Chicago, PL sobota, 30. lamiarjt (January 30), 1926. g fy im HO, AKrfOetl, 1HT, ««Uri»* t» Hm U. Itl" STEV.—NUMBER 26 Pregled »ityilUi|#IUi , AMERIKA. Viharna konferenca med podjetniki iiv zastopniki rudarjev še vedno brez uspeha. V senatu j/zahteva za preia-kavo vohunatva v delavskih vrstah. Vsled pritiska državnega tajnika bo vlada generala Chamorro padla. Nekdaj razvpiti cenzor Lamar je postal borec za svobodo. PO SVETU. Ponarejalski škandal, na Ogrskem bo bržčas prišel pred ligo narodov. Konferenca pripravljalnega odbora za razsodišče odgodena. Nova razkritja v rumunskem dvornem škandalu. Vtisi v Evropi radi ameriškega prikl j učenja v svetovno razsodišče. Iw|mi pozdravlja Amtrl- OMEJEN DELAVNI CAS V TEKSTILNI TOVARNI. Wax«, Mm* — V tovarni O«orge H. Ottbarta. v kateri it-delu j* Jo sukno is volrte, j« bU de-lavnl čaa omajan na tri dni v tod-nu. Prizadetih j« bilo 1.200 delavcev To ao tleti dobri časi, o katerih ao pripovedovali kapitalistični dnevniki, da pridejo, ako Je Industrija zavarovana s visoko oolnino. Tekstilne industrija uftiva zattlto viaoke šolnine. To-varaarji Imajo ogromne dobičke. H«-level ao pa zelo slabo plačani, vrh toga imej" pa le doetl-krat neprostovoljna počitnice. nam torej tli treba kakor kapelo tiar V takocvani X . ; i* v" — . J SOBOTA, 80. JANUARJA. PRO LASTNINA "^VosivVTÄ" i-naa^fÜ—i». LIGH -THE futrH-ristV- United 8%mtm ^^ejfo SS.S0, f¿yreiji^t ▼•lege m. «r, (Dw. 11-») Ubabsjrgsii, Wis. — Kar sem podal flwknjo fotografij, ae mi 3* zopet nabralo precej materi-jala. Samo to pat bom modi bfcf ae j% ta «godilo t Navado imam sprehod, da ae USTAVNI A|iENDMENT ZA ZAŠČITO OTROK. Tudi v Ameriki je Teliko število otrok, ki «e v ataro-■ti ¿d deset do petnajst let žrtvujejo molohu - Kapitalizmu. Na stotieoče je otrok, Id eo vskd kapitalistKnega sistema blagovne produkcije in distribucije ogoljufa»! s njih otroiko veselje. Otroci »iromafaih starOev merajo v tovarno, morajo v zgodnji mladosti na delo v kapitalistična podjetja, kjer se jim počasi iarkava živijenska mofr, da prično hirati in gredo v preranl grob, ali pa po-sunejo tgodnji starčki. V tovarni pa drve moralni prepad. " «srake, de slraaeks, ki se prrlljl puiNTsit je brat vsaj v BI ddtni Holy Crose^bolulšelci. Omeniti moram tudi, da v oni bolnišnici več čase v da rd vi lin, Utah, ponesrečeni kot m Jernej Potočnik. Pc J ' m i. da ib n! zdrav» vend ^ stanja boljše. Vmfl i so pa goto*» fajtajo stal nem. Toda topel HHhtnsks Al «a J aeile ene ta kar o^knkovn-laHte Ü Jb piiiilpssnUt ptovaJ po J&M,ka$to I .'mi l(im* MJt iMlai i_ h a jaaTje bila do tega časa ved-1 št udiranja dopisov v Žarkometu, Ä^^lwrSo dobUi «e-|mU pojasni dn »eni "bsbc^ dal» pa je takorekoš prv4 sneg, I ne 'Wndeüc" tot je Trunk, »asa še ni. .. KneMlscbom več poročal* od - — kjer nem bil na - ...m» t/, XI D društva e> Nfjjn .JmSI* Cejo. — Poročati mo» rate aemrti safe** asoftn to o. I m pa i bn gre, nič ylBko ko so je lj '«-»- m duo kaka i Sprejela. i> glave k udom. To dela br. a ta. u t ^ i., Novijanu vnlike USkoče. Br. Ameriška delavska federacija je letoe pričela zopet Novljsn js rakal. da bi se sam k repke je agitirati za a|Nrejem tega amendmenta, Id me otroke is tov aren in jih pošlje v šolo, kadar b6 sprejet 8ramotna pega na telesu človeške družbe je, ako mo-rAjo otroci v tovarne, mesto v šolo. To se n« da utajiti Tudi govorssce, da je delo ia otroke potrebno, ds ne pohajajo po ulicah, no izbrišejo te pege. Ako gredo otroci v šolo n esto v tovarno, tudi ne pohajajo po ulicah, ampak no uče in širijo svoje znanje. Na je veaaov ^jKji Bf%fi K. T. B no ti povem, da tm je M, ker se trni g. Trunk as smfli/ lo ima v«ek Jurček toliko opravka z nami rdečfetitji in «MMMPl'M |do*je hudo vse, ko revež nazad-ne ve, če je krop ali veda. V se mi pa ti tsmiliö, | vsega kriv po njegovem, todaM I Drufi ee pa fmeje-ma, češ jaz sem naptflft (n^pina-), Trunk in njegovi pajdaši pa vije, da js naš kolonar kriv, h a ha! Da «n rešim nd^stjwbaagn prezati logike — čudovite Trun-kove logike! — za razreševanj* vprašanjče aem jaz v kikiji ali Priporočam g."Trtiku da to upošteva. Ne bo mu ;a čeprav bo nam potem prikrajša! Sinkov* Hill, Zdaj je pmdpast. Iz Sheboygnnn, WiB.: Posebnih novic ni. Nnš Cerne se je »o. \JpeM**tavil na gjavo v A. S. Ni 81]mu zameriti, ker zdaj )e ravno predpmtni čas, vseh norcev g*, dovanje. Mofeoče se tudi on rešuje na ta način. Pustimo mu veselje. Zdaj je pravi *ta za ta — Strigelj. leti tem mu m8 lo tudi vnak otrok zavednih staršev, ki bodi v prvi razred ljudske šole, ima vaš možatosti kakor g Trunk, čeprav gg njegove ovčice naaivajo častite**. Taka je sveta neamnMp Itomko^ Maj je So konsef tM , , Prihraniti mu tudi hočem de- __lo "^oprinašanja dokazov* te t l^Tetooi^Tee je I katerih m ^ s pojasnilom na TsSaviiiS tem meitu, ^lefckadar MM je v A. U odaovi^aUtm trtjj^jo^na trUeeedmi leti fa i» I njegovem "risanem polju , bita Sbrlng- v to pa rad! tega, daljša vssto let. PradlkoT je bilo prilično toplo. Zdaj, mo se na nreselili v k» je bolj mrzlo. imam pa tud W aeblo. Ns bojim se povedaU tega g. Trunku — zaj ns taka nosfano ionske. Ako pa %. Trunk ne ver ne bo treba u- ). Katarina. Pran-1)»*»*> «o j« prosto, da pride k Viktor In John. Sa- meal pogiedt, pa se prepriča, brate Janeza, Marti-: iTsbi, K. T.«. ia oatnttm uredj Jerneja. P • Vnikom Prosvete, pa ni treba biti tajni se je svojsčasno mno- tal, ker imate tako zvestega či-t& podporna društva lutelja V teadvillekem farovtu a ja bil do smrti čka sledečih («b je tudi naročtoik, ne v* to-društev: "Orel" S. N. P. J., "MaJda dvomim). Ni še dolgo tega, rija Pomagaj" S. S. K. J. in "Sv. ko sem poročala, da senfclvesta m>! N. H. Z. Potreb se je v^ črtateljica te kolone - kakor tu-dne IS. t m. ob številni ude- di vse Prosvete — zdaj pa mo-A članov imenovanih drultev ram fcoifštatirati, da me Trunk prijateljev to znancev sazaSi prekaša. Dobro Mmenje, kaj-ti. Mnoga udeležba pri net xJ w*t veliko število vencev, Naj nikar ne pozabim še ne-ejno itkaaanje sočutja od kaj. Ker je g. Trunk tako mo-mnogih prijateljev; vse to gočno domišljav, da vidi iz Lead-veše k dolžnosti, da se jav- villa na uredniško mizo v China zahvalimo vaem, ki «> nas tO-1 cagu, mu sugestiraj^M prej js «tes?-VTi: bratu pokojnika, ki je prišel iz Kansas ^vewlar Mfejn td« daljnega Rock Sprixysa k smrt- kakor IHinois - pa bo ni postelji. Bil je navzoč pri po-da je vse tisto, k^jBB areba 1a se laksaal kot prsvi od mene ha uredniško mizo v brat. Iskrena hvala moji sestri Chicago, prej na mojem "de-**. Cedliji Fsrlic, svskuFr. Kr-Uktf^Breezy HiBu. AkoNo Ušnfltu, nečaku Ibkny ItrfttnKlStori, mu bo ysliko deta te rtcrtJi M to»^ f^rllc, « ao priflRi daljnega Wyoming*. S ■ pogrebu. Hvala tudi dru«nama mena, nikakor v» u« *f*Jli Goaar te Levstik, ki ita prišli iz koder je bil teoj oče doma. Živel Denverja, imenovanim dru- je v Ameriki 85 let in zadnje W-Itvom, pevskemu zboru «Prašen valiiče, l^kor sem jaz shšala o fen" za ganljive peso« pri po- njem, je bilo v Montani. Imel je J. D. BuL^eu, ki hišico in živel samostojno Delal red pri pogrebu in j« ** domovini se ^WW; je Msal Lovrenc Kavčič, a to pa ^to^ je Lovrenc Smit. Doma je bl|)nad __ da bi imenovali dnro-1 Škof joloko v vasi Podgora pod valce vse posebej, ampak dotič- Staro^Oaelico. Star it bil okoli nhtt' jahiČimo.' da ei ohranimo 80 Prs^ natančno ne mo-! «f ^^mmm^*■ f —,. v - - - I a „. a ¿.Vit , * o ■ jzl ■ «e njih imena a veliko hvale!nostjo. I rem vedeti, zakaj jaz asm bila ^ *"Ob taj priliki na ainemo poza- «tara šele sedem let, ko je moj bH4 onSi, ki en obiskovali pokoj. oče šel v Amwtto. Do treh let neoa ob bolniški postelji, slasti tukajšnjega bivanja nam je le iftea^te mSL hva- Pl«H vstan^teaas tudi še ' lo druftlnam: Foz, Gačnik, Gor- razveselil s kakkn dolarjsm, amis. Bnbiš. Strum bel. Eaan in rPek po treh letih je postal za nas „' t _r « «TTT^ ^^ 11, n« Mi i i •ai4n««'<»< mi 10 sšovat. Našteti ae moremo ipapomomn mrcfVi' ni niio vec vssb imen, zato Is sakrat l»eka> [ J> J"J »rte JeU ltie pa mo sfiošao sahvala« vam «Dra- le ^lei^l bral motil gemn pokojniku pa želimo saben Wyomtega aa Meadow Stallck In drnfttan. tremi leti hodil fPokojni br. Valentin Stnlkk Mvm tudl v *^taaa Je flbadal med ustanovitelje ied-aote. Bil je tudi «teb «lavnega odbora S. N. P. J. te se j* izkazal prvoborca za & H. P. JM ka ae je jednota nahajala v največ-Jih bojih za obstanek. OhraSUio Am irtM^l M 1.1jJi_i__I___ Ikm^AA S* rorrj ▼ nvmieznvm in cuutfm spommu. up. ureoniRa.) Cenjeni Zarkomet! Vidim, da svetiš po vkem Zvetu ih dobro napreduješ, pa posveti še sem. Župnik v Johnstownu ne pobira mesečnih prispevkov od «vojih vernte butk. kajti on je itock-hokier (delničar) kompanije in kot tak Mt itak svoje od de-lavcev po orugein potu, Opozori delavce drugod.; ki še plačujejo mesečnino po dva do pet dolar-cerkev, naj bodo previdni, dklšhko pobegne, ko se na. prispevkov, verniki pa ostanejo na dolgu in imeli bodo velik prepir. — Nekdo, ki jih je pogruntal, Johnstown, Pa. * * * t Pedsjte v ogledalo! O. Trunk pravi, da je v "as-padih na vnro in fnrje" v Proza delavce. Te, kar on imenuje ijj Icntik&i ki tudi vodi do izobrazbe. "Udri-hanje po farjih" še nt 'socialistično prepričanje, to je res, in če g. Trunk misH, da "mi smatramo za socialiste one, ki zna>> udrihati po farjih", si ii-e "bajke. V moji koloni sploh ni beseda "far''. Ker stalno čitate Prosveto, nte še lahko o-paaili, da brez vzroka ne omeni-mo nobenega duhovnika; pri nas ni osebnosti aamo radi osebno-ati. Kako pa je pri vas? Ali je udrihanje po socialistih sveta vera? h katerega katekizma jemljete vi robate izraze, iz katero biblije črpa g. Cerne svoj. barbarski jezik? Mar so fajmo-štri, ki se prodajajo kapitalistom, izobraževalci katoliških mezdnih sušnjev? — Taka "iz-" z vaše strani tudi zasluži ostro beeede. Nikarte mi več podtikati izrazov, katerih ne vporaUjam. Ni res, da sem vai jsz imenoval ošivca, pzč pa moj dopisnik. rad zahvalil Slovenski nwodni podporni jfdnoti, ki ge jo podpirala, kakor določajo pravSa s tremi dolsrji aa dan. a sedaj pa v slučaJn nfdnH leaU a šiUa S. N. P. J. da sa ILSOaavsakidan ONjubgL____ ______ ui^LI-L^X"!*^ W P^* kar prlšU kepsŠno«t Jpr Novljan talil. Pa.'-»Deset let še aaalea S. N. P. J., a to je moj prvi dopia. Prosveto rada ¿¡tam. v kateri asm tudi brala dopis M. Poforetea v «t IS, kjer tar v svoji mali hišici. Pisal da eo je Smit, ar v starem kraju da jo bil Kavčič. Br. Pogorele piše. da jo ališal od ljudi, da je bU I od šmihela v Čutim, da aaaa br. m do za. ključka. da je bil f£ pokojnik na^H moj oče. Kakor porola hr. fogorfb, se sicer vjemajo i- bi so na slučajen naMn sestal s svojim očetote. Brat mi je pove-dal. da živi pod drugim imenom ter da ae piše SmR.r Po vaem, lf.fcutr tr „n. ^fj^SlyMMatkl^MkB Kiaor wrem m Tvgoreicevega dopisa js bU torej omenjeni moj oče, sodim pa, ds pokojni al na-vedel pravega imena, odkod jo btt doma. Ce je bil pokojnik res moj dše, tedaj al praeSuu po*»» dal Pogorele«, ako mu Je rekel. jSSSpv i ss ^evvsvvvvp Msv j w ai ^^V^nf da je vdovec, kar moja mati Ss šiv! tu v Ameriki, kjer ae ruzua ene Mero aa Dunaju nahaja vsa drufttea, kar pa pokojnik ni mo- Več let še niaem slišala o njih, zato bi rada izvedela za njuno in naalov e njih Moj naslov Je (prej^ Kavčič), PÖBox i" -ftr1" v* iTi . -/2™|£jU|e*| 1 Croeted Batto, Celn. - Nala nšselbina ni voHka, ima peku nad dvanajst sto stanovriikov. Edino delo, ki se tu dobi, je v premogokopih, ki zdaj delajo pod plačilno lestvico iz leta 1917, katore so podjetniki znižali leta To, bratje doUvci, ae je zgodilo po naš« lastni krivdi. Podjetnikom je bilo ntpgoČe uspešno pritisniti, ker nismo rsi člsni de-tevske organizacije U. M. W. of A. Zato bratje v državi Kolorado, prosim vas, stopajte t delat-za sko organizacijo. Tako bomo prišli do avojih delavskih przvic. Delavci smo broa svojih strokov-nih te podpornik organizacij danes kakor otroci brst dobre matere alt ladja brsa mornarja. Bratski pondrav. — Iran Ke-rotil, aan društva Planinski o-rolSt 87»inOaaU.M. W. of A. piše o nekem starem meftu, da ja M. živel v Montani več let kot samo^ K V(Hlet> -r—Kakar vidim v dopisu, bi bil pokojnik rad vedel za svojega sina. On ni imel aamo _____temveč štiri sinove. Vsekskor okraju prosim br. Pogorolca, ki pravi, - Ia__«__j—iv. » , i j,, , aa mu jo poKojniit pripovedoval dolgo storijo, damlda več pojaa-nfl. Bflo bi mi ljubše, ds m! piše Ends bi tudi vedela kaj več sa moja brata, ki Uvitn v Ameriki in sicer Matevž te John Kavčič. USTNICAÜHEPNI8TVA Paobla, Pa. — Za urodiUv is popravke v dopisu ae plačajo dopisovalci ničesar. — Posdrsv! Sestrica: "Kadar se umu«*1 ae pogledam ved*o v zrcalo. * je dbraa' popolnoma snsšen Al ti tudi Ukor Bratec: "Oh ne. aaj vidim t» na stiridneVnbm JEV New York, N. Y. — Po štiri dnevnem boju » hudim viharjem na morju eo je posrečilo rešiti moštvo 8 pernik» "Antinoe". Rešilno delo je izvršilo moštvo par-nika "President Roosevelt". Prvih dvannjnt mornarjev je bilo rešenih proti večeru in vzelo je zopet svojft aodem ur, da je bilo rešenih ostalih trinajst mornarjev, ki eo ostali na parni-ku, katerega usoda je bila zapečatena. Parnik "President Roosevelt" je izgubil pet svojih rešilnih Čolnov. Silni valovi so jft treščili ob tovorni parnik in razbili. Ta dogodek pripoveduje, pod kakšnimi teškočami ee je vršilo rešilno delo. Ampak parnik "President Roosevelt" je izgubil tudi dvs svoja mornarja, ki ata ponesrečila pri rešilnem delu. Požrl jih je Atlantik. To se pravi junaki, ki so dali'ovoje življenje, da rešijo življenje drugih. Halifax, N. S. — Briteki par-nik "Laristan" ae je potopil in z njim je šlo na dno pet in dvajset pomorščakov. Parnik se je po-greznil potem, ko je nemški parnik že rešil šest mornarjev z nesrečnega parnika. ZAŠČITA PROTI STANO- VANJSKIM OD JE SE PÖTR ERUH tEBN A OM Iti New York, N. Y. — Postave, ki so bile sprejete v newyorški legislaturi proti navijakem stanarine, so še potrebne za zaščito stanovalcev. Stanovanjska komisija priporoča, da naj se odpravijo z dne 1. maja 1926 postave, ki se nanašajo na stanovanja, od katerih se zahteva za vsako sobo po dvajset dolarjev na mesec. Postave, ki se nanašajo na stanovanja, od katerih se zahteva manj kot dvajaet dolarjev mesečno od sobe, pa naj o-stanejo' v veljavi do 1. junija 1927. Komisija dalje pravi, da bodo nastali nemiri, ako se te postave ukinijo z dnem 1, februarja. 31 ČUDNA ZGODBA. New Phttadetphia, Oblo. — 49-letni pisinonoša Harvey Ha~ ver, ki je uetnžben v bližnjem mestu New Comerstownu, Je izpovedal, da je vložil tožbo za zakonsko ločitev po šestih tednih, ko je njeno truplo vrgel v vodnjak. Harvey je izjavil, da je vrgel truplo svoje Žene, ki se je obesila, zaradi tega v vodnjak, ker se je bal, da ga ibodo dolžili njene smrti in ker ni feotel, da bi javnost izvedela, da je njegova žena izvršila samomor. Da ae vsemu temu ogne, je vložil tožbo za zakonsko ločitev In kot vzrok je navedel, da ga je njegova žena zapustila in odšla v njemu nepoznane kraje. Katova smrt povzročila krizo na New York, N. Y. - Krojaški de avci stavkajo v 16. tovarnah, v katerih izdelujejo moško in o-troško obleko. V modistovskih tovarnah, v katerih izdelujejo ženske klobuke na roko, so tudi proglašene stavke. Naznanjajo se stavke v delavnicah, v katerih izdelujejo ženske obleke in pla-Izključena ni tudi stavka krznarskih delavcev. Tak je ae-daj položaj. Razume se, ds so organizatorji na delu, da pritegnejo v organizacijo vse delavce v prizadetih industrijah. Krznarski delavci se še pogajajo s svojimi podjetniki, ampak do stavke lahko pride, ker delavci zahtevajo le 40 ur dela v tednu in povišanje mezde, podjetniki pa kažejo precej trmoglavosti. MARSHALL PRIZNAL, DA JE MORILEC. Dobili smo vzorec ka iK>godbe. ki noei da berači sa kompenzacijo okoli svojih sodelavcev, ali pa da njegovi sodelavci pričajo proti podjetniku, če hočejo izgubiti delo. ^■i Podjetnik lahko atrHja na d*-stavkokaš- lavna, kateri je podpisal njegovo s velikimi pogodbo. Delavec ima pravico tri mesece nato ae pritožiti, če ni zadovoljea, da je i**ijetnik atre-Ijelnanj. V nHisiabAenUlučaJu hna Še vedno pravtoo, da dobi šest čevljev zemlje in spominski kamen na vrhu. Pri tem so dodane tudi dolge (večne) počitnice. V pogodbi ni vključeno, če bo rudarjev duh «as devetdeset dni strašil podjetnika ali ne. Philadelphia, Pa. — David L. Marshall je po daljšem tajenju priznal, da je najprvo zadavil Anna May Dietrich, nato jo je pa raztelesil in njene dele njenega trupla odpeljal v mali gozdič blizo Medije. Po izvršeni izpovedi je izjavil, da izvrši samomor, ko je izvedel, da ne bo njegova soproga pod vzela koraka za njegovo obrambo. Zdaj ima posebno stražo, ki pazi nanj, da ne izvrši samomora. • SVARILO. Chicago, 111. — Predsednik odbora okraja Cook opozarja, da se klatijo po krčmah v okraju Cook agentje, ki nabirajo oglase za neki kdledar in pri tem na-glašajo, da nabirajo te oglate v interesu okrajnegk odbora. 0-krajni odbor okraja Cook ni nikogar pooblastil nabirati oglasov za kateri si že bodi namen. . USPEHI PRVEGA KLICA POMOČ. ZA ■ ■> ¿¿j Waahiagton, D. C. (F. P.) — Po neuradnem poročilu je dozdaj nabrala Ameriška delavska federacija na svoj prvi klic za pomoč rudarjem na .antracita«!») polju okrog $66,000. Ker je ta denar prihajal počasi, ker so u-nije mislile, da bo stavka kmalu končana, je Ameriška delavska federacija poslala drug klic za pomoč in obenem je pojasnila, da se naj delavci pripravijo na dolgotrajen in trd boj. IfMrhhliii črkami napia "Yellow Dor Contract". Da še tiskovina sama odgovarja temu, sa kar je namenjena, je na vrhu narisan rumeni pes. V pogodbi se podjetnik in delavec pogodita na sledeče: 1. Podjetnik ne bo odslovil nikoli delavca, ako bo imei aanj delo. Prodno bo delavec odalov-ljen, bo zaslišan pred auperin-tendentom ali voditeljem podjetja. 2. Delavec ee zaveže, da roauh V slučaju nesposobnosti vedno obvesti podjetnika tri dni prej, prodno pusti delo. v , 3. Vsa določila pri delu in r» KU ladje, ki so zdaj v veljavi, pa se lahko spremene vsako aro, postanejo del pogodbe, rauin, ako se ne upre katera stranka v teku 48 ur. 4. Obe stranki sta za strogo uvedenje odprte delavnice in da se ne družita z nobeno unijo^ ki bi jima stavila kake obveznosti 6. Vsaka etranka ae zaveti v teku devetdeset dni po poflpd- čijl eo skušali a enakimi ______ bi ne bo skušala niti direktno ne dami dvigniti "narodno savaet" V Italiji ao fašisti a batinami, bombami, požigi In umori utrdili 4voj teror in rešili svojo "na-ctjo". BolgaraM Cankov, ki ae je jirsselll Iz ministrskih eo- V neki tuiirtofitun pod ts.Vito križa, je poSgal na tisoče vasi, obesil in uatreHl na deeettieote revoHicijonarjev. dpanski de Ri-vera je a s*>jo kolonijalno «po-litiko' uničeval cele inorodne na-da rode; pa tudi v Avetriji in Nem- Tokijo, 29. Jan. -r Smrt prani ijcra Kata je naredila konfu-zijo v japonski politiki. Vlada je fiodala ostavko. Regent je imenoval notranjega ministra Va-kat.sukija začasnim ministrskim predsednikom. Parlament je v znak žalosti suspendiral zborovanje za pet dni in poslanci pojdejo za javnim pogrebom, ki ae vr*i 2. februarja. Govori se, da bo parlament morda razpuščen. 12 Francija reducira armado sa divizij. l'ariz, 29, Jan.*— Vojni minister Pa in leve je včeraj predložil zbornici načrt za zmanjšanje iraru o»ke armade. Vojaške čete imajo biti reducirane za 12 dl-vttij. Danec šteje stalna iran-armada 32 divizij s 441,-(XK» možmi, reducirana bo pa *tela 20 divizij a 800,000 možmi. Obvezna vojaška alužba ee akraj-*a '«i 18 mesecev na eno leto. Angleški princ je že pctnajetič padel a konja. London, 29. jan. — Princ Wa, les, sngleški prestolonaslednik, ima veliko smolo z ježo. Včeraj je že petnajstič padel s konja in sicer drugič v treh dneh. Pri zadnjem padcu se je grdo pobil na vratu. Bil je na lovu, ko ga Je konj atresel s sebe, medtem ko so je pred par dnevi konj mrtev zgrudil pod njim. VtsH iz Jagoslavlja Umrli v Ljubljani. Josip Dri-novec, mornariški uradnik v pokoju, hiralec, 46 let. — Anton Frelih, poaestnikov sin, 1 dan — 8. Frančiška Rogelj, bolniška sestra, 48 let. — Ivana Makše, rudarjeva hči, 8 ure. - Vinko Kokalj, messr, 82 let. — Marija Ravnikar, vdova umirovljenega 'železniškega revklenta, 81 let.— Ivan Klajnšek, novorojen sin gospodinje, pol ure. — Josip Dol-čič, delsvec, 62 let. — Angela Skerbec, postrežnics, 33 let -Ignecij Gabrič, sodni nedofici jal v pok., 73 let. — Ljubica Pla-ninšek, hči carinskega uradnika poldrugo leto Delavska esHr Dne 6. jsn se je zgrudil na stopnicah Fran-Tmumke cerkve v Ljubljani u-pokojeni železničar Franc Jeran Sunijoč v Spodnji Siškl. Prepc- Ta zavita indirektno pridobiti niti ne od kloniti nobene oaebe ali tvrdjte, ki bi hotela stopiti v trgovinsko zvezo ali v službo k drugi stranki. 6. Obe stranki se zavežeta» da be bosta nikoli prekršiti določil V tej pogodbi. . f ) Delavec, ki ho&ï dobiti delo, mora podpisati: tako pogodbo, katero potem potrdi Še dietriVt-no sodišče, tako da je delavec res to, kar se zaveže in ne more prav nič' več ugovarjati, da ae ni s pogodbo zavezal biti to, kar je naslikano navrftu. ; Taka je kompletna vsebina pogodbe, ki jo je premogovna kompanija izdala v McAleaterjtt, Okla., med zadnjim izdajanjem sodnih prepovedi na zveznem sodišču. Prej kot morejo delati pri rudniku v Cambriji, Oklahoma, kompanija zahteva, da podpišejo pogodbo s takimi točkami, Itako so navedene. To je godba, pè kateri se mértfb' vice" neunijskega delavca, strašno enostranska in pogodba, ki ima preslepiti de-avce, je bila od delavcev nazva-na "Yellow Dog Contract" ta ce-o advokati, ki eo v službi premogovne družbe, jo tako imenu-ejo. ' v '4'i ' ■ v - • • \ jgi Pravio« ■•unijfktc« \ / Mavoa Po zloglasni pogodbi ima neu-nijski delavec aledeče neoporečne pravice: 1. On lahko dela tako do%o, dokler ima kompanija delo zanj, in sker za fclačo, kakoršno ipu odloči boss. ,. 2. Kadar se boss izmisli, $la neunijskega delavca "radi oa-pak" odalovi, ima delavec neoporečno pravico, da Je aaališaa pred superinUndentom ali ma-nagerjem, da mu lahko pove, 4a ni storil napako, če Je to sploh mogoče dopovedati. 3. V slučaju da delavec ni otU slovljen radi "napake", temveč da Je odslovljen brez nspake, neunijskl delivec nima pravice niti do zaelišanja. On ima manj "pravic", kadar je čisto brez napake, kakor pa če Je odslovljen radi "napake". 4. Neunijeki delavec Ima absolutno "pravico", da sprejme /nižanje mezde, kadarkoli in kakorkoli ae poljubi boeeu. In če ne v teku 48 ur temu ne zoper-stavi, znižanj« avtomatično stopi v veljavo, ker je tako podpl sel na pogodbi. 6. Končno U |x»g<>dba še zagotovi delavca, da bo z vpo p tovostjo uvedena odprta delšv-, nice, to Je, da bo dela! za negoto-Hali so gs v splošno bolniAmco, w mex4e in za nedol<*en časi in 7 rezilnim vozom. Znak naše so- da ^ v vwk€m »i^u izročm ciialne bede, ki dopušča, da ljud- Miufn0 jt na podjetnikovo mi-j«, m to delali vse življenj«, mro j loflt. y resnici nima neunijak in rešiti domovino pred ršečo nevarnostjo. Celo v naši Jugoslavi-ji so «aaai velepatrijoti hoteli sešiti nacijo a oboroženimi pohodi na delavska revirje, a napadi, na delavske domova in juatifika-cijemi. Madžarski diktator Northy Je pa aie prekosil. Tekomt svojega državotvornega delovanja je pomoril Okoli ea,000' delavcev in borcev za svabodo. In sedaj ao ti magaati poizkusili restavrlrati krono sv. Štefana s pomočjo po» narejenih bankovcev. In kakM j udje ao pri tem i><>djatju eode-ovali? Nadvojvoda Albrsht-ialmburg-Arpad, ki naj bi po-stal^vf iMtiplM diktator; dosedanji krvnik madžarskega delovnega ljudstva Horthy; grof, Csaky naj M skrbel sa mobllizaciio bivših aktivnih oficirjev; iaf policije Nadossy, znani morilec tisočev političnih jetnikov bi poetal notranji minister; grof Kfcrt Rhuen-Heder- aa varyi je bil naznačen stra zunanjih, zadev grof maziljena glava a Škofovsko mi-tro naj bi raslila svoj blagoalov na glave krvnikov madšarskega Mussolini je blagohotno zrl na akcijo avojih eomišljenikov In po stopnicah. '^psnxki Malee ee pripravlja as Mndrid, 29. jan. — Vojaški ^ i jat ik Franco, ki zdaj počiva »>« otočju Cape Verde, zapedno rt Afrike, poleti v soboto ali ne-dHjo čez Atlantik pMtl Mßl Am.rikl. Prrfetetl mora 1711 m'!j. Franco upa, da palet ne bo ltr»J*' več ko m ar. Njegov cilj Vdava. delavec prav nobenih pravic. So še druge "prevloe" v ao-godbi, ki Jo delavci nacivajo _ Za božjo voljo, kaj Je res. j «Yeöow Dog Omtract". Ene ta-¿ dopisuješ z neznanim mo- kiti pravic Je na primer, da po^ ~ - .«mik delavca, ki pride k zasll- ^Oh, vr^ naj ga noal, kodrr no, e psičkom v naročju. — No... la? ^ _ zavalil se je la »e vpra- ao JU ur. ^ — —V, ' -.t/ka. ' • .nambuco v BraalHJi. ¿šal, ali mu prodam psitta. jetnik delavca, ki pride Aanju pred manager j a, prav ,»«1 nae.Ce ga le n« vključuj«, al podjetaik tudi sem vzame to pravico. Delavec tana tudi jpraviao, če ga poMJe v minl-r;-|qru'no še in oelo m tcijo indite 'SIOYBOska Narodni ■i ■ , ■! FčRi ZEEHEiniJ v* Trmaaitjim a «erS» VirrBflm\ Xl.ïmmli* IS07 ] o dtSsvt BBmI» GLAVNI STA* SS67-SS 90. UWNDALK AVK, CHICAGO, ILUNOI8 lavricvalni odbor: UI'RAVNI on—» PrrilnvSaik Vlnrvnl ( nbkir, |»od|»tfo revolucijonaml protetai^ijat o-stal na strsAlt — grsn. fffr^t giiMHii Rudolph Valentine v novi sliki. V Roosaveltovem giedetlšču nastopa v novem filmu "The Kagl*-" (Orel) igralec Rudolph Valentino. Za sliko vlada precejšnje zanimanje zlaeti radi tega, ker jf Valentino še pred krst-kam bil zapleten v dvoboj v Parizu. To seveda toliko bolj vleči. V resnici pa je "Orel" zelo dovršena slika. Pri IpaiMu v filmu zlasti podpirs Valentina ogrska lepotica In Igralka Vlhna Banky. Oba Igralre se tako zatopita v vlogi, da sta takor»koč v tiv«m Igranju. Zlasti pri Valentinu Je to opašati, ko se v nekaterih scenah toliko pogtrfri, da človek ne vidi pred eeboj film- « - — IMMIM tiMnvu/^ MiMnl/n*. Isbraa program la Chlcaga. Dne 4. februarja bo razprše-valna postaja WJAZ nudila izbran pevski in godbenl program, katerega bo vodil Warren K. Howe» a aaetopal! pa bodo v njem psvsi: Harriet H. Beyl, so- pran. Kmmulina Sievern, alt, in tii» Krueger, bariton, kakor tudi violinistka Mary Towbin. Program bo e i>oataje oddajan o centralnem standard čaau ud desete do ikUbw^ WJAZ oddaja programe s svoje postaje ob sredah in sobotsh. V programih naatopa takosvani Chicago Opera Cltfb od devete zvečer de dveh zjutraj. Ravno lata rasprševalaa po-staja r>11 oddaja is Spanlsh Gsrdtf jtudija program ob četrtkih svešer od «l* Hete do polnoči, kakor Je tudi omenjeni program i Imenovanimi pevci oddan « iste postaje. Ob nedeljah daja postaja WJAZ posebne programe od sedmih do devetih zvečer. PBISBDITBV SI/)VEN. IANIZACU T CUICAOU. »e. mnHAOROi Društva Sarja. — Vsssliss Januar Js v Narodni dvoraai. ... Društvo Nada, fttsv. 101 SNPJ -Mftâkonutna vosaNsa, v soboto C v dvorani BNP#, e a a a a e Marna S. N. P. J. SPHJEM KA V THUMO OBRTIPABAiOOA KLA. i i ■ ! Tiska vBbfla «t vasalka Ib t časnika, knjig«, koMarJa, Maka itd. f Igralca, temvečxroaalčna-ga zalJuMjeaea. MOr«r je slika ht Rusi J* In sU car ir dobe carfc« Katarin« "Cr-ni orel" J« Imel rtiokamu ''Robin Hoodu", abešniku Iz armade, ki gosposki maščevalni, a vonno TISKARNE APEUM U ÍUUISTI0 S. R. P. J., IA TISKOVINE NAROČA V TISKAR«. CEN K ZMBSNS, UMJSSO OSLO FSVS VODSTVO tU i av. All : VSA POJASNILA DAJB r. i. i*rt»urr, mt-m CUcm*. 1B TAM SB DOBS NA 2EUO TUDI MENA POJASNILA. UST- ■kosi Cherbourg-Franc!ja, s svetovno gUaovitim pamikom AQUITANIA «.m t«,, Odhod is New Yorka «i) 'T- 'i - * T Tr , 1 s(J* t ■' if»:' j » ' t^j?... 'H V SOBOTO 20, MARCA ob i. UH zjutraj, pod vodstven g. S. VUKOYWA, r ' joslovanskim uradnikom Canard proge v New Yorka. Vsem onim, ki nameravajo to pomlad potovati v domovino in obiskati svoje sorodnike in prijatelje, se nudi izredna prilika, da se pridružijo skupini-Jsletnikov ter dospejo DOMOV ZA VELIKONOČ. G. Vukovič, kateri je vajen potovanja po Evropi, bode osebno spremljal potnike naravnost do LJUBLJANE in še naprej. On bo tudi skrbel za čim udobneje potovanje na parniku kakor tudi na vlakih v Evropi., * - Za vsa nadaljna pojasnila glede tega «IZLETA, obrnite se na naše lokalne zastopnike — ali pišite v vašem jeziku 140 N. DEARBORN ST. CHICAGO, ILL. Is šivi Jen Je Ccasrjs Bergle. Kdo izmed naših čitoteljev še ni slišal ali ¿ital groznega imena Borgia? Komu niso znane neču-■ vena groaodejstva, ki jih objektivna zgodovina očita španskemu kardinalu Rodrlgu, poznej-. fantu papsšu Aleksandru VL, in njegovemu sinu Cezarju In hčeri Lukrscijl? In komu js neznano proelulo ime strsšnega strupa "Aua Tofana", ki Je ie tekom atoleUi neločljivo zvezan z nič manj strašnim imenom BorgiaT V zadnjem času so si nekateri zgodopieci nadeli nalogo, da za vsako ceno očistijo in operejo . spomin omadeževane rodbine Borgia. V Nemčiji na primer * sto v letu 1926 izšli kar dve knjigi, ena Je posvečena Lukreclji in jo Je spisal Nemec Schirokauer; drugo je napisal Italijan Rafael Bebatini in Ji je naalov "Življenje Cesarja BOrgia." Obe deli sta pisani močno tondencijoano: Schirokauer je vo v obliki romana, Sabetinijevo v Obliki biografije. Slednja nas bolj zanima, ker avtor izrecno zagotavlja, de eo njegovi viri nadvse avtentični, dasi veje iz knjige naravnost strastna pristranost Sicer pa rodbina Borgia, ki je dala katoliški cerkvi papeža Aleksandra VI., v resnici potrebuje dobrega zagovorniku. Zakaj ni ga zločina in nI je pregrehe, ki bi je ne bili očitali sodobniki članom rodbine Borgia, počenši od simonije pa do krvoskrunstva. Vendar ss nam zdi, da Ssbstini svojega namena ni dosegel; zakaj njegovo dele je le preveč tendeneijozno in premalo kritično. Zagovarjati pregrehe, ki jih ni mogoče utajiti, na tedanjo dobo, ki res ni bila v pogledu po-litične morsls na višini, pa je — ' arfmo rečeno — v marsikaterem slučaju deplssirsno. Sohirockauer trdi, da je večina zločinov, ki jih zgodovini pripisuje Borgijcem, zgolj obrekovanje in natolcevanje papeievih protivntkov, ki da so imeli pri tsm lašje stališče, ker sta bila paptil In njegov sin Cezar na» prem javnemu mnenju preveč ravnodušna. Vsskegs in vsako odličnejšo Je za AlOkaandra VI. nevedne smrti, pravil Je javnost instinktivno sp v zvtzo z usodnim "belim kom Borgijcev", kojega seetavi-oe nI požari nihče dmgj kakor Borgijci sami. Sabatini je drugega mnenja. Sklicujoč se na Peolp Giovla, ki je ta strup na-zval "Cantarella," trdi on po-vnem določno, da cantaraHe nteo bile nič drugega kakor v tistih čaaih dobro znani ljubavni praški, kaataridi po imenu. Dasi U razlaga precej šeg*, je vendar to Sabetinijevo priznanje značilno in dragoceno; saj s tsm priznava, da ss Aleksander VI. ni drtal zakletve, ki jo je moral položiti prodno je bil poefečen v mainiku. V nasprotju s svojim očetom, piše Bahatini dalje, ae Omar ni mnogo brigal za ženske. Kardi-nalski škrlat, ki mu je bil podeljen, ko je bil etar jedva devet-najat let(l), je baje odjošil ne zavoljo tega, da bi se laše pfeVe-til češčen j u Venere, nego aavol jo Marsa, boga vojne. Sabatini podrobno popisuje nešteviMe boje, ki jih je Cezar vojoval, da je iztrgal iz rok tedanjih laitaikov mesta, ki jih je potem podaril cerkvi. Sabatini ne taji, da je Cezar imel pri vsem tem Še drug cilj pred očmi ; kako bi Osnovsl mogočno dršavo v. osrednji Italiji — pod praporom cerkve kakopak. Naklonjenost svojih novih podlošnikov si Je Ceaar znal na uprav raflniran način pridobiti 4- po receptu, ki ga je pozneje MachiaveUi tako točno o-značll v knjigi "II Prhmlpe": "Ce hočeš obdržati osvojeno dr-šavo trdno v svojih rOkah, pazi na dvoje: prvič, da ne ostane noben član prejšnje vladarske hiše pri šivljenju; drugič, ne Spreminjaj starih zakonov in ne povišuj davkov." Zeto šivo slika Sabatini oni prizor, ko Js papsš Aleksander VI. po srečnem izidu prve Cezarjeve, vojne Imenoval svojega sina m zastavonošo cerkvene vojske. BUo je» v letu 1600, torej v svetem letu. Rim je bil poln romarjev, ki so ss zlivali iz vseh delov Evrope v sveto mesto, da jim papeš podeli vesoljni odpustek. 20. mama je etopU Cezar v cerkev ev. Petra, kjer bi knei dobiti ineignije svoje nove časti s zlato rožo kot ehubo-lom vojujoče se in zmagoslavne cerkve. vi je rožo blagoslovil, nakar so ga odnesli v slavnostnem sprevodu v cerkev sv. ?etra. FVed papežem je korakal sveti kolegij. Ko j*dospel pred veliki oltar, Je odločil mitro, bogato z dragimi kamni okrašeno, iz belih pevovih peres pripravljeno pokrivate sv. očeta, in pokleknil gologUv k molitvi. Nato se je iz- redal beneventakemu kandina-. ki je celebriral obred, in po-tem Je sedel na papeški prestol in sprejemal reverenco kardinalov. Zabučale so orgle in pevci na koru so zapeli slavnostno pfSem. In tedaj je stopil pred papeža vojvoda Cezar, odet v zlat brokat s hermeHnom, in pokleknil Iz rok sanclemenekega kardinala ie vzel papež gonfskfcski plašč In odal ž njim kleijčega vojvodo z besedami: Gospod naj te oblečp z obleko odrešcatfs in naj te ogrne s plaščfcm večnega veselja. Nato Je izročil cemmonl-j sini raojete* Burkard papežu rdeli, z biseri pretkaoiin s her-melinom obšitl baret, na katerem je bil prišit Iz biserov sestavljeni golob, simbol svetega duha. Papeš je položil b^rot Cezarju na glavo, nakar, je zopet snel mitro in zmotil predpisano molitev. Nato je pokleknil, se pokril, Cezar pa mu je poljubil nogo in se potem podal med kardi- Po maši ^pepež^ blagoalovil zastave, Ceaar pa je stopil preden j, pokleknil, polotil obe roki ne Kaj jim je naročila Mati boš-je. Pariške novine objavljajo n slednji primer verske blsznosti, ki se je te dni prigoda v vsaj -BarObon. oddaljeni jedva 60 km od Pariza. Ko je tamo&nji župnik Denoy-er vršil pred oltarjem mašno o-pravUo, sta pred cerkev dohitela dva avtomobila. Izstopilo je dvanajst oeeb, ki so se podale v cerkev ter pobožno prisostvovale opravilu do kraja. Cim pa je ab-be Penoyer odšel v zakristijo, #e je družba dvanajsterih takoj podala' Da ufceši usodi, kakršno je < ..i i .. ■ ■' m» Sllj U. Iti, ker leti v nad vestitve, da imajo pridigo; drugi, samostanski, rasni in premišljenega tjpe bi tudi pridig*)* preudarno In razumno brez pripravUanJk . V navadi Je kajpada, da prepogosto ponavljate iste pridige. Spominjam se starega fratra, ki je ponosno poljubil rokopis po pridigi o svetem Jošefu in izgovoril: "Bog blagoslovi! 2e šest in tridesetih sem pridigal to." fte veliko drugih opravil je, radi katerih duhovnik težko obdrži svoje stališče. S spovedjo se bom pečal v drugem poglavju. Poslednje olje je obred, v katerega se more zatopiti samo bolj iskren vernik kakor jih srečamo danes. V ceremoniji krsta na se pripeti posebno veliko neprilik, kajti v krstu je tudi oetalo največ starih in nepotrebnih obredov. Pri krstu je na primer cela vrsta vprašanj, katera morajo biti zastavljena botrom v latinskem jeziku in potem prevedena, a končno tudi odgovori v latin-sksm jeziku. Neki samostanski kosal, ki mi je pomagal pri krstih, si je umlslil, da bi bilo dobro, Če ss nauči odgovorov po latinsko. Navadil ss Js ps nskam čudno in ko mi je odgovoril na vprašanje: "Ali veruješ v Boga Očeta" i t d.. Je rekel: "Abrenuntio" (zatajim ga). Jas sam nisem bil poeebno zaposlen s svetniškimi funkcijami. Celo prftl mojim maš-niškim posvečenjem sem bil imenovan k podu-čevanju filozofije in kakorhltro sem postal duhovnik, sem se lotil svojega mtala kot profeaor* Cerkvene oblasti so opasils, da ee zanimam sa flloeofijo, čemur je mogoče pomagalo že naravno nagnjenje do tega predmeta. Resnica je bila, da so me vedno mučili dvomi, in vedel sem tudi. da more sšmo ftlosofija ozdraviti ms teh dvomov, če je bilo sploh kjs kako zdravilo. Dvomi so v mani nastali pred šeetlmi leti v no* vicijatu. Spominjam se lahko celo ure, da, skoro onega malega prostorčka v samostanskem vrtu, kjer sem sadvomil. Is samostanske literatura sem samemu sebi pel večno tolažbo: "V raju nam stotero bo povrnjeno". Kakor bi se zabiiskalo, je tedaj zarajalo vprašanje v moji glavi t sekaj veneti ln se mučiti skozi dolga, dol-ga leta? Pokorno sem ee Izpovedal predstojniku. Kakor je bil uljuden In skrben, je vendar Imel Jako malo zmošnosti v takih ahičajih: ukazal ml je poklekniti pred njegove noge v celici in ko mi je navedel vse polno slučajev, kako strašna reči so se zgodile dečkom, ki eo se drznili dvomiti, me je odslovil, prej pa še zabičal, da nikdar več ne smem premišljati o stvari. Po svojih puščavnlšklh nazorih Je mlslU. da sta v meni dve skušnjevi. kateri mora prepoditi od mane, namreč skušnjava proti čistosti ln skušnjava proti veri. Posebno v drugem slučaju pa Je vsako premišljevanje najbolj nečastna. Ree, da premišljeni duhovniki tega ne priznajo, čeprav večina to vrši In praktietra. Hoje dvojbe so se povečale. Deloma je Ml temu kriv temperament, deloma pa naravna želja, da ee prepričam o svojih mnenjih, ki so me preŠinjala. (Dalje prihodnjič.) pripravfl tolikim svojim n* trikom, je moral Cezar pobegniti iz dežele. Pozneje je eto-pil v službo kralja Nevarra, kjer pa ni dolgo ostal. V nekem boju ga je zadel sovražni meč, ki je konšal njegovo razburkano Življenje. —1*> "Jutru." •Mi smo pripadniki čisto družbe v Bordeauxu in nam je sveta Mati Božja zapovedala, da župnika Denojrera, ki je obseden od hudiča, s šlbanjem osvobodimo tega zla... Ta svoj blazni zagovor pa izpovedujejo s takšnim ganljivim in prepričevalnim tonom, da jim bodo psihijatri morali pregledati skmvžljane možgane. DOBRO ska mi. čala NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dec. 81.-1925) pomeni, d* fantje naročnina potekla to dan. Ponovite jo pravofegno, da vaa Hsto j* ustavimo. Ako Hgto ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš Uat,pla£an In f* ne prejmete» Je mogože ^vljen vaM nam dopignico In navedite gtari ln novi naalov. Naši zastopniki ao vsi dru-štreni tajniki In dtafi zastopnik^ pri katerih lahko plakate naročnino. Naročnina za edfto lete je $5.0* In ea pol leto pa $2*0. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leto $1.90 in za eelo leto $&80. Za mesto Chteago In Ci-cero, za leto I&60, pol leto 13.25, za flane 95 JO. Za Evropo stane sa pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00 Tbdnft stane za Etfopo $1.70. Clanl doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi aa-mi pošljete na naalov: UPEAVNISTVO aPROSVETAS 2657 a LawndaW Ave. CHICAGO, ILL. r Krasen spomin je a N. P. J. kajlga l "AMERIŠKI SLOVESCT Knjiga js flustrotana s nad 200 slikami, obsega 682 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah In ima zlate črke beeedflo na hrbtu, ter krasen zlat zaak & K. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in seetre S. N. P. J., ter dragi rojaki, knjiga je prvovrstno delo In na finem Star Engllsh papirju tlakana. Naročite takojf Cena Je $5.00 a poštnine vrad. Naročnino pošljite na npravnlštvo Proaveta, 2657 80. Lanmdale are* Chicago, m Naročite lahko tudi ZAPISNIK & REPNE KONVENCIJE SNPJ^ mehko vezan, cena 50c SVET je vedno prijaznejši oeebam, Id Imajo denar vlošen na banki aH na prvi vknjižbi (mortgage). * X' ( i i, Jt). . L' j, .. . ' , • . -,.* .. I • ■'(?' J, , ' g t V ■ % i Denar vzbnj« zaupanje, prinaša zadovoljgtvo In ogtvarja bUgo-■tanje ter je pričetek napredka. . Navadajnarljiveatl bo napravfla svet prijaznejüni tndiza Vag. Vložite svoje prihranke v varno banko KASPAR AMERICAN STATE BANK MOO BIm Mud Avwue, toki! 1». nücc. Chkage. PRODiAJAMO PRVE HIPOTEKE IN HIPOTECttE SONDE