106. številka.
jfštfr g
Izdanje za. torek 3. septembra 1895.
(v Trato, v torek zjutraj dne S septembra 1895.)
i XX.
„IDINOfiT"
izhaja po trikrat na teden * Aettlh ir-danjih ob torkih, četrtkih
tu Bobotah« /jutranje lzdiinji- izhaja oh K. uri zjutraj. refi-rno pil oh 7. uri Te<'or. — Obojno izduiij** mane i *■ Je<\«n■eiirr . f. — .wi, iivni Amfiij" f- 1.*' m tri motne . . . 2.rti i ... 4,—
pol leta , . „ 5.— ... la vh« I#ro . , „ 10.— ... I«— Na naročbe brei priložene naročnine ar
ne jenlje •tir. pnnumtvro HtHfjlko ho dobivajo t pro* dajalnicah tobaka t' Trstu ]io a n»č.. izven I'rat* po 9 iiyč. Sobotno vrferno izdanj« v Irn/u % nč.. izven Trsta S ni.
EDINOST
<>i;ta*i rakune nc t*r :fu v pftita; *» nanio?.' t dobetimi f^lratii »n pUfujn jinmtor, kolikor oln^ii navadnih vrsti". 1'oolmia o«inrtmce in jaTnur.ahvaie, uo. maiM oglati itd. »» računajo po pogodili'
Viti <topi*i naj »o pošiljajo urodnUrvu* ulica ranorraa It. 1.1. Vnako pUno mora hiti frankovarto, k«r nofrankovar* t^ n« •prnj jmajo. Rokopisi in vračajo.
Naročnino, reklamacijo in	rpr<»-
jema intrnvniifro ulica Moli no pir. rolo hit. II, II. nadut. Odprto reklamacija ■o pruata poAtmno,
Glonilo^cvenskega političnoga društva za Primorsko.
Castitim našim gg. naročnikom.
One gg. naročnike, ki se niso poslali naročnine za tretje četrtletje, opozarjamo, da to stori pred koncem tega meseca, ker bodeno sicer primorani jim list vstaviti. Naročnino na nas list plačevati je namreč naprej ter stoji ta pogoj na čelu lista.
Upravniitvo.
0 jezikovni ravnopravnosti
pri polnih in brzojavnih uradih.
Govoril poslanec dr. M. Lnginja v seji poslanske zbornice dne 16. julija 1895.
(Konec).
Pritožiti se moram tu še radi jednega poznanega mi slučaja pri predlaganju, ki vlada tn in tam v pogledu na nameščanja na pojedina mesta pri poštnih uradih. Neka gospica Roža Orano, stanujoča v Pulji, bila je se spričevalom ravnateljstva pošt v Trstu od dne 27. oktobra 1892 št. 29855 proglašena kot izvrstno usposobljena za vršenje službe pri poštnobrzojavnih postajah. Se spričevalom istega ravnateljstva od dne 10. novembra 1892 št. 31.478 bila je ista izvrstnim vspe-hora usposobljena kot poštna opraviteljca ter je bila z odlokom istega ravnateljstva pošt od dne 21. febr. 1893, št. 35.589 ex 1892 pred-znamovana za upravitelj co na mesto poštne upraviteljice in telegrafistkinje v Pulji! To predznamovanje bilo je potrjeno z naredbo istega ravnateljstva pošt od dne 8. decembra 1694 št. 42.212.
Se spričevalom ravnateljstva pošt od dne 30. maja 1894 št. 17.401 je bila proglašena sposobno za državno telegrafistkinjo. Gospodičina je zadostno vešča trem jezikom: nemškemu popolnoma. Ona je bila torej, kakor že rečeno, predznamovana in je bilo to predznamovanje za službo izrecno potrjeno — no, ukljub tem odličnim sposobnostim preskočena je bila dvakrat. V isti čas bili sti uprav v Pulji, četudi baje le začasno, dve gospodičini vsprejeti v poštno službo, koji se ne moreti izkazati niti od daleč tako dobrimi spričevali, jedna cel6 — kakor sem bil obveščen — z nikakim spričevalom. Govori se, da je tu posredoval nek veliki gospod se svojimi priporočili. No jaz mislim, da smo v ustavni državi. Pojedinec sicer nima pravice oddajati izvestno službo, no v tej ustavni dVžavi morala bi biti, pri sicer jednakih odnošajili, spričevala in svojstva največi gospod, kojemu bi bilo predlagati kojo osebo kot sposobno za državno službo.
Visokemu ministerstvu trgovine izrekam tli svojo hvaležnost na ustrojenju poštnega
134
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spiaal A. S e n o a.
(Dalje.)
Sodeč pohitel je v baničino sobo. Klara sedela je bleda in nema za mizo, upiraje glavo ob roktS. Ko je zagledala sodca, pre-padla se je in segla po mali puški, ki je ležala ua mizi.
»Vzvišena gospa!* pričel je sodeč. .V.iš veleinožni gospodar in ban uganja z nami za naše gostoljubje puste šale. Izjedel nas je, on in njegova vojska, a sedaj nam hočejo besne njegove čete zapaliti predmestje".
„A kaj naj vam jaz ?" vprašala je banica*!
»Tega ne sme biti. Vedite, da ban z vojsko stoji zunaj mesta. Meščani so pograbili orožje, zaprli vrata, a Vi ste naša jet-nica; samo jedna hiša naj vsplamti pod mestom, pa vsplamti tudi ta hiša nad Vašo glavo",
.Kaj ste pobesneli?" zadrhtela je Klara.
.Nismo, vzvišena gospa ! Zdrave pameti
urada v Medulinu pri Pulji. To je sicer neznatna stvar, toda naši odnošaji so označeni uprav s tem, da moramo izrekati vladi zahvalo za vsako tudi najmanjšo odredbo v naši pokrajini, ker do sedaj žalibog ni bilo tako — to pa tem bolj, ker se je, kakor sem čul, krajna občina protivila proti ustrojenju tega poštnega urada, iz zadržkov, meni popolnoma nepoznanih.
Ob tej priliki zaprosil bi visoko mini-sterstvo — predložili hočem resolucijo v tem pogledu — da bi se ustrojila poštna urada tudi v selu Kaštelir, sodnega okraja moto-vunskega, in v selu Badema, sodnega okraja poreškega. Kar se tiče Kaštelirja, mi je omeniti, da leži takraj pri sami cesti, vodeči iz Poreča v Motovun ter da obstoji iz Poreča v Motovun, oziroma še prej v Vižinado, ledna vozna pošta, tako, da iz upravnega ozira ni nikake potežkoče proti otvorenju poštnega urada v tem vmesnem kraju.
Število prebivalstva v Kaštelirju in v okolnih ^krajih sv. Nedelja-Labinci znaša ukupno okolo 1500, a v delokrog te pošte bi se eventuvalno lahko pritegnili tudi drugi kraji, kojih ravno ne vem za sedaj. No, tudi brez istih bilo bi število prebivalstva zadostno za jedno malo pošto, ker je tudi promet prilično živahen.
Baderna leži na pol pota med Porečem in Pazinom. Med tema mestoma obstoji vsakdanja poštna zveza, ter bi se torej z upravnega stališča vrlo lahko ustanovila pošta v Baderni. Število prebivalstva davčne občine Baderna z onim sv. Ivana od Šterne, koja zadnja občina se nahaja v neposrednji bližini, znaša 1778 prebivalcev, toraj tudi zadostno število za ustrojenje poštnega urada. V obeli krajih sti središči župnega urada, a v najbližji bodočnosti otvori se ljudska, šola, ker je dotično poslopje že dogotovljeno. Tam je boljših posestnikov, ki so v živahnem prometu z ostalimi kraji, mimo tega ima istrska vinarska zadruga v Baderni velik hram, zbok česar je pričakovati živahnega prometa z dotičnim prebivalstvom, in bilo bi prav in pravično, da se pomore temu podjetju.
Ker ne pridem do besede pr» postavki „o železnicah*, predložil bi in na kratko u-temeljil ob tej priliki nekoje resolucije.
Ukljub zakonu generalnega ravnateljstva državnih železnic, potrjenemu pred tremi leti, niso napisi na pojedinih postajah proge Di-vača-Pulj označeni hrvatskim jezikom ter hočem v tem pogledu staviti resolucijo.
Jedna nadaljna želja obstoji v tem, da bi se ustrojila postajica med železniško postajo Vodnjan in postajico Zabronič. Radi
smo. Sedite, pišite svojemu gospodarju, naj se čuva besnila, naj odpusti vojsko, ker ker drugače nas ne bode videl več".
»Gospod sodeč!"
,Tu ni šale. Sedite, pa pišite! Ali pismo, ali — glava!"
Brez duše sedla je Klara, da napiše in izročila je soden popisani list papirja.
»Tu imate !* rekla je.
„Z Bogom, gospa! Čuvajte si glavo, ne hodite iz hiše".
In odšel je sodeč s kovačem.
Za malo časa poletel je mestni konjik iz Kamnitih vrat na Harmico, da izroči banu Klarino zapoved in poročilo Jakopovičevo, da se meščani vrnejo v mir, ako ban obljubi pod pečatom, da odpusti vojsko.
Od jeze igralo je Ungnadu lice, ko je čital pismo sedeč na konju sredi svojih častnikov.
„Čitajte sramoto, čitajte!'' obrnol seje k svojim tovarišem, „je-li ste kedaj videli tak izmet brez lica in obraza? Prokleti lopovi, kajti, sablje mi, stri bi jih železnoj pest-djoj, ali — oj neumnost — neumnost. — da seui oslavil banico v tem sršenovem gnezdu!
siromaštva tamošnjega prebivalstva morala bi se ta postajica - po moji sodbi — ustrojiti popolnoma na državne stroške, med tem ko zahteva Železniška uprava od dotlčnega prebivalstva, ki je jako siromašno, denaren prispevek kakih 800 gtd.
Politiške vesti.
V Tr»tu, i1 no a. noptemhra 1895.
Krvava petindvajsetletnica. Danes praznujejo Nemci petindvajsetletnih zgodovinsko slavne bitke pri Sedanu, ko je nemška vojska sijajno premagala Francoze in je Napoleon HI. postal ujetnik pruskega kralja Viljelma. Poleg Napoleona so bili zajeti: jeden maršal, 40 generalov, 230 štabnih oflcijerjev, 260o drugih častnikov in do 100.000 vojakov. Nemški listi, ne iz-vzemsi avstrijskih, so kar v ekstazi ter proslavljajo .nemško junaštvo" takimi pretiravanji, da se človeku kar gnusi. Zlasti se nam je gnusilo, ko smo čitali danes došle nam nemške liste iz Stajske. Ali je tem ljudem zares že ugasnila poslednja iskra avstrijskega čutstvovanja, mar se res ne Čutijo druzega nego sinove velike matere Gennanije, mar res menijo, da jim ne treba več poštevati nikakih ozirov ?! — Vsaka stvar, kar je prav! Ne zamerimo našim Nemcem, ako simpatizujqfo z drugimi Nemci; ne štejemo jim v zlo, ako se i oni vesele nemških z mag, saj vefco, da kri ni voda. Ali velika razlika je! ined simpatizovanjeiu iu pa veleizdajskiuJ valjanjem po trebuhu pred — tujo držalo. Nemčija je res naša .zaveznica", ali tn<|i s Francosko živimo v dobrih odnošajili, zbok Česar mislimo, da že takt zahteva, da st» izogibamo vsemu, s čemer bi morali zadeti ob skelečo rano vsega naroda francoskega. Tako sodi vsakdo, ki ima še kaj avstrijskega čuta in pa le nekoliko zmisla o taktu za mednarodno občeva-vauje; drugače sodijo seveda naši nemški nacijonalci in 'pa oni liberalci, ki hote biti „državo vzdržujoča stranka"! Sram jih bilo
—	brezdomovince!
Nemci gori v rajhu pa naj le pomislijo: Danes meni, jutri tebi! I njim utegne priti še — Sedan, tim preje, čim drznejše bodo izzivali s takimi petindvajsetletnicami. Tudi Francozje so te dni praznovali spomin ua one strašne dni v Mars-la-Tour, kamor je dospelo mnogo poslancev iz A I-z a c I j e i n L o t a r i n g i j e. Pri tej priliki je rekel škof Turinaz: „25 let že žalujemo za našimi mrtvimi iu z,i izgubljenimi deželami. 25 let delamo že, da zopet postavimo
Umorijo mi — mojo Klaro! Kaj — kaj, gospoda, naj storim ?"
.Psi!" zaškripal je Gregorijanec. „To je veleizdajstvo; krvnik bo imel posla".
„Da, da!* dodal je prabeležuik Mirko Peteo, „to je dobro, to bodo pozneje; a sedaj ni časa, sedaj treba rešili gospo banico. Zato naj vaša velemožnosi izda Zagrebčanom pismo in naj pošlje vojske v Ivanić. A potem
—	uo v saboru bodemo imeli prilike!*
.Tako je", potrdil je Melkijor Tompa.
Ban je od jeze pulil rdečo brado. Napisal je pismo, pritisnol pečat in je izročil mestnemu odposlancu. Zateui je jahal s častniki od čete do čete, prlšepetal vsakemu četo-vodji nekoliko zlovoljnih besed in poletel z nekolikimi velikaši nazaj v mesto. Vojska pa je krenola molče proti Savi, ostavivša Zagreb.
* *
Dokler so besni vojaki rogovilili po plemenitem mestu, stal je Jeiko kraj Draškovi-čevega vrta nasproti Krupičevi hiši Bled in skrben gledal je sedaj proti Kamenitim vratim, sedaj na Kupičevo hišo, sedaj proti Markovem trgu, od koder se je čulo besno kričanje.
domovino. Dosti je bilo žalosti. Dajte, nade-nimo si slavnostno obleko in povzdignimo svoj pogled, kajti danes lahko korakamo naprej. Danes s m e m o glasno govoriti o svojih bodoči li 11 a d a h". Potem je škof pozival francosko mladino naj posnema vzgled device orleanske, da b o d a, k o pride čas za to, veselo žrtvovali življenje za o s vo bojenje bratov!
Nemcem bi torej ne škodilo, ako bi nekoliko poštevali čutstvo vanje Francozov.
Geimnnija na Štajerskem. Kakor so svoječasno štajerski .unverfalschte Uermaneii* proslavljali Bismarcka, tak<'» so dosledni v svojem tevtonskem mišljenju dnć 1. t. m. dajali oduška svojemu veselju tudi na tem, da so pred 25Ieti .bratje v rajhu" poklali Francoze. Govori se, da so bila 11a 300 krajih taka slavnostna zborovanja. Tudi to je .patrijotizem", samo da ni nadahnjen avstrijskim duhom!
Med Avstrijo in Srl>^i» so gospodarski odnošaji sedaj zelo napeti, kar so zakrivili zopet naši ljubi Madjari. Svojedobno so izzvali carinarsko vojno z Humunsko, zbok česar je mnogo trpela naša industrija; sedaj pa nam preti carinarska vojna z Srbijo. Ker je namreč vslod nemarnosti ogrskih oblasti zavladala kuga med prašiči, zbali so ogrski veliki prekupčevalci konkurencije srb ske. Tem velikim gospodom na ljubo je ogrska vlada prepovedala uvažanje prešičev iz Srbije, dasi je dognano, da so v tej deželi živali povsem zdrave. Ako pomislimo, da kupčija s prašiči globoko poseza v gospodarsko življenje Srbije izvoz \r, te dežele znaša namreč 250.000 do 300.000 glav na leto — se ne čudimo,da jezavladala v Srbiji velika razdraženost radi te neopravičene odredbe ogrske vlade. Ob tem vprašanju so se kar hkratu zjedinile vse stranke v Srbiji za geslo : osamosvojen je o d avstro-ogrskih i z ti e 1 k o v in carinarska v o j u a sosednji m o 11 a r h i j i. 111 res prihajajo že vesti, da je mnogo srbskih tvrdk pretrgalo zveze z avstrijskimi tvrdkami; prašiče pa hočejo odslej izvažati preko Soluna. Kdo ne ve, da bi carinarska vojna /. državicami na Balkanu značila silen udarec tako naši industriji, kolikor naši trgovini, saj je jasno vsakomur, da industrija A vstro-ogrske mora iskali odjemalcev le ua Jugo-vstoku, kajti na kako konkurencijo proti Severu niti misliti n<> smemo. Tem bolj moramo obžalovati, da ogrska vlada, vsikdar skrbeča le za svoje koristi ni nikdar ni najmanje postavajoča koristi te državne polovice, brez vse potrebe in le poznanim kapitalistiškim
Bože! Še ni Pavla, Krupič je odšel s svojo četo po zapovedi, Dora sama v hiši, pro-kb-tnik Cokolin v Zagrebu, a besni vojaki! Oj, da je vsaj stari zlatar ostal doma, toda ni se dal pregovoriti od dekleta, kajti treba je bilo braniti mesto, liog! Bog! Samo da ne bode zla! Sedaj je čul od stražarjev, ki so prišli mimo, da se zapro mestna vrata. Pavel ne bode mogel v mesto. Banski pešci, španjolski dragonci bežali so kraj njega v spodnje mesto, gnali so jili oboroženi meščani. Bože! Kakšna zmešnjava! Ne*bi moglo biti dekletu zlo ? Sam je hotel v hišo, tla jo varuje. Ali v tem trenotku priletela sta dva konjika proti njemu. .Tetinemu pokrival je zaklon čeljade lice. Jerko je zadrhtal, stavil se pred Krupičeva vrata iu dignol gorjačo. Ali tajni konjik naiuiguol je svojemu drugu in ta je zamahnol, ošitiil Jerka in bolnim vsklikom zgrudil se je jadni mladenič krvav, brez zavesti, na tla.
.Pojdi*, rekel je konjik pod zaklonom svojemu drugu; „ne potrebujem te; ti si vojak. Reši se. Vzemi si tudi mojega konj i*.
Neznanec skočil je s konja iu -hitel v zlatarjevo hišo.	(Dalje prih.)
kiogotu na ljebo izzivlja take gospudarske spore, kakoršnega imamo sedaj se Srbijo. Ali ni to skrajna lahkomišljenost, da se na tak načiu motijo in kale gospodarski odnošaji med dvema državama le v ta namen, da bi par goldinarjev več zaslužili poznani — ši-rokožepniki ?! Ali se je čudiii potem, da imamo neugodno trgovinsko bilancijo ?!
Sicer pa imamo tudi ta žalostno posledico duvalizma, oziroma dokaz, kako nepravično so razdeljene dolžnosti in pravice med obema državnima polovicama. Mi imamo 70". „ dolžnosti, oni pa 99°. pravic. Kako bi bilo sicer mogoče, da ogrska vlada kar samo-vlastno -- ne da bi niti vprašala za menenje našo vlado — odločuje ob takih prilikah, ko so v nevarnosti naši vitalni interesi?! Ali sme o-grska vlada res kur samovlastno zapirati meje državi ter spravljati v pogubo našo trgovino in našo industrijo? Mar tostranska polovica res nima besede Teč?
Tn tako vidimo na vseli straneh poguben upliv sedanjega zistema na Ogrskem. Posledica madjarske politike na znotraj je ta, da je nezadovoljno vse, izvzemši židov-skoliberalno kliko, na zunaj pa se kažejo posledice v pojemanju nagega upliva v politi-škein pogledu iti pa v množeči!) se skladiščih nemških, angleških in francoskih tvrdk po raznih mestih na Halkanu.
Ali ni ta najnovejši, nepotrebni in lepo madjarski lakomnosti izzvani spor u Srbijo glasen opomin, da tako ne smemo da-I j e. Gospoda Poljaka G o I u o h o w s k i in H a d e 11 i naj bi vendar nekoliko premišljevala o tem, da se uverita, da za državo ni dobro vse ono, kar ugaja madjarski domišljavosti in pa nemškodiberalnini zahtevam. In res je morda dobro, da je prišlo do tega spora se Srbiji*, ker utegne uprav ta slučaj vspodbu-diti marši kojega poslanca — do nekoliko verie previdnosti in odi o č u osti v varovanj u avstrijskih in tere-s o v pri predstojećem obnovljenju pogodbe z Ogrsko.
Različne vesti.
Osebna vest. Višega deželnega sodišča tržaškega predsednik, Kdmund Peck, vrnil se je s svojega dopusta in zopet prevzel vodstvo omenjenega sodišča.
Za podružnico druibe »v. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici-nabiratniku v krčmi g. Fr. Krn vosa „pri zlati kroni* v ulici S. Giovaimi 3 Kr. 69 st.
Petdesetletni papežev jubilej. Iz Rima po-poročajo: V cerkvenih krogih se je sklenilo, da bode slovesno praznovati dan 19. janu-varja 189fi, katerega dne je pred petdesetimi leti papež Gregor XVI. imenoval sedanjega papeža nadškofom v mestu Perugia. Slavno-stiui stopi na čelo sedanji nadškof v IVrugiji mons. Foschi. Isti se obrne do katolikov vsega sveta s pozivom, naj pridejo .se svojimi školi v Kini k tej slavnosti.
Tiskarski škrat. Slehernemu časnikarju je izvestno najnemilejši posel popravljati pogreške, katere je provzročil škrat v stavcev i omari. Ta nevredni zlobnež prevrača včasih svoje .kozle«, da je strahota, vendar pa so isti obično nedolžne, tu in tam cel6 liuraoristiške naravi. Škrat v stavčevi omari pa ima sorodnika nevarnejšega značaja in ta boter je : škrat v tiskarskem stroju. Ta spak pa je pravi hudobnež. Sedaj ga je zasrbelo po hrbtu in vrgel se je po tiskovnem sestavku v stroju, da so prestrašene črke kar sfrčale v stran in si je marsikatera zlomila vrat pri takem neprostovoljnem skoku, sedaj zopet je vrgel preko sestavka kojo smet, ki zadržuje črnilo, sedaj zopet je raztrgal kupe papirja — s kratka: neštevilne so njegove puste šale, V poslednji številki našega lista nam je pa kar hkrati prestavil dve celi stranij! Tretjo stran je vrgel na mesto druge, drugo pa je posadil na izpraznjeno mesto tretje. Da to ni v korist umljivosti lista, razvide) je vsak, ki je vzel v roko dotično številko. Naši razsodni čitatelji so to zameno gotovo že izpravili med čitanjem ; naj nam blagovoljno oprostijo ta neostatek.
Razstava plastične podobe bitke pri Ku-stocl. Tržaško občinstvo izvzemšj seveda izvestno kroge — se zelo zanimiva za ta umotvor, o katerem smo govorili že obširnejše v našem listu. V dokaz, da je ta podoba zares umotvor, kakoršnih j»> malo, služi naj dejstvo, da je prišlo te dni eel<'>
več vojaških veteranov iz Italije, kateri so se bili udeležili bitke pri Kustoci, navlašč s tera namenom v Trat, da si ogledajo to podobo. Samo tržaški l&bončki še vedno molčijo o tej razstavi. Vojaški veterani iz Italije, ki so bili pobiti v tej bitki, prišli so občudovat podobo, a iivestnih italianissimov v Trstu je sram,da je bila v tej bit>i — tepena Italija. — Prihodnji četrtek popoludne ogleda si to podobo vojaštvo tukajšnje posadke. Vojaki bodo prihajali v četah po sto in sto muž pod vodstvom svojih častnikov.
Proti županu Andreicichu hoče menda vendar postopati državno pravdništvo radi besedi, ki jih je izustil ta gospod vdečasti-temu gospodu Zupanu, ko je ta poslednji šel k bolniku z Najsvetejšim.
.Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Vspored sedmega zborovanja dne 4. septembra 1895. v Novem mestu. One 4. septembra. Ob 10. uri dopoludne: seja upravnega odbora (v čitalnici). <>b 11. uri pevska vaja za moške zbore (Pevska vaja je tudi ob 2. tiri popoludne za mešane zbore) v čitalnici. Ob 2. uri popoludne : seja delegacije (v čitalnici) s sledečim dnevnim redom: a) pozdrav predsednika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, č) poročilo urednika, d) volitev treh pregledovalcev računov, e) izbiranje točk za dnevni red glavnega zborovanja. (<)glašeni predmeti so : O vzgoji v Slovencih, (poročevalec g. Ivan Stukelj), o volilni pravici učiteljev v razne zastope, o paralelkah pri ljudskih šolah, o šolskem uradovanji, o drugem deželnem jeziku), f) predlogi. Ob 3. uri popoludne: seje odsekov (Slonišekov odsek, orlseki: za vrtnarstvo, za učila, za mladinske spise) v sobah dekliške šole (v „Narodnem domu"). Ob 4. uri popoludne: pevske vaje za orkester. Ob 5. uri skupna pevska vaja (v čitalnici). Ob 8. uri koncert, ki ga priredi si. novomeško učiteljsko društvo s prijaznim sodelovanjem slavnega taiuburaškega zbora pod vodstvom gosp. učitelja Potrebita v čitalniški dvorani. Program tega koncera se posebej priobči.
Dne 6. septembra Ob fi. uri zjutraj: izlet k deželni sadjarski, vinarski in poljedelski šoli v Grm. Ob 8. uri: sv. maša v frančiškanski cerkvi. 0> 9. uri: glavno zborovanje v čitalniški d-orani po dnevnem redu, kakor ga delgacija določi. Po končanem zborovanju OUnor; med tem zboruje v isti dvorani dele;acija, da voli predsednika in novi upravni odbor ter da vzame na znanje, oziroma da olobri sklepe odsekov. Potem zborovanje „PetUgogiškega društva" v isti dvorani. Ob 1. u i popoludne obed v gostilni gosp. Tuček . Oseba plača 1 gld. pripra vije val neniu odbni v Novem mestu (v roke g. nadučitelja iarle-ta v Šmihelu).
Vabilo k koncertu, ki bo na dan zborovanja .Zaveze" učNjskih društev, dne 4. septembra 1895 v dvorani Narodnega doma v Novem mestu, pri katerem bodo sodelovale iz prijaznosti gospice tamburašinje. Vspored: 1. Geslo: Dr, lpavec: „Zavezna* poje unisono zbor s sp^mljevanjem orkestra. 2. Mendelsolm-BarthoJly: „Ženitvanska koračnica", svira orkeHer. 3. Ant. Nedved: .Nazaj v planinski ij", poje mešan zbor. 4. .Venec slovenskih pesni", udarajo gospice tamburašinje. 5. Dr. I'r. B. lpavec: .Oblaku* poje moški zbor. (i. Fr. Gerbic: „Lovska", poje mešan zbor s | emljevanjem rogov. 7. Abt: „Spatičkaj sladki dete ljubo", Hladnik: „Vesela pevka", valček, udarjajo gospice tamburašinje. 8. Ant. Nedved: „Vijolčen vonj", poje mešan zbor. 9. Fr. S. Vilhar: .Bojna pesem", poje moški zbor. 10. Ant. Nedved; .Venec slovanskih nirodnih pesni*, poje mešan zbor s spremljeTiinjem orkestra. Po koncertu ples. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina 30 kr., si leži 50 kr. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
ODBOR.
Iz Dokanske nadžupanije nam pišejo dne 28. avgusta: Čeravno nekoliko kasno, vendar blagovolite blagorodni gospod urednik v Vašem cenjenem listu objaviti, da je tudi nasa nadžupanija slovesno praznovala rojstni dan našega premil-ga vladarja Kranja Josipa I. Ob 10. uri oinuijenega dne bila je v Dekanih slovesna sv maša, katere se je vde-ležilo veliko ljudstva ter nadžupan z občinskim odborom. Na večer istega dne pa je naš g. nadžupan .1. Maliuič povabil na svoj stan občinske odbornike, svetovalce in učiteljsko osohje vse nadžupanije. Ko jt» na-
stopil mrak, so se izpuščaje rakete ter prižigali bengalični ognji. Ko je dekanska godba zasvirala cesarsko himno, zagromeli so topiči, ljudstvo se je odkrilo in navdušeno klicalo: .Živio naš cesar!"
Pri večerji izustil je gosp od Dellcot pa-trijotičen govor, katerega je sklenil z vskli-kom: .Bog živi in ohrani našega premilega, predobrega in ljubeznjivega cesarja in kralja Frana Josipa I. še mnogo, mnogo let!1
Navzoči so razoglavi poslušali govor ter navdušeno pritrjevali napitnici. Godba je opetovano svirala himno in druge patrijotične komade. Ko se je približala kasna ura, razšli smo se, veseli lepega večera in z iskreno željo v srci, da bi nam dobri Bog dodelil še mnogo, mnogo let, praznovati veseli rojstni dan našega premilega vladarja. S tem slovesnim dnevom pa je naša županija zopet odlično pokazala, da
.Hrast se omaja i u brib, Zvestoba Slovencev ne gane!*
Ob priliki veselice pevskega druitva .Adrija" v Barkovljah dorovali so sledeči gg. za MartelanČev spomonik : M. Živic 5 gld., dr. G. Gregorin 2 gld. 80 nvč.. dr. Simon Pertot, župnik Ivan Crne in Anton Pogorelec po 2 gld., Turek Balanč, Barkovljan, V. Ci-bic, M. Mandid, Vek. Gorup, Kanduš, E. Svavik, Ivan Martelanc, Srečko Bartulj, A. K., Fran Dolenc, N. N. in Ulvik Mrenle po 1 gld., družina Rebek-Kovačič 1 gld. 40 nč,, Goljevščik 1 gld. 50 nč.; J. M. Vatovec 1 gld. 40 nvč., Grdol, Perlmvc, Fr. Polič, J. Škabar, Simon Stare, JI. Rlbarid, Gržina in Kocijančič po 50 nvč., N. N., Jak. Pertot, gostilničar in Svetko Martelanc po 69 nvč., Vrabec 80 nvč., Godina 40 nvč., (Jok, Ne-gode, N. N., F. Martelanc, Urbančič, G. Pertot, N. N., Fran Žitko, Bremic, N. N., M. Vičič, N. N., F. Ralca, Pavlovič, J. Stare po 30 nvč.; Bekar Ferluga, L. A. in Komar po 20 nvč.; Bizjak, N. N., Šuman X. Gorjan, N. N., N. N., N. N., N. N., Revež, Kata, N. N., po lo nvč. — O priliki krsta sina g. iMoliča nabralo se je 55 nč. — Vsim blagim da.iovateljem se predsedništvo najtoplejše zahvaljuje.
Nadaljne darove sprejema predsedništvo pevskega društva .Adrija* v Barkovljah, ali pa upravništvo našega lista.
Osleparjen policijski ravnatelj. Te dni došla je predsedniku policije v Beroliuu brzojavka, s katero se mu je naznanilo, da pride tega in tega dne župan iz mesteca M., da prouči berolinske varstvene naredbe. Omenjenega dne prijavil se je res ravnatelju mož, opravljen pol kmečko, pol meščansko, predstavivši se kot župan I. iz mesteca M. Ravnatelj je selskega župana vsprejel sicer prijazno, vendar nekako od gori doli. Došlec je pripovedal gospodu ravnatelju, da je, komaj prišedši v Berolin, že pridobil žalostno izkušnjo. Na kolodvoru namreč da se mu je pridružil prileten gospod, take in take postave, takega in takega lica iti zelo uljud-nega vedenja. .Ga že poznamo!" vskliknol je ravnatelj; .to je je jeden naših najspret-nejših sleparjev, ki zapeljujejo tujce k igri in jih obirajo*. — „Žalibog", vzdilmol je župan 1. .prigodilo seje tudi meni tako!*' — Ravnatelj je pozorno poslušal župana, ki mu je pravil, kako je odkritosrčno povedal tujcu, pO kaj je prišel v Berolin in kako ga je nepoznani gospod spremil na obed v tako in tako gostilno in kako ga je po obedu nagovarjal k igri — češ, policijski ravnatelj pride popoludne še-le ob 5. uri v urad, torej je časa še štiri dolge ure. Župan da je bil truden in mislil si je, da si znamenitosti mesta lahko ogleda drugega dne, sedaj pa da se odpočije — pri kvartali. Odpočil se je res tako temeljito, da ga je v 1 •/* ure .obral" nepoznani gospod popolnoma, t. j„ izgubil je ubogi župan 800 mark. Prosil je konačno ravnatelja, da mu pomore iz zadrege Smejo se, češ: .Sedaj ste takoj spoznali jedno berolinskih naredb !u odkazal mu je ravnatelj 800 mark in župan seje hvaležno poslovil. — Kake pol ure po njegovem odhodu prijavil je sluga ravnatelju zopet župana 1. iz mesta M. — „Pa saj je bil ta trenotek pri meni; kaj hoče zopet?" žare-žal je ravnatelj. „X« gospod, ta mož ni isti, ki je bil prej tn !k odvrnol je sluga .— Potem mora biti slepar!" zaključil je ravnatelj; .poglejte v črno knjigo, da-li ga imamo notri!" — Sluga je šel, pregledal zbirko fotograllj nepošten,jakovičev, toda tega moža ni bilo med njimi. To je prijavil ravnatelju
.Naj vstopi !• zarežal je le-ta. Ravnatelj je vsprejel župana zelo ostro. .Kdo ste Vi ? Zapreti Vas dam! Vsakdo more reči, da je župan I.!* Prestrašeni* žnpan pokazal je ravnatelju svoje papirje in koj zatem mu je povedal — isto dogodbo, katero mu je pravil prej oni drugi mož I Samo tega župana, seveda pristnega župana, ni osleparil pri igri za 800 mark prileten gospod, ampak opisal je baš istega moža, ki je bil prej pri ravnatelju. Le-ta je sedaj razumel, da je bil prejšnji njegov obiskovalec drsen slepar, ki je bil gotovo v zvezi z onim sleparskim, starim igralcem, katerega je bil opisal in je spretno vporabil za svoj sleparski namen, kar mu je bil župan povedal I. pri igri. Ravnatelju ni preostalo drugega, nego pravemu županu posoditi drugih 800 mark. Prvih 800 mark bilo je seveda zgubljenih, a ravnatelj je za to svoto spoznal novega sleparja za svojo zbirko. Ko je bil pravi župan odšel, vstopil je sluga in rekel: „Gospod, nadejam se, da je bil to zadnji župan J. iz mesta M. I" — Ravnatelj je mislil na svojih 800 izgubljenih mark — in molčal!
Nesreča. Minolo soboto padel je 15letni zidarski vajenec Karol Pekjar iz Katmare pri zidanju nove hiše v ulici Palladio raz oder, kakih 8 metrov globoko. Ubogi deček se je tako hudo pobil, da je malo nadeje, da ozdravi.
Policijsko. 26letnega trgovskega pomočnika Huga D. iz Trsta so zaprli, ker je na sumu, da je ukradel v vojašnici v ulici Bel-vedere par hlač. — 20!etno brezposelno deklo Franico Škrl iz Trsta so deli pod ključ, ker se je udala nesramnemu življenju. — 58letni mizarski pomočnik Josip Oapello, stanujoč v ulici Leo hšt. 6, se je nevarno grozil svojemu bivšemu gospodarju, mizarju Mingottiju, ker ga je bil le-ta odpustil iz službe. Capella so zaprli.
Koledar. Danes (3 ): Evfemija in Doroteja, dev. muč. — Jutri (4.): Rozalija, dev. Ida. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 28 min., zatoni ob fi. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2 pop., 30.5 stop. C.
Loterijske itevilke, izžrebane 31. m. m.
Trst	88, 81, 79, 33, fi!.
Line	«9, 43, 75, 79, 6.
Budim	23, 83, 18, 35, 81.
Najnovejše vesti.
Budijevice 2. Cesar je dospel danes zjutraj ; vsprejeli so ga nadvojv. Rajner, namestnik oblasti duhovščina in velika množica ljudi. Cesar se je peljal v mesto ob navdušenih vsklikih naroda. Cesar se je zahvalil na lepem vsprejemu izrekši svoje nverjenje, .ia obe narodnosti ohraniti svoje avstrijsko mišljenje. Ceski je nadaljeval vladar, da želi, da bi vse zastavili svoje sile za javni blagor in napredek mesta. Zjutraj se' je vdeležil tihe sv. maše, popoludne pa je vsprejemal dvorne dostojanstveni ko, duhovščino, častnike, deputacije itd. Potem si je ogledal razne zavode, pri čemer ga je ljudstvo neprestano pozdravljalo Hoch- in Slava-klici. Zvečer je bil dvorni obed, potem serenada pri kateri sti peli društvi .Liedertafel" in .Hlaliol«. Cesar se je kaj pohvalno izrazil na tem patrijotiškem pojavu.
Peterburg 1. Po uradnih poročilih o-bolelo je v guberniji Volhinski od 11. do 17 avgusta 2025 oseb, umrlo pa 718.
Trgovinske brtojnvk«.
Koclimpoitii. PSonioa *a spomlad 6.83—G.85 PSonlca 7.H joHon 189« U.86 d<» 6 37. Oves za ienen 5.90—5.92 R* za jesen 6 01 6.03 Koruza 7.a juli-avgst —.--.— za maj-juni 1896 4.57—4.5H.
P5»itio« nova ml 7* kil. f. 6 25-635 orl 79 kil. f. 6-25-6.45.. o.l SO kil. f. 6.40-0-5O od 79 kil. f. 0 36 - «45, od 82 kil. Tor 6.55-G.65. Icčmen rt'70-7 -! proso 6'--6 60 rž nova 5.40-5.30.
1'Scnira: Melo mirneje. Prodaja 55000 met. sili-5 nč. ceneje. Velika vročina.
Praga. Nnrattnlruni cladkor xn avgust f. 12. 6 nova letina 12 75. jako Htalno
Praga, Contrltugal novi, pontavljon« t Trst in carino vred odjioRiljatev procej 1. 28 50. Con eassd 29.— —Colvorni BO1 — —.-V glavuli (sodih) 30 25
Havre. Kova Santo« eood avcrugo september92.75 za. januvar 90. — . mlačno.
HAmtur?. fcUntos aood nvf>ruc;.i zu september 75 25 december 74 — marc 72 95 mirno.
Dunnjnkn borza a. aeptembm 1895
Državni dolg v papirju „ , V srebru Avstrijska renta v zlatu * „ v kronah Kreditne akcijo ... London lOLst, . . .
Napoleoni......
10 mark . . . . . 200 italj. lir.....
predvčeraj . 10MO 101 30 . 182 55 . 101 35 . 409 — . 120.85
9.59'/. . 11.81 . 45.70
dano« 101.20 101.45 188.60 101.6M 409.70 120 80 9-58 11.80 4570
Lastnik politično društvo ,Edinost«. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij M i kota. - Tiskarna Dnlem: v Trstu-
Tobakarna.
mi ugodnem mestu, proda hu ali da v najem. Ver je mogočo poizvoti pri uredništvu našega listu.