zadnja knjiga
KOMUNIKACIJE IN JEZIK
PREPLET
MIŠU IN DEJANJA
Knjiga je prvi poskus, da bi v urejeni obliki sestavili pregled celotnega komuniciranja. Kako nastane in se razvija jezik?
Zglasite se člmprej v
Uiaiki knjigarni
TRST — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimnmmiiiiiiiiiiiniiHMiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiHiii
Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 17. Januarja
ANTON
Sonce vzide ob 7/41 ln zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.08 — Lu. na vzide ob 23.04 in zatone ob 10.04 Jutri, PONEDELJEK, II. Januarja VERA
Vreme včeraj: NaJviSJa temperatura 8,5, najnižja 5,7, ob 19. uri 8,2 stopinje. zračni tlak 1015,5 stanoviten, brez vetra, vlaga 87 odst., nebo o. blačno, 4,1 mm dežja, morje mimo, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 16. Januarja 1971. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 10 oseb.
UMRLI SO: 88.1etnl Egidio Blan. chl. 79-letnl Giovanni Tondato, 96-letna Ida Stanta por. Križal. 71.1etni Pietro Salsi, 631etni Giordano Schioz. zi 61-lrtnl Francesco Vardabasso, 64-letnl Francesco Carbone. 74-letnl Francesco Salna 81.letni Giovanni Zwevr. 84.1etna Glulla Cavassa OKLICI: pek Serglo Cerchlnl m piodaialka Maria Pia Moretti, davčni uradnik Claudlo Magrl In prodaialka Ondina Coplc, študent Giannl Marti.
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
ni In študentka Marta Maver . Fl. nazzer, radiotehnlk Paolo Rebula in delavka Carla Feletti, uradnik Gior-glo Boroje in gospodinja Angela Ztn. foliino, obrtnik Dnrio Zazlnovic in prodaialka Lucla Oravino, električar Alessandro Zoff In uradnica Adilea Stagni, natakar Mario Bigi In urad. niča Marina Pettarosso. finančni pod. častnik pittro Caprio in gospodinja Santlna Bortolato, električar Marino Barba in prodaialka Ida SkerlavaJ Solfrlni mehanik Angelo Ruscont In delavka Vanda Volpi. mehanik Silvano Pimilin in uradnica Llliana Mon.
KRZNA
"PEK KIJiAJANTNI MODE) VIS.IA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
ra st
Vlale XX
fKL
Settembrr
96-301 16/11
tiglla, uradnik Lucianu Fabris ln u. radnica Claudla Clerlcuzzo, prlsta. nlščnik Lino Bernardi in delavka Sil. va Bosich, šofer Enzo Papadopoll in gospodinja Romana Sirca, podčastnik Paolo Pizzech ln gospodinja Giancar-la Ronchettl, delavec Paolo Slama In uradnica Maria Teresa Canale, uradnik Antonio Colja In računovodkinja Loredana Grillo, Izvedenec za zava. rovalnine Livio Buttlgnoni In urad. niča Nadia Marcato, natakar Sante Renzo Bado In bolničarka Nives Ci-Jan, delavec Bruno Angelini ln urad-niča Marisa Zorzet, delavec Giusto Tamaro in uradnica Livla Stepplnl, zdravnik Franco Napolitano in go. spodlnja Maria Verzi, delavec Giannl Cappellettb in uradnica Gluseopina Nicolettl
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) )
AlUAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla. Ul Beipoggio 4. Al Due Luc. cl Ul Glnnastica 44. Mlanl. Drev. Mlramare 117 (Barkovlje)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do * 31)
Dr Gmelner. (Jl Glulla 14 Man-zoni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2. Al Gemelli, Ul. Zorutti 19-c
LOTERIJA
BARI	52	80	15	71	51
CAGLIAR)	13	70	7	18	51
FIRENCE	80	11	71	81	6
GENOVA	75	11	61	69	20
MILAN	40	26	77	46	52
NEAPELJ	18	51	9	71	28
PALERMO	7	8»	16	83	70
RIM	89	33	50	55	18
TURIN	41	76	13	60	27
BENETKE	68	15	84	65	66
	ENAI.OTTO				
X I 2	2	X 1	1	2 X		2 X	X
Kvote: 12	točk -	4.700.000			tor,
H točk — 148.900 bir, 10 točk — 14 700 Ur.
Naročniki! Bralci!
Naročite se n«
PRIMORSKI DNKVNIK
poravnajte celoletno naroč nno že sedaj !
Kdor se na novo naroči u. PRIMORSKI DNEVNIK, prej me t dar slovensko knjigo.
Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur, meseč na pa 950 Ur
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Branislav Nušič
KAJ BOJO REKU LJUDJE
igra v štirih dejanjih
Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: VLADIMIR RIJAVEC Režija:	MARIO	URŠIČ
Igrajo:
Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičeva, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Bratuževa, Mina Sardočev®, Stane Starešinič, Silvij \ Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampe tava.
V soboto, 23. jan. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 24. jan. ob 16. uri (ABONMA RED B — NED. POPOLDANSKI) v sredo, 27. januarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO)
v četrtek, 28. jan. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK)
Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ln praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Razstave
ŽIVA PRIHODA - TRŽAŠKI
EXOTARIUM, Drevored XX. septem-bra 31. Razstava ln trgovina tropič-nih sladkovodnih in morskih rib. eksotičnih živali (sesalcev, ptic, plazilcev. dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10 do 13. ure ter od 16. do 20 ure. Zares spek. takularna razstava
Umetnostna galerija eTorbandena*
začenja svojo dejavnost v letu 1971 z dvema istočasnima razstavama: s popolno zbirko barvnih jedkanic »Tri-stan in Izolda* Salvatora Dalija, in pa s pregledom novejših študij o Krasu Marcelia Mascherinija, ki obsega risbe in pastele ter nekaj še nepri. karanih skulptur v unikatih Razsta. vabo odprta do 3 februarja
V središča za raziskave in audio vizivne poskuse v Ul. Franca 17 eLa Cappella* bo v torek, 19. t. m. ob 18.30 v ciklusu prireditev o človeko. vem ambientu odprta razstava ((Okuženi ambientii s fotografsko dokumen. tacijo nekaterih asnektov propadanja urbanega tn prirodnega ambienta v deželi Ob tej priložnosti bo o načelih, po katerih je bilo fotografsko gradivo zbrano, govoril dr. Riccardo Querini, direktor za gozdove v deželi Furlaniji . Julijski krajini.
PD »Ivan Grbec* v Skednju vabi v sredo, 20. tm. ob 20.30 k prvemu predvajanju novega dokumentarnega filma Aljoše Žerjala
POTOVANJE PO SZ
Ljudska prosveta
SPD Tabor Opčine vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v sredo, 20. Januarja ob 20. url (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah. Dvo. rana bo ogrevana I Odbor
•o»o»o«od*o«»o»o»o»o»o»
Le še mesec dni je do pusta, zato že zdaj razmislite s kakšnimi »veselim!« si ga boste privoščili! Mi vam prelagamo redko ploščo tržaških ljudskih motivov, k| vse'ej «vžpeio»...
«Cantade de osteria»
Izvaja
COMPAGNIA DE LA LUGANIGA
HI-FIsterEO
eoeoeceoeoeeoeceoeueoi
Mali oglasi
■LIIHOKN* — mehanična delavni ca Samariilam iti Miteu m prodaja oadomemnib delov Ul Hittmeyei 4, a
IMA I b HbttbN NAMEN a* „1 po
iščete ZlVl,Jfc.Njc>j\h.UA UKUUAi ste osamljeni, pogrešate toplih besed in družine/ se želite izogniti avanturam, neresnic m izkoriščanju neugledne-’ mu spoznavanju na cestah in po .o-kalih/ Rišile nam an pa nas uoiscne Uri naših odgovorih - na Koveru ni oznake našega podjetja lajnust vam je zajamčena FUSHtlitivai.nica z,A
/.AKONSKh ZVb/. e, lijuhliang Hla teršiukova Z4 a
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprej jn«mo takoj v službo v slovenski drui Sini v Trstu. Ugo ni pogoji, le.efu. mratl na 410-447 Ponudbe poslati na naslov LOKAR. Šalita Cedassamm.i. re 6. Trst.
KNJIGARNA FORTUNATO Išče vajenko z znanjem slovenščine. Zglasiti se v trgovini, Ul, Pagantn! 2,
Gledališča
VERDI
V	soboto »Traviata*
Jutri se bo pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) začela prodaja vstopnic za prvo predstavo Verdije-ve opere »Traviata* ki bo v soboto, 23. t. m. ob 20.30 da red A v vseh prostorih.
Opero bo dirigiral Giuseppe Pata-ne, vlogo Travlate bo pela Maria
Chiara tenorist Ottavio Garaventa bo Alfredo, baritonist Attllio D’Orazl pa Germond. V ostalih vlogah bodo nastopili še Gigliola Caputl Bruna Ron. chini, Raimondo Botteghelli, Lucio Rolli, Mario Zerial, Vito Susca in Mario Sarti.
Režija In izvirna scena Luciano Damiani, koreografija Fernanda Suc. co, zborovodja Gaetano Rlccitelli.
POLITEAMA ROSSETTI
Zadnjič eAngeli in bandiera*
Z današnjima predstavama ob 16,30 in ob 20.30 glasbene komedije «An-geli in bandiera* se zaključi gostovanje skupine Bramierl . Milva.
Od srede bo na odru Rossettija šesta abonmajska predstava sezone Te. atra Stabile in sicer Gorkijeva drama «Na dnu* v režiji Giorgia Streh-lerja Vodstvo Teatra Stabile napro. ša vse abonente naj ne čakajo na zadnje ponovitve za zagotovitev se. dežev. Danes se začenja v Pasaži Prottl predprodaja vstopnic tudi za predstavo v petek, 22. t. m. Premieri lahko prisostvujejo abonenti vseh redov.
AVDITORIJ
V	Avditoriju v Ul. Tor Bandena danes ob 16. uri Bordonova predstava za otroke »Fiordinandove dogodiv. ščine*.
NEMŠKI KULTURNI INSTITUT
V	nemškem kulturnem inštitutu bo v torek, 19. t. m, ob 21. uri koncert sopranistke Helge Mueller in piani, sta Ennia Silvestrija. Na sporedu bodo skladbe Marcelia, Paisiella, Schuberta, Bramhsa, Straussa in Dvor. žaka.
Nazionale 15.00 «1 cospiratori*, Sean Conery, Richard Harris, Samantha Eggar. Technicolor. Panavision,
Eden 14.30 «Le coppie*, Monica Vittl, Alberto Sordi. Technicolor Prepo. vedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «La spina dorsale del diavolo*. Film Dina de Laurentisa. Technicolor. Panavision.
Grattaclelo 14.30 «Una prostituta al servizio del pubblico ed in regola con le leggi dello stato*, Giovanna Ralli, Technicolor. Prepovedano mla. dini pod 18. letom.
Excelsior 15.00 «Giochi particolarl*, Virna Lisi, Marcello Mastroianni. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom
Ritz 14.00 «La moglie del prete*, So-fia Loren, Marcello Mastroianni Technicolor.
Alabarda 15.00 «1 ragazzt del massa. cro», Susan Scott, P. Capponi. Te. chnlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatlco 15,00 «Le nipoti della colonella*, Tamara Baroni, Števen Tedd. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00, 19.00, 22.00 »Borsalino*, Alain Deion, Jean Paul Belmondo Technicolor.
Cristallo 15.00 «11 prete sposato*, Ros. sarma. Podesta, Lando Buzzanca. Te. chnlcolor., Prepovedano mladini pod 18. letom
Capitol 14.30 Zadnja predstava ob 21.45 «Waterloo», Rod Steiger, Chri-stoper Plummer. Režija Bondarču-ka Technicolor.
Moderno 14|00 «Lady Barbara*, Renato del Profeti. Paola Tedesco. Technicolor.
Vittorlo Veneto 14.00 »Io non scappo.. fuggo*. Alighlero Noschese. Techni. color.
Ideale 14.30 »Una spada per Brandos, Karlm Schubert, Tano Clmarosa, Glona Zingone. Technicolor
Impero 15,00 «Rosolino Paternč sol. dato», Nino Manfredi, Nanni Loy Technicolor.
Astra 14.30 »Metello*. Masslmo Ra. nlerl, Ottavla Plccolo Lucla Bose. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Lacrtme d ’ amore*, Mal del Prlmltives, Silvia Dionl. slo. Technicolor
KINO c m S* PROSEK
ponovi danes ob 15. uri barvni zabavni film:
DON FRANCO E DON CICCIO
Igrajo: Franco Franchi in C. Ingrassiia.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes z začetkom ob 15. uri western barvni film
LE PIŠTOLE DEI MAGNIFIC1 7 Igrata George Kennedy ln James Whltmore
GLASBENA MATICA — TRST
V petek, 22. januarja 1971 ob 20.30 v malt dvorani Kulturnega doma
SOLISTIČNI
KONCERT
ONDINA OTTA-KLASINC
—	sopran
ALEKSANDER VODOPIVEC
—	klavir
Na sporedu bodo arije italijanskih predklasdkov Bononoinija, Scarlaittlja, Sarrija, De Luca, Jomellija in samospevi slovenskih primorskih skladateljev Mirka, Poliča, Simonitija in Merkuja ter klavirske skladbe Chopina, Martinuja in Taj-čeviča.
mr 1*1?
Namesto cvetja na grob pok. Olge Drufovke daruje svak Milan 10.000 lir za šolo.spomenik NOB v Cerknem.
Mira Kojanec iz Nabrežine, postaj* 51 daruje, 1.000 lir za Dijaško matico,
Albert Urdih se prisrčno zahvaljuje za številne čestitke ob svojem življenjskem prazniku in poklanja 2.000 lir za športno društvo Bor m 1JX)0 lir za Slovenski klub.
Ob obletnici smrti Ivana Lenardo-na daruje družina Lenardon 1.000 lif za Dijaško matico. Svetko Grgič - Je-kopinov daruje 5.000 lir za športno društvo Zarja,
Namesto cvetja na grob pokojne Vesne Ključar poročene Vocchi, darujejo za spomenik padlim partizanom na Opčinah Justa Kariš 3.000. Bernarda Sosič ljOOO, družina Danilo Šuligoj 1.000 lir.
Namesto cvetja na prerani grob Vesne Ključar darujeta Angelca ib Zvonko Malalan 2j000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Ladi Jazbec daruje 3.000 lir za šport no društvo Polet. Namesto cvetja na grob pok. Vesne Ključar por. Vocchi daruje družina Ostrouška 5,000 lir za športno društvo Polet. Ob tretji obletnici smrti očeta Alojza daruje sin Aldo z družino 2.000 lir za prosvetni dom v Bazovici. V isti namen daruje žena Štefanija 2.000 lir.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
SOŽALJE
Zveza demokratičnih žena z Opčin izreka družinama Ključar i« Vocchi iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi hčerke Vesne. Namesto cvetja na grob darujejo z» spomenik padlih partizanov z Opčin 13.500 lir.
ZAHVALA
9. tjn. smo spremili k zadrti«1111 počitku našo drago mamo, nomo 10 pranono
Marijo Ravber vd. Gerlanc
Prisrčna hvala vsem darovalce«® cvetja ter vsem, ki so z naiml sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoče HČERKE in SINOVA z družinama
Vogle, 17. januarja 1971
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so se udeleži 11 prenosa v družinsko grobnico posmrtnih ostankov drageg*
Izidorja
Posebna zahvala 6. g. Torracfll s pokopališča
GIZELA KOŠUTA
Trst. 17 Januarja 1971.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST Ulic* r Flisi št 10 tal 38101/36045
jpravli« Vte bančna ooal«
kuDui* tujo valuto Vč»r»|ln|i odkupni dovizm ivisji:
Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. štori mg ŠviC, frank Franc Irank Selg frank Hol florint Nemška marka Avat šiling Dinar
620,— 590,— 1.475,-142,-110,-12,-172,-170,-23 80 42,-
LAH VALA
Vsem, ki so sočustvovali z naihl ob smrti naše drage
Vesne Ključar por. Vocchi
se iskreno zahvaljujemo. Posebri se zahvaljujemo župniku g. Žerjalu, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, ki so n* kakršen koli način počastili n,)«*1 spomin.
Žalujoči mož, starši in drugi sorodniki
Opčine, 17 Januarja 1971
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami ln spremili k večnemu oočdtiku našega dragega moža 'atu
Ivana Bogatca
Iskrena hvala.
Družina Bogateč
Sv. Križ, 17. jan. 1971
ZAHVALA
Globoko ganjeni zaradi številnih Izrazov sočutja ob smrti is'ega dragega mo* a očeta in deda
JOSIPA OTE
prisrčno zahvaljujemo č. g. iupniKu. pevskemu zboru prt -./elnoga društva France Prešeren, darovalcem cvetja ln v sen ifll so nam pomagali v hudi bolezni tn bridki smrti ter g spremili na zadnji poti
Družine Uta, Uerdol ln sorodni! Bo*Juneo, 17. Januarja 1971.
V OSPREDJU ZANIMANJA JAVNOSTI
Mrzlična dejavnost strank za imenovanje svetovalcev v šestih rajonskih konzultah
Način, kako stranke imenujejo krajevne svetovalce dokazuje, da bi bilo bolje, če bi rajonske konzulte neposredno volili
Pred tednom dni smo na istem roestu poročali o dejavnosti za imenovanje članov rajonskih konzult, ali točneje, prvih šestih rajonskih konzult, novih posvetovalnih organov tržaške občinske uprave. Bral ni se lahko iz priloženega zemljevida tržaške občine podrobneje se-znanijo, kako so bili ti rajoni razbeljeni. Prvih šest rajonov bo za-celo delati, točneje bi moralo začeti delati, prve dni februarja, ostalih sest pa prve dni aprila.
Med rajoni, ki bodo začeli delati v prvih dneh februarja bodo tudi rajon št. 1 (Prosek - Križ), rajon st- 8 (Sv. Ivan - Lonjer) in rajon št. 12 (Naselje Sv. Sergija - Kolonko-vec), kjer živi dobršen del tržaških Slovencev. Pomen tega pojasnjuje dejstvo, da bodo svetovalci slovenje narodnosti imeli po statutu pravico razpravljati v materinem jeziku. Jasno pa je, da bo morala občinska uprava poskrbeti, da bodo j sejah omenjenih konzult prisotni prevajalci iz italijanščine v slovenščino in iz slovenščine v italijanščino. Ti prevajalci morajo biti plačani občinski uradniki, prav tako Pa morajo, po logiki obvladati slovenščino v omenjenih rajonih občinski uradniki in mestni redarji, ki oodo vodili decentrirane občinske Urade (anagrafski urad, redarsko Poveljstvo, občinski zdravniki itd.) v rajonih.
Poročali smo že o primarnih volitvah rajonskih svetovalcev, za katere je dala pobudo KD. «Primame volitve* v sekcijah te stranke bodo Potekale prihodnjo soboto in nedeljo, kar pa bo verjetno za nekaj dni zavleklo imenovanje teh svetovalcev. Občinski svet je namreč odobril ?klep, da morajo biti svetovalci 'uienovani «v roku enega meseca*, sklep pa je bil sprejet 20. decembra, kar pomeni, da bi morale stranke imenovati svoje predstavnike v kra Jeynih konzultah do 20. januarja.
Kakorkoli že, poteka te dni mrz-lična dejavnost vseh strank, ki skušajo na ta ali oni način upošteva-
ti voljo lastnih volivcev. S tem pa seveda samo potrjujejo pravilnost zahteve leve opozicije, naj H v bodoče te krajevne konzulte ”°po sredno volili.
Komunisti povezujejo, kot so dokazali javni shodi v vaseh in predmestnih rajonih, imenovanje krajev-
nih svetovalcev s specifičnimi vprašanji rajonov, o katerih se izražajo volivci.
V Lonjerju so, na primer, navedli volivci nad deset bistvenih točk, o katerih bo morala konzul ta razpravljati. Od vprašanja odnašanja smeti do gradnje nove ceste »Po po-
toku* od Sv. Ivana do Ključa, kar ustreza novim industrijskim spremembam v Boljuncu in velikim smernicam prometa iz Trsta na delovna mesta v industrijsko cono.
Socialisti so med tednom imeli sejo pokrajinskega vodstva in prav tako sklenili, da bodo rajonske svetovalce, do katerih imajo pravico, neposredno voliti iz vrst članstva in simpatizerjev.
Socialdemokrati imajo te dni svoje sekcijske kongrese in postavljajo v ospredje tudi vprašanje rajonskih konzult. Na kongresih imenujejo svoje predstavnike v rajonske konzulte.
O dejavnosti drugih skupin, kot so republikanci ali Slovenska skupnost, nismo prejeli vesti. Domnevamo lahko samo, da jih bodo neposredno imenovala kar vodstva iz vrst svojih vidnejših predstavnikov.
Kr
TRŽAŠKI ZALIV
ijtta. v—*“»•
'■jSkanT*
*J ■ "
V<‘
Ji
4 (\
*
Grmadi*
Padrič*
Š
Zn
?rN7\9 SK
Bazovica
JU*“*-*'+-*
OPČINE
DA BI RAZBREMENILA LASTNO UPRAVO
Zadnja pot
Vesno Ključar por. Voechi
11
Kadar smrt doleti kakega znanca, je prizadet širok krog ljudi, ki so ga imeli radi. To se dogaja posebno na vasi, kjer se ljudje bolj poznajo med seboj. Kadar pa smrtna kosa poseže po mladem življenju, ki je šele na začetku svoje življenjske poti in v trenutku najvišjega poslanstva ženske - materinstva, je žalost vseh še večja in tragedija prizadene tudi ljudi, ki pokojnika sploh niso poznali.
Openci so to občutili ob smrti mlade, komaj 21-letne Vesne Ključar, poročene Vocchi. še pred nedavnim so jo videvali po vasi, bila je mirna in prijazna. Izhajala je iz stare in dobro znane openske i’nižine. Obiskovala je najprej slovensko šolo na Opčinah in bila kasneje zaposlena v openski trgovini.
Vesne sedaj ni več. Vsi so občutili globoko žalost, ki prevzame slehernega človeka ob takšnem dogodku. To se je pokazalo tudi na pogrebu, ki so se ga udeležili skoraj vsi Openci. Izpred vaške cerkve so Vesno pospremili na zadnji poti na domače pokopališče, ki so jo imeli radi, nekdanje sošolke, vsi, ki so jo poznali...
Globoko užaloščenim staršem, ki jim je bila Vesna edina hči in Vesninemu možu izrekamo iskreno sožalje.
Dežela bo prepustila krajevnim ustanovam vrsto nalog pretežno upravnega značaja
Sama se bo lahko posvetila načrtovanju, usklajevanju in usmerjanju posameznih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini
statutu določa, naj se dežela pri iz-1 deželne uprave, neposreden sitdk s ,m<(.,roniii	T,incro I širokim občinstvom in razbremeni-
Pretekli teden je začel delovati poseben študijski odbor, ki ga je nedavno tega imenoval deželni odbor z nalogo, naj se spoprime z za motanimi vprašanji v zvezi s prenašanjem upravnih vlog od dežele na krajevne ustanove, kakor je to predvideno po členu II deželnega statuta. V odboru so naslednji raziskovalci in izvedenci: prof. S. Bartole, dr. G. Baum, dr. E. Bellini, dr. A. Buffulini, prof. E. Cumbat, dr. N. Gonano, geom. A. Stella in dr. M. Zanetti. Poleg tega sta v njem še glavni tajnik deželnega odbora dr. G. Luchini in deželni odvetnik dr. G. Pacia.
vrševanju svoje zakonodajne vloge — v mejah predvidenih pristojnosti — opira na krajevne ustanove in naj prepušča ustrezne upravne dejavnosti pokrajinam, občinam, konzorcijem občin in drugim krajevnim ustanovam. Statut nadalje določa, da se sme dežela posluževati tudi uradnega aparata krajevnih u-stanov.
Prve seje odbora se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Berzanti, ki je naglasil, da so želeli s členom št. 11 v deželnem statutu doseči troje ciljev: primerno valorizacijo krajevnih ustanov, ki naj postanejo pomembni sodelavci
Omenjeni člen št 11 v deželnem
MmmiMiyM«imiMiiim«n»MinMn»i»niinMwminnmiwnniinnnu»iniHwmuiiiunimnniuiiwnimn»
CEROVLJE
Dvojni zakonski jubilej na domu pri <Mohorinovih>
Jože Trobec in Marija sta se poročila pred 50 leti, na isti dan pred 25 leti pa njuna hči Marija in Dušan Colja
"»•mi,„„„„11111111111111111111111111.....................................................................................
V
Življenjski jubilej svetoivanskega prosvetnega delavca
Albert Urdih - 75-letnik
torek. 12. t.m., je predsednik . ° »Škamperle» ob koncu seje v rieriu članov drtištva in odbora ®$tifal blagajniku Albertu Urdiiiu ob njegovem 75. rojstnem dnevu in Ji? Poklonil zlato kolajno rekoč yra9i Albert, v veliko veselje in ■ ast mi je, da ti danes v svojem Ji tudi v imenu odbornikov PD Jkamperle* iskreno in prisrčno če-. dam k tvojemu visokemu jubileju, \l*rati ti ielim obilo zdravja in za-°0voljstva še dolgo let v družbi tvo-•e družine mi pa si želimo, da bi Še dolgo imeli med nami, (ccf vestega in marljivega sodelavca, rjkršen si bil do danes. V prizna-J?® *a tvoj lep jubilej in za tvoje ??irtvovalno delo v našem društvu,
*. ie tudi tvoje društvo, ti pokla-laTn to skromno darilo».
^afo so se odborniki zbrali okoli in nazdravili požrtvovalnemu ^oajnku, ki je prav tega dne sla-svoj 75, rojstni dan.
. Albert Urdih po rodu ni Sveto-. Ohčan, toda Svetoivančani ga imalt svojega, sai žiiA med njimi !? °d leta 1919. Rodil se je v Ko-iSjiauici na Krasu 12. januarja Njegov oče je bil kamnosek >. ^obrežinskem kamnolomu. V dru-i*h je bilo, s starši vred. devet. i' očetova plača ni bila dovolj l le moral mladi Albert koj po šoli v mesto, kjer se je „n,dd najprej kot trgovski vajenec. D °. kot pomočnik. Po šestih letih s~ te moral 1915 v vojsko. Poslali C Oa najprej v Ljubljano, nato v iinuiec *n v Brno, od tam pa na ra:'-Jns^0 fronto. odkoder je moji ?e pa rusko fronto, kjer so ga ujeli in odpeljali v notranjost fti-Jt- Tu le delal na kmetih in njr vei ves čas da konca vojne, 10,se je vrnil domov. Od leta zel do 1943 te bil Albert Urdih Posten pri Delavskih zadrugah, ,ie odprl svojo trgovino, v *,•«*» marljivo delal do pred ne
zaveden Slovenec je bil naš vilinec navzoč prt vsaki naši pri-
reditvi in to ne samo v današnjih časih, pač pa ves čas še pred prvo svetovno vojno. In to v Narodnem domu in v prosvetni dejavnosti pri Sv. Ivanu, kjer je večkrat nastopal. Ko so po drugi svetovni vojni ponovno postavili na noge slovenska prosvetna društva, se je slavljenec z vso vnemo in ljubeznijo vključil v svetcrivansko društvo «Slavko Škamperle*. Tudi pri Slovenskem gledališču je takoj po osvoboditvi pomagal in sodeloval pri prvih nastopih v gledališču Fenice in drugod, koder so naši gledališčniki uprizarjali «Desetega brata* in «Jernejevo pravico*.
Največ svojega dela. vneme in požrtvovalnosti pa je Albert Urdin posvetil PD tSlavko Škamperle*, kjer je že več let odbornik in vesten blagajnik.
čestitkam slavljenčeve žene Zofije, hčerke Mirele, odbora svetoivanskega prosvetnega društva in njegovih znancev in prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta.
___________ M. M.
Razpis služb pri ESA
Glede na opozorilo SGZ o natečaju za uradniška mesta pri ESA Ustanovi za razvoj obrtništva — ki je bilo objavljeno prejšnje dni v P. d., opozarjamo, da je čaz za vložitev prošenj za udeležbo na natečaju samo še jutri — ponedeljek, 18. t. m. — SGZ
Življenjski jubilej zaslužnega aktivista in borca NOB ter javnega delavca
JOŽE ŠTURMAN-SLAVKO JE SLAVIL 60-LETNICO
»Srebrni* In »zlati* zakonski par
V	krogu svoje družine v Izoli, soborcev in prijateljev je 15. januarja letos slavil 60-letnico tovariš Jože Šturman — Slavko, zaslužni borec za delavske pravice v tržaškem naprednem delavskem gibanju.
Rodil se je pred 60 leti v Mač-kovljah pri Trstu. Izhaja iz napredne narodno zavedne kmečko-delav-ske družine.
V	napredno delavsko gibanje se je vključil že leta 1927, ko se je zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu. Svoje znanje je izpopolnjeval v dveletnem strokovnem tečaju. Nato je bil skoraj 12 let zaposlen v ladjedelnici in 4 leta pri drugih podjetjih v Trstu.
Kmalu po izbruhu druge svetovne vojne so ga napredne ideje vodile v vrste aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tako je že oktobra 1942 postal član krajevnega odbora OF pri Domju, ter je opravljal kurirsko službo in vzdrževal zveze s petim okrajem v Slovenski Istri. Iz Trsta je v Istro prinašal zdravila in razen tehnični material, iz Istre v Trst pa je prenašal literaturo Osvobodilne fronte in drugo propagandno gradivo. Zaradi svoje izredne aktivnosti in privrženosti ciljem Osvobodilne fronte je bil že januarja 1943 sprejet
za kandidata komunistične partije, nato pa avgusta istega leta tudi za člana. V tem obdobju je veliko delal v pripravah za odhod prvih večjih skupin v partizanske vrste. Še zlasti je veliko dela opravil ob padcu fašizma in ob kapitulaciji Italije, ko je veliko naših ljudi vstopalo v partizansko vojsko.
Po reorganizaciji vodstev Osvobodilne fronte in partijske organizacije v Trstu mu je leta 1944 bilo zaupano vodstvo partijske celice m
Prispevki za športni krožek Kras
Ob priliki božičnih in novoletnih | Viktor Orel 500 lir, Tončka Pavlina praznikov so	darovali	za športni	1.000 lir, Vida Škrk 1.000 lir, Anica
krožek Kras:	Kocman 1.000 lir, Pepko Kocman
T „	...	nnnn	1.000 lir, Josip Kocman 1.000 lir,
Iz Zgonika.	Viktor	Milič	2-°001ir,	1 Ange|a Marušie 2.000 lir, Zorko Gri
Janko Simoneta 2.000 lr, Ivan Kre- ,anc 1(XK) Rr> Janko Rebula 2.000
ševič 1.000 lir, Franc Žigon 1.000 lir, Janko Vodopivec 1.500 lir, Ju-šta Milič 1.000 lir, Marija Budin 500 lir, Marija Guštin 1.000 lir, Giovanni Lauzana 500 lir, Danilo Simoneta 1.000 lir, Teodoro DelVAnno 1.500 lir, Ivan Rebula 200 lir, Zdravko Gruden 500 lir, Miroslav Žigon 500 lir, Janko Trampuš 1.000 lir, Stano Milič 1.000 lir, Milio "urlan 500 lir, Frančko Milič 1.000 lir, ”oj-ko Simoneta 1.000 lir, Josip Simoneta 1.000 lir, Mario Milič 500 lir. Angel Milič 1.000 lir, Ivan T' teman 500 lir, Ivan Grilanc 500 lir, '?ilva Pegan 500 lir, Herman Mišič 1.000 lir, Mirko Skupek 200 lir, F".nrd Živec 500 lir, Just Vodopivec 5C9 lir, Ivan Knez 5.000 lir, Albina Milič 500 lir, Lučo Brce 300 lir, Pepka C.a-den 500 lir, Adolf Furlan 1.00'' lir, Alojz Škrlj 1.500 lir, Alfonz ' 'ilič 300 lir, Milan Milič 500 lir, ‘nton Prinčič 1.000 lir, Rožeta Guštin 2.000 lir, Darka Riolino 500 lir, Ivan Ca-harija 300 lir, Franc Fabjan 500 lir, Josip Guštin 5.000 lir, Stanko Budin 2.000 lir. Ludvik Gruden 500 lir, Štefanija živec 200 lir, Milko Budin 500 lir.
Iz Saleža: Milan Milič 2.000 lir, Karlo Grilanc 1.500 lir, Berto T ’.in 1.000 lir, Zeta Pegan 500 lir, Josip Budin 500 lor, Milko Milič 1.000 lir,
lir. Igor Grilanc 2.000 lir, Ivanka Gruden 500 lir, Pepi Škrk F00 lir Milka Peric 500 lir, Marija Ostroeška 500 lir, Ferruccio Businelli 70 lir, Marino Stanič 1.000 lir, Pepka Grilanc 500 lir, Janko Obad 1.000 lir, Herman Škrlj 1.000 lir, Alojzija f'ar-doč 200 lir, Mario Pirc 1.000 lir, barija Milič 500 lir, Milka Perčič 1 000 lir, Srečko Štolfa 1.000 lir, Karlo Pegan 1.000 lir, Fana Milič 1.000 lir, Karlo Stubelj 1.500 lir, Ana Budin 1.000 lir, Franc Furlan 2.000 lir, Janko Škrk 1.000 lir, Alojz Pirc 1.000 lir, Stano Gruden 1.000 lir, ' "’:a Škrk 500 lir, Ljuba Rebula 3C0 lir, Cveta Škrlj 500 lir, Karlo Otrouška
1.000	Ur, Josip Škrk 1.000 lir, Vera Auber 1.000 lir, Mara Milič 1.000 lir, Drago Grilanc 1.000 lir, Sergij Milič 1.000 lir, Josip Tavčar 1.000 lir, Ivan Doljak 200 lir, Darko Obad 500 lir, Kante 900 lir, Silvio Capelli 500 lir, Bitežnik 300 lir, Rebula N. 1.200 lir, Danica n 'bula 500 lir, Stana Rebula 1.000 lir, Frančeškin 750 lir, Svetlič 1.000 lir, Elena Škrk 1.100 lir, Vesnaver 1.000 lir, A. Auber 1.000 lir, D. Gruden 300 lir, Stano Škrk 1.000 lir, Milko Pirc 1.000 lir, Franc Ban 1.000 lir, Janko Grilanc 500 lir, Josip Milič
2.000	lir, Ladi Kokošar 1.000 lir, I-ivanka Pirc 1.000 lir, Stana Budin
1.000 lir, Josip Rebula 1.000 lir, Pierina Grilanc 1.000 lir.
Iz Samatorce: Jožko Doljak 500 lir, Mario Gruden 500 lir, Franc Colja 1.000 lir. Ladi Colja 500 lir, Marčeto Doljak 500 lir, Rudo Kale 1.000 lir, Viktor Gruden 350 lir, Pepi Gruden 500 lir, Stanko Gruden 1.000 lir, Janko Gruden 1.000 lir, Mirvana Kralj 500 lir, Silvo Budin 500 lir, Riče Doljak 1.000 lir, Maks Pipan 1.000 lir, Milan Kante 1 000 lir, žarko Doljak 500 lir, Ivo Lavrenčič 500 lir, Pepi Gruden 1.000 lir.
Iz Repniča: Franc Husel £00 lir, Pavel Bastiančič 500 'ir, Vladimir Rebula 1.000 lir, Mario Batič 1.000 lir, Marija Purič 100 lir, Pavla Ra v bar 1.000 lir, Milivoj škaoar 3 000 lir, Zora Milič 500 lir, Lojzka Miltoni 500 lir, Milko Miltoni 500 lir, van Miliani 300 lir, Viktor Milič 100 lir, Marto Stubelj 500 lir, Josip Milič 1.000 Ur, Ivan Milič 500 lir, Štefanija Kante 200 lir, Pepe Kante 500 lir, Ivan Kante 1.500 lit Peter Milič 1.000 lir, Vanda Gomi želj 500 lir, Alojz Milič 500 lir, Danilo Milič 2.000 Ur, Gizela Husu 400 lir, Jožefa Petelin 400 lir, Silva žužek 100 Ur, Marija Milič 500 lir, Riccardo Samuel 500 lir, Pepka Bri-ščik 1.000 lir, Mario Milič 500 Ur, Julka Petrinčič 500 lir Mario Milič 2.500 ilr
Iz Zagradca: Josip Milič 1.000 lir.
Berto Pernarčič 1.000 Ur.
Športni krožek Kras se vsem da rovalcem najlepše zahvaljuje.
Kolonkovcu. še pred tem je bil izvoljen za člana okrajnega odbora Osvobodilne fronte za Kolonkovec in kmalu nato za predsednika novoustanovljenega okrajnega odbora OF za Kolonkovec. Z veliko prizadevnostjo vseh aktivistov so uspeli poživiti delo petih terenskih odborov OF.
Februarja 1944 je bila v njegovi hiši ustanovljena ilegalna tiskarna rTehnika — Morje*. V njej so tiskali razno propagandno gradivo Z majhno prekinitvijo je tehnika delovala do konca vojne. Pri vsakodnevnem delu v tehniki je pridno pomagala tudi družina našega slavljenca, saj je njegova žena prav tako bila aktivistka 0F že od leta 1942 dalje.
Tovariš Jože Šturman — Slavko je bil nato zaradi svoje sposobnosti postavljen za sekretarja I. ra jona OF v mestu Trstu in je na tem položaju ostal vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je bil na delu pri skoraj vseh okrajih Osvobodilne fronte. Avgusta 1945 je bil po slan na partijski tečaj na Col pri Repentabru, katerega je vodil predvojni komunist Srečko Vilhar. Tu si je pridobil teoretično znanje, ki mu je služilo pri aktivističnem de lu. Po uspešno opravljenem tečaju je bil izvoljen za sekretarja V. okraja OF, ki je takrat obsegal območje Opčin. Leta 1947 je bil pre meščen na delo v IV. okraj OF, ki je takrat imel sedež pri Sv. Ani. Po reorganizaciji okrajev Osvobodilne fronte na Tržaškem je bil postavljen za sekretarja Vil. okraja, ki je bil takrat v Dolini.
Zaradi svoje izredne aktivnosti je bil leta 1948 aretiran in zaradi sodelovanja pri demonstracijah obsojen na 6 mesecev zapora. Tri mesece zapora je prestal v Ulici Ti-gor. Nato je prišlo do znanih dogodkov ob objavi resolucije lnform-biroja, ko je praktično politično delo v Trstu postalo izredno težko. Tovariš šturman je tudi takrat ostal zvest svojim idealom, za katere se je boril vse življenje. Leta 1956 se je preselil v Izolo in si tu ustva ril nove pogoje za delo in življenje. Takoj po prihodu na izolsko območje se je zaposlil pri podjetju Elek-tro Koper, pri katerem je delal vse do upokojitve leta 1965. Bil je član številnih samoupravnih organov v delovni organizaciji. V Izoli pa je bil tudi nekaj let predsednik I. terenske organizacije SZDL. Po upokojitvi se v glavnem udejstvuje v organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kjer je član občinskega in obalnega odbora ZZB NOV ter raznih komisij v organizaciji.
Vsi nekdanji sodelavci iz časov NOB, povojnih prizadevanj in vsi, ki smo kakorkoli imeli delovne stike s tovarišem Šturmanom — mu kličemo še na mnoga zdrava leta.
ALBERT KLUN
čestitkam tovarišu Štormanu i pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika, ki ga šteje med svoje zveste bralce od vsega začetka in tudi med svoje raz širjevalce.
Danes bodo pri «Mohorinovih» v’ Cerovljah proslavili dva dni pred pravim datumom skoraj bi rekli «zgodovinski» dogodek. Jože Trobec z ženo Marijo in njuna hči Marija z možem Dušanom Coljo proslavljajo dva pomembna družinska jubileja- Starejša zakonca bosta namreč proslavila 50-letnico, hčerka Marija z možem pa 25-letnico skupnega življenja. V razdobju 25 'et sta bila namreč oba zakona sklenjena na isti dan, to je 19. januarja-
Jože Trobec se ie rodil v Cerovljah 1. aprila 1891, njegova žena Marija Terčon pa 7. julija 1900. Oba sta izhajala iz številnih družin. V družini Jožeta Trobca, SO biU štirje otroci, Marija pa je imela 16 bratov in sester, od ka terih je še 5 živih. Jože je preživljal svojo družino, rodila sta se mu sin in hčerka, kot zidar — poklica se je izučil v Solkanu. Nikoli si ni ustvaril bogastva, toda ohranil je dom sebi, ženi in svojima otro koma. Med vojno so mu Nemci požgali dom, toda Jože ni obupal, svojo hišo je obnovil Skrbi pa še bilo konec. Ko mu .je obolela
tev deželne birokracije. Ta se bo lahko po novem povsem posvetila drugim pomembnim nalogam, predvsem pa načrtovanju, usklajevanju to usmerjanju deželnih dejavnosti na raznih področjih.
Z ustanovitvijo dežel z navadnim statutom se postavlja vprašanje, je nadaljeval dr. Berzanti, kako uredita odnose med temi deželami in krajevnimi ustanovami. Vprašanje je še v glavnem odprto, ter bodo o njem prav po prizadevanju Furlanije - Julijske krajine, razpravljali strokovnjaki, ki se bodo letošnjo pomlad zbrali v Trstu na VI. srečanju regionalnih jurtdičnih študijah. Ena izmed dveh osrednjih tem na tem srečanju bo prav vprašanje odstopanja deželnih upravnih vlog krajevnim ustanovam.
Vprašanje je precej zamotano, saj bodo morali strokovnjaki razjasniti vrsto odnosov med posameznimi krajevnimi ustanovami, dalje posamezne postopke, knjigovodstvo, nadzorstvo nad posameznimi ustanovami in akti itd. Prav tako bo treba dotočiti vlogo dežele, ki mora vsekakor ohraniti vpogled to prvenstvo glede poseganja na posamezna področja.
Kljub omenjenim težavam, pa se člen 11 deželnega statuta praktično že izvaja, saj je deželna uprava v preteklih letih že odstopila nekatere svoje vloge in dejavnosti pokrajinam, občinam in drugim krajevnim ustanovam. Tako je dežela prepustila več upravnih vlog občinam, ki se sedaj na podlagi ustreznih poverilnic ukvarjajo na p-imer s podeljevanjem raznih pomoči na šolskem področju, s socialnim skrbstvom itd. Pokrajinam pa je dežela prepustila nekatere naloge širšega značaja, kot so vprašanje javnih del, turističnih cest, otroških vrtcev, strokovnega izobraževanja ter socialnega to zdravstvenega skrbstva.
Željam to čestitkam sorodnikov in znancev, ki obema zakonskima paroma želijo, da bi še mnogo let uživala družinsko srečo, se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
■»luiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimmiHiiiminiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiHmilimmmmMi
PISMA UREDNIŠTVU
sestra in ni mogel plačati bolnišnice zanjo, so mu hišo zarubili. Z vztrajnostjo pa ie zbral potreben denar in po vojni znova odkupil dom, ki je nekoč pripadal njegovemu očetu.
Vedno je bil napreden, med vojno se ni neposredno udeležil osvobodilnega boja, vendar je partizane po svojih močeh podpiral. Nje gov sin Franc se je že zgodaj povezal z ilegalo, toda ko je prišlo leta 1943 v vasi do izdajstva, je moral zbežati in se ie zatekel v partizane. Tedaj so v Cerovljah zaprli 14 oseb to zažgali vas. Jože tovo hčerko Marijo so odpeljali v zapor, čez tri dni pa sta ji morala v koronejske zapore in k Jezuitom slediti še oče in mati. Po razpadu Italije se .je Jože vrnil domov in začel aktivno sodelovati s partizani ta z n.jimi prestal prvo ofenzivo. Večkrat so ga zaprli v Seslja-nu in ga tam pretepali, zaradi česar ima še danes pokvarjeno ramo, ki so mu jo tedaj zlomili. Februarja leta 1944 so ga odpeljali v Nemčijo, od koder se je vrnil po osvoboditvi. Med tem je njegova žena Marija živela v Vižovljah, v porušenih hišah, ki jih ogenj ni popolnoma uničil.
Tudi hčerka Marija je bila v ilegali. Več časa .je preživela v Ga brovci pri Komnu, kjer je tudi spoznala Dušana Coljo. Ta je že kot majhen deček ostal brez staršev in ga je preživljala babica. Kot 15-letni fant je odšel v Trst, da bi se izučil čevljarstva. Ker ni nikoli užil prave družinske topline, je znal toliko več ljubezni dati svojim treh hčeram, od katerih se je ena pred kratkim poročila.
Naključje je naneslo, da sta se tudi Marija in Dušan Colja poročila istega dne kot 25 let pred njima Jože in Marija Trobec. V krogu družine bodo slavljenci, ld končno živijo na svojem domu, za katerega so bili tolikokrat v nevarnosti, da ga izgubijo, proslavili svoja jubileja.
Še ena diskriminacija
Spoštovano uredništvo!
Zlasti prebivalstvo Koprskega se zelo zanima za vse, kar se se piše o tistem strašnem zločinu, ld ga je storil nad mlado Semendčevo Beni-to Loggia iz Trsta. Tudi vaš dnevnik je precej pisal o tem. Danes pa sem v rubriki raznih uradnih oglasov na šesti strani italijanskega tržaškega dnevnika opazil, da je tržaško porotno prizivno sodišče u-kazalo objaviti v tem listu zadevno obsodbo. Tukaj se poleg vašega dnevnika prodaja iz Trsta samo še omenjeni italijanski dnevnik. Jaz berem oba, zaito se mi zdd čudno, zakaj tržaško porotno prizivno sodišče ni poskrbelo, da se obsodba objavi tudi v vašem dnevniku, ki ga v tej naši občini, kjer se .je zločin zgodil, mnogo bolj čitajo kot italijanski dnevnik.
Rudolf Udovič
V Kopru, 16. januarja 1971.
Op. ur. — Pripominjamo, da smo se že v marcu pred vetimi leti pritoži li tržaškemu civilnemu in kazen-: kemu sodišču zarod- objavljanja -nekaterih sodnih ukrevov v časopidh smislu določb snlošnih in posebnih veljavnih zakonov Takrat nam ie predsednik tribunala odgovoril da ie sklev glede objave vrepuščsn «sodniku. ki od primera do primera določa objavo in ki je zaradi tega edini pristojen alede zadevnih ukrepov ob svobodnem izvajanju svoje diskrecijske oblasti* in da zaradi tega «se ne more smatrati za dopusten preventivni sporazum z vodstvi periodičnega tiska in tu di prevzem kakršne koli obveznosti s strani voditelja sodnega urada.* Seveda naš dncimik še vedno vztraja pri svoji trditvi in zahtevi, da bi bilo pravično da bi podobne razsodbe, ki so po zakonu predvidene — zlasti pa v konkretnem primeru, ki ga omenjate — sodna o-llast morala obvezno objavljati tudi v našem dnevniku Poudarjamo tudi. da se dosedanie ravnanje lahno označi kot groba diskriminacija slovenskega tiska, in sicer ne samo Primorskega dnevnika, temveč tudi ostalega slovenskeg-, tiska v Trstu, kateremu sodne oblasti — kot kaže prav tako ne po’iljajo v objavo tistih razsodb, ki hi iih po zakonu morale.
GOSTILNA
«PRI TINETU*
Seča (na klancu — Portorož) it. 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju
,r y . .
VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
sama učna moč kar 19 učencev v 1., 2. in 3. razredu. Iz članka sem tudi razbral, da so starši že večkrat zahtevali pri pristojni šolski oblasti, naj ta nastavi še eno učno moč ta, ker jim ta ne misli ugoditi, so sklenili, da ne bodo iz protesta pošiljali svojih otrok v šoto.
Menim, da so njihove zahteve ta odločitve popolnoma utemeljene, ie več: navedel bom primer, ki zgovorno izpričuje dvojno mero Italijansko osnovno šoto v Dolini obiskuje letos v vseh petih razredih 16 (šestnajst) učencev to na tej šoli so nastavljene kar 3 (tri) učne moči. Lani so na isti šoli poučevale ravno tako tri učne moči 17 učencev in tudi leta nazaj je j stanje enako. — Mi ni znano, d i so se starši omenjenih učencev kdaj potegovali za tri učne moči. Nasprotno, mislim, da je pristojna šolska oblast nastavila na italijanski osnovni šoli v Dolini tri učne moči, ker se ji je tako zdelo umestno. Torej številke so dokaj zgovorne: na slovenski šoli 1 učitelj za 19 učencev v 3 razredih;
na itailjanski šoli 3 učitelji za 16 učencev v 5 razredih.
Zeto rad bi videl, da bi pristojna šolska oblast prepričljivo m javnb pojasnila to dvojno mero in »'Kftaem pričakujem, da se bodo za zs3evd pozanimali tudi slovenski •' "HČni izvoljeni predstavniki.
Z odličnim spoštovanjem
Sledi podpis
Zadnja pot Josipa Ote
Diskriminacije v šolstvu
Spoštovano uredništvo V četrtek, 14. t. m., sem bral v Vašem dnevniku na goriški stra ni članek, iz katerega izhaja, da se starši z Vrha pritožujejo, ker poučuje na njihovi osnovni šc'i ena
V sredo popoldne smo spremili na zadnjd poti pokojnega Josipa Oto. Z njegovo smrtjo je Boljunec izgubil markantno osebnost, človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati in delati v korist vaške skupnosti to sploh v korist našega ljudstva. Kako je bil pokojni poznan to priljubljen je dokaza! njegov pogreb v Boljuncu, katerega se ga je udeležilo veliko število domačinov, Tržačanov ter vaščanov iz vseh breških vasi, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili tudi veliko cvetja.
Poleg svojcev so pokojnemu Josipu podarili vence v slovo še «Partizanska zveza v Boljuncu*, »Vaščani*, »Dekleta iz Boljunca*. »Pevski zbor p. d Prešeren* in drugi prijatelji, moški pevski zbor domačega prosvetnega društva, katerega je bi! pokojni Josip dolgoletni član, pa mu je pod vodstvom Draga Žerjala zapel v slovo nekaj žalostink.
KAROSERIJA
«PROSEK»
Lastnik ALBIN PERTOT PROSEK 1 — Telefon 225-367
IZVRŠUJE VSAKOVRSTNA POPRAVILA
CESTNA POMOČ
BARVANJE V PEČI PRI 80*

GORIŠKI DNEVNIK
NEDELJA, 17. JANUARJA PONEDELJEK, 18. JANUARJA
TRST A
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čembalo; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za naj-mlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12 (X! Nabožna oddaja; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra; 17.35 Cecilijanka 70; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba:
19.30	Filmska glasba; 20.00 Šport;
20.30	Naši kraji in ljudje v umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14 00 s El Campanon*.
KOPER
7.00, 8.30, 12.30, 14 30, 19.15, 22.30 Poročila; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki;
9.00	Nedeljsko srečanje; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored*; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Pogovor s poslušalci; 12.10, 12.45 in
15.00	Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalna godba RTV Ljubljana; 19 00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bcngior-nom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.25 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popevke; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.21 Spored s P. Villaggiom; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Spored z G. Bramierijem; 21.20 Koncert; 21.50 Ženska 70; 22.10 Lahka glasba z Dunaja.
II. PROGRAM
8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori 12.00 športne napovedi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradi men to; 14.30 Preizkušajo se diletanti, 15.30 Resna glasba; 16.00 Operetne skladbe; 16.30 Športna nedelja; 18.40 Glasbeni spored; 20.10 Operna glasba; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska igra; 23.10 Lahko noč, Evropa.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.50 Folk. glasba; 12.20 Mozart; 13.00 Medigra; 15.30 Radijska igra; 16.40 Tartini; 17.30 Plošče; 19.15 Večerni koncert; 20.45 Poezija po svetu; 21.30 Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Haydn; 9.55 Klavirske skladbe; 10.20 Mojstri interpretacije; 11.00 Medigra; 12.20 Smetana; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.15 Liszt;
13.30	Koncert; 14 05 Sodobna ital. glasba; 15.30 Simfonična glasba
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00,	12.00, 15.00,
17.00, 19 30 Poročila; 7.40 Informativna oddaja; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.45 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.00 Še pomnite, tovariši..., 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci: 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska; 14.50 Godala v ritmu;
15.05	Nedeljsko športno popoldne;
17.06	Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18.20 Beethoven; 19.00 Lahko noč, otroci!, 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12 00 Reportaža;
12.30	.... povedal ti bom, kdo si!;
13.30	Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15 00 Šport; 16.45 Oddaja za otroke; 17.45 Nogomet; 18.00 TV film; 19.00 Dnevnik: 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Vojna in mir*; 22.20 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.30 Folklorni dokumenti.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10 05 Juke box; 11.00 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Naši solisti; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri v noči; 22.35 Znani soli si.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in ;az; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče"; 13.15 Hit Parade; 13.45 Spored s C. Villo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Oddaja za otroke; 16.20 Spored za mladino; 18.45 Ekonomska panorama; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Sestanek petih; 22.05 XX. stoletje.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri, 9 50 Radijska igra;
10.05	Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred;
16.05	Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Popevke; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.40 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13 00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 16.45 Prokofjev; 17.25 Strani albuma; 17.45 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Radijska priredba; 20.00 Koncert. FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.10 Beethoven; 10.20 Čajkovski; 11.00 Medigra; 12.00 Folk. glasba- 12.06 Simfonični orkestri; i3.30 Antologija interpretov; 15.30 Simfonična glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet:
9.40	Popevke; -0.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Vivaldijevih »Letnih časov*; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Angleške pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Poje zbor »Svobode* iz Britofa pri Kranju; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469», 19 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 20.00 Mozart: »Figarova svatba*; 21.25 Lahki glasba; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Znani veliki orkestri.
17.35 TV priredila; 21.00 Dnevnik; 21.15 Spored s kvartetom Ce-
tra; 22.15 Filmi 70.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13 30 Dnevnik;
17.00	Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti: 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	»I magldari* — film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Ekonomska panorama — 21.55. Beethoven.
JUG. TELEVIZIJA #D 17. D« 23. JANUARJA 1971
NEDELJA, 17. januarja
20.00, 22.05 Poročila; 9.00 Po domače; 9.25 in 11.25 St. Moritz: Slalom za moške; 10.35 Otroška matineja; 13.00 TV kažipot; 14.10 Prvenstvo Zagreba v boksu; 14.50 Nove melodije; 16.10 Odbojka Mladost : Železničar, 17.00 Košarka Železničar : CZ (ženske); 17.55 A. Lindgren: Erazem in potepuh
-	H. dol; 18.30 »Mestece Pey-ton* — ser. film; 20.35 »Levičarji*
—	humor.; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled.
PONEDELJEK, 18. januarja 20.00,	22.10 Poročila; 18.00
«Zgodbe o Tuktuju* — mlad. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Kalejdoskop; 19.05 Mladi za mlade; 20.35 G. de Maupassant: Sladke igre minule ga poletja — slovaška TV igra; 21.40 Po cesti do morja, po morju v svet — iz cikla Živa dediščina.
TOREK, 19. januarja 20.00 Poročila; 17.50 Slikarske norčije hroščka Prismodka; 18.15 Obzornik; 18.30 Niso samo rože rdeče; 19.05 Taborniki in vseljudska obramba; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje: 19.40 Mesto besed v jezikovnem sistemu; 20.35 «Na dnu* — franc, film; 22.05 Nokturno: Kajetan Kovič, ob koncu poročila.
SREDA, 20. januarja 20.00, 22.50 Poročila; 12.55 Mon-
tafon: Smuk za ženske; 17.55 Čarobna piščalka — ser. film; 18.15
•1- .	1 O Of
Obzoinik; 18.30 Amaterski ansambli; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 Znanost in človek; 21.25 Ljubezen, ki je ni — reportaža; 21.50 G. Do nizetti: Don Pasquale — opera. ČETRTEK, 21. januarja 20.00, 22.35 Poročila; 12.25 in 12.55 Slalom za ženske; 17.40 Zapojte z nami; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 »Svet, v katerem živimo* — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 »Vse življenje v letu dni* — ser. oddaja; 20.35 A. Ma-rodič: Kariera — iz cikla Mali oglasi; 21.25 Kulturne diagonale; 22.05 Karajan vam predstavlja. PETEK, 22. januarja 20.00, 22.35 Poročila; 17.45 A. Lindgren; Erazem in potepuh; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbeni dnevnik; 19.00 Zakaj? — dokum. odd.; 20.35 Izkažimo se! — quiz;
21.45	»Nepremagljivi* — ser. film. SOBOTA, 23. januarja
20.00, 00.05 Poročila; 12.55 Kitz-otihel: Smuk za moške; 16.40 Obzornik; 16.55 Po domače; 17.20 »Ivanhoe* — ser. film; 17.45 in
18.40	Državno prvenstvo v košarki; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 Glasbena križanka — I. oddaja:
21.40	»Tom Jones* — angl. film:
23.45	TV kažipot.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Razprava o proračunu občinskih podjetij ki izkazuje 58 milijonov primanjkljaja
v
V kratkem napeljava metana v Standrei - Jutri ponovna seja z razpravo o občinskem proračunu, ki predvideva 851 milijonov lir primanjkljaja
Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici, ki se je precej zavlekla ter je trajala skoro pet ur tja do polnoči, je bila glavna točka razpra va o proračunu občinskih podjetij. O njem je poročal dosedanji predsednik upravnega odbora odv. Giannattasio, kar se tiče tehničnega in upravnega dela pa sta po diskusiji dopolnila njegova izvajanja še tehnični ravnatelj podjetij inž. Rigonat in upravni vodja dr. Chienterolli. Po obširni debati, pri kateri so sodelovali predstavniki vseh političnih skupin v svetu, je bil okrog 23. ure predloženi proračun odobren z glasovi vseh predstavnikov levega centra. Proti proračunu sta glasovala 2 predstavnika MSI in predstavnica PSIUP, vzdržali pa so se trije svetovalci KPI.
Iz poročila predsednika Giannat-tasia povzemamo, da predvideva proračun 2.112 milijonov dohodkov in 2.170 milijonov lir izdatkov, kar predstavlja 58 milijonov l r primanjkljaja. Povečanje primanjkljaja gre predvsem na rovaš mestnih avtobusnih prevozov, kjer so stroški daleč večji kot pa dohodki. To velja tudi za finančni del proračuna, ki izkazuje 3.021 milijonov lir dohodkov in 3.117 milijonov lir izdatkov, kar pomeni, da se predvideva blagajniški primanjkljaj za 96 milijonov lir.
dva meseca začeli z deli ter povezali kakih 30 družin v tem predelu na plinsko mrežo. Govor je bil tudi o proučitvi načrta za brezplačne avtobusne prevoze v mestu, ali vsaj o uvedbi večjih popustov na mesečne vozovnice.
Na začetku seje so zamenjali od-stopivšega misovskega svetovalca odv. Pascolija z naslednikom Coano, ter razpravljali o nekaterih interpe-
lacijah zlasti o problemu občinskega sirotišča »Lenassi*.
Pred zaključkom seje je župan Martina prečital še svoje poročilo k občinskemu proračunu za 1971, o katerem bodo začeli z debato na prihodnji seji, ki je sklicana za jutri ob 18.30. Poročilo napoveduje primanjkljaj občinske uprave za 351 milijonov lir, ki je prvi po treh letih ter bomo podrobneje o njem poročali prihodnjič.
Značke za pse v Sovodnjah
Županstvo v Sovodnjah obvešča vse lastnike psov iz te občine, ki še niso prišli po takšne značke za leto 1971, naj jih čimprej dvignejo na županstvu med uradnimi urami
Ob 65-letnici Dorija Klavčiča
■iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiinimimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniininnnimiiimiiiiiiiiiiu
VESTI IZ DOBERDOBA
Poročilo govori o izrednem programu stroškov, bi znašajo za električni sektor 580 milijonov lir, za kar bo treba najeti zunanje posojilo. Kar se normalnega proračuna za elektriko tiče je predvidenih 1.446 milijonov lir dohodkov ter 1.406 milijonov lir stroškov in je predviden preseg dohodkov za 40 milijonov lir.
Pač pa izkazuje primanjkljaj za 23 milijonov lir proračun za plin (metan), pa čeprav so zabeležili pri potrošnji metana veliko poveča nje. V letu 1971 predvidevajo nadaljnji porast potrošnje metana do dveh milijonov kub. metrov, ker se potrošniki vedno bolj zanimajo za ogrevanje stanovanj z metanom in tudi za potrošnjo v industriji. V treh letih od 1968 do 1971 se predvideva več kot podvojitev kalorične količine potresnega metana. Vendar pa bo potrebno še povečati potrošnjo da bi se račun uravnovesil. Za letos nameravajo prevzeti od družbe SN AM okrog 3,5 milijona kub. metrov plina, za kar bodo plačali 52,3 milijona lir. Cena je torej nekaj nižja kot po 15 lir kub. meter, občinska podjetja pa ga odstopajo potrošni kom po 76 lir za gospodinjstvo in za polovično nižjo ceno za ogrevanje. Razlika gre za kritje režijskih in investicijskih stroškov ter za splošno asanaciio proračuna.
Tretja postavka podjetij .je vodo vod, ki izkazuje na 238 milijonov 'ir dohodkov pet milijonov presežka nad stroški. Težave preskrbe z vodo se bedo končale z dograditvijo novega vodovoda, za katerega je stroške, okrog 600 milijonov lir, dokončno prevzela v svoje breme država. V letu 1971 predvidevajo znaten napredek pri gradnji novih vodovodnih naprav in računajo, da bodo končno leta 1972 vodovod tudi do gradili, potem ko se njegova rrad-nja vleče že dolgo vrsto let, ki gre do v desetletja.
Četrti in najbolj pasivni sektor občinskih podjetij pa so mestni avtobusni prevozi. Ta sektor izkazu je 118 milijonov lir dohodkov in 198 milijonov lir izdatkov ter se zaključuje s predvidevanjem 80 milijonov lir izgube. Primanjkljaj se je povečal predvsem s povečanjem stroškov za osebje, medtem ko so dohodki ostali nespremenjeni.
Proračunski predlog navaja še vrsto javnih del na programu, o ka terih pa bomo pisali pozneje. Sledila je diskusija, pri kateri so govorili svetovalci Piani (KD), Fon-zari (MSI), Dellago (PSI), Battello (KPI), Visintini (PRI). Pirella (PSI UP), Bemot (KD), Pedroni (MSI), Zucalli (PSU) in Bratina (SDZ). Po dirobneje so analizirali posamezne postavke in predlagali (Battello) znižanje prodajne cene metanu, kar je mogoče spričo velike razlike med nakupno in prodajno ceno in bodo na ta način povečali potrošnjo; tudi je padel predlog za razširitev po-trošne mreže na metan na predmestja, predvsem v Štandrež in v Lečnik.	.
Kar se tega tiče je v svojem odgovoru inž. Rigonat sporočil, da je v pripravi raztegnitev plinske napeljave na Štandrež in da bodo č*z
V ČETRTEK ZVEČER SEJA OBČINSKEGA SVETA
Predlog za prispevek za ulično razsvetljavo in povečanje otrošk. vrtca
V četrtek 20. t.m. ob 20, uri bo izredna seja občinskega sveta v Doberdobu, Vršila se bo kot običajno v telovadnici osnovne šole v Doberdobu.
Dnevni red obsega 10 točk. Po preči ta nju zapisnika z zadnje seje in po županovih sporočilih ter odobritvi nekaterih nujnih sklepov občinskega izvršnega odbora, bodo svetovalci razpravljali o prošnji za prispevek za povečanje in okrepitev poulične razsvetljave in za prispevek za povečanje prostorov otroškega vrtca v Doberdobu. Dalje nameravajo zaprositi za deželni prispevek za nakup športnih rekvizitov, ki so potrebni za Jamlje in v Dolu.
Na dnevnem redu je tudi izplačilo računov za popravilo cest, ki jih ;e poškodovalo neurje, dovoljenje ob činskim uslužbencem za izvedbo izrednega dela v letu 1971 ter imenovanje članov v konzorcialno komisijo Na tajni seji bodo razpravljali o županovi nagradi za 1971.
tudi tri notranje natečaje za višja mesta, ki so trenutno prazna.
Trinkov koledar 1971
Uredili bodo prevoze psihiatričnih bolnikov
Znani pariški publicist prof. Rado Bednarik je v samozaložbi izdal že tradicionalni tTrinkov koledar 1971.>.
Na 134 straneh žepnega formata je ta ljudski koleaur, ki je namenjen predvsem beneškim rojakom doma in v emigraciji, nanizal vrsto drobnih sestavkov o življenju in delu v Beneški Sloveniji o zgodovini in borbi teh naših rojakov najbolj zapadne veje našega narodnega drevesa. Avtor je besedilo poživil s
PO ENOMESEČNEM ZNIŽANEM URNIKU
Ponovno sindikalni spor v sovodenjski predilnici?
Čez nekaj dni bo sestanek med sindikati in delodajalcem - Sindikati nasprotujejo odpustom
številnimi slikami krajev in ljudi in z zanimivimi drobci benečanske ljudske kulture, ki deloma izvirajo iz Trinkove zapuščine.
Koledar je naprodaj po slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ter stane 300 lir. Po njem bodo posegli seveda tudi vsi drugi Slovenci v zamejstvu, ki se Žtnimajo za Beneško Slovenijo in dogajanje v njej.
Spet oblaki na obzorju za sovo-denjsko tekstilno tovarno? Baje namerava vodstvo tovarne ponovno zahtevati integracijsko kašo «nič ur* za 50 uslužbencev. Tako bi spet prišli do stanja, ki je bilo v tej tovarni ob njeni zasedbi pred prazniki v decembru.
Člani tovarniškega sveta in zastopniki sindikatov CGIL, CISL in UIL so se te dni sestali, da bi preučili položaj. Cez nekaj dni bo na sedežu Zveze industrijcev sestanek z ravnateljstvom tovarne.
Na tem sestanku bodo sindikalni zastopniki zahtevali popoln urnik za vse uslužbence. Sporazum o številu zaposlenih naj se doseže v trenutku, ko dela tovarna s polno kapaciteto; dotlej naj ne pride do odpustov. Sindikati hočejo poznati Investicijski program podjetja in načrte za bodočnost. Sindikati hočejo debato o določitvi službe pri strojih. Sindikati zahtevajo
spoštovanje sindikalnih svoboščin v tovarni.
Vse tri sindikalne organizacije nastopajo pri tem složno in enotno in prav tako pozivajo k enotne, mu nastopu vse prizadete delavce, ker bomo le na ta način preprečili nakane vodstva tovarne v škodo delavcev.
Kmetijsko predavanje v Steverjanu

PREDLOG «ALLEANZE» ZA MLEKO
Pokrajinska uprava bo s posebnimi določili uredila občasne prevoze psihično bolnih iz umobolnice na njih dom ali v kak drug kraj izven bolnišnice. O tem so v pokrajinskem odboru že večkrat razpravljali ker je ta prevoz bolnikov že nekaj let v praksi v goriški bolnišnici; do sedaj so namreč bolnike vozili iz umobolnice z osebnimi vozili bolni čarjev ali zdravnikov. Na petkovi seji pokrajinskega odbora so sklenili, na predlog odbornika za zdravstvo Perissina, kupiti dva majhna devetsedezna avtobusa s katerima bodo ob raznih prilikah prevažali bolnike. Isti odbornik je nato predlagal še vrsto drugih sklepov, ki se tičejo zdravstvenih laboratorijev.
Na isti seji, ki jo je vodil podpredsednik Waltxitsch. je odbornik za šolstvo Corbatto predlagal podelitev nagrade dr. Varagnolu iz Tržiča, ki je za svojo diplomsko tezo izbral zanimivo temo o nastanku industrije v Tržiču in okolici. Tezo je diplomiranec podkrepil s številnimi zanimivimi podatki.
Odbornik za finance Lodi je predlagal nakupe raznih strojev in pisarniških pripomočkov, odbornik za javna dela Tacchinardi pa je poročal o prošnjah nekaterih krajevnih uprav za deželno podporo za razna dela javnega značaja. Odbornik za osebje VValtritseh pa je dal vrsto predlogov, ki se tičejo pokrajinskega osebja; razpisali so
Določitev najnižje odkupne in najvišje prodajne cene
V tem smislu so dali predlog pokrajinskemu odboru za cene
•naitiMiirasnimilttii.n.n............................•■••■■•n."'n......
OB KNJIGI HUBERTA MOČNIKA:
SPOMINI IN IZKUSTVA
Kot dodatna knjiga k letošnji koledarski seriji goriške Mohorjeve. družbe je izšla tudi knjiga z naslovom tSpomini in izkustva*. Naslov sam ne potre mnogo, če ne pogledamo, kdo jo je napisal, se pravi, čigavi so ti spomini.
šolski ravnatelj v pokoju Hubert Močnik, ki uživa srni zasluženi pokoj v Gorici in fci mu želimo še dolgo let zdravja, saj nam ni še vsega povedal v teh svojih spominih, pa si je v svojem razgibanem in pisanem življenj'! na meji dveh kultur in dveh narodov nabral res toliko zanimivih izkustev, ki nam jih je posredoval v tej knjigi, da jo je res vredno vzeti v roke in jo pazljivo prečitati.
V knjigi obravnava za goriške Slovence najbolj zanimivo razdobje, kt gre od začetka tega stoletja pa do naših dni. V njej se zrcali predvsem naše šolstvo te dobe in pa usoda naših učiteljev, bodisi pod fašizmom, ko so morali številni in med njimi tudi Močnik, v pregnanstvo v Italijo, ali pa za kruhom preko meje, ali pozneie pod nemško okupacijo in preko NOB do zavezniške uprave in osvoboditve ter ponovnega oživljeni a slovenskih šol na Goriškem.
Se posebno zanimiva je podrobna statistika slovenskih šol in uči-
teljstva na Goriškev. vod Zavezniško upravo, ko je bil Hubert Močnik šolski nadzornik za Goriško in ie v tem svojstvu lahko zbral vse potrebne podatke. Iz njih je razviden lep začeten razvoi slovenskih šol na Goriškem, ko smo imeli mnogo več učencev, mislimo na tej strani meje. kot pa jih imamo sedaj. Vmes so namreč bila leta gonje proti slovenski šoli. z izgonom optantov in grožnjami staršev, ki so bili službeno odvisni od oblasti. Ta leta so sedaj minila, vendar so njihove posledice še občutene.
Zanimivi so tudi opisi krajev in načina življenja v Trnovskem gozdu in drugod na Goriškem, pa opisi učiteljev in drugih buditeljev našega ljudstva še pod Avstrijo in pozneje pod fašizmom, ki so manj ali nič znani širšemu krogu, pa so vredni, da njihovo delo otmemo pozabi in jih kot sveVe zglede ohranimo naši današnji mladini, da bo znala ceniti pridobitve pretekle borbe.
Na svojih 260 straneh ima knjiga tudi precej dokumentarnih slik,
1.1 I _,	i  tl . t.Ui
K splošni razpravi o določitvi primerne odkupne cene za mleko pri proizvajalcu, o čemer smo pisali prejšnji dan, naj dodamo danes še vest, da Je vodstvo Pokrajin, ske zveze neposrednih obdelovalcev (Alleanza) poslalo gortškemu prefektu dr Sgangl v njegovem svojstvu predsednika pokrajinskega odbora za cene pismo, v katerem predlaga revizijo odkupne cene za mleko v hlevu proizvajalca.
V pismu ugotavlja, da Je sedanja odkupna cena prenizka spričo splošnega porasta cen in da je tudi prevelika razlika med odkupno ln prodajno ceno potrošniku. Zato predlagajo, naj odbor za cene določi najnižjo stalno odkupno ceno, obenem pa naj zajamči tudi najvišjo ceno, ki naj jo plača potrošnik tako za navadno kot za pasterizirano mleko.
Kot primer se navaja v pismu
ukrep v milanski pokrajini, kjer so že preteklega decembra določili ln zajamčili najnižjo odkupno ceno za mleko pri proizvajalcu. Zato bi bilo potrebno fitonprej dotočiti ln zajamčiti primerno odkupno ceno mleka tudi za živinorejce na Goriškem
pogodbe z INGE za pobiranje trošarine še za pet let.
Občni zbor Kmečke zveze
Odbor Kmečke zveze v Gorici vabi vse člane zveze na šesti redni občni zbor, ki bo v nedeljo 24. t.m. z začetkom ob 9. uri v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici, na Verdijevem korzu št. 13.
Na dnevnem redu je poročilo ti-pravnega odbora o delovanju v preteklem letu, dalje poročilo nadzornega odbora ter debata o obeh in odobritev. Na občnem zbora se bodo pogovorili tudi o vseh drugih problemih, ki se tičejo zveze in kmeijstva na splošno. Člani so vabljeni, da se zbora udeležijo polno številno.
Občinski svet v Tržiču
ki bodo zelo koristne tistim, fci bodo v bodoče podrobne je obravnavali tudi to doba slovenskega šol stva na Goriškem.
L AL
Na svoji zadnji seji v petek zvečer je občinski svet v Tržiču najprej počastili spomin delavca, ki se je pred dnevi smrtno ponesrečil na delu v ladjedelnici. Ob tej priliki so tudi sklenili, da bodo na prihodnji seji, ki je sklicana za sredo, 20. t. m. zvečer, podrobneje razpravljali o vse prepogostih nesrečah na delu ln o ukrepih za njihovo preprečitev. V tej zadevi so predložili predstavniki raznih strank svoje Interpelacije.
Na seji so odobrili tudi pol milijona lir prispevka za zimsko menzo ECA aa reveže ter podaljšanje
Mopedist trčil v tovornjak
Včeraj popoldne okrog 14. ure je 16-letnd mopedist Dario Gherardini, iz Gorice, Ul. Giustiniand 25, ko se je peljal z mopedom po Ul. Leoni proti Ul. Lumghlsonzo, trčil od zadaj v tovornjak fiat 240, Id ga je vozil Augusto Ca.scina doma iz Čedada, pa se je malo prej ustavil pred podjetjem Bacchetti. Mopedist, ki je zaradi dežja imel odprt dežnik, tega n! opazil ter Je trčil v tovornjak In padel. Z rešilcem so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne noge in rano pod brado ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Tudi v petek zvečer je bilo na Valerišču, v dvorani prosvetnega društva »Briški grič« vse polno vinogradnikov iz Steverjana, ki so poslušali koristne nasvete o kletarstvu in vinogradništvu, ki jih je dajal ravnatelj vinske kleti v Dobrovem Inž. Simčič.
Poslušalci so bili s predavanjem zelo zadovoljni in zahvaljujejo se Kmečki zveri, ki je za predavanje poskrbela. Kmečka zveza je v tej sezoni imela slična predavanja tudi na Oslavju.
Kosovelov večer
bo v soboto v Doberdobu
Pred nekaj dnevi je Dori Klavčič iz Podgore praznoval svoj 66. rojstni dan. Ob tej priliki so nekdanjega pevovodjo in prijatelja obiskali na domu sedanji elani so-vodenjskega pevskega zbora. V Sovodnjah je namreč naš Dori vadil mešani in moški pevski zbor dolgo vrsto let po zadnji vojni. Dori Klavčič pa je pred leti vadil še drage zbore na Goriškem.
Današnji sovodenjski pevci so ga torej počastili. Skupno so prišli v Podgoco, Doritu podarili cvetlice in še eno darilce, ta jih je povabil v svojo hišo, kjer so bili zbran* poleg domačih še nekateri njegovi prijatelji in tudi Darko Šuligoj i* Gorice.
Na sliki so sovodenjski pevci zbrani z Darijem pred njegovo hišo. Od leve proti desni so Ivo Gulin, za njim je napol skrit Slav; ko Fiorenin, Zdravko Petejan, Dori Klavčič, Vilko Fajt, Drago Butko-vič, Lojze Butkovič, Andrej Fajti Lucijan Fajt, kleče z darili pa Tfi Ciril Butkovič.
Smrt zaradi kapi
Včeraj ob 11.45 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Pe-traroa v Gorici, kjer je nenadoma postailo slabo 64-letnemu Edoardu Bossiju iz Gorice, Ul. Formica, ki je padel na t.la. Med prevozom v bolnišnico Je Bossi umrl in zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap.
Kolesarjeva nesreča na pevmskem mostu
Prejšnji popoldne okrog 17. ure se Je peljal 47-letnl Izidor Gabrijelčič, ki je doma iz Podsabotina št. 64 v Jugoslaviji, po Ul. Don Bosco v smeri proti Pevmi. Blizu soškega mostu pa je zadel s kolesom ob ce-metno cev za kanalizacijo ter padel. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na vratu ln po obrazu ter mu nudili prvo pomoč; okreval po v 15 dneh.
Prosvetno društvo »Jezero* Doberdoba priredi v soboto 23. m. ob 20. uri v svoji prosvetni dvorani v Doberdobu proslavo v poča stitev krašksga pesnika Srečka Kosovela, ob sodelovanju mešanega pevskega zbora »Briški grič* iz Steverjana.
Na programu je nastop mešanega zbora iz Steverjana, nastop pev skega zbora »Jezero* iz Doberdoba, predavanje učitelja Sergija Korošca o življenju in delu Srečka Kosovela. Sledile bodo recitacije otrok z osnovne šole, nato pa bodo prikazali filma o lanski mladinski štafeti po Goriškim in o odkritju spomenika padlim borcem v Doberdobu.
Prireditev bodo zaključili z družabno zabavo pri pogrnjenih mizah.
VERDI; 15.15—22. «La mode risal® a ieri sera«. Raf Vallane, Ev* Remri. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO: 15,—22. ((Borsalino«, Jean Paul Belmondo, Alain Delen, barvni film.
MODERNISSIMO: 15.15—22.00 tuo dolce corpo da uccidere«, O-Ardison in F. Prevost; italijanaUd kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 15.00—21.30	«L’a®ii*>
d’oro:	Processo per fattd strani
oontro Lucius Apuleius, oittadine romano«, B. Bouchett in J. Steiner; Italijanski kinemaskopSld
film v barvah, mladini pod Izletom prepovedan.
CENTRALE: 15.15—21.30: «Boatmlfc i marinai della domenica«, B-Morsey in S. Powers; Walt sneyev film v barvah.
Tržič
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Iz tržiške bolnišnice
V tržiško bolnišnico so včeraj sprejeli za 25 dni na zdravljenje 20-letnega Roberta Lebruzza iz Tržiča, Ul. Bonavia 8, ki se Je ponesrečil na delu v ladjedelnici, kjer Je bil zaposlen pri nekem zasebnem podjetju ter je padel z lestve z višine tri ln pol metra. Pri tem se Je poškodoval na levi nogi.
Za deset dni pa so pridržali na zdravljenju 22-letnega Claudla Bla-s ona iz Ronk, ki so mu ugotovili rano nad obema očesoma, udarec v lobanjo ln druge poškodbe. S svojim avtom Ual 128 Je Blason trčil na križišču v Ul. Aquileda z avtom volkswagen, ki ga Je vozil 41-letni Gastone Ervad iz Rossi gnana, ld Je pri trčenju ostal nepoškodovan, pač pa sta obe vozili utrpeli precejšnjo škodo.
V goriški občini se .je od 11. do 16. januarja rodilo 25 otrok, umrlo 11 oseb, poročilo se je o parov in 2 para so oklicali.
ROJSTVA: Adriano Mascoli, Mau-ro Zavarella, Michcle Fontanin, A-lessandro Brondani. Marco Morga-gni, Maurizio Leon. Mauro Perso-glia, Rosanna Marchi. Giovanni Za nini, Andrea Zanlni. Anna Furlan, Orietta Marega, Barbara Cumin, Paolo Orzan, Sergio Furlan. Nidia Milocco, Denis Battistel, Susanna Macuz, Laura Zorzcnon. Marco Zan-ni, Pierluigi Colussi. Sabina Marti-nuzzi, Barbara Golimi. Michela Pin-an in Fabdo Puntin.
SMRTI; upokojenec 51-letnd Artu siano Dose, 39-letna Protasia Nanut, upokojenec 74-ietni Luigi Mo setti, upokojenka 70 letna Marghe rita Peressin vd. Zuccolo, upoko jenec 75-letni Angelo Terpin, 81 letni Leopolde Andrejčič, upokojenec 74-letni Guido Codarin, dvajset minut stara Maria Saulli, gospodinja 30-letna Maria Mucci por. Ci Jan, gospodinja 92-letna Elvezia Val-demarin vd. Vittori, upokojenec 92-letni Enea Obizzi,
OKLICI: zasebni uradnik Luciann Di Blas in uradnica Elena Culot; elektrovarilec Oscar Vianello in u radnica Loredana Mrak.
AZZURRO: 14.00: «Una prostltut® al servizio del pubblico ed in ra gola con le leggi delto stato"-Glovanna Ralli, Giancarlo Giah’ ninl. Italijanski film v barvah.
EXCELSIOR: 14.00: «La morte risale a ieri sera«. R Wolff in B' Vallone. Barvni film.
PRINCIPE: 14 00: «Monty Wals&> un uomo duro a morire*. L. M«1" vin in J. Moreau.
SAN MICHELE: 14.00 «Quei te®* rari sulle loro pazze seadenti, sc*J' cinate carriole*. L. Buzzanca, Chiari in T. Curtis.
•V*mi Gorica
SOČA (Nova Gorica); »Vitez Buri' dan«, francoski barvni film —
16. - 18 in 20.
SVOBODA (Šempeter); »Upor 1 vsemlrju«, japonski barvni H®11
—	ob 16 - 18. m 20. DESKLE: «Dr. Živago«, ameriš^
barvni film — ob 16. in 19.30. RENČE: »Krvava luna«, ameriš** barvni film — ob 16 Ln 19.30. SKiVIPAS: »Sramota«, švedski ffl®1
-	ob 16. in 19.30
KANAL: ((Uporniki«, angleški bari' ni film — ob 16 in 19.30.	.
PRVACINA:	»Detektiv«, ameri^®
barvni film — ob 16. in 19.30.
DK21IKNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan in P* noči dežurna lekarna Al Co®0' Korzo Italija 89, tel. 24-43.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odpri* lekarna »Alla salute* dr. Fabri*' Ulice Cosulich 117, tel. 72 480.
dežurna cvetličarna
Danes Je v Gori« odprta cve^ čama MICHELI FERDINAND0' Ul. XXIV Maggio 22, tel. 23-39.
Trgovin«
čevljev
JUREN

gorica
Largo XXVII Mano 9 Palača INPS Via IX Agoato 1
Velika (zbira čevljev In torbic po konkurenčnih cenah!
K


ji

L°jze Spacal	»KRAŠKE SUHOTE« lesorez v treh barvah (1968)
Naš slikar in grafik Lojze Spacal pričenja letos svojo umetniško dejavnost dne 19. t. m. z osebno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani. V isti galeriji je zadnjikrat razstavljal leta 1962, kjer je imel Velik uspeh, saj so na tej razstavi zabeležili preko 18.000 obiskovalcev. V minulem letu 'se je udeležil več skupinskih mednarodnih razstav od Prage pa do Tokia. Osebne razstave pa je imel v letu 1970 v naslednjih krajih: «L'Approdo» v Devinu, galerija «Giraldo» v Trevisu, galerija »Dello scu-oo» v Veroni, galerija »La Panchetta» v Bariju, mednarodni muzej v Labinu (Istra), likovni salon v Celju, galerija «L'Arco» v Rimu in mestna galerija v Messini
PRED PETKOVIM KONCERTOM V KULTURNEM DOMU
Sopranistka Ondina OttaKlasinc in pianist Aleksander Vodopivec
Na sporedu bodo arije italijanskih predklasikov in samospevi slovenskih primorskih skladateljev, pianist Vodopivec pa bo izvajal klavirske skladbe Chopina, Martinuja in Tajčeviča
Prihodnji petek se bosta v okviru koncertov Glasbene matice predstavila na odru mate dvorane Kulturnega doma naša priznana glasbena umetnika, sopranistka Ondina Otta - Klasinc in pianist Aleksander Vodopivec z zanimivim sporedom glasbenih del solopevske in klavirske literature.
Ondina Otta - Klasinc je rojena v Trstu. Po solopevskih študijah pri tržaških glasbenih pedagogih Toffolu in Medicusu, je nastopila umetniško pot na opernih deskah Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. 11. decembra 1951 je dosegla odličen uspeh na sotopev-skem tekmovanju v Lausamni, dve leti kasneje pa na tekmovanju v Benetkah.
Kot operna in koncertna pevka Je nastopala v opernih gledališčih in koncertnih dvoranah v raznih kulturnih središčih v Italiji, Avstriji, Švici, Belgiji, Franciji, Angliji, Jugoslaviji, Momtecarlu, na Portugalskem, v Libanonu, Egiptu in drugod.
Danes nastopa redno v opernih uprizoritvah mariborskega Narodnega gledališča in zagrebškega Narodnega gledališča.
Za svoj nastop v Trstu prihodnji petek sl je pevka izbrala v prvem delu koncerta vrsto arij, ki so jih napisali Italijanski skladatelji predtelasike:	Bononcdni,
Scariaitti, Sarri, De Luca in Jo-melii, v drugem delu pa samospeve sdovenskih primorskih glasbenih avtorjev Vasilija Mirka, Mirka Poliča, Rada Simonitija in Pavla Merkuja.
Predklasika je poleg številnih drugih glasbenih oblik razvila tudi novo obliko solistične pesmi — samospev, ki so ga imenovali arijo. Skoraj vsi skladatelji baročne dobe so pisali arije, ki so bile običajno opremljene z virtuoznimi vložki a spremljava je imela podrejeno vlogo. To ,v predklaslki zelo priljubljeno glasbeno obliko, sta kasneje potisnili v ozadje opera in kantata. Solistično pesem zasledimo zopet v klasiki, poseb-
OB NJEGOVEM GOSTOVANJU V TRŽAŠKEM SLOVENSKEM KLUBU
Hrvaški dramski igralec Antun Kujavec
V mali dvorani Kulturnega doma bo predstavil Gogoljevo monodramo «Blazneževi zapisih
v organizaciji Slovenskega kluba
*	Trstu bo nastopili v torek, 19. januarja 1971. hrvaški gledališki Umetnik, prvak Drame Istrskega hodnega gledališča Antun Kuja-9®c v monodrami «Blazneževi za-Pisi’,>, iji jjjj je napisal Nikolaj Go-
a režiral zagrebški režiser “orislav Mrkšič.
Nedavno je s to predstavo go-8toval na Poljskem kat prva za-^tejski gost na že tradicionalnem Festivalu «Teatr6w Jednego Akta-l'a>’ (Festival «Gtedaildšč enega i-Rraloaii) v glavnem mestu Dolnje “lezije in pomembnem poljskem ■^Uturnem centru Wroclawu.
Antun Kujavec. Je s svojo predstavo v Wroclawu zbudil tako ve-r* tateres med gledališčniki In ogromno navdušenje otočin-"9®* <Ja je moral v času festivala /popiti v tem mestu še trikrat, *eveda izven rednega festivalske-" Programa. Kritika Je prav po-^lo poudarjala, da igra Kujavec
*	veliko izrazno močjo in dina-™4'°o, da je njegova predstava či-J* 511 enotna. Nekaterim se je
<ter zdela Kujavčeva interpretacija Gogoljevega junaka preveč na-u®*Jjsti£na in ne komponirana v ~*teri sintetičnega realizma, kar tradicija poljskega gledalca in ^ ostro razlikuje od ru-. e naturalistične šote. Eden od *“«lkov, Andrzej Kisiel meni, da v J*3 pač «traddclja južnjaškega, t-d01 Primeru jugoslovanskega 1-palstva«. Svojo kritiko končuje s T^šno trditvijo: «Na naša fllm-
Platna pravkar prihaja e-hajznamenitejših Jugoslovan-
jj ^ filinov zadnjih let «V kratic,1,1 1)0 konec sveta« v režiji A-j^addra Petroviča. Vlogo — vse-
or imenitno — vaške norice »lotoV n^em 6113 najboljših jugo M°vanskih igralk, Eva Ras. To je
T1°ga _
___	po mojem prepričanju
genialna, čeprav je igrana prav s kot je to ustvaril Kujavec zunanjimi sredstvi. Zaradi trdim, da je Igralski nastop tuna Kujavca zelo zanimiv in «s obvezuje, da ga omenimo z Učenjem,,
'Blaznenj zapisi« so prvi del pfj F^kega cikla «Peterburške a nastale so v zimi 6- Glavna oseba je mali u-Jk. ki vzbuja sožalje zaradi b^rj^glkomične usode človeka, PrWi'8H dra smola- Odrska ciji ,ltev v KuJavCevi interpreta-traja poldrugo uro, z manj-*ltn °drnorom med prvim ln dru-
*tave<iel0rn V Prvo01 delu Pred_ n,9c je Poprlščin, kakor se ime-\tTr, ^ neznatni, nebogljen pisar, pilotk zadnje vrste, ki služi v rni za prlrezovanje peres ln hkh V 8vbJ«m sanjarjenju in blod-jjr® Prcnekaterikrat beži iz sive ^ ■'ničnosti v zamišljen svet slepl-u n sreče, kjer si dela prazne ki 'J** ^ ^at, Imeniten veljak, Je vanj ^ mimo tega preko
kjer nastopa v vlogi Špan kralja. To pot Je zelo sla-Obf’ dostojanstven, važen, vzbuja ^Udovanje ln strah, vendar pa ^ nil prav, mimo vsega, kar •han V *9oJi blodni domišljiji, lJ^T8 mu - Rusija. Ta gogo-p tekst vsebuje silno druž-ostrico, lastno tedanji knjt--;,^tl, id stala na braniku jj^u^noRa razreda in je izražala moderno družbeno utopijo.
Kujavec ustvarja svoj Mk ^Priščina dosledno od začetka do ^raža ga sugestivno s svo-11 bogatimi igralskimi izrazni-aredstvi v slikoviti glasovni
^ljubljena ministrova hči, V delu je Poprlščin že v
ANTUN KUJAVEC v Gogoljevih »Blazneževih zapisih«
modulaciji, v izraziti mimiki ln plastičnih gibih, v njemu svojstvenem dinamičnem ritmu in silni notranji koncentraciji. Zna izpolniti scenski prostor in čas v takšni meri, da se gledalec niti več ne zaveda, da prisostvuje predstavi, ki jo vodi samo en igralec. O tej Kujavčevl predstavi piše kritika v beograjski »Politiki« med drugim »...Igralec Antun Kujavec igra ta vodi poldrugo uro sam na sceni «blazen» samogovor v izredni razsežnosti vseh mogočih človeških razpoloženj In ne dovoljuje gledalcu, da bi se te za hip izključil iz scenskega dogajanja. Se tako dobri poznavalci Gogoljevega besedila «kot kronike blaznosti pogojene v času in prilikah« ostanejo po končani predstavi presenečeni od grmade »večnih« vzrokov, ki jih je Kujavec izvlekel med neizmenjanimi Gogoljevimi besedami ta izvedel s fasci-natorsko igro, studi ozno, logično ln prepričljivo...«
Tudi kritika v zagrebškem «Vjes-niku« poudarja veliko sugestivnost Kujavčeve igre na premieri v Pulju, ki je bila aprila lanskega leta.
Kujavčeva scenska ostvaritev Gogoljevega Poprlščtna sodi vsekakor med njegove najoeiovltejše in najzrelojše umetniške dosežke, ki jih ima ta igralec velike ustvarjalne obsežnosti, vestne prizadevnosti ln nenehnega Iskanja novih izrazov in podob v svoji tridesetletni gledališki dejavnosti že tolikšno število, da jih je v tem časopisnem članku nemogoče našteti, a kaj šele opisati O njegovih umetniških uspehih pričajo tudd Prvomajske nagrade Združenja dramskih umetnikov, ki Jih je spreje* samo za svojega desetletnega delovanja v Puljskem gledališču kar pet. Četudi ml pro štor ne dopušča, da bd očrtal Ku Javčev umetniški profil v celoti, bi se vendarle rad ustavil vsaj pri nekaterih njegovih igralskih podobah, vsaj pri tistih, ki sva Jim skupaj iskala vsebino in. izraz.
Najino prvo srečanje je bilo teta 1950 v varaždinskem gedališču, kjer sem režiral Ostrovskega »Brez krivde krivi«, a Kujavec je igral
v tej predstavi Smago. Ze od tedaj ga poznam kot požrtvovalnega in vestnega, prizadevnega in vztrajnega, nadarjenega in temperamentnega scenskega ustvarjalca. Iz Varaždina, kjer se je 6. marca 1920. leta rodil, je odšel v Narodno gledališče v Sarajevo, a potem je bil v Subotici v j-Irvaški drami, nato pa še v gledališčih na Reki, v Banjaluki, ponovno v Sarajevu, kjer je deloval v Malem gle-dallšču, in naposled je prišel v Istrsko narodno gledaJšče v Pulju.
V njegovem puljskem obdobju je treba vsekakor št*M med njegove najzrelejše scenske podobe vloge Kantorja v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi,:, Križevca v Krleževi »V agoniji«, Olivera Urbana v Krleževi «Ledi», Kralja Edipa v Istoimenski Sofoklejevi tra-
gediji, Berlinga v Pristleyevi drami «Inšpektor se vrača«, Načelnika v Gogoljevem «Revizorju», Alberta Cobba v Gilroyevi drami «Kdo bo rešil orača?« in Puoelj-skega v Matkovičevi drami »Na kraju poti«,
Kujavčeva gledališka ustvarjalnost je prav tako uspešna tudi v komedijah ln četo v operetah. Posebno je treba omeniti njegove Izvrstne vloge v takodmenovanem hrvaškem kajkavskem repertoarju Tltuša Brezovačkega — «Diogeneš» in »Matijaš Grabancljaš Dijak«, ki jih je odigral kot mlad igralec na začetku svoje kariere v Varaždinu. Vendar pa so njegova domena karakterne vloge v klasičnem lin sodobnem repertoarju kot na primer Orsino v Shakespearovi komediji «Kakor hočete« alii Laert v «Hamtetu», Edmund v «KraJju Learu«, ko je kritika zapisala, da je «Antun Kujavec kot Edmund, Glosterjev nezakonski sin, dal ta večer zares sijajno kreacijo Shakespearovega intrigama. Z jasno dikcijo, individualno gesto, ubrano mimiko in z na moč sugestivno igro je zapustil pri navzočih nesporen vtis igralca naših velikih gledaliških hiš«.
K tem uspehom bi vsekakor bilo potrebno prišteti še vlogo Ti-homa v «NevihtA» Ostrovskega, poleg že omenjenega Smage v «Brez krivde krivd« istega avtorja, pa še Anučtoima v Gogoljevi »ženitvi« in še veliko drugih vlog v domačem ln tujem repertoarju.
Vendar pa Kujavčeva gledališka dejavnost nd Izčrpana le na področju Igralskih ustvaritev. Nekajkrat se je poskusil tudi kot režiser, pri čemer je kar lepo uspel. Zelo uspešno se je tudi ukvarjal še z drugimi gledališkimi dejavnostmi: v Subotici je urejeval vsebinsko zelo bogat in pregleden gledališki list in uredil in izdal obsežno edicijo, ki je obravnavala gledališko dejavnost Vojvodine. V Banjaluki je osnoval Humoristično sceno. Najzandmivejše pa Je nemara dejstvo, da je bdi v Varaždinu neposredno po drugi svetovni vojnd pobudnik in tudi nekajletni vodja vseh organizacijskih in nabavnih dejavnosti pri adaptaciji gledališke zgradbe v Va-
ihihiihi.......m m Hlini m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Milimi iiiiiiiiiii iiiiiii Mini

ražddnu. V veliki meri je prav Kujavčeva zasluga, da ima danes Varaždin eno najlepših gledaliških zgradb v Jugoslaviji. V prvih povojnih letih je bilo zelo težko, skoraj nemogoče priti do denarnih sredstev za gradnjo in urejevanje gledališč, a še težje je bilo nabavljati potreben gradbeni in drugi material. Kujavcu se je to z neverjetno vztrajnostjo posrečilo. Uspel je celo, da je za temeljito adaptacijo in kompletno ureditev varaždinskega gledališča zainteresirali maršala Tita, pa je tako to gledališče dobilo nekaj milijonov ‘dinarjev,’ kar je za tisti čas predstavljalo izredno veliko investicijo za negospodarski objekt.
Vsa ta Kujavčeva raznolična gledališka dejavnost dokazuje njegovo veliko navezanost na gledališče, kateremu se Je posvetil z največjkn embuziazmam že takrat, ko je še bil dijak Igralske iote MHKD v Zagrebu, ki jo je končal Skupaj z danes poznanimi in priznanimi gledališčniki, kakor sta Zvonko Stnmac in Jožko Lukež.
Antun Kujavec sodi v tisto vrsto gledaliških ustvarjalcev, M Jim delo v gledališču, pa naj bo kakršnokoli že, ni le poklic, marveč poslanstvo, notranja potreba in klic, ker le tako morejo najti smisel svojega obstoja.
LOJZE ŠTANDEKER
no priljubljena pa je romantikom.
Samospev se tudi v slovenski glasbeni literaturi pojavi sorazmerno zgodaj. Iz preproste so-lopesmi, ki ji je bil glavni namen prebujanje narodne zavesti, je samospev v slovenski glasbeni literaturi že v začetku 20. stoletja dosegel — zlasti v čudovitih samospevih Antona Lajovica — visoko kvalitetno raven. Skoraj vsi slovenski skladatelji novejše dobe so mu posvečali svoje ustvarjalne site, med njimi tudi primorski skladatelji.
Aleksander Vodopivec je obiskoval v Trstu šoto Glasbene matice nato pa je nadaljeval glasbene študije v Ljubljani na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo na oddelku za klavir in kompozicijo, kjer je tudi diplomiral.
Vodopivec Je našemu koncertnemu občinstvu že poznan kot izvrsten pianist ta tenkočuten glasbeni poustvarjalec. Med njegove solistične nastope z orkestrom štejejo izvedbe Fantazije za klavir L. M. Škerjanca (Ljubljana, Kranj, Novo mesto), Rachmaninova II. klavirski koncert v c-mblu (Ljubljana, Trst, Celje, Zagreb) in Ha-čaturjanov klavirski koncert (Ljub. ljama — v okviru festivalskih prireditev v Križankah, Bologna in v Trstu pri slavnostni akademiji oh 60-letmioi Glasbene matice). Za izvrstno izvedbo Rachmaninovega koncerta je prejel Prešernovo na grado na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izmed številnih drugih nastopov v javnosti naj omenimo Vodopivčev koncertni nastop na slavnostni alkademilji ob 70-letnici slikarja Božidarja Jakca v Domu kulture v Kostanjevici poleti leta 1969.
Na solističnem koncertu prihodnji petek bo Vodopivec predstavil tri kvalitetna dela klavirske literature: Chopinovo sonato v b • molu ,tri Martinujeve skladbe ir Tajčevičeve Balkanske plese.
Chopin, ta veliki klavirski poet, je obogatil klavirsko literaturo večinama z deli, ki nosijo za romantiko značilne naslove — Balade, nokturni, valčki, mazurke, fantazije — po obliki sonate pa je'posegel le trikrat)'' ...........
Sonata v b - molu op. 35 sodi med najlepše sonate klavirske literature. Po obliki je zamišljena klasično. Začetna grave in doppto movimento, je kot tradicionalni sonatni aliegro zgrajen na dveh temah: prva Je ritmična, druga melodična in bolestna. Drugi stavek je energični scherzo z nežnim, zasanjanim triom v sredini. Običajni počasni stavek je zamišljen kot žalna koračnica s spevnim srednjim delom. Po tem stavku sonato Imenujejo običajno »Sonata funebre«. Finale je kratek presto, ki spominja na velik, sunkovit in nemiren reedtativ, o katerem je skladatelj Schumann dejal, da je «tek h grobu«.
To Chopinovo glasbeno delo je v celoti harmonsko izredno drzno
in polno lastnosti, ki jih pri Chopinu navadno ne zasledimo. Kljub disonancam pa so tudi Chopinovi sodobniki priznali delu, da je čudovito lepo.
Bohuslav Martinu je danes najpomembnejši naslednik slavne ge-neraaije čeških skladateljev. V svojih glasbenih delih je združil slavno češko muzikamtsko izročilo, na vezano na narodni melos in sodobni izraz. Martinujev opus je veren odraz sedanjosti. Skladatelj

11'

'	$	v'
:; |P /v- -
ONDINA OTTA - KLASINC kot Desdemona v »Otellu*
Je v svojih delih občuteno reagiral na življenje in dogodke okoli sebe. Tako n. pr. v pretresljivi glasbeni izpovedi Memorial to Lidice, 'posvečeni mučeništvu male češke vasice med fašistično okupacijo. V vrsti folklorno taspiri ranih del je pomembna Češka rapsodija. Pa tudi ostala Martinujeva dela, šest simfonij, nešteto del koncertamtne literature ter številna komorna in solistična dela dihajo pristno češko glasbo.
Marko Tajčevlč je z iskrenim In globokim posluhom združil domači glasbeni svet s pisanim bogastvom sodobnih skladateljskih pridobitev. Njegovo najbolj popularno delo je ciklus Sedem balkanskih plesov napisanih v sijajnem klavirskem slogu. Skladbo srečujemo pogosto na koncertih domačih in tujih pianistov ter sodi med reprezentativna dela Jugoslovanske klavirske literature.
g. d.
Mariborsko
kulturno
pismo
Jubilej operne pevke Ade Thomove — Dva abonmajska koncerta — Nevsakdanja razstava S. Kumerja
Zadnjič smo poročali o dveh pomembnih jubilejih, 50-letnici prve likovne razstave v Mariboru in 20-letnici obstoja mariborske založbe Obzorja. Tema sta se ob koncu leta pridružila še dva srebrna jubileja: četrt stoletja opernega u-dejstvovanja altistke Adie Thumove in petindvajsetletni obstoj mariborskega dnevnika Večer.
Neutrudno se pomikajo kazalci na uri življenja in neutrudljivo merijo srebrni, zlati, diamantni in železni vek, kolikor jih kdo lahko doživi.
Petindvajsetletnica obstoja mariborskega dnevnika Večer se .je v-ključila v visok jubilej 175-letnice mariborskega tiskarstva. Pomembni obletnici mariborskega tiskarstva in novinarstva sta bili svečano proslavljeni na slavnostni akademiji v veliki Unionski dvorani, na kateri sta o pomembnih jubilejih spregovorila predstavnika samoupravnih organov časopisnega pod jetja Mariborski tisk Viktor Eferl in novinar Otmar Klipšteter. Mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Branka Rajšterja .je povzdignil svečanost z lepo izvajanim koncertom, dočim so zaslužnim u-sluzbencem, Id so v podjetju petindvajset let ali več, podelili posebna priznanja. V visokošolski študijski knjižnici pa so svečano odprli spominsko razstavo ob pomembnem 175. .jubileju tiskarstva.
Proslava jubileja operne pevke Ade Thumove v Narodnem gledališču .je izzvenela v prisrčnem priznanju njene umetnosti, ki je sko raj vseh petindvajset delovnih let darovala v rast mariborske 0-pere. Njene neštete kreacije so izraz velike umetniške zmogljivosti, ki uvrščajo Ado Thumovo v prve vrste slovenske operne umetnosti. Nepozabne so njene raznolike pevske in igralske kreacije Katre v Dvoržakovi operi Vrag in Katra, pretresljive Jele v Rozinovem Ekvinokciju, Fidalne v Cimarosovem Tajnem zakonu. Madlon v Giorda-nijevem Andreju Chenieru, Dame v Gotovčevem Eru. Madame Flore v Menottijevem Mediju. Laure v Ponchiellijevi Giocondi, Duenije v Prokofjevih Zarokah v samostanu. Suzuki v Puccinijevi Madame But-terfly, Amneris v Verdijevi Aidi in Ulrike v Plesu v maskah in drugih vlog, ki so obogatile umetniško .prizadevnost mariborske 0-. pere. V povezavi petja in igre je ustvarila niz raznovrstnih vlog od najbolj komičnih do najbolj tragičnih usod, nepozabne, mojstrsko izdelane like iz opernega sveta, med katerimi bo dovolj, če opo zorimo samo na nekatere komične vloge, kot Duenije v Zarokah v samostanu, Dome v Eru ali Katre v Vragu in Katri in na pretresljivo podane tragične vloge Laure v Giocondi, Jele v Ekvinokciju in Madlon v Andre Chenieru. katerim se pridružujejo se mnoge karakterne vloge, ki so bile že prej naštete in razodevajo nenavadno širok raz pon njenih igralskih in pevskih sposobnosti.
Jubilantka je nastopila v vlogi Orfeja v Gluckovem Orfeju in Fv-
EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na S. strani)
iiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
DRAGO IN SAMO PAHOR
Stodevetdeset let škedenjske šole
Ivan Raitlmov , tasimovič), trlaikl filmski Igralec srbskega porekla, v vlogi Sandokana v filmu »Tigri iz Monpracena» Maria Sequija, ki ga predvajajte v teh dneh. Danes (17. t. m.) bo televizija v rubriki «Film 70» prenašala film «lz Monpracena z ljubeznijo«, oddajo, ki je posvečena znanemu piscu Salgariju in njegovi dobi v inter pretaciji italijanske kinematografij«
Med mnogimi še neraziskanimi področji tržaške zgodovine je tudd nastanek in razvoj šolstva v tržaški okolici. Sicer so bili objavljene ustanovne letnice za posamezne šole, vendar je za nekatere že ugotovljeno, da so zgrešene. Prvi je pisal o okoliških šolah Francesco Marinaz leta 1891 v svoji knjižici Memorie scolastiche. Po njegovem je bila šola v okolici ustanovljena leta 1798 na Opčinah, druga naj bi nastala leta 1S04 na Katinan, nato naj bi leta 1805 nastali šoli v Bar-kovljah in v Bazovici. Tem naj bi sledile leta 1827 šola v Skednju, leta 1845 v Križu, leta 1854 šoh pri Sv. Ivanu in na Proseku, leta 1862 v Rojanu, leta 1867 pri Lovcu in končno leta 1868 v Trebčah. Za Marinazem je iste podatke objavil leta 1911 Mario Pasqualis v knjigi 11 Comune di Trieste e Tistruzione primaria e popolare, in končno Je te podatke ponovil naš avtor Ferdo Kleinmayr v svoji razpravi Ljudsko šolstvo tržaške okolice v svojih početkih (do 1868), objav ljend leta 1928 v zborniku Luč Vendar je Kleinmayr ob objavljenih letnicah izrazil tudd svoj dvom in napisal: «Ti podatki niso popolnoma zanesljivi. Res, da se često ne da ugotoviti točne letnice skromnega početka še skromnejše šole«. Klein mayrjeva previdna izjava je bila na mestu. Ustanovne letnice, ki jih je objavil Marinaz v glavnem ne držijo. Na podlagi arhivskih virov so bile nekatere letnice ustanovitve že ovrže ne in ni izključeno, da bi nadaljnjo proučevanje arhivskih dokumentov ne demantiralo še drugih. Da se je ustanovitev šole na Opčinah pripravljala že v ziadnjlh desetletjih osem najstega stoletja, pričajo ohranjene listine, vendar nd dokazov da je bila šola ustanovljena 1798, kajtd v šematizmu tega leta in tudi naslednjih nd o openskem učitelju, in torej tudi o šoli, še nikakega sledu. Pač pa je bila šola na Katinari ustavljena že leta 1791 in ne 1804. Prav tako je mnogo starejša šoia na Proseku, ki Je dobila svojega prvega učitelja 11. februarja 1795, torej celih 59 let prej. Četudi smo — zavedeni po Ma rinazu in Kleinmayrju — leta 1945 praznovali stoletnico šole v Križu, je sedaj ugotovljeno, da se je na kriški šoli zagotovo vršil pouk že leta 1808. Prav tako je pogrešna ustanovna letnica 1827 za Skedenj sko šolo. Iz listin, ki jih hrani Državni arhiv v Trstu, Je neizpodbitno dokazano, da Je bila šola v Skednju ustanovljena leta 1780, to je celih 47 let pred do3le.1 znano letnico ln je torej bila prva šola v tržaški okolici.
Ce posežemo nekoliko nazaj, moremo ugotoviti, da šolstve vse do konca osemnajstega stoletja na podeželju ni bilo raz širjeno. Sole so imela v glavnem le mesta — pri nas Gorica Trst ln celo Milje — ter samostani. Tako je v Devinu usta novil šolo samostan, že leta 1598, toda izven samostanskih zidov. Prva devinska šola Je prenehala delovati leta 1786 ob ukinitvi samostana.
Pravi tomell za nastanek osnovnih šol v vseh avstri Iških deželah, torej tudi pri nas, je postavila cesarica Marija Tere
zija. Ta vladarica je po svojem mišljenju pripadala prosvet ljencem. Prosvetljene!, iluministd so bili pristaši filozofske smeri, ki se je razvila najprej na Angleškem in se potem razširila po evropskih deželah. Iluminizem, prosvetljenstvo je bil filozofski nauk, ki je propagiral razvoj ln širjenje kulture. Od tod tudi odlok cesarice Marije Terezije, ki ga Je izdala 6. decembra 1774, s katerim Je dejansko prevzela država skrb za izobrazbo državljanov. S to Splošno šolsko nared-bo, je Marija Terezija določila naj se na podeželju ustanavljajo trivialne šole, to je osnovne šole z enim učiteljem, v vsakem okrožju glavna šola s tremi učitelji, v glavnem mestu vsake dežele pa normalna šola, ki naj bo zgled za vse ostale šole v deželi. Iz vrst absolventov teh normalnih šol naj bi se v bodoče rekrutirali tudi učitelji za podeželje.
Od cesaričine naredbe do njene izvršitve pa Je bila še dolga pot. Res je sicer, da je Trst že leta 1775 dobil normalno šolo in kmalu nato še dve trivialki, vendar Je bil prodor šolstva v tržaško okolico dosti bolj počasen. Pa ne, da bi ne bilo zato dobre volje pri odločujočih. Celo v poročilu policijskega ravnatelja Pittonija, ki je pisal «ponižne pripombe« (umilissimi riflessi) na vladarjev dopis od 30. marca 1776, piše v 6. točki: ((Ustanovitev trivialnih šol na deželi, ki jih bo nadziralo policijsko ravnateljstvo, bi predvsem popravila nravi, odpravila brezdelje in Izganjala sumljive in potepuške ljudi. Prebivalci bodo postali delavni in krepostni ta vama okolica bo s svojim dobrim redom imela takojšen vpliv na izboljšanje varnosti v mestu.« Med sodobniki je policijski ravnatelj Pittoni veljal za vnetega pristaša prosvetijenstva.
Zapreke, ki so zavirale nastanek okoliških šol niso bile majhne. Predvsem so obstajale v pomanjkanju ljudi ki bi bili sposobni prevzeti pouk ta tudi prostori za šole so bili kaj težko rešljiv problem.
V času pred prvim, terezijanskim šolskim zakonom (1774) so na podeželskih šolah poučevali cerkovniki. Tako rešitev so predvidevali tudi za široki razmah šolstva po Splošni solski naredbi. Saj je tudi slovenski prosvetljenec Blaž Kumerdej v dobi pripravljanja Splošne šolske naredbe i*dH*1 v začetku 1772 načrt za ustanovitev osnovne šole na Kranjskem in v njem predlagal, da se z odlokom deželnega im««« odslej prepove nastavljati cerkovnike, kd ne bi znali brati ta pisati. Za cerkovnike — analfabete pa, Id so že v službi, naj se naroči krajevnim duhovnikom, da Jih v določenem roku naučijo branja ta pisanja. Tako Kumerdej na Dunaju. Toda daleč od Dunaja so stvari kazale vse drugače. 2e imenovani policijski ravnatelj ta kasnejši okrožni glavar Pittoni je na prizadevanje višjih oblasti, da se poveri tudd v tržaški okolici učiteljevanje cerkovnikom, poročal 24. junija 1784
(Nadaljevanje na t. strani)
Stode vetdeset let
škedenjske šole
(Nadaljevane s 5. strani)
«... da so vsi vaški cerkovniki čevljarji. Srenje so uvedle to koristno in potrebno obrt, da se prebivalstvo lahko oskrbi s ceneno obutvijo. Čevljarjem so srenje dale priliko, da postanejo cerkovniki, ker jih to opravilo le malo zaposluje. Tako si z obveznim čevljarskim delom s skromnim 2»služkom dopolnjujejo svoje mežnarske prejemke.« Vsi ti cerkovniki, pravi Pittonijevo poročilo, ne znajo ne brati, ne pasati. Ne znajo drugega jezika, razen kranjskega. «Talchč difficilmente, anzi quasi impossibalmente imparerebbero a leggere ed a scrivere il Tedesco ed il Italaino, li Conti, il Cattechismo, etc onde poter instruire.« In če bi tudi to zmogli, ne bi potem mogli služiti skupnosti s tako potrebnim delom (čevljarskim).
No, tudi mestni učitelji niso bila bogve kako strokovno podkovani. Navajam primer kaporala KJeopasa Mayerja v regimentu Puebla, ki je na prigovarjanje tržaške občine zapustil leta 1773 vojaško službo, da je prevzel pouk mestnih otrok. Ko so se kasneje v mestu ustanavljale trivialke, je temu «pedagogu» padlo število učencev na tako nizko stop njo, da s šolnino ni mogel več izhajati. Iz mestne blagajne so mu leta 1773 priznali letno le 50 goldinarjev. Zato je proti koncu leta 1780 zaprosil, da bi mu plačo povišali, ali pa da bi ga premestili na okoliške šole, katerih ustanovitev se je pripravljala.
Zgoraj omenjeni vladni svetnik in policijski ravnatelj Pit-tom je junija 1784 predlagal še odprtje drugih šol, poleg škedenjske, m sicer na Opčinah, na Proseku, v Križu, v Bazovici, na Katinari in v Barkovljah. Z namenom, da se ustanovijo šole, je predlagal tudi, da se na Katinari in v Barkovljah ustanovita samostojni kaplaniji. Tudi zaradi plač je Pittoni postavil konkretne predloge. Za «prave» učitelje je predlagal letno 200 goldinarjev, za kooperatorje (duhovnike) 100 goldinarjev in ker je računal še vedno z možnostjo, da bi nastavili za učitelja kakega mežnarja, je zanj predlagal 60 goldinarjev letne plače.
Pittonijevo poročilo vsebuje tudi nekak učni načrt bodočih šol. Poleg pouka v branju in pisanju v nemščini in italijanščini, učenja računstva ter katekizma in moralke, naj se mladina poučuje tudi v poljedelstvu in v dolžnostih državljana do vladarja. Nadalje naj se mladini razlagajo zakoni in se jo prepriča o njihovi koristnosti.
Četudi je terezijanska Splošna šolska naredba predvidela kot učni jezik le nemščino, se je v mestu uveljavila tudi italijanščina in rinili so jo tudi v okoliške šole. Pittoni uteme ljuje uvedbo pouka italijanščine: «... in vista del commercio e che li Popoli limdtrofi, co quali si esercita questo, non meno la navigazione e tutto italiana.«
Pittoni predlaga med drugim tudi, naj se razpored pouka določi tako, da bo primeren kmečkim opravilom. Ker je določena doba za poljedelstvo dragocena, naj se to upošteva Otroci služijo kot pastirji, zato je umestno, da se podvoji ali celo potroji učni čas pozimi, ko živijo otroci v brezdelju, zlasti ko dežuje, ko je sneg in burja. Prav tako naj se upora bijo za pouk praznični dnevi.
Poleg pomanjKanja primernih učiteljev, je bila velika ovira za razvoj šolstva tudi pomanjka za šolo primernih prostorov. Zgovorna priča o tem vprašanju je Pittonijevo poročilo od 10. januarja 1787. Ker mu je bilo z dekretom od 16. de cembra prejšnjega leta naročeno, naj prouči vprašanje prostorov za šole, pravi, da je v sodelovanju s funkcionarjem gradbenega urada ugotovil, da ni primernih javnih zgradb, ki bi se dale urediti za šole. Tudi srenjske hiše imajo zelo omejeno kapaciteto in so v glavnem zgrajene iz suhega zidu. Le kak posamezni premožnejši posestnik ima prostorno hišo, a ti posestniki niso pripravljeni dati prostorov v najem, kar dokazuje dejstvo, da je bilo težko namestiti užitninske urade ob užitninski meji. Pittoni zaključuje poročilo s svojim mnenjem, da bo treba za šole zgraditi nove stavbe. Toda z zidavo novih šolskih zgradb še dolgo ni bilo nič. Gubernij se v svojem dopisu, naslovljenem cesarskemu dvoru 12. maja 1787, opravičuje, da ni za nove šole niti zadostnega fonda za učiteljske plače, kar pa se gradnje tiče, da so nujnejše gradnje" za vojsko in važnejše stavbe v mestu, šole v okolici naj torej počakajo. (Primer Proseka: šola je bila s cesarskim dekretom ustanovljena 22. novembra 1785, pričela pa je poslovati šele 10 let kasneje — 11. februarja 1795 —• ko je nastopil službo na Proseku prvi učitelj.)
Po opisu dobe in razmer, v katerih je dozorevalo vprašanje ustanovitve šol v tržaški okolici, preidimo na podatke o škedenjski šoli, ki je bila ustanovljena prva.
Skedenj je v zvezi s šolskim vprašanjem prvič omenjen v poročilu ravnatelja tržaške normalke Franca Langerja. Nje govemu dopisu od 4. oktobra 1778 je priložena tabela, iz katere je razvidno, da je bilo tedaj v mestni normalki 183 učencev, v obeh mestnih trivialkah pa komaj 34 (14 in 30) učencev. Tu je tudi predlog, ki se glasi: «Ker je tržaški teritorij majhnega obsega, bi bilo umestno ustanoviti trivialno šolo le v Skednju.« Toda dvoma pisarna še 31. decembra 1779 vprašuje v odgovor na poročilo o stanju šolstva, zakaj ni še nobene trivialke v tržaški okolici. To neprijetno vprašanje je privedlo gubernija, da je 20. januarja 1780 naročil mestnemu sodniku in šolskemu nadzorniku baronu Ferdinandu Dell'Ar gen tu, naj prouči to vprašanje in naj po posvetu z Langerjem, ravnateljem normalke, postavi predloge.
Šolski nadzornik baron Dell’Argento je 3 junija 1780 poročal, da je mogoče odpreti podeželsko osnovno šolo v skednju, ki je najbližja, največja in najbolj delavna vas. Ker je Sv. Marija Magdalena zgornja blizu Skednja, bodo lahko obiskovali to šolo tudi tamkajšnji otroci. Oba župana, škedenjski in magdaienski, sta v imenu sosesk že izjavila, da so starši pripravljeni plačevati za vsakega otroka 15 soldov šolnine mesečno. Edino tisti, ki bodo dokazali svojo revščino s potrdilom župana ali kurata, bodo oproščeni plačevanja šolnine. V Skednju je 40 otrok, pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji pa 30. Od teh bo lahko 60 otrok plačevalo šolnino, ki bo torej znašala 80 do 85 goldinarjev. Če se doda še 120 goldinarjev iz mestne ali bivše jezuitske blagajne, bo mogoče dobiti za učitelja popolnoma sposobno osebo. Pouk se bo lahko začel že v začetku novembra.
Na osnovi tega spodbudnega sporočila šolskega nadzornika Dell’Argenta, ki ga je gubernij poslal 7. junija na Dunaj, je cesarica Marija Terezija z odlokom od 12. avgusta 1780 potrdila ustanovitev škedenjske šole in pričele so se priprave za njeno odprtje. 26. avgusta je Dell’Argento dobil nalog, naj dobi učitelja ter naj ugotovi dokončno točno število otrok, da bo mogoče določiti učitelju plačo. V svojem poročilu od 29. septembra poroča Dell’Argento, da je v Skednju za šolo godnih 58 otrok in sicer 33 dečkov in 25 deklic, pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji pa 38 otrok, od teh 15 dečkov in 23 deklic. Od skupnih 96 otrok jih približno tretjina ne bo hodila v šolo m tako ostane 60 učencev, ki bodo plačevali po 8 krajcarjev in pol na mesec Za učitelja predlaga Johanna Adama Karlsbergerja, ki je več mesecev obiskoval učiteljski tečaj in je že nekaj let poučeval v mestu po družinah. Poleg šolnine, ki znese v 10 mesecih pouka 85 goldinarjev, naj dobiva učitelj še 150 goldinarjev letno iz mestne blagajne. Učilnica bo v prazni stavbi, ki Je cerkvena last. Treba je le nekaj popraviti in dozidati, vendar bodo dela končana do konca oktobra in z novim šolskim letom bo nova trivialka odprta.
V DeirArgentovem poročilu omenjeni kandidat za Skedenj skega učitelja Karlsberger vložil je 17. septembra prošnjo za nastavitev. V prošnji, ki je pisana v stilu tistega časa, ko je «vdani in ponižni sluga« položil prošnjo «k nogam« oblastnikov, pravi prosilec, da je «z obiskovanjem normalne šole pridobil vse potrebno znanje«. 2e dva dni po predloženi prošnji je dobil šolski nadzornik Dell’Argento nalog, da preizkusi sposobnosti in lastnosti prosilca in sporoči gubernij u svoje mnenje.
Odlok o nastavitvi Karlsbergerja za učitelja v Skednju Je bil izdan 8. oktobra z veljavnostjo od 1. novembra. Dekret priznava učitelju, poleg 150 goldinarjev letne plače in 15 soldov Šolnine mesečno od vsakega otroka, še prosto stanovanje. Toda pouk se, kljub optimističnim predvidevanjem Dell’Ar-genta, tedaj še ni mogel začeti. Po vsej verjetnosti ndso bila še končana popravila v prostoru, ki je bil namenjen šoli in ki ga šolski nadzornik omenja v svojem poročilu od 29. septembra.
Naj že tu povemo, kakšno učilnico je imela prva Skedenj ska šola. Iz nekega poročila tedanjega kaplana Covaoiga (Kovačiča) od 12. junija 1784 izvemo, da je bila šola «poco comoda«, pozimi brez peči in s streho, ki je puščala. Stene niso bile ometane. Klopi pa so po tem poročilu ustrezale.
Dell’Argentova vnema za rešitev Skedenj skega šolskega vprašanja pa je našla priznanje na najvišjem mestu, saj mu je bilo 1. septembra sporočeno cesaričino zadovoljstvo nad njegovim prizadevanjem.	(Nadaljevanje sledi)
ANTONIO MASI JE RESNIČNO GIUSEPPE MESSINA
Upravičeno se poteguje za dediščino 20 milijard
Sedaj, ko je dobil «dokument», je sklenil, da sorodnikom ne bo dal nič
VICENZA, 16. - »Dediščine ne bom delil z nikomer, nikomur ne bom dal nič, še najmanj stricema Salvatoru in Attiiiu ter teti Mar-gheriti. Ti so me namreč prijavili sodišču.«
Tako je rekel Antonio Masa, po poklicu uradnik, ki pa prav gotovo ne bo več stopil v pisarno, ko bo imel v rokah dokument, da je velikanska zapuščina pokojnega Eugenia Messine res njegova. In Antonio Masi ima baje cvse karte v redu«, kot bi rekli po domače, da pride do velikanske dediščine — ki velja 20 milijard, kolikor je zapustil eden najbogatej-ših poslovnih ljudi londonske četrti! »Soho« - Eugenio Messina.
Antonio Masi, kot smo rekli, i-ma »vse karte v redu« ki na o-snovi tega je sprožil postopek proti vdovi in bratoma Eugenia Messine. Do pred nedavnim je bil Antonio Masi daleč od velike zapuščine. Še več, pred mesecem dni, 18. decembra lani, ga je sodišče v Sanremu celo obsodilo na sedem mesecev zapora, ker da se je pod lažnim imenom Ciusep-pa Messine izdajal za sina Eugenia Messine. Anagrafski urad v Vicenzi pa mu je izstavil rojstni list, v katerem piše da «z rojstnih knjig izhaja, da je Giuseppe Messina, rojen v Aleksandriji v Egiptu 10. decembra 1930, sin Eugenia Messine in Jolrr.de Masi«.
Ko ima v rokah tak dokument, je lahko začeti proces proti vdovi Eugenia Messine ter proti njegovima bratoma Salvatoru n At-tiliju. Dokument mu dovoljuje zahtevati vso zapuščino Eugenia Messine. Ustrezna sodna obravnava proti drugimi pretendenti, proti stricema in teti bo 27. tega nre-seca v Sanremu. Strokovnjaki menijo da se bo sodna obravnava
Mariborsko kulturno pismo
(Nadaljevanje s 5. strani) * V
ridiki, v katerem .je podala izredno izklesan lik, prepričljiv v raz-sežni skali zmogljivosti resničnega umetnika. Vodstvo gledališča, kolegi, kolegice in občinstvo so i-skreno in prisrčno pozdravili u-metnost jubilantke Ade Thumove, kateri so čestitala tudi mnoga jugoslovanska gledališča v želji še nadaljnjega posredovanja njene za vjflliivo visoke glasbeno-dramatske umetnosti.
Koncertna dejavnost se je odrazila predvsem na dveh abonmajskih koncertih, ki so ljubiteljem glasbe posredovali Simfonični koncert orkestra Radiotelevizije Ljubljana, ki je pod taktirko Sama Hubada izvedel Vizijo Demetrija Žebreta, A-rama Hačaturjana Koncert za čelo in orkester, v drugem delu pa Brahmsovo simforuio št. 2. Kot so list je virtuozno sodeloval mladi Ciril Škerjanec, in pa znameniti Kvartet Borodin iz Moskve, ki je mojstrsko izvedel dela Šostakoviča, Borodina in Beethovna.
Omenimo naj se popularni Simfonični koncert orkestra mariborske Opere, ki je pod vodstvom Vladi-mira Koblerja posredoval ljubiteljem glasbe Haydnov Koncert za trombo in orkester s solistom Jožetom Dobrovnikom. Beethovnovo Romanco za violino in orkester v F-duru, v katerem se je pdlično predstavila mlada in izredno talentirana deklica Vita Gregorc in A-dinsellov Varšavski koncert za klavir in orkester s priznanim pianistom Atijem Bertoncljem. Koncert, ki .je bil povezan še z glasbeno pravljico Peter in volk, ki jo je interpretirala igralka Breda Pug ljeva, je vzbudil veliko zanimanje in odobravanje predvsem mladega občinstva, ki se s tem na najbolj prikupen način vzgaja in seznanja z glasbeno umetnostjo.
V	železniško prometni transport ni šoli je odprta izredno zanimiva stalna razstava del akad. slikarja Staneta Kumerja. Morda zveni nenavadno, da je v neki šoli in to celo železničarski transportni šoli, umetniška razstava. Posebnost te razstave pa je v tem. da slikar Kumer, sin železničarja razstavlja okrog sto olj, akvarelov, risb, grafik in ilustracij samih motivov z železniškega področja. Že kot otrok je Kumer rasel v Trstu med kurilnicami, kolodvori in železniškimi pragovi, zato mu svet železne ceste ni tuj. Z njegovih del odsevajo lokomotive ovite v dim, postaje in kurilnice, železni Uri, pragovi, vagoni, ljudje v delavnicah, potniki v čakalnicah, skratka. moUvi, ki se jih bolj po redko lotevajo likovni umetniki. Pri nas .je, razen Kumerja, razvil slikarstvo želez niških motivov tudi akad. slikar France Godec, katerega mojstrske upodobitve z železniškega področja so bile razstavljene v Ljubljani, večina njih pa danes kr ase sobane ministrstev za promet in direkcije državnih železnic v Beogradu.
V	Mariboru je zdaj zbrana obširna kolekcija Staneta Kumerja v prostorih, ki služijo vzgoji železniškega naraščaja. Prav v tem je še večji pomen razstave. Stalna prisotnost umetniških upodobitev z lvjihovega področja, bo za gojence vsekakor spodbudna za njihov poklic. Še nekaj: vsakodnevno srečanje z umetniškimi deli bo mladino še bolj približalo likovni u-metnosd. In končno: Maribor je dobil v posest novo umetnostno galerijo v industrijskem kraju z bogato stalno kolekcijo podob s socialno malo poznanega umetniškega upodabljanja.
zaključila tako, da jo bo d Ml Giuseppe Messina.
Kot smo rekli, Antonio Masi -Giuseppe Messina nima ..amena odstopiti kaj od velikanskega premoženja stricema in teU. Morda pa se bo le premislil in ne bo vsega premoženja ohranil zase, saj je zelo na lahko prišel do premoženja, ki bi ga bflo dovolj m preveč zanj in še za koga drugega. Da bi mogel dobiti že o-menjeni dokument, ki ga priznava za »izvenzakonskega« sina Eugenia Messine, je moral Antonio Masi - Giuseppe Messina r dlo-žiU 29 dokumentov. Izplačalo se mu je.
Kaj loči šampanjec od penečega se vina?
Med božičnimi in novoletnimi prazniki so v Italiji odprli kar 20 milijonov steklenic penečega se vina. Vsako leto pa je za podobne priložnosti na razpolago kar 40 milijonov steklenic take pijače. Kljub temu, da si nesladko peneče st vino utira pot v širši krog odjemalcev, pa je še vedno najbolj priljubljeno sladko vino take vrste. Pokrajine, iz katerih izhaja tako vino so v okolici Astija, Cu-nea in Alessandrie. V največ primerih je osnova za izdelovanje penečega vina «pinot»,
Toda kaj je pravzaprav italijansko peneče se vino? Ali ima kako sorodnost s francoskim šampanjcem?
Italijanski »spumante« je navadno popolnoma nekaj drugega kot francoski šampanjec, predvsem zaradi tega, ker ga proizvajajo iz sladkih muškatnih vin. Poleg tega je razlika med penečim se vinom in šampanjcem še večja zaradi načina izdelovanja obeh vin. Dobro peneče se vino mora počasi »naravno« vreti vsaj nekaj let, v Italiji pa to opravijo takoj, Ali s tem, da vino pustijo
fermentirati v ogromnih rezervoarjih le nekaj mesecev, ali pa da tako vino umetno fermentirajo z ogljikovim dvokisom. Tako vino se bo zelo penilo, ko ga bo odjemalec nalil v kozarec, poleg tega pa se bo njegova cena znižala celo na 240 lir za steklenico na račun kakovosti.
Težava je v tem, da italijansko pravo peneče se vino ni zaščiteno in naziv «asti» lahko napiše kdorkoli na katerokoli vrsto penečega se vina.
Za nesladka peneča se vina res obstaja neka podobnost s francoskimi. Ta so bolj kvalitetna od navadnih sladkih. Izdelujejo jih iz vrste grozdja, ki je podobno tistemu iz francoskih pokrajin Champagne, Aisne ali Aube, toda še vedno je drugačno od francoskega grozdja. Za izdelovanje pravega šampanjca pride v poštev predvsem tehnika: najprej morajo natrgati grozdje, ko še ni popolnoma zrelo, nato mora biti to grozdje zdravo. Grozde morajo le malo iztisniti, tako da dobijo iz vsakega stota grozdja le 40 kilogramov mošta — toda v Italiji iztisnejo kar 70 kg mošta na stot. Vino morajo nato vstekle-ničiti in pustiti steklenice ležati z grlom navzdol več let, da vino fermentira. Nekaj italijanskih podjetij skuša povsem slediti francoski tehniki z odličnim uspehom, toda majhna količina kvalitetnega penečega se vina se kaj kmalu izgubi v morju nekvalitetne peneče se pijače.
PARIZ, 16. — Mladega francoskega električarja Alaina Rous-selota so davki po njegovem mnenju preveč obremenjevali, zaradi tega si je izbral zelo izviren način maščevanja. Potrpežljivo je zbiral več časa drobiž in hotel z njim plačati davčnemu uradu 883 težkih frankov. Uslužbenec na davčnem uradu ni hotel v prvem trenutku sprejeti vreče, v kateri je Rousselot prinesel svoj denar. Toda električar je vztrajal pri svojem in uradnik je končno sprejel 25 kilogramov težko vrečo.
KRIŽANKA
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	U	12	3
14								15					
16							17			J	l	18	
19						20				■	21		
22					23				■	24			
	»	26	27	28				■	29				
	H	*					_ ■						
1	*					■							
34					■	*						36	
37				■	38							39	40
41			■						43	44	45		
46		■	•					48					
49		50					51						
52							53						
VODORAVNO: 1. kovanec iz zlata, 8. eden od najboljših sovjetskih šahovskih velemojstrov (Efim), 14. vodna rastlina, katere cvetovi plavajo na površini vode, 15. otočje med Beringovim morjem in Tihim oceanom, 16. del okna, 17. del roke ali noge, 18. italijanski spolnik, 19. spodnji del glave (množ.), 20. drobno prodajno blago, 21. temni del dneva, 22. kemični znak za zlato, 23. trup, 24. oddelek v potniškem vagonu, 25. hodnik, balkon, galerija, 29. zadnji del telesa pri žuželkah, 30. sodobni slovenski slikar m ilustrator (France), 31. sodobni slovenski publicist (Lev), 32. ladijski vijak, propeler, 33. prvi starogrški filozof prirode, 34. okrasni kamen, 35. remiju podobna igra s kartami, 37. živalska noga, 38. židovsko žensko ime, 39. kemični znak za tulij, 41. mestece pri Opatiji, 42. alkoholna pijača, 43. najslavnejši hunski kralj, 46. kazalni zaimek, 47. vinska shramba, 48. gorski prelaz, 49. prebivalec Istre, 51. najtrši in najdražji kamen, 52. žensko ime, 58. koruzna jed.
NAVPIČNO: 1. zlobnost, 2. otoček pred Dubrovnikom, 3. mozoljavica po obrazu, 4. tkanina za plašče, 5. moško ime (Ignac), 6. hrvaška industrija nafte in tekočih goriv, 7. zaporedna soglasnika v abecedi, 3. slavna švedska filmska igralka
(Greta), 9. ime italijanske filmske igralke Martinelli, 10. letenje, 11. kemični znak za lutecij, 12. Abe-sinec, 13. majhen rilec, 17. žival iz družine mehkužcev, 20. sirota, 21. častilec golote, 23. tisoč kilogramov, 24. sodobni nemški pisatelj (Hans), 26. samica domače živali, 27. fotografija, 28. tiskovna agencija SZ v Moskvi, 29. največji francoski naturalistični pisatelj (Emile), 31. medena rosa na listju, 32. eno od gesel velike francoske revolucije, 33. pritok Pada, 34. ušesno vnetje, 35. največji nemški idealistični filozof (Immanuel), 36. zemljevidna knjiga, 38. mesto v srednji Italiji, 40. o-met, 42. kompozicija vagonov, 43. veliko jezero v azijskem delu SZ, 44. vrh glave, 45. ime slovenskega pisatelja Tavčarja, 47. gora nad Kobaridom, 48. ime španskega pisatelja Baroje, 50. kemični- znak za tantal, 51. različna soglasnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Sokrat, 7. sraka, 12. ekrazit, 14. etilen, 15. Sto-bi, 16. rebro, 18. Pt, 19. tona, 20. Dalen, 21. zlo, 22. Aba, 23. Lenin, 24. omen, 26. rjuha, 30. asket, 32. Adana, 34. Kalan, 36. vdor, 37. kriza, 39. os, 41. Kerr, 42. Maori, 43. Krk, 44. oro, 45. Jenko, 46. Kama, 47. cm, 48. manta, 49. konak, 50. kutina, 52. violina, 54. ataše, 55. slonič.

CIRIL GALE	DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA	VLADIMIR HERCEG
		
BILL LANQ SE 3E SUR.OVO ČVRSTO UGRABIL BIČ,
POROGLUIVO ŽAKROHOTAL IN
SKOP
Veljaven od 17. do 23. januarja 1970
®
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Verjetno boste morali na pot. To ne bo zabavno potovanje, pač pa bodo poslovni napori, ki vas bodo duševno razrvali. I-zognite se zahtevnim družbam. Na delovnem mestu ali v službi bo prišlo še do nesporazumov. Ljubljena oseba vam ljubezen vrača. Nekoliko živčni bo-ste.
^____ BIK (od 21. 4. do 20.
Z' 'N 5.) Sprejeli bodo va-f	še predloge, ki pa
l	J ne bodo prenesli pre-
J izkušnje, tako da jih boste morali popravljati. Precej boste spremenili tudi svoje delovne odnose. Z ljub ljeno osebo boste prišli navzkriž in le z iskrenostjo boste popravili storjeno napako. Pazite se pred spremembami temperature.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte izboljšati svoje gospodarsko stanje z večjo iniciativnostjo in tudi z večjo resnostjo. Ne bo vam uspelo vse, vendar se bo zadeva premaknila z mrtve točke. Srečali se boste z osebo, ki ste jo imeli nekoč radi. Zmernost v jedi in pijači. Zaradi jeter.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ponujala se vam bodo na eni strani dela, ki so na videz lahka, na drugi posli, ki slabo kažejo. Bolje bi bilo sprejeti tisto, kar ne obeta veliko. Neko čustveno zadevo boste razčistili in to v svoje in tudi tuje zadovoljstvo. Glede zdravja nobenih skrbi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vse teče kot po r	\ olju. Toda material-
J nih rezultatov ni. ‘ Preglejte svoje posle in svoje račune, kajti možno je, da se nekje skriva večja napaka. Dobili boste pismo ali vest o osebi, ki vas ima rada in ki ste jo tudi vi ljubili Zdravje odlično.
DEVICA (od 23. 8-do 22. 9.) Vaše pobude so sicer dobre in bile bi tudi sprejete, če bi imeli zaslombo pri tistih, ki o vsem odločajo. Morda vam bo uspelo kdaj drugič. Izogibajte se neposrednih srečanj z ljudmi, s katerimi ste v navzkrižju. Čas vse zaceli. Zdravje dobro, le pre broden prehlad.
TEHTNICA (od 23. 9-do 23. 10.) Kazalo je, da se vam bodo odprla vsa vrata. In vendar temu ni tako. Zato ne smete izgubiti za upanja v svoje sposobnosti. Ljub ljena oseba išče z vami stike, vi pa tudi niste proti njim. ki tub temu ne bosta našla prave poti. Ne bodite površni v svoiib sodbah. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Pobu do, ki ste jo imeli v rokah vi, bo prevzel nekdo drug. Vse pa bo teklo normalno da lje, pa čeprav tokrat v vašo škodo. Pazite ia tekmece, osebno nevarni bodo v prvih meh tedna. Srečali se boste s rtarim prijateljem in obujali spomine Prehlad.
STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Prevelike obljube bi vas zna le zapeljati na stran pota. Niste rojeni za tvegana dela in se raje držite uhojenih stez. Drži te se tudi starih prijateljev, ki so dokazali, da jih ne omaje sleherni piš. Glede čustev se boste znašli v čudni dilemi Zdravje kot jeklo.
____ KOZOROG (od 21
/" N 12. do 20. 1.) Dose ' _ k \ gli boste cilje, ki so 1 se vam zdeli nedo " 'V segljivi. S tem pa
'-----' ne boste dosegli u-
streznih materialnih uspehe ’, ki bodo bolj pičli. Tudi v ljubezni bi mogli biti srečni, le r1’ so vaše zahteve često prevelike in tudi večji uspehi vas r” zadovoljijo. Z zdravjem vse v redu.
VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Na delu ali v službi i .« boste povsem zadovoljni in boste zato iskali še kak stranski zaslužek, kar pa vas bo pripeljalo v časovno in tudi kako drugo stisko, celo v neprijeten položaj. Neko prijateljstvo bi se znalo spremeniti v kaj globljega. Glede zdravja — previdnost.
RIBI (od 20. 20. do 20. 3.) Ne menjavajte poti in ne menjavajte službe, kajti vsaka nova pot bi bila težja. Glede rezultatov ne delajte si utvar. TNj-di v ljubezni bodite bolj skromni in se držite ožjih krogov, kjer vse dobro poznate. Za neko ljubosumnostjo se krije čudna ljubezen. Nervoza.

ŠPORT ŠPORT ŠPORT
F7!
DIVAČI ŠPORT
dani: s
Nedelia, 17. januarja 1971
NOGOMET
1 amaterska liga
^430 v Križu
Arsenale — Vesna A * * *
3' AMATERSKA LIGA
30 v Trslu. Ul Flavia on ®°sco — . . ,.,oiec
p1 00 na ProseKu
K|,imorje B — COOP * * *
14.30	v Bazovici
re9 — Roianese
09.00 na Proseku
Bar Venelo — Zarja * « *
PrUATELJSKA SREČANJA
14.30	na Proseku
nm°rj8 A — Zaule * # #
1^30 v Sovodnjah (člani)
S»vodnje - Olimpija * * *
l000 v Sovodnjah (mladinci)
S°vodnje — Doberdol * * «
Začetniško prvenstvo
12.0° v Trstu, Sv Alojzij
tspena — Breg
* * #
KOŠARKA
M°ŠKA D LIGA
l100 V Padovi
P'» Pace _ Bor # * *
^LAJŠI MLADINCI
Ho° v Trstu_ y| de|ta Valle
8or - POM
* # *
Vraščaj niško prvenstvo
J1,00 na Opčinah, Prosvetni dom
°'6t ~ Italsider
09.3° v Skednj
Servolana - Bor * * *
prvenstvo naraščajnic
?k|3° v Trstu
alcantieri — Polet * * *
^nibasket
1000 v telovadnici CIFAP
* * *
, ODBOJKA
fNSKA B LIGA	«
v Trstu, stadion «1.' majV"
— Breg
• * * ..
S6|?! v Trstu, stadion «1. maj* lido Spina * * •
H	TENIS
S*A C LIGA
Soul v Nabrežini
Ta Cantina
* * *
T SMUČANJE
1&G°dina sp°rt N*«t V Ravasclettu
,,0Pa tudi SPDT
V PRETEKLEM TEDNU OB UDELEŽBI ŠESTNAJSTIH DRUŠTEV
Na skupščini Z SŠD v Nabrežini začrtan prvi delovni program
Z izvolitvijo šestih odbornikov so dopolnili širše tajništvo
AfUtlKA
Jugoslovanska rekorderka v skoku v višino Snežana Hrepevnik je očitno tudi sredi zime v odlični formi. V Beogradu je namreč na nekem tekmovanju postavila (neuradni) jugoslovansld rekord v skoku v višino za dvorane z značko 183 cm. Sodeč po tem odličnem skoku lahko pričakujemo od Hre-pevnikove v letošnjem letu še boljše rezultate, kot so bili lanski.
SNEŽNE RAZMERE
80 cm 80 cm
Kranjska gora
Krvavec
Zelenica
Pokljuka
Pohorje
Lažne
Lokve
Črni vrh
Vojsko
Postojna
Livek
Cortina
Nevegal
Ravascletto
Davos
St. Moritz
Chamonix
Badgastein
Kitzbuehel
100 cm 82 cm 60 cm 38 cm 16 cm 77 cm 107 cm 23 cm 60 cm 120 cm 80 cm 50 cm 130 cm 130 cm 110 cm 50 cm 20 cm
V	preteklem tednu se je v torek zvečer v Nabrežini sestala prva skupščina Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Delo skupščine je potekalo v znamenju organizacijskega utrjevanja mladega slovenskega športnega krovnega organizma in določitve smernic delovanja za bližnjo bodočnost.
V	skladu s statutom združenja so člani skupščine pod predsedstvom dr. Barbare Grudnove najprej izvolili odbornike za širše tajništvo. Izvoljeni so bili naslednji referenti:
ZA TRŽAŠKO:
odbojka: Giani Furlanič nogomet: Egidij Strnad iiamični tenis: Bojan Brezigar ostale panoge: Antek Terčon
ZA GORIŠKO:
odbojka: Ivan Susič nogomet in ostale panoge:
Viljem Fajt.
Širše tajništvo tako sestavlja zdaj deset odbornikov.
V	nadaljevanju zasedanja je skupščina obravnavala več postavk, med katerimi je bilo tudi vprašanje sedeža (kot kaže bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času) in pa delovanja združenja v bližnji bodočnosti, oz. konkretne pomoči, ki naj jo združenje nudi svojim članicam. Razprava o tem vprašanju je bila izčrpna in so vanjo posegla skoraj vsa društva. Sklenjeno je bilo, da bodo predstavniki združenja spro-
žili več akcij za dosego večje materialne podpore svojih članic, in to iz različnih virov.
Stavljenih je bilo še več drugih predlogov v zvezd z delovanjem združenja, med katerimi je izstopala zlasti potreba po izdelavi načrtovanja razvoja našega športa. Ta se je namreč doslej razvijal dokaj stihijsko, vsako društvo je vodilo svojo lastno «politiko», izhajajoč iz svojih ožjih okvirov. Prav razprava skupščine pa je pokazala potrebo tudi po usklajenih akcijah, po načrtovanem delu, po skupnih pobudah, katerih ena je že v teku: ta teden se bo namreč v organizaciji ZSŠD začel seminar za naše nogometne trenerje
Iz posegov diskutantov je izhajala tudi želja, naj bi prišlo v bodoče tudi do reprezentančnih nastopov naših športnikov proti drugim podobnim ekipam in, kot kaže, bo verjetno mogoče to zamisel uresničiti že v prihodnjih mesecih.
Skupščina Združenja slovenskih športnih društev se bo zopet sestala čez dva meseca.
Odbojka sodi še vedno med najbolj množične športe, s katerimi se u-kvarja naša mladina. Trenutno nastopa v raznih prvenstvih kar de vet moških in ženskih ekip, v kratkem pa bodo začele v promocijskih in mladinskih ligah igrati še druge.
TENIS
Za Davisov pokal
V	prvem kolu Jugoslavija-VB Italija-Bolgarija
LONDON, 16. - Včeraj so izžrebali izločilne skupine za evropsko cono tekmovanja za Davisov pokal. Srečanja bodo morali opraviti do 3. maja.
A SKUPINA
Portugalska - Turčija ZAR - ČSSR Grčija - Belgija Danska - SZ Finska - Irska Švedska - Francija Švica in panlja (nosilec skupine št. 2) sta pripuščeni direktno v drugo kolo.
B SKUPINA
Madžarska - Poljska Luksemburg - Mor^’-n Jugoslavija - Ve1	‘•'niia
Italija - Bolgariji Romunija - Nizoz.
Izrael - Norveška
Zahodna Nemčija t nosilec skupine št. 1) .je skupaj z Avstrijo pri-puščena v drugo kolo.
Četrtfinalna srečanja bodo morala odigrati do 17. maja, polfinalna do 14. junija, finale obeh skupin pa do 19. julija.
V	drugem kolu se bo Zah. Nemčija srečala z Avstrijo. Španija pa s Švico.

14. kolo
BOLOGNA - NAPOLI Angonese
CAGLIARI - MILAN Gonella
CATANIA — TORINO Vacchini
INTER - FIORENTINA Sbardella
JUVENTUS - FOGGIA Piierond
LANEROSSI V. - LAZIO Picasso
ROMA - H. ’ VERONA Tosaljj^	___
VARESE — SAMPDORIA— Francescon
BL
18. kolo
ATALANTA - AREZZO Trono
BARI — BRESCIA
Michelobtd
CATANZARO — LIVORNO Motta
CESENA — TARANTO Acernese
COMO — PERUGIA Clerico
MASSESE - MANTOVA Riccardo Lattanzi MONZA - MODENA (v Leceu) Sgherrt
PALERMO — REGGINA Barbaresco PIŠA - NOVARA Cali
TERNANA - CASERTANA Canova
A SKUPINA
e
•	=- =-= -ga
JlAUCi
18. kolo
ALESSANDRIA - VENEZIA Lupi
LEGNANO -JI ROVERETO Baldoni
MONFALCONE - PARMA Frasso
PIACENZA - PADOVA Levrero
PRO PATRIA — TRENTO Tabanelli
REGGIANA — TRIESTINA Fuschi
SOLBIATESE - VERBANIA Iseppi
SOTTOMARINA - SEREGNO Benedetti
TREVISO - DERTHONA
UDINESE - LECCO Alberti
ja-1
Trbižu se mladi tečajniki SPDT tudi danes seznanjajo z osnovami smučarskega športa
PREGLED PLAVANJA V LETU 1970
Avstralke in Američanke najboljše na dolgih progah
Na progah 800 in liOO m so v ospredju zelo mlade plavalke
Skrajno izkoriščanje borbene raz-položenosti mladoletnikov je eden glavnih dejavnikov pri doseganju odličnih rezultatov v plavanju pri 14-16 letih starosti. Ker se takega ago-nizma ne da razviti na kratkih progah, pride na svoj račun toliko bolj izrazito pri dolgih naporih, na progah 800 in 1500 m. Dekleta rojena v letih 1952 in 1953 so v lestvicah najboljših na svetu v teh dveh panogah skoraj redkost in premoč i-majo 15- in 16-letna dekleta,
Obe dolgi progi ne dajeta jasne slike o premoči na svetu. V ZDA plavajo skoraj izključno 1500 m, drugod po svetu pa večinoma 800 m. Za prva mesta se borita tudi tu Debbie Meyer in Karen Moraš, jas ho pa je,' da so dnevi prve šteti. Posebno v Avstralai se poraja 'lova generacija, ki bi morala doseči fantastične rezultate če se ne bo prej fizično izčrpala.
Na 800 metrov je prva Karen Mo ras s časom katerega strokovnjaki smatrajo za približno enakovrednega svetovnemu rekordu Meyerjeve 17T9"9 na 1500 m iz leta 1969. Ve liko bolj zanimive so ostale plavalke
Avstralija ima na primer še niti 14-letno Helen Gray s časi 9’27”5 na 800 m in 18’18”2 na 1500 m in 15
Evropi še zelo neprivlačne.
Najboljših 10 na svetu (v oklepaju letnica rojstva):
800 m
9’02”5 Karen Moraš (54), Avstralija 9’14”6 Debbie Meyer (52), ZDA 9'19”8 Vicki King (53), ZDA 9’19”9 Ann Simmons (53), ZDA 9'27”2 Ann Tasnady (54), ZDA 9’27”5 Helen Gray (57), Avstralija 9’28”2 Nancy Spitz 154), ZDA 9’28”3 Jo Ann Harshbarger (56), ZDA
9,28”6 Barbara Belogorsky (55), ZDA
9'28”7 Jill Strong (55), ZDA
1500 m
FfŽtrfrDgbbfe- Mcjct (52), ZDA ■ 17’37”0 Ann Simmons (53), ZDA 17’48”5 .Vicki King (52), ZDA 17’51”9TCaren"TWb'fhs (5T), Avstraliji 17’53"6 Barbara Belo gorski’ (55), ZDA
17’53”6 Ann Tasnady (54), ZDA 17’53”9 Jill Strong (55), ZDA 17’57”4 Jo-Ann Harshbarger (56),
ZDA
17’58”5 Robyn Risson (53), Avstralija 17’59”1 Nancy Spitz (54), ZDA Primerjava kvalitete v zadnjih 4 letih (samo za 800 m, ker je slika na 1500 m zaradi poznejše uvedbe
EVROPSKO PRVENSTVO V STIRISEDEZNEM BOBU
Romunija evropski prvak pred postavama Zah. Nemčije
Tekmovanja so bila v Iglsu v bližini Innsbrucka
IGLS, 1.7. — Prva postava Romunija je osvojila evropski naslov v štirisedežnem hobu. Romunija, katere ekipo so sestavljali Panturu, Zangor, Pascu in Fucseneanu je vse štiri vožnje opravila v času 4’19”07. Romunska postava s Pan turujem na čelu je osvojila evropski naslov že leta 1967 prav tako v Iglsu.
6.	Avstrija 2
7.	Švedska 1
8.	Avstrija 1
4,22"60
4’22”77
4’23"11
OBVKSTILO
ŠD Breg priredi v nedeljo, 24. januarja 1971, ob priliki občinskih
L Romunija	4'19”07	ni izlet v Sappado.	Odhod	avto-
2. Zah. Nemčija 1	4’19”39	busa bo ob 5.30.		
3. Zah. Nemčija 2	2'20”26	Tekmovalci imajo	brezplačno	
4. Švica 2	4'21”00	vožnjo. Prijave sprejemajo		vaški
5. Francija 1	5’21”39	zastopniki do torka.		
menjene Karen, le	z malo slabšima te panoge še nepopolna):			
	1967	1968	1969	1970
1. mesto	9’22”9	9’10”4	9’10”7	9’02”5
10. mesto	9'50”5	9’37”1	9’35”4	9'28”7
30. mesto	10'05”9	9’49”4	9’48”7	9'42”9
50. mesto	10’12”9	10’Ori	9’54”5	9’50”1
100. mesto	10’29”0	10’20”6	10’13”9	10’07”5

OPATIJA
ROIJLKTTK - BAČU ARA UH KM IN DK KER
ODPRI V S h. LETO
Seminar za trenerje nogometa v Trstu
Združenje slovenskih športnih društev priredi v času od 22. do 24. ter od 29. do 31. januarja 1971 v Trstu, šestdnevni
SEMINAR
ZA NOGOMETNE
TRENERJE
Razpored seminarja bo naslednji:
PETEK, 22. JANUARJA - zvečer
1.	ura: razvoj nogometne igre —
sistemi (teorija)
2.	ura: načrt treniranja (teorija)
3.	ura: letne dobe treniranja (teo-
rija).
SOBOTA, 23. JANUARJA
-	popoldne
1.	ura: tehnika nogometne igre —
elementi (praktično delo)
2.	ura: tehnika nogometne igre —
elementi (praktično delo)
3.	ura: tehnika nogometne igre —
elementi (praktično delo)
SOBOTA, 23. JANUARJA - zvečer
1.	ura: kondicijska priprava igral-
cev (praktično delo)
2.	ura: kondicijska priprava ’ ~al-
cev (praktično delo)
3.	ura: metodika trenirjanja (teo-
rija)
NEDELJA, 24. JANUARJA
-	dopoldne
1.	ura: tehnika nogometne igre —
elementi (praktično delo)
2.	ura: tehnika nogometne iere —
elementi (praktično delo)
3.	ura: osnove tehnike (teorija) PETEK, 29. JANARJA - zvečer
1.	ura: tehnika nogometne igre —
elementi (praktično)
2.	ura: tehnika nogometne i«re —
elementi (praktično)
3.	ura: osnove taktike (praktično)
SOBOTA, 30. JANUARJA
-	popoldne
1.	ura: pedagoška praksa (prak-
tično)
2.	ura: pedagoška praksa (prak-
tično)
3.	ura: pedagoška praksa (prak-
tično)
SOBOTA, 30. JANUARJA - zvečer
1.	ura: vaje za razvijanje hitro-
sti in spretnosti (praktično)
2.	ura: vale za razvijanie moči in
zdržljivosti (praktično)
3.	ura: taktika nogometne igre za posameznika, posameznih linij in celotnega moštva (teorija)
NEDELJA: 31. JANUARJA
-	dopoldne
1.	ura: ogrevanje igralcev (prak-
tično)
2.	ura: praktičen prikaz igre
(praktično)
3.	cra: razne variante uJgravanJu. •
Predavanja bodo potekala v o-smih skupnih lekcijah, v skupno 24 urah. Vsi udeleženci bodo morali imeti nogometno opremo za praktično delo, in tudi copate za vaje v telovadnici. Tečajniki naj prineso tudi zvezek in pisalo.
Na natečaju bosta predavala znana nogometna pedagoga iz Ljuh,iane, Božn Pile.) in Janez Pišek.
Točna ura začetka in kraj te-čata bosta objavljena V dnevnem tisku.
TAJNIŠTVO ZSŠD
OBVESTILO
SPDT sporoča, da se ho tečaj smučarske telovadbe zopet začel v četrtek, 21. januarja, v telovadnici šole Prešeren nu Vr-delski cesti v Trstu (Sv. Ivan).
časoma. ZDA razpolagajo 13-iet-no Cathy Calhoun (9’23”3 in 18'05”7). Največja senzacija je niti 11-letna (!) Virginia Rickard iz Avstralije, ki je že dosegla čase 4’48”2 na 400 m, 9'49”5 na 800 m in 18’31”2 na 1500 m (!). Resno dvomimo, da je tako izsiljevanje zdravstveno koristno, v treh letih pa utegne mala Virginia doseči neverjetne čase.
Evropejk na 1500 m med prvimi skoraj ne zasledimo, na krajši progi pa najdemo med prvJmd nekaj vzhodnih Nemk, Italijanko Calliga-ris in po eno predstavnico ZRN, Španije, Sovjetske zveze in Nizozem ske. Vsekakor so dolge proge v
25-LETNICA USTANOVITVE PD «S. ŠKAMPERLE*
V okviru proslav, ki jih bo priredilo društvo, bo tudi
Kraški avtomobilski rally
in sicer 7 marca. Proga bo potekala po Krasu, na obeh straneh meje. Tekmovanje se bo zaključilo s skupnim kosilom. Udeleženci morajo imeti za prehod meje prepustnice. Datum sprejemanja prijav bo objavljen kasneje.
'^‘HUiiSSji:::.............................................Psnniniilijnimi-i-aiSinjilMifflnnSiiiiillliiiiHaiiiiSiniiiiHiniiiiiiiiii-iiiiiiii-mMiiniiiffliiaiiliiiiiiiiNiniiiSiS;;;™^
33.
_ Prvi bataljon ^trškega odreda
^ko
^ na primer okoli 15. do 20. avgusta zahtevah iz "a, naj pošlje obveščevalna točka takoj podatke o
&0l^ahKSkem Potencialu Slovenske Istre, sovražnih utrdbah, V Wr u neinških čet, obliki obale, globinah obalnega morja zalivu, ugodnih terenih za spuščanje padalcev in v*IČi Js71J,e jadralnih letal. Zahtevane podatke so jim obvešče-**n° zbrali In Jih poslali na obveščevalni center IO. Ho^bataijona je, ko je spoznal, da ne bo mogel več l4 l94.JUbova« povečanemu sovražnemu pritisku, 20. avgu jP Predlagal štabu odreda, naj bataljon umakne lz h? shio Uven odgovor je prispel šele 26 avgusta. Medtem ;VH,v bataljonskem štabu zelo resno razmišljali o dveh "miku proti Brkinom ali razdelitvi bataljona na n gradnjo podzemeljskih skrivališč. Dobro smo se k ^a-džn ^ ne*nškl oficirji in vojaki, ki so prišli v Istro t^ boi	in 8 beškega, le malo vedo o partizanih In nji-
i bkrar	zato nam še niso nevarni. Toda bilo nam
Jasno, da to ne bo dolgo trajalo. Zato smo morali tr° ln ^točno, da ne bi zamudili ugodnega trenutka, j^trie ^ stno iskali tudi v umiku čez Hrvaško Istro v bo^_Tak0 sva šla z obveščevalnim oficirjem IO Ivanom 15, in 20. avgustom v Hrvaško Istro in se se-
stala s hrvaškimi partizani na območju buzetskega vojnega področja, da bi našli skupno izhodišče za prehod čez progo. Hrvati pa so nam povedali, da Je tudi na njihovem območju proga talko zastražena, da se niso mogli prebiti, pač pa ie njihova enota ob nekem takem poskusu pretrpela precejšnje izgube. Zato smo načrt opustili. Ko Je poskušal tovariš Dodič nekaj dni pozneje spet vzpostaviti zvezo s Hrvati, jih ni več našel, ker so se bili umaknili proti Polju. Tudi njemu se ni posrečilo priti čez progo (porodilo z dne 20. avgusta 1944).
Zadnje dni avgušta so se čete ln štab bataljona zadrževale največkrat na območju Boršta, Labora, Pope ter, Trseka in Bočajev. Z nemškimi četami, ki so postajale čedalje aktivnejše, smo se ponoči in tudi dnevno srečavali ter se 29. avgusta tudi z njimi spopadli v Popetrah. Včasih Je bilo zelo težko ločiti ali prihajajo Nemci ali partizani v vas ali se lz nje umikajo. V enoti se Je začel med borci pojavljati občutek negotovosti in psihoze napetosti, ki sta se iz dneva v dan večali ter povzročali med njimi nervozo, strah in tudi apatijo. Vznemirjenost se Je polaščala tudi prebivalcev, zato so se nam v tistih dneh priključili mnogi tovariši, ki smo Jih pustili doma, da delajo kot terend, ln tudi drugi. Bataljon je Imel tedaj približno sto dvajset mož ln več kot petdeset novincev ter precej prateža: mul, konj in oslov, s katerimi smo prenašali sol in drugo v Brkine.
PLAN UMIKA IZ ISTRE V BRKINE
Ko smo dobili 26. avgusta privolitev štaba IO, da se umaknemo v Brkine, če bo potrebno se tudi prebijemo, Je bil že skrajni čas. Takoj za tem se je v Borštu sestal bataljonski štab in po daljšem posvetovanju sklenil, da se bataljon umakne v dveh skupinah. Načrt je bil drzen, toda reden:
prva četa in minerski vod, ki ju bosta vodila nemestnik komandanta Ivan Bizjak in komisar Franc Zorc, naj se prebije v noči med 29. in 30. avgustom v smeri Boršt — Kubed ter nekje med Podgorjem in Prešnico prekorači progo, da bi vzbudila sovražnikovo pozornost in povzročila vtis, da smo se vsi umaknili. V skupino Je bilo določeno 57 borcev in funkcionarjev. Druga skupina — 2. četa, pratež in mobiliziranci — naj krene iz Boršta v noči med 30. na 31. avgustom proti Kubedu, mimo Črnega kal a in Kastelca proti Beki, od tam pa proti Krvavemu potoku in na Vrhpolje, od koder naj med Kačičami in Rodikom prekorači progo Divača — Pulj in krene na Barko v Brkine.
Za takšen način in smer umika, ki se Je pokazal pozneje edino primeren, smo se odločili zato, ker smo morali upoštevati možnost približevanja progi in njeno prekoračenje v eni noči. V to nas je sililo tudi pomanjkanje točnih podatkov o razporedu sovražnikovega zavarovanja proge, ker se je to dnevno spreminjalo. Vedeli smo le, da Nemci progo stražijo in po njej pogosto patrolirajo.
V skladu z načrtom je prva skupina srečno prispela čez progo in se napotila proti Skadanščini. Spremljali so jo kurirji, ki so se od proge vrnili v Boršt in nas obvestili o uspelem podvigu. Vest nam je bila v tedanjih razmerah dobrodošla In spodbudna Razveselila nas Je in nam vmila upanje, da se bo tudi nam prehod posrečil.
Naslednji večer Je odpotovala tudi druga skupina po določeni «maršruti». Pred odhodom smo konjem ln mulam obvezali noge z vrečevino, razporedili v pohodno kolono novince, jim določili spremstvo in pohodno zavarovanje. Iz Boršta smo krenili proti Loparju, Zabavljam ln Kubedu, od tam pa mimo Črnega kala in Kastavca po kraški planoti na Beko. kjer smo nameravali izprazniti bolnišnioo ln odnesti ranjence v Brkine.
(Nadaljevanje sledi J
Natečaji SPDT
ob 25-letnici obnovitve društva
Ob priliki praznovanja 25-letnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje:
1.	NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM
Format in uporabljeni material sta poljubna.
2.	NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO
(Flora, favna, pokrajina itd.). — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata «lalca».
Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne.
3.	NATEČAJ NAJLEPSF.GA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO
Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta je lahko belo-črnl ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi). Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu, ali s spremljavo posnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lahko sam poskrbi za dostavo magne tofona na dan predvajanja, ali pa dostavi samo egistri-rani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja.
4.	LITERARNI NATEČAJ POEZIJE
katerega tematika je narava na splošno. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta.
5.	MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI
Format, barve, uporabljeni material so poljubni. - Natečaja se lahko udeležijo osnovnošolski otroci (tu sta dve kategoriji: 1. in 2. razred ter 3., 4. In 5. razred) in dijaki nižje gimnazije.
Natečajev se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v 1-taliji, s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dela je treba predložiti v zaprti zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba priložiti še drugo, z na-klm geslom na zunanji strani, v zalepki (zaprti) sami pa naj bo poleg enakega gesla o- teeno tudi ime in naslov udeleženca natečaja.
Dela je treba predložiti najkasneje do sobote, 6. marca "»71 v Tržaški knjigarni.
Seznam nagrad bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem tisku.
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Naročnina
Mesečno 950 9.600 lir.
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. FrančiJka 20 Telefon 37 338
lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa-mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Postni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/] «ADIT» - DZS, Ljubljana, GradiSče 10/11 nad. telefon 2220/
Stran 8
17. januarja 1971
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno1
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi’ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicita Italiana«.
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska ZTT - Trst
TOČNO PO 39 DNEH IN 22 URAH OD UGRABITVI
Ugrabitelji
Začel
so izpustili poslanika Bucherja se je policijski «Iov na gverilce»
Izpuščeni jetniki so med tiskovno konferenco v Santiagu de Chile govorili o mučenju v brazilskih zaporih - Dokument gverilcev švicarski vladi
RIO DE JANEIRO. 16. - Brazil ski gverila' so izpustili švicarskega poslanika Giovannija Enrica Bucherja, Id se je po točno 39 dneh in 22 urah vrnil domov. Zaskrbljenost švicarskih in brazilskih diplomatskih krogov je bila torej ne upravičena.
Ugrabitelji so izpustili švicarskega poslanika na nekem križišču v predmestju Rio de Janeira. Bucher se je odpravil na dom svetnika na poslaništvu VVilliama Rocha. katerega stanovanje je bilo v bližini kraja izpustitve, in ki ga je tudi prepeljal do sedeža poslaništva. Poslanik se je zdel sicer nekoliko truden, izjavil pa je, da je njegovo zdravstveno stanje odlično in da so ugrabitelji z njim ravnali dobro, c Jasno .je, da se ne morem strinjata z ugrabitvami, ker sem sam bil žrtev,» je nadaljeval Bucher, »priznati pa moram, da se mi ni godilo slabo. Na razpolago sem imel čedno, čeprav majhno sobo, revije, radio, televizi jo in celo magnetofon. Trpel sem samo, ker se nisem mogel svobodno premikati. Niso mi dovolili, da bi zapusti' sobo, v kateri je bilo izredno toplo. Ko so se pogovarjali z mano, so imeli gverilci vedno zakrite obraze, kar .jim prav gotovo ni olajševalo dihanja v zatohlem prostoru. Sklepam, da so se zaradi, tega zelo malo časa zadrževali v moji sobi.* Bucher se je nato zahvalil brazilski vladi za vse, kar .je naredila za n.jegovo izpustitev in obljubil časnikarjem, da se bo še danes pogovoril z njimi. Bucherja .je takoj kratko zaslišala policija. Poslanik pa ni znal povedati agentom, kje je bil zaprl. Ugrabitelji so bili v tem smislu zelo spretni.
Izpustitev 70 jetnikov .je najvišja cena, kar jih .je brazilska vlada plačala za izpustitev ugrabljenih tujih diplomatov: za ameriškega poslanika Charlesa Burkeja Elbricka, ki so ga ugrabili septembra 1969, je bilo izpuščenih 15 političnih jetnikov; za japonskega konzula Nobuja Oku-čdja. ugrabljenega marca lani. 5 .jetnikov: za zapadnonemškega poslanika Ehrenfrieda Von Hollebena junija 1970 pa 40 jetnikov.
Kronološko .je ugrabitev potekala tako:
7. decembra 1970 — Sedem članov komandosa »Juarez de Brito* gverilske organizacije »Vanguardia Popu-lar Revolutionaria* ugrabi v mest-
nem središču švicarskega poslanika, ki se je z avtom ravnokar vračal domov. Ugrabitelji ranijo poslanikovo osebno stražo.
8.	decembra — Ugrabitelji zahtevajo v zameno za ugrabljenega poslanika izpustitev 70 političnih jetnikov in objavo revolucionarnega manifesta.
9.	decembra — Vlada zahteva nov seznam .jetnikov, ki naj ga podpiše sam Bucher.
10.	decembra — Poslanikova osebna straža zaradi hudih ran umre.
14.	decembra — Oblasti zahtevajo nov seznam .jetnikov.
15.	decembra — Policijske oblasti izvedejo vrsto podrobnih preiskav in aretacij. Vse mestne četrti so pod strogo policijsko kontrolo.
18. -19. decembra — Ugrabitelji dostavijo dva seznama jetnikov, ki naj bd bili izpuščeni.
21.	decembra — Poleg »rednih a-retacij izvede policija tudi aretacijo direktorja »Agence France Preš se* Francoisa Pelouja, ki .je obja \il seznam .jetnikov.
22.	decembra — Oblasti po 27 urah izpustijo Pelouja, ki mora zapustiti Brazilijo. Začnejo se skoraj vsakodnevna pogajanja v zvezi s seznamom .jetnikov. Oblasti trdijo namreč, da nekateri jetniki nočejo na svobodo, ker nočejo zapustil države.
8. januarja 1971 — Zaključijo se Pogajanja v zvezi s seznamom jet nikov.
11. Januarja — Brazilska vlada sporoči, da .je Čile pripravljen nuditi politično zatočišče izpuščenim jetnikom.
13. januarja — Opolnoči jetniki odletijo z »boeingom* iz Brazilije v Santiago de Chile.
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiimiinminiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
VEDNO BOLJ NAPETO OZRAČJE V SEVERNI IRSKI
Pet bomb in 90 molotovk preteklo noč v Belfastu
V nekaterih mestnih četrtih je prišlo tudi do spopada med prebivalci, policijo in vojaki
LONDON, 16. — Po nekaj mesecih navideznega miru, je ozračje v Ulsterju postalo spet izredno napeto. Kakor smo že pred nekaj dnevi poročali, je prišlo do ogromno manjših atentatov z zažigalnimi bombami na vojaške tovornjake m vozila.
Preteklo noč je v Belfastu eksplodiralo pet bomb, ki so poškodovale nekaj trgovin, niso pa povzročile nobene žrtve ali ranjenca, kar 90 molotovk pa so neznanci zagnali proti vojaškim vozilom in skupinam policistov, ki so ponoči krožile po mestu. Pet vojakov je bilo laže ranjenih. Do precejšnjih spopadov je prišlo v mnogih mestnih četrtin med prebivalstvom in vojaki. Najostrejši spopadi so bili v katoliških četrtih Crumlin Road in Ballymur-phy.
Ulsterska vlada je pozvala prebivalstvo, naj ne hodi po mestu, če se bodo neredi nadaljevali bodo oblasti verjetno oklicale izredno stanje.
BEOGRAD, 16. — Pred mariborskim okrožnim sodiščem se bo pričel v ponedeljek glavni proces proti štirim osebam, ki so obtožene ustaškega terorističnega delovanja v letu 1968, udeležbe pri eksplozijah bomb v beograjski kino dvorani »20. oktober* in na beograjski železniški postaji. Na zatožni klopi' bodo visoko kvalificirani delavec Božo Hrkač, študent višje tehnične šole Ante Jur-čevič, zidar Ivan Andjelkovic in ključavničarski mojster Leopold Novak. Obtoženi so izdelave in tiho-
14.	januarja — Policija straži še pozorneje mesto v upanju, da bodo gverilci zagrešili kako napako in da bodo padli v gosto razpredeno mrežo.
15.	januarja — Ker ni vesti o poslaniku, policija nekoliko popusti.
16.	januarja — Poslanik Bucher se vrne na sedež poslaništva in začne se »lov na gverilce*.
Izpuščeni .jetniki so v Santiagu de Chile na tiskovni konferenci opisali mučenje, katerega so bili deležni v brazilskih zaporih. Bivši predsednik zveze študentov Jean Maro Van der Wedd .je v imenu vseh .jetnikov zatožil brazilsko vlado, da je lagala, ko je izjavila, da nekateri jetniki niso hoteli na svobodo. Poudaril je dalje, da bodo gverilci še ugrabljali osebnosti, ker je to edino orožje, ki ga imajo na razpolago. Govorila sta še odvetnik Antonio Carvalho Pereira in duhovnik Tito de Alencar, ki sta izjavila, da njihova aretacija ni imela pravne podlage. Oba so v zaporu težko mučili.
Iz običajno dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo poslanik Bucher skupaj s kolegom Maxotn Fellarjem v ponedeljek na obisku pri brazilskemu predsedniku Me-dicdju, kateremu se namerava o-sebno zahvaliti. Bucher je v zvezi z ugrabitvijo povedal tudi, da je od gverilcev izvedel, kako so ga skušali že večkrat ugrabiti, ne da bi jim to uspelo.
Švicarsko zunanje ministrstvo je danes objavilo tekst dokumenta, ki ga je prejelo od gverilcev takoj po ugrabitvi poslanika Bucherja. V dokumentu razlagajo gverilci, da niso skušali z ugrabitvijo švicarskega diplomata oškodovati o-sebno poslanika Bucherja, temveč švicarsko vlado, ki v okviru svetovnega kapitalizma podpira Brazilijo. «Švicarsko ljudstvo nas bo verjetno razumelo, saj ni nobeno naše dejanje naperjeno proti delavstvu. Švica pa je svoj čas zaradi cinizma in nevednosti izgnala naša tovariša, ki sta povedala javnosti, kako so ju v brazilskih zaporih mučili. Predvsem pa smo ugrabili švicarskega diplomata,* zaključuje dokument, »ker je bilo to odlično sredstvo, da smo od brazilske vlade izsilili izpustitev političnih jetnikov in istočasno opozorili nase javnost*.
V Urugvaju razpisane nagrade za vesti tupamarosih»
o «
MONTEVIDEO. 16. — Urugvajska vlada .je sporočila, da sta poleg osmih milijonov pesosov — ki so na razpolago vsakomur, ki bi lahko nudil katerokoli, vest o ugrabiteljih angleškega poslanika Geoffreya Jacksona — razpisani še dve nagradi v isti višini za vesti o ugrabiteljih brazilskega konzula Aloysia Diasa Gomideja in ameriškega tehnika Claudeja Flyja.
BEOGRAD, 16. — Danes je iz Beograda odpotovala jugoslovanska vseučiliška delegacija na obisk v Latinsko Ameriko, kjer bo obiskala Mehiko, Bolivijo, Peru, Čile, Argentino, Urugvaj, Brazilijo in Kolumbijo. V delegaciji so predsednik prosvetno - kulturnega sveta skupščine prof. dr. Avguštin Lah, rektor vseučilišča v Zagrebu dr. Ivan Žutek in rektor vseučilišča v Novem Sadu dr. Dragoljub Dim-kovič. Med tem prvim uradnim o-biskom jugoslovanske delegacije v tem delu sveta, bodo preučene tudi možnosti za vzpostavitev in razvoj vseučiliškega in širšega kulturno-prosvetnega sodelovanja Jugoslavije z omenjenimi državami.
V enajstih letih trdega dela je 37.000 delavcev zgradilo ogromni jez pri Assuanu. Slovesnega odprti* sta se udeležila predsednik vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Podgomi in in predsednik ZAR Anvar El Sada*
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii111'
SPOR Z ORGANIZACIJO OPEP
Skupni novi predlogi petrolejskih družb
Predložena petletna pogodba bi morala stabilizirati cene petrolejskih proizvodov
LONDON, 16. — Osem velikih petrolejskih družb je danes naslovilo na organizacijo držav, ki pridelujejo petrolej (OPEP) in na države članice pismo v katerem postavljajo nove predloge za ureditev odnosov na področju proizvodnje in trgovine s petrolejskimi proizvodi.
Kot je znano, so se v Teheranu razbila pogajanja med petrolejskimi družbami ter Iranom, Irakom in Saudsko Arabijo. Na drugi strani se je razvnel petrolejski boj med Francijo in Alžirijo. Države, ki proizvajajo petrolej, zahtevajo zvišanje davčnih dajatev, plačanje retroaktivnih dajatev, povečanje investicij v državi proizvajalki petroleja.
Največje svetovne petrolejske , družbe: British Petroleum Co LTD, I Compagnie franča ise des petroles,
tapijenja diverzantskega materiala
•HiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiimiiiimmiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiififiilivTmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJI
NA LAUBERHORNU
Zmagoslavje Švice v St Moritzu Hud poraz francoskega moštva
ST. MORITZ, 16. - Švicarji so C>segli danes izreden uspeh v smuku mednarodnega tekmovanja Lau berbom v St. Moritzu. V prvi deseterici so dosegli kar šest mest oa teh vsa prva tri. Francozi so doživeli pravi polom. Njihov -v.jboljši tekmovalec je zasedel Me redmo m '>to, ki je bilo tudi edino v prvi deseterici. Vzrok hudega poraza je rilo dejstvo, da so imeli francoski smučarji nizke startne ftevilke. Te’ movalci, ki so startali kot prvi pa so vozili skozi meglo in po moki m snegu. Kasneje se jo megla d .gnila, vidljivost je bila boljša in todi sneg je pomrznil ter je dopuščal hitrejšo vožnjo.
Rezultati današnjega smuka
1.	Walter Tresch (Švi.) 1’55’T2
2.	Bemhard Russi (Švi.) 1’55' 2C
3.	Andreas Sprecher (Švi.) 1’55”6I
4.	Karl Cordin (Av.)	1’55"67
5.	Craig Shanholzer (ZDA) 1'55'i2
6.	Manfred Ja Ober (Švi.) 1'56 38
7.	Henri Duvillard (Fr.)	r56’'47
8.	Rene Berthod (Švi.) 1'56”53
9.	Adolf Roesti (Švica) in
Han Ashiwa (ZDA) 1'56'74 Lestvica za svetovni pokal po Lauberhornu
1.	Patrick Russel (Fr.)
2.	Henri Duvillard (Fr.)
3.	Jean-Noel Augert (Fr.)
4.	Gustav Thoeni (Italija)
5.	Karl Schranz (Av.)
6.	Edmund Bruggmann (Švi.)
7.	Bemhard Russi (Švi.) 8.	Bernard Orcel (Fr.) 9.	Carl Cordin (Av.) 10. Walter Tresch (Švi.)	42 40 v.
	OU 31
Lestvica po državah	
1. Francija	698
2. Avstrija	383
3. Švica	171
4. ZDA	34
5. Zahodna Nemčija	66
6. Italija	58
7. Kanada	38
8. Velika Britanija	19
9. Španija	6
SANKANJE
SMUČARSKI TEK
LE BRASSUS. 16. — Zahodni Nemec Franz Betz ,ie osvojil prvo mesto v smučarskem teku na 10 km za mladince. V tekmovanju za člane je bil najboljši Šved Benny Soedergren, ki je progo 15 km pretekel v času 49'53”4.
MLADINCI:
1.	Franz Betz (Z. Nemčija) 37’32”
2.	Gerd Win Ler (Z. Nem.) 37’49"
3.	Jena-Pati Vande! (Fr.)	38'45
4.	Peter Schiesser (Švi.) 38 50
5.	Alois Oberholzei (Švi.) 39'21” ČLANI:
1.	Benny Soedergren (Šve.) 49’53”4
2.	Audun Nerland (Norv.) 50’20 ’7 j. Jan Halvarsson (Šve.) 50’59''7
iv ,4. Julja Arne (Šve.)	51’18”4
451 4. Žulja Ame (Šve.)	51’18”4
Pravljična ura
bo v sredo, 20. januarja ob 17. uri. Dragi malčki, gotovo ste nestrpni, no, pa saj bo sreda kmalu tu!
Prihitite trumoma v
TRŽAŠKO KNJIGARNO Trst
Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 61-792)
IMST, 16. — Na evropskem sankaškem prvenstvu za moške sta prvo mesto z enakim časom osvojila zahodna Nemca Lauf Herren in Le-onhard Nagenrauft. Pi-oga je merila 920 m in je imela lOodstotni naklon.
V ženski konkurenci je : magala Poljakinja Bugaszikova pred olimpijsko prvakinjo Italijanko Eriko Lechner.
VRSTNI RED
Moški;
1.	Lauf Herren in Leonhard
Nagenrauff (Z. Nem.)	44"88
2.	Siegfrid Mayr (Italija)	45”10
3.	Manfred Schmid (Av.) in
VVolfgand Winkler (ZN)	45"18
5. Wolfgang Scheiril (VN)	45”1S
Ženske:
1.	Bugaszyk (Polj.)	39 35
2.	Erika Lechner (Italija)	39”41
3.	Angela Knoesel (V. Nem.)	39”43
4. Biecha (Polj.)
39’ 61
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Tekmo med Krasom in Trevisom je sodnik prekinil
Tekmo med Krasom in ekipo Tre-visa so sinoči prekinili v prvem setu zaradi spolzkega igrišča. Stanje je bilo v tistem trenutku 7:4 za goste. Tekmo med Krasom in Tre-visom bodo morali tako ponoviti. Novi datum bo določila federacija.
ODBOJKA
V moški odbojkarski D Ugi je sinoči na stadionu «1. maj* v Trstu goriška Olvmpia premagala Breg s tesnim izidom 3:2.
OBVESTILO
Združenje slovenskih športnih društev (ZSŠD) obvešča svoje članice, da lahko dobe v torek, 19 t.m. od 19.30 do 20.30 vse potrebne Informacije za sestavo prošenj za podpore iz javnih sredstev v Trstu, Ulica Geppa 9/1»
NOGOMET
PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
Fortitudo-Breg 2:0 (1:0)
BREG: Sancin, Ota, Slavec, Žerjal, Slavec, Sovič, Stranj, Predon-zani, Kocijančič, Saksida, Strnad.
V finalnem turnirju naraščajniške-ga prvenstva je Breg doživel že drugi zaporedni poraz. Tokrat je gostoval pri zelo dobrem r.-oštvu Fortituda iz Milj. Ta ekipa je nastopila tudi z nekaterimi igralci, ki sicer nastopajo v mladinskem moštvu. Igrišče je bilo blatno in težko in je torej bolj odgovarjalo močnejšim domačinom.
Tudi v tej tekmi je prišla do izraza odlična obramba Brežanov in pomanjkljiva krilska vrsta, l.i napada ne zalaga z dovolj uporabnimi žogami. Kljub temu pa je treba vse igralce pohvaliti, saj so se branili zagrizeno proti zelo močnemu nasprotniku.
Fortitudo je že v začetku pritisni’ zelo močno in je izsilil nekaj kotov. Breg je odgovarjal s sicer redkimi, a zelo nevarnimi protinapadi. Že v 10. min. je padel prvi gol. Srednji napadalec Cantagalli je dobil žogo, katero bi sicer obranita Brega prav lahko prestregla, in jo je poslal v Sancinovo mrežo. Sicer odlični Sancin ni bil za prejeti gol ničesar kriv. V 24. min. se je Kocijančič nevarno približal nasprotnim vratom, njegov strel je nasprotni branilec pre stregel z rokami na samem robu kazenskega prostora. Dosojeni kazenski strel pa je Breg —'streljal in moštvo se je kmalu nato zopet znašlo potisnjeno v obrambo.
Drugi polčas se je začel podobno kot prvi. Pritisk Fortituda pa ni
bil več tako učinkovit, kajti igralci so bili že utrujeni. V 20. min. je Breg izsilil kot, katerega pa ni izkoristil. Brežani so v tem delu srečanja pokazali zelo živahno igro. Napeli so vse sile, da hi izenačili, a niso uspeli. Zgodilo se je celo nasprotno: dve minuti pred koncem so domačini izid zaokrožili na 2:0 Gol je doseglo levo krilo Tambur-lini. Brežani so detli le še en stre! in tekme je bilo konec.
Zmagal je močnejši, toda »plavi* so zapustili igrišče z zavestjo, da so storili za uspeh svoje ekipe vse kar so pač mogli.
‘ST
KOŠARKA
V okviru jugoslovanskega prvoligaškega košarkarskega prvenstva je ljubljanska Olimpija premagala peterko Partizana s tesnim izidom 81:80. Po tej zmagi je Olimpija n a petem mestu lestvice.
HOKEJ NA LEDU
V 1. jugoslovanski hokejski ligi je zagrebški Medvešček premagal ljubljansko Olimpijo s 6:5.
RUGBY
V okviru turnirja petih narodov je v Colombeeju Francija premagala Škotsko s 13:8, v Cardiffu, pa je Wales odpravil Anglijo z 22:6.
Gulf Oil Corporation, Mobil Oil Corporation. Shell Petroleum, Standard Oil Company of Califomia, Standard Oil Company (New Yer-se.v) in Texaco Inc so se sedaj združile ter povabile na sodelovanje tudi druge petrolejske družbe. Zdi se, da so nekatere že pristale na to sodelovanje (med temi je baje tudi francoska Elf - Erap, ki je v sporu z Alžirijo).
Petrolejske družbe postavljajo proizvajalcem naslednje zahteve: generalna revizija cen — »posted Priče* surovega petroleja, povezava teh cen z letnim poprečjem povišanja odstotka inflacije (ali kak podoben parameter), obveza držav proizvajalk, da ne bodo v petih letih trajanja pogodbe zahtevale zvišanje davčnih dajatev, plačevanje retroaktivnih dajatev in naknadnih ponovnih investicij.
23. januarja se bo začelo v Teheranu posebno zasedanje držav članic organizacije OPEP. Na tem zasedanju bodo brez dvorna razpravljali o zahtevkih petrolejskih družb. Če bi bile te zahteve sprejete, je treba računati na zvišanje cen petrolejskih proizvodov.
Predsednik ZDA Nixon, ki je začasno ukinil veljavnost zakona proti trustom, je sklenil, da bo poslal v Teheran državnega podtajnika Johna Invina.
Policist Beilotti umrl v Messini
MESSINA, 16. — Danes popoldne je izdihnil agent javne varnosti Antonio Beltotta, ki je bil hudo ranjen prejšnji torek pri napadu demonstrantov na vlak, ki je peljal agente javne varnosti lz Reggia v Kalabriji nazaj v Padovo, kjer je sedež premičnega bataljona. Agenti so bili v Reggkt tri mesece zaradi tamkajšnjih neredov.
Kot je znano, je eden od kamnov, ki so jih lučali demonstranti, zadel Bellobbtja v glavo. Pokojnega agenta bodo prepeljali v kraj Let-tere, kjer ga bodo pokopali. Predsednik republike Saragat in vlada sta Izrazila svojcem svoje sožalje.
ABIDŽAN (Slonokoščena obala), 16. — Iz Konakrija se je zvedelo, da je generalštab gvinejske vojske zahteval, naj se vse osebe, ki so sodelovale pri lanskem vpadu v Gvinejo, obesijo na javnem trgu. Kot je znano, je bil vpad izvršen s podporo Portugalske.
Zahteve za kaznovanje s smrtjo portugalskih in gvinejskih državljanov so postavile tudi sindikalne, mladinske in študentske organizacije.
Pojutrišnjem bo o tem razpravljala narodna zbornica, nakar bo nacionalni svet revolucije nastopil v svojstvu revolucionarnega sodišča ter izrekel razsodbo.
TISKOVNA KONFERENCA LEVIČARSKIH ČLANOV KOMISIJE
Zaviranje preiskave o dejavnosti De Lorenza
Sen. Spagnolo: «Piano Solo» je predvideval pravcat Pu‘
RIM, 16. — Levičarska skupina parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je predlanskim sestavil parlament, da bi preiskala dogodke v zvezi z delovanjem gen. De Lorenza in poveljstva obveščevalne službe Sifar 1. 1964, je imela danes na Montecitoriu tiskovno konferenco.
Senator Galante Garrone (levičarski neodvisnež), ki je odprl konferenco, je govoril o težavah na katere je komisija naletela, da bi prišla do potrebne dokumentacije. Rezultat dela komisije je bil sicer pozitiven, toda bil bi še bolj če bi njeni člani dobili to, kar so imeli pravico zahtevati. Vse to je bila posledica ustanovnega zakona komisije (»šibek in plašen*), ki ni dopustil, da bi komisija izvedla preiskavo v globino. Res je, da je parlament organ, kateremu je poverjena naloga, da nadzoruje izvršno oblast, toda zgodilo se je v resnici, da je vlada izvajala strog nadzor ter je izkoriščala norme fašističnega zakonika, da bi ne nudila kontrolorju, kar je ta zahteval*.
Galante Garrone je poudaril, da je komisija naletela na skoraj popolnoma «gluha» vladna ušesa. Ta-
ko je bi njegov predlog, da bi
zaslišal predsednika ministrskega sveta glede nekaterih dokumentov, označen kot prevratniški. Dokumenti so zadevali seznam 72 oseb, ki bd jih internirali, Beolchinijeve priloge, dokumente obveščevalne službe ter magnetofnoski posnetek razgovorov Lugo - De Larenzo.
Garrone je še pripomnil, da zapisniki komisije ne bodo objavljeni pred 50 leti (kot se je zgodilo za dokumentacijo o porazu pri Kobaridu).
Za KPI je govoril sen. Spagnoli, ki je obravnaval razne plati nezakonitega delovanja obveščevalne službe. Za zloglasni načrt »Piano
Solo* pa je menil, da je ta Pref( videval pravcat puč. V tej zvezi' Spagnoli omeni «zasedbo in ne
)<
hrambo* radiotelevizijskih po®*®*
jih »izločili* po puču. TVdil je.
je bilo na seznamu 731 oseb.
ce so obravnavali razna pra'
vprašanja v zvezi s procesi, ki » v teku ter o odgovornosti raz*11’ visokih častnikov.
Zapisek o zasliševanju Angele Davis
SAN RAPHAEL (Kalifornija),
— Danes so objavil: v kalifo^ zapiske preiskovalnega sodnika zasliševanju črnske revolucionar* Angele Davis. Dokument ima 127 PJ kanih strani. Zabeleženo je pričanje uslužbenca neke bencin®, črpalke, ki je povedal, da je «4*? videl neko črnko, ki je bila podobi Angeli Davis v družbi Jonath®®’ Jacksona. Bilo je dan pred po®K som ugrabitve sodnika tudi Haro^ Haleya. Dva dni pred neredi v r poru San Quentin naj bi bila D®' sova obiskala Jacksonovega br# ki je bil tam zaprt. Skratka. W čijo se dokazi proti Angeli Dav*5,
AVTOPROMET GORICA
Hotel f POLDA NOVIC« lokve
Je za smučarsko sezono 1970/71 pripravil za vas smučarje
SMUČARSKI PAKET
na relaciji Šempeter Rožna dolina - Nova Gori-
—	prevoz ca • Lokve
—	dnevna vozovnica za vlečnico Lokve
—	enolončnica
Cerut 20,00 din na osebo.
SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane in urejene z novim teptalnim strojem.
NOVA SMUČARSKA VLEČNICA omogoča prijetnejšo smuko. Vlečnica na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22. ure.
NOVOST:
dnevne vozovnice za vlečnico Lokve ln smučarska Sola.
V naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro In solidno postreženi.
Informacije: HOTEL «POLDANOVEC» LOKVE, tel. 77-010
TURISTIČNA PISARNA APG NOVA GORICA, tel. 21-443
med SUPERPRODAJO PRIHRANKA:
vaših 1000 lir
od 15. januarja do 28. februarja
velja
GRANDI MAGAZZINI
2000
(to ni samo slogan!)
GIOVANNI
UL. GHEGA 6
vežbanje skupine oseb za delo''8' nje na teh postajah, dolgo po5*]] janjs v Rimu motorizirane briga* karabinjerjev in podobno.
Sen. Spagnoli je na kraju ob« naval še vprašanje registracije * j lefonskih pogovorov s Kvirinal^ ter je v ta namen navedel tudi f* pričevanj.
Sen. Spagnoli je potem govoril obširno o seznamu oseb, ki naj
jetno pa gre le za enega od seznamov. O dokumentih obveš* valne službe je govoril poslanec V polito.
V drugem delu tiskovne konferi1]