96. številka. V Trstu, v soboto 29. novembra 1890. Tetaj XV. „E D I N O S T" ishaja dvakrat na teden, vHnko sredo in lofcoto oh 1. uri popnlurin* „Edinost" stane: ta vse leto gl. 6.— ; i*ven Ava*. 9.— jfl. *a polu leta „ 3.—; * „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamično številke *e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Tr»tc po & nov., v Oorioi in v Ajdovščini po « nov. Na naroćbe brez priložene naročnine ae npravnistvo ne oxira. EDINOST Oglaii in oznanila »e rakune po H nov vrtnica v petitu; za naalovt z debelimi črkami Ne plaruj® prostor, kolikor bi g* obfleglo navadnih vrntic. Poslana, jame zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. V »i dopisi »e pošiljajo uredništvu v ulici farinti« At. 'J5. Vmiko pimno mora biti frankovaao, ker nefritukovana ne ne npre-jemajo. Kokopini ho ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia Odprte reklamacije no proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. i V edi.f'it j* m i i Vojak in kristijan. Pod tem naslovom objavil je ugledni vojaški list „Die Reichswehr" naslednji Članek . Lepa in posnemanja vredna je v nemški armadi navada, da posebnim načinom slave čin prisege v vojsko uvrščenih novincev. Mladi mož, ki stopi v vojaške vrste, da zadosti svoji vojni dolžnosti, zadobi takoj pri začetku svojega tiovega življenja globok in trajen vtis o važnosti vojaškega stanu in njega velicih dolžnostih. Besede, ki jih govori v vsake j garniziji o priliki tega slovesnega čina najvišji poveljnik, najdejo v prsih novinca plodovita tla, začno kaliti in se razvijati in donašajo krasen dvojni sad : vojaške pokorščine in krščanske ponižnosti. Tudi takrut vršila se je v Berolinu prisega novincev gardnega kora v navzočnosti najvišjega vojnega poveljnika: nem škega cesarja samega. Besede, koje je •pregovoril mladi vladar do svojih mladih vojakov, zaslužijo, da jih cenijo in uva-žujejo tudi preko meje nemškega cesarstva. Povdarjajoč inirni vnanji položaj, opozarjal je na notranjega sovražnika — na oocija-lizem ; naglašal je, da tega nasprotnika je m6či premagati le na podlagi kri-č a n s t v a. Nikdo ni dober vojak, ako ni tudi dober kristijan. Zato pa morajo vojaki istotako, kakor so prisegli zvestobo njemu, cesarju, kot posvetnemu vladarju, ostati zvesti tudi nebeškemu vladarju in izveličarju. Zlat nauk je to, ki tiči v besedah cesarja Viljema, nauk ta je uprav tolike važuosti, kakor so postali v obče nevarni nuuki socijalizma. Uprav armade, v katerih disciplini in brezpogojni zanesljivosti ne tiči le moč držav v obrambo proti vnanjim sovražnikom, ampak ki varujejo tudi notranji mir in red — armade same moramo- v prvi vrsti obvarovati pred strupom socijalističkih naukov. Vojaška strogost sama more v tem pogledu doseči le pol vspeha, kajti duh nezado PODLISTEK. Sobotno pismo. Gospod urednik! Post tot discrimina rerum, tedaj, — zopet sobotno pismo 1 Lep kvantum Bnega palo je že med tem časom, odkar ste zadnje sobotno pismo prejeli, a nič za to, in tudi nikarte — „brumdati" ; snega kvantum ta je že zginil, in ž njim zginil je tudi kvantum moje — lenobe, katera me je bila tako objela, da sem ji kar „v naročji zaspal, liki truden — slov. poslanec, ki dela zoper narod „na — katoliški podlagi" (kaj pak!), a za narod pa nič; oj h u m b u g in ti slovenska lenoba, da bi te že vrag b snegom zamel in — za-kidal! Post tot discrimina rerum tedaj, zopet sobotno pismo. Gospod urednik, tvarine (ali Čo hočete: materijala), jo zadnje čase za slovenskega liatkarja več ko dovelj, ali kam ž njo P! Povem Vam: omilite se mi vi Primorski Slovenci, vi mejna straža na obalih adrijanskih, ki noč in dan čuvate oprezno zaklade Slovenstva, da jih ne razbije valovje odurnega in oholega italijan-stva, a — usmiljenja vredni «uio, seveda nekaj manj, tudi — Kranjski Slovenci 1 voljnosti in upora, kakoršnega širijo socijalisti, vriva se tudi pri zaprtih durih, skozi vsako luknjico in razpoko, in okuža duh iu srce, ako ta dva nista tako silna, da bi se uprla skušnjavi. Okrepčati j h more jedino odgoja v božjem strahu — vera. Tako je razumeti besede nemškega cesarja, da dober vojak bodi tudi dober kristijan. Mi živimo v dobi, koja nam zori pre-čuden sad one liberalne doktrine, ki pričakuje srečo človeštva le od takozvano „prosvete* in ki zaničljivo sodi o važnosti vere za odgojo. Mladina, došla iz te šole, stopila je v dobo možtva in vršiti jej je nje vojno dolžnost; ker se jej pa jo vera predavala le kot predmet, a se ni gledalo na to, da se neizbrisljivo vtrdi v otroškem srcu, prevlada znanstvena poluizcbraženost pravi razvoj srca. Zato pa novinci, vsto-pivši v vojsko, ne ni a j o zadostno odporne sile proti moralnemu okuženju. Uprav ta nevarnost, postala je toli silna in intenzivna, da vrti in suče mladega moža, kakor bilko, stoječo na vetru. Na jedni strani je torej zmanjšana odporna sila, na drugi strani pa povekšana nevarnost — kako naj bi to ne vzbujalo težkih skrbi P Popolnjevanje oboroženja in šireča se vojaška izobrazba omejujeta itak vzgojo pri mladem vojaku in bolj nego kedaj treba je postavili vojaško vzgojo na podlago morale in vere, katero podlago pa mora novi nec, uvrščen v vojake, že saboj prinesti. Ako vidimo, da je „prosvetna" šola, koja je vero potisnila do nižave učnega pred meta, to podlago skrčila do najožjih mej ; ako v dobi vojaške službe ni mogoče zv ravnati ta pomisleka vredni etični deficit ; in ako narašča potreba, računati, da je moralna opora vojaku neizogibno pre-duslovje za zanesljivo spolnjevanje svojih dolžnosti v skušnjavah miru in nadlogah vojske: nastane samo po sebi vprašanje, ne slone*li vse silne priprave za vojsko na krivih sklepih P Pomembne besede, katere je izgovoril zaveznik našega cesarja, nemški cesar, do novincev gardnega kora, « diuevaju živo v nas, ker se dotikajo predmeta, kateremu bi morali tudi v naši vojski obračati posebno pozornost svojo. Morda nikdar še ni bilo (ako resnično, kakor je danes, da dober vojak bodi tudi dober kristijan ; to je: mol, kateremu je nezrušljivo versko prepričanje močna nravna opora proti raznim skušnjavam. Kajti še nikdar niso se te skušnjave tako vsiljevale onemu stanu, koji naj stoji nedotakljiv in trden kot skala v viharju aocijalnega vrvenja. . . . Če ne bode te politično-jesenske megle, ki se vlači zadnji čas po glavah nekatejih narodnih m6ž (P) in vodij, že kmalu konec — boljše bilo bi, da jih prej ko more zamete burja s snegom, ali pa da jih pomori čisto navadna slana! Nil, pa vsaj je mlad zarod za njimi; kar bodo onemogli stari zagrešili, popraviti bode pač mlajšim, če hočemo, da ne bode par tisuč kranjskih nemškutarjev iu Kočevskih Nemcev več patentov in pravic uživalo nego 950/° Slovencev! Pa o tej slovensko-politični jeseni za danes dovelj! Zdaj, ko Vam pišem to pismo, pripravlja se vreme baš k drugi izdaji letošnjega snega, a nekaj mora biti pač v zraku, da to „izdajo" zadržuje; in dočim jeden star možak trdi, da ga še ne bo tako hitro tega snega, trdi zopet drug, da bode kmalu, in zdaj naj človek ugiba, na koga naj bi se bolj zanesel: ali na stare ljudi, ali na — barometer. Jaz trdim, da ni nobenemu dosti verjeti. Pa ne samo glede zimskega vremena, nego tudi gledo — našega na-učnega ministra Gautscha ali pa pravosodnega ministra Schiinborna ne verjel bi jaz nikomur, če bi tudi trdil kdo, da bosta „šla" kmalu, ker tako naiven sploh nisem ! A čas bi bil, da bi „šla" ta dva kavalirska moža, kajti meni že njuni imeni Slovenskim delavcem. m. V Rim, pravi znani pregovor, vedejo ali peljejo razni poti; kdor torej hoče priti v Rim, utegne si izbrati to ali ono pot: glavno je, da potnik pri tem ne pozabi svojega cilja, naj se inu bliža že po ravni črti ali pa po ovinkih. Tudi delavci se utegnejo bližati Bvojemu glavnemu cilju po različnih potih ; bistveno ostane vedno to, da nikdar ne pozabijo tega cilja. Ta glavni cilj. kakor smo pokazali zadnjič, je v tem, da se trud ali delo delavskega stanu odškoduje kar možno v popolni meri. Rekli smo tudi, da ta cilj ostane na stoletja samo uzor ali idejal delavskega stanu, to pa zato, ker bo potreba poprej mnogo bojev, se ve da zakonitim potom, potem mnogo mnogo sprememb v človeški družbi, predno bo možno doseči v bitstvu ta pvvi in glavni cilj. V zvezi ali vštric s temi spremembami se bode delavski stan v najširšem pomenu te besede bližal temu cilju. V delavskem stanu so tu pa tam bistre glavice; ako poznajo glavni cilj, znajo kmalu razsoditi, ali je kaka namera, kaka naredba ali kaka družba taka, da pribli- ne ugajati , kamo li njih melodija, ki jo igrata na svoji vijolini; a kaj : kogar Bog ljubi, ga tepe, če ne z drugo šibo, pa s tako, kakor sta ta dva ministerska moža, in tu smo v prvi vrsti prizadeti — Slovenci, a — zadeti smo po njih — dostikrat I . . . Pa — bodimo Slovenci zadovoljni, da — živimo ! Je res tako 1 Dobro se nam itak godi, ko bi se nam bolje, bilo bi za nas — slabše ! Vsaj potem bili bi še bolj nehvaležni, nego smo zdaj 1 . . . Kar bi nam nemara škodovali*! Moj prijatelj Matevž v Begunjah pri C.....i je pa v jednom oziru ves drug mož. Dočim je okolu osem let zdravil svojim bližnjim kot dober kristjan dušne in telesne rane. in prejemal zato le hvaležne tihe zdihljeje, prenašal je tiho nevoščlji-vost tacih, ki so mu zavidali njega rajsko življenje ! , . . Le ko je šla „contra — deputacija" k ekseletici tožit ga, da je (»rel, ki jagnjeta krade, — češ, da naj ga ekscelenca odstrani, tedaj so mu jeli se lasje ježiti in šel se je pritožit k prijatelju Francetu v C.; ta pa ga je tolažil: „Kaj bodo ti c ....... / i berači k ».. . . . e prestavljali!" A, to ni nič pomagalo, kajti, ko je sla zopet „pro-deputacija" k exsce-lenci, so se ji vrata pokazala, zbog česar bode moral prijatelj moj Matevž zapustili žuše i "ŽL1 ie ali je sposobna približevati delavski k temu, da bi se mu delo njegovo dovalo boljše, nego doslej.. «/Vsakatero združevanje, ki n € vede do tega cilja je manjše vrednosti za delavski stan, in to si je treba posebno zapomniti. Sovražniki delavskega stanu so si izmislili že take programe, take namere za združevanje, ki merijo naravnost na to, da bi se po njih delavci oddaljevali ali celo zavirali v približevanju k glavnemu cilju. Veliko zaslugo imajo oni, ki zaslede take zanjke, ki se stavljajo delavskemu stanu. Ako zapazijo slovanski ali slovenski delavci stranke s takimi namerami, naj se jih ogibljejo a vso odločnostjo in dosledno vstrajnostjo. Pri tem je potreba v obče opomniti, da se ravno agitatorji židovskega rodu posebno radi mešajo med delavce, hrepene v njih društvih priti do časti pred-sedništva, odborniš vu iu med delavci v obče do častij voditeljskih. Ti agitatorji navidezno delajo za delavski stan, govorč ognjevito v delavskih društvih, napravljajo programe, hodijo od kraja do kraja, iz mesta v mesto ter kažejo, kakor da bi se z vso preverjenostjo vnemali za zboljšanje delavskega stanu. Če tudi utegne kak tak agitator biti kratkoviden ali cel6 naklonjen delavskemu stanu, je vendar že naprej sumljiv, in je boljše za delavce in njih društva, ako so nad vse previdni nasproti takim agitatorjem. Kajti, če tudi morda sami niso hudobni ali sovražniki delavskega stanu, je pomisliti, da jih pošiljajo židovska kapitalistična društva med delalce ;* kakor je znano, imajo pa taka židovska društva sama posebne namere, b katerimi bi židovski kapitalisti radi še nadalje pritiskali delavce s tlačenjem in zniževanjem odškodnine za njih delo. Zaradi previdnosti je torej bolj&e, da se delavci izogibljejo židovskih agitatorjev. Tudi oni Židje, ki se proslavljajo kot veliki socijalisti, kot volezaslužni prijatelji svoj drag mu kraj, ter iti v podnožje Kamniških planin, kjer si bo z gorenjskim zrakom hladil razburjene živce, a — c.......i berači pa bodo še ostali, ne sicer berači, pač pa svoji gospodje, pa peli bodo tudi n. pr. vsaj tako : Hali, hal6, — Matevž pa več no bo! . . . G a d o b e r. Iz vojaškega življenja. (Dalje.) Po kratkem prehodu prišla sva do velike sobe, na čegar vratih bila je številka 4. V sobi bilo je več ljudi ; nekateri so ležali na posteljah ter pulili iz velikih porcelank, zopet drugi čistili so bi obleko; dvojica stala je pri postelji ter suvala z neko palčico v puškino cev. Vodnik moj odkaže mi posteljo, koja mi bode pomoč' niča v žalostnih urah. Seznanim se brž s človekom, čegar postelja bila je najbližnja moji. Povedal mi je, da ga za Tomaža kličejo in za Bitenca zapišejo, da je pri sv. Lauipertu doma. Sprijaznim bo ž njim, ker se ni tako zadiral, kakor oni, s koji tui sem prej kaj govoril. Kaj sem hotel delavskega stanu, niso vredni te časti in slave od delavske strani. Delavci naj si za pomnijo, da tako proslavljenje prihaja od židovske kritike, iz srede živdovskih časnikov. Saj je morda že tudi delavcem znano, da dandanes imajo časopise in časnike z večine Židje v svoji oblasti ii svojih rokah; kar koli je židovskega, hva lijo po teh novinah. Prišlo je že tako daleč, da ne velja noben učenjak, noben umetnik, noben državnik in ljudski za stopnik nič, ako se ne prišteva židovski liberalni stranki, ako se ne uklanja židovskim novinam in klikam. Torej je uuieti, da židovski časopisi prezirajo Še tako dobre knjige in nauke, ako jih ne podaje kak Žid ali židovski pristaš. Dobrih in pravih naukov pa delavci tudi zato ne zvedo, ker pravi nauki, ki bi bili koristni delavcem, niso po godu židovsko-kapitalistični stranki. Delavcem so se posebno nalagali, kakor da bi bila n. pr. židovska prijatelja in agitatorja M a r x (Marka) in L a s s a 1 e jako zaslužna prijatelja delavskega stanu. V resnici pa sia oba slabo posnemala, kar sta videla drugod. Marx jo posnemal nekdanjo judovsko državo in je v poslednjem cilju nasvetoval nekaj takega, vsled česar bi vsaka država, ki bi ga poslušala, zagre-ševala se s plenom ali ropom, ki bi ga izvrševala v različnih dobah in obtokih. Imel je popolnoma nejasne pojme o kapitalu in delu, in njegovo teorijo in njegove nauke je dozorela socijalna ekonomija obsodila in zavrgla že pred 20 leti. Kar se dostaje pa Lassalla, je bil sam v moralnem pogledu malovreden človek, in vse, kar je nasvetoval za delavce, je bil samo pokvarjen posnetek plemenitega Francoskega socijalista L. B 1 a n c a. Blanc je imel pred očmi ne samo telesne, ampak tudi duševne, v obče prave človeške potrebe delavskega stanu, v tem ko sta Marx in Lassalle popolnoma prezirala duševno stran. Ravno to pa, da bi ostali delavci vsekdar pri telesnem delu ter se tako zanemarjali v duševnem po« gledu, ugaja kapitalistični stranki židovski. Torej nimata Marx in Lassale zaslug za delavce, pač pa za židovsko kapitalistično stranko, in ona potem takem dobro vć, kaj dela, ko daje po svojih novinah in svojih agitatorjih proslavljati Marxa in Lassalla. Ako že hočejo delavci slaviti koga, naj priporočajo svojim voditejem, da jih pouče pred vsem o tem, kar uči v svojih spisih uže umrli Amerikanec Carev, pravi duševni velikan, ali v obče kak veliki pisatelj, ki ni židovskega rodu. Plemeniti socijalisti in delavski prijatelji so bili v najvećem številu med Francozi, in so ti zapustili tudi premišljevanja vredne tam početi ? Razgovarjati se vedno s tovarišem svojim nisem hotel, ker sem videl, da ima drugo delo. Z onimi, ki so lenobo pasli ter po posteljah ležali, nesim se drznil govoriti, ker so me vsi tako gledali kakor medveda. Brž zavžijem božje dari in grem spe s prijateljem svojim v sobo. Kar začujem vriskanje na ulici in zapazim fante, kateri jo režejo proti kasarni. Med njimi zapazil sem tudi Ščetinekovega Luko. V pozdrav pričnem tudi jaz skozi okno gledaje vriskati ter majati z roko prihajajočemu Luku. Brž pristopi nek vojak k meni in me sune pod rebra, kričaje, naj se tako ne derem. Kmalu so vsi v našej sobi. Pozdraviva se z Lukom; na moje vprašanje, kje so je toliko časa držal, pove mi, da so se vsi fantje sešli pri Frlinci, da so tam malo peli, pili in se tako zakasnili. Ne vem kako bo, rečfm jaz ; meni so že davi pretili, da me vtaknejo v arost, ko sem bil vendar tako zgodaj tukaj, da so se le vstajali. Povem mu tudi, da smo že pokosili in da znajo še precej dobro kuhati. Kmalu na to pride oni vojak, kateri je meni zbiral vojaške reči, ter zapove, da naj idejo v«i novodosli ž njim. Jezen bil ju kakor gad. Saj se mi je zdelo, da Be jim ne izteče prav dobro. (Dalje prih.) npise; taki prijatelji so v obče med romanskimi, germanskimi in slovanskimi narodi, sosebno tudi ruskim. Samo med Židi jih ni možno zaslediti, kar pa ni čudno, ako pomislimo, da oni nimajo ne volje, ne sposobnosti zato. Te opomnje so splošnega pomena za delavski stan in so potrebniše za slovanske in slovenske delavce, katerim doslej ponajveč s tujega prenašajo socijalistične in delavske nauke. Nali delavci so toliko nadarjeni, da že iz samih glavnih načel in navodil utegnejo razsoditi, kako se jim je vesti, da je ne zabredejo ter zagreše tega, kar je za ves delavski stan glavna stvar. Vendar pa hočemo v naslednjem odstavku naznačiti še nekatere posebne vodilne misli. Delavski prijatelj. Politični pregled. Notranje dežele. Posledice glasovanja o predlogi glede deželnega kulturnega sveta v deželnem zboru Češkem, odnosno prepričanju, da ni upanja, da bi Be vsprejela češko-nemška sprava, se že kažejo: klub nemških poslancev sklenil je, da z ozirom na okolnost, da je češko-nemška sprava toliko kakor pokopana, ne more Nemcem priporočati se udeležiti deželne razstave. S tem je odpadel pogoj udeleženju razstave. Klub Bicer obžaluje, da je tako daleč prišlo, ali od svoje zahteve, da se izvršijo dunajske punktacije, ne more odstopiti. Nemški člani odbora za deželno razstavo so že prijavili svoj izstop. Rečeni odbor vzel je to izjavo z obžalovanjem na znanje, zajedno pa sklenil, da hoče, ne glede na politično in jednostransko-narodne pomislike pospeševati delo za razstavo, držeč se načela, kojemu ho Nemci sami pritrdili. Kako ao si Nemci mislili to spravo, kaže naslednje. Dr. M a 11 u š — jeden najverniših zagovornikov te sprave — predlagal je dne 26. t. m. v deželnem zboru, da morajo biti predsednik in oba podpredsednika zmožni obeh deželnih jezikov. Predlog je bil tudi vsprejet. Ali sedaj je ogenj v strehi. Nemci ropočejo trdeč, da tem načinom bi bili oni izključeni od imenovanih mest. Zakaj bi bili neki izključeni?! Vsak pameten človek bode vprašal: ako se Čehi uče nemškemu jeziku, zakaj bi se Nemci ne učili češkemu?! Vidi se, kako jednostranske so dunajske punktacije in kako jednostransko Bi Nemci tolmačijo to Bpravo. Dozdeva se, da se R u s i n i in Poljski drug drugemu nekoliko bližajo. Nedavno sta prvaka Rusinov Roman-czukin S i c z y n s k i v deželnem zboru Gališkem razvijala svoj program, kateremu so Poljaki kolikor-toliko pritrdili. Namestnik in poročevalec budget-nega odseka, Bilinski, hvalila sta zmerno postopanje Rusinov. Namestnik je rekel, da vlada hoče podpirati opravičene želje Rusinov, poslednji pa se je izjavil, da Poljaki z veseljem vzamo naznanje pomirljive enuncijacijo rusinskih vodij. Se istega večera sklenila je šolska komisija, da se uvede utrakvizem v vsa učiteljska odgojevališča. Ali je res Poljakom resna volja do sprave, pokazala bode bodočnost. Mi sumimo, da je Poljake goli strah pri-moral, da Be kažejo nekoliko pomirljivejše. Ustrašili so se, ker se širi govorica, da se vlada postranski pogaja z Rusini. Ako bi prišlo do sporazuuiljenja mej vlado in Rusini, izgubili bi Poljaki iz-vestno mnogo mandatov. To pa bi jim bilo na veliko škodo, kajti potem ne bi mogli tako absolutno gospodovati v državnem zboru, kakor gospodujejo sedaj. Vest o pogajanju mej vlado in Rusini se jo sicer dementovala, ali nekaj mora vender-le biti na tem, kajti „Gazeta Narodowa" celo trdi, da bo so obravnavanja razširila tudi na Bukovino. „Červenaja Rus" meni, da se sedanji namestnik hoče iznebiti do sedanje poljske postranske vlade Naučni minister je dovolil, da se župnija Velehradska izroči oo. j e-z u v i t o m. Vnanje države. Srbske j skupštini predložila je večina svoj adresni načrt, liberalna manjšina pa svojega. V načrtu večine čitamo, da skupštino navdaja s posebnim zadovoljstvom zatrdilo o ugodnih odnošajih do vseh držav, ker v svesti si je, kake važnosti da so dobri odnošaji osobito za tako državo, ki se trudi, da se konsiliduje v finančnem pogledu. Se bolj jo pa veseli videčo, da so velevlasti pritrdile narodni politiki, odgovarjajoči narodnim željam. Izrazujoča svojo zahvalo vsem velevlastim, smatra za svojo sveto dolžnost, da pri tej slovesni priliki izreče globoko zahvalo naroda srbskega vzvišenemu vladarju bratskega naroda ruskega, kateri vedno kaže — tako tudi nedavno — dobrohotnost Bvojo do Srbije in do srbskega naroda, kar je najbolje poroštvo, da se vzdrži odkritosrčno prijateljstvo mej srbskim in ruskim narodom. — Tudi adresa manjšine želi, da se ohrani t r a-dicijonelno prijateljstvo do Rusije. Načrt ta pa povdarja tudi potrebo prijateljskih odnošajev do avstro-ogrske države in izraža svoje zadovoljstvo na doseženem sporazumljenju ob vprašanju izvažanja. „Capitan Fracassa" piše, da je C r i s p i j u došlo obilo čestitk na srečnem izidu volitev. Najprisrčnejša je bila depeša kancelarja nemškega Caprivija. Minoli torek je umrl brat bivšega italijanskega ministra financ, trene ral Seis-mit-Doda. Pokojnik je nekdaj služil v avstrijski vojski, a leta 1848. je zapustil našo armado ter bo predal Lahom; proti Avstrijcem boril se je v več bitkah. — Mrtvaškega sprevoda vdeležili so se vsi Tržačani in Avstrijci v Rimu ter mu položili venec na rakev. Izvestno ne radi druzega nego, ker je pokojnik bil avstrijsk vojaški begun liki oni! Početje avstrijske Irredente se lehko meri po prenapetih demonstracijah v Italiji. Francoski kardinal La vi-g e r i e — primas v Afriki — izjavil se je žo nedavno ustmeno, še odločniše pa v nekem pismu, pisanem do nekega katoličana : daje republika na Fran co-skem jedino mogoča vladna oblika. Monarhija je umrla z grofom Chambordom, kajti grof Parižki so je sam ugonobil z izjavo, da je vsako sredstvo dobro. S to svojo izjavo zadal je kardinal Lavigerie orleanistom hud udarec. DOPISI. Mali Lošinj, dne 24. novembra 1890. Dne 14. t m. došel je v niišo sredo veleč, g. dr. Fran V o 1 a r i ć, biskupski tajnik in deželni poslanec za kmečke občine kvarnerskih otokov. Vračal se je iz Poreča, kjer je deloval v deželnem zboru, kakor je vsacemu poznato, navdušeno in nevstraš-Ijivo za blagor tužne Istre in nje tlačene raje, katera še vedno ječi pod reptiljskimi kremplji našega dušmanina — lahona. Tukajšnje narodno društvo „Čitaonica" pripravilo je na čast veleč. gosp. poslancu častno večerjo, da da tako duška svojemu navdušenju. Da, res krasen večer bil je to; zaman bi ga iskal pri „avita eoltura", kaj takega je mogoče lev slovanskih društvih. Med udeleženci raznih stanov vladalo je pravo pobratimstvo in navdušena vzajemnost. Pri šampaujou vstane naš spoštovani gospod predsednik ter v lepem primernem govoru naslika trud in nevstraš-ljivo požrtvovalnost veleč. gosp. poslanca Volariča v deželnem zboru isterskem za blagor ljudstva in posebno za napredek svete narodne naše stvari. Napije tedaj veleč. g. poslancu, iztažujoč željo, da bi ga mili Bog ohranil narodu našemu še mnogo mnogo let čilega in zdravega. Gromoviti živio zaoril je po širnej dvorani. Na to vstane veleč, gospod poslanec in se zahvali v krasnem in jedrnatem govoru na izkazani mu ljubezni, napitnici in vsestranskem poverjenjinji ter gorko priporoča, da vsak rodoljub po svoji moči vrši narodno dolžnost v probujo in prosveto zatiranaga naroda. Naši gromoviti „živio"-klici razlegali so bo po dvorani, in tja daleč po lepi lošinjski obali. Napitnice so sledile zaporedoma, zamolčati pa ne smem one, čast. g. Grškovića, župe upravitelja v Osoru, ki je rekel: .Imamo, gospoda moja, v naši sredi tudi zastopniku bratskega nam naroda slovenskega, onega naroda, kateri je toliko pretrpel in še trpi pod jarmom prepotencije naših sovražnikov, ter se bori noč in dan za svoj obstanek". Živili naša brača Slovenci, za-grmelo je iz navdušenih src! Prisustvujoči Slovenec zahvalil ae je, ter rekel, da Slovenci in Hrvati so jeden sam narod ; da imamo skupne jednake clje, jednake želje, bolečine in sovražnike, ter je napil na bratsko vzajemnost. Predaleč bi zašel, ko bi hotel vsako podrobnost tega lepega večera opisati, a ne moremo vendar za-molčati, da se pri tem rodoljubnem sestanku ni pozabilo tudi ubozih iu pridnih dijakov ; na poziv g. Sokolića nabralo se je takoj lepo svoto 20 gl., koja se je od poslala „Bratovščini hrvat, ljudi u Istri". Proti polunoči spremili smo veleč. g. poslanca skupno do stanovanja, a on nam je v zahvalo še posebe vsacemu roko stisnil ▼ spodbujo in slov6. Tako se je izvršil ta lep večer, med lepimi govori, napitnicami, glasbo in lepem vbranem petjem, ter s prisego zvestobe do naših idealov. Vsi ho-čemo napeti svoje moči za blagor našega naroda. Bog živi požrtvovalnega, nevstraš-Ijivega boritelja narodnosti naše, veleč. g. dr. Frana Volariča!!! Domače vesti. Odlikovanje. Velečastiti gospod dekan Dolinski, Juri Jan, postal je vitez Fran Josipovega reda. Čestitamo od srca vzornemu duhovniku, značajnemu narodnjaku in blagemu človekoljubu ! Za podružnico ev. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo se je v Sežanski čitalnici dne 22. t. m. 8 gld. 78}f kr. Goep, A. Aškerc piše „Slov. Narodu" : Z ozirom na notico v najnovejšem zvezku „Rim. Katolika*, ki z nekim tihim veseljem naznanja, da sem zbolel, češ, vsled njegovih napadov na me, ka-li — izjavljam, da sem, slava Bogu. zdrav !* „SI. N." pristavlja: Ta veBt bodo gotova razveselila vse mnogobrojne čestilce slavnega našega pesnika. — Mi pa : Brez komentara ! Veliki ples „Delalekega podpornega društva" bode 17. januvarja 1891. Vabilo. Vodstvo „Trž. podpornega in bralnega društva" vabi vse društvenike k izvanrednomu občnemu zboru za v nedeljo due 14. decembra ob 4. uri pop. pri kateremu se bode razpravljalo že pri zadnjem izvanrednem občnem zboru izrečeno potrebo spremembe vplačevanja tednine. Vabilo k slavnosti, katero priredi v 3. dan decembra meseca 1890. leta aka-demićno društvo »Slovenija" na Du-naji v spomin devetdesetletnice rojstva dr. Frana Ks. Prešerna s prijaznim sodelovanjem gospice Blaženke Kernic-eve, nekaterih gg. članov si. „Slovanskega pevskega društva" in b1. hrv. akad. društva „Zvonimira". Vspored ; (A.) Pozdrav predsednikov 1. A. Hajdrih : „Hercegovska", možki zbor. 2. Slavnostni govor. Govori g. dr. Matija Murko. 3. a) Aime Maillart: Arija R'iže iz opore „Puščavnikovzvonček", b) Ivan pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", sopran solo, poje gospica Blaženka Kernio, Na klavirji spremlja gosp. V. Forster. 4. Čveterospev, pojo člani „slov. pevskega društva". 5. A. Forster: Transkripcija „Po jezeru", svira na klavirji g. Fiirster. 6. a) F. Janda : „Venček slov. narodnih pesmi" in b) 81. Katkić: Sbogom more. Brač-solo se spremljevanjem zbora. Udara tamburaški zbor si. hrv. akad. društva „Zvonimir-a" Solo g. J. Bartulić. 7. A. Forster: „Pobratimija", moški zbor. (B.) Zabavni del. — Pevske zbore vodi častni pevovodja, gosp. Jan Jirfk. Lokal: Hotel „Goldenes Kreuz\ VI., Mariahilferstrasse 99. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. — Čisti dohodek namenjen je „Podp. društvu za slovenske velikošolee na Dunaji". Tržaški deželni zbor imel je vtorek, sredo in sinoči javno seje, druge se je vdeležil tudi deželni namestnik, vitez Iti-naldini. V prvi seji se je svetnik Mojzes Luzzatto zboru zahvalil za podeljeno mu častno meščanstvo; ploskanju in ropotanju na galeriji in v zboru samem ni bilo ne konca ne kraja. Preide se k dnevnemu redu. Sprejme se predlog deželnega odbora in načrt zakona, po katerem postane deželni dolg posojilo enajstih milijonov, storjeno lansko leto za zgradbo javnih skladišč v novi luki. Proti predlogu govorita A r-teli in C o m b i, katerima ugovarja Burgstaller. Morpurgo pobija Combija rekoč, da je šel na konferenco v Celovec ne da bi železniško zadevo niti prav umel. Tudi v tej seji nam je bilo jasno, da tržaški deželni zastopniki o pravih koristih Trsta ničesar ne razumejo. Sodijo ti o njih liki Blep v barvah. Že zadnjič so prinesli v zbornico neko spomenico na vlado, v kateri se strinjajo z določili celovške konferenoe, namreč, da se zgradi železnica preko Karavank in ničesar ni pomagalo ugovarjanje Burgstal-lerja, da se je Trstu pred vsem potezati za zvezo D i v a č a-L oka, s katero bi se izdatno skrajšala pot iz Trsta v notranje dežele. Mlatijo ti vsako pot prazno slamo, a s svojimi nestalnimi odloki in resolucijami druzega ne dosežejo, nego da polne glavo ubozim volilcem in meščanom, ki slepo verujejo tem maloumnim filozofom. Osobito poslanec Combi se kaj ponaša s svojo železniško vednostjo. To jc namreč oni Combi, ki si je pred par leti toliko trudil ter v dolzih brošurah dokazoval potrebo, da se zgradi železnica preko Tur. Sedaj je bolj ponižen ; zadovoljen je, da se zgradi železnica preko Karavank v Celovec, ali njegova mora veljati. V to je za omenjeno spomenico beračil povsod podpisov ter nekatere celo v to prisilil. Umevno je pa samo ob sebi, da vlada ne bode zgradila Trstu železnioe, koja bi največ stala — ako se res kedaj za to odloČi — temveč gledala v prvi vrsti, da ae Trstu pomaga s primerno majhnimi stroški. Po naših mislih izbrala si bode železniško progo Divača-Loka, ali kakšno drugo, čije potreba bode tudi iz strategičnih ozirov opravičljiva. Ni treba torej, da se Combi in drugi toliko repen-čijo in togote ter celo sedaj, ko je že zadnji čas, priČkajo in tuhtajo, katera zveza bi bila boljša. Rečemo še enkrat: tržaški deželni poslanci sklepajoči o potrebah Trsta zde se nam mlatiči, ki tolčejo prazno slamo. V seji dne 26. t. ni. obranaval se je načrt zakona o šolskem nadzorstvu. Prvi se oglasi poslanec Combi, ki izjavi, da bode glasoval proti predlogu ter razvija uzroke svojega upora. Pobijal je pred vsem Lichtensteinov šolski načrt rekoč, da je z njim zavel nov duh mej šolske zakone. Politični odnošaji po njega me-nenju nošo ugodni za obravnavo in vpeljavo zakona o nadzorstvu šol, brez katerega s m o do sedaj lehko živeli.JIzjavlja, da je on veren (P), kajti prepričan je, da ae vera z vednostjo lehko strinja ali v šoli mu je duhovnik z o p e r n ! Večje nesmisli Combi pač ni mogel izroči, kajti, ako se pripoznava korist in moč vere, trebil je pripoznati tudi učitelja iste. Si je pač možno misliti, da bodo učenci postali verni in pobožni katoličani, ako se iz šol izpokajo veroueitelji P Tako se pač dela v Trstu. Katoliški duhovnik v mestnih šolah postal je peto kolo, istega se zaničuje in zasramuje, posledice se pa vidijo na zloglasni nesramni mulariji, ki tava po mestnih ulicah v sramoto tako omikanemu mestu, kakoršno je Trst. Ako bo Combi in njega drugovi zadovoljni a takimi vspehi Luzzattove šole ter si žele od mestnih, tako drazih šol samo tacih sinov — po pravici jim rečemo, da se jim meša; in takim ljudem ni več pomagati. Zakaj se Lahoni protivijo duhovniku v Šolah, povedal nam je poslanec Cambon rekoč, da bi se duhovščini ne upiral, ako bi ista bila „narodna", ali to sedaj ni. Kaj tako zlobnega Bi morejo izmisliti le strastne lahonske duše. Torej narodne duhovščine tirjajo Lahoni, s tem pa razumevajo zgolj take, koji bi mladini vcepali gnjev proti drugim narodnostim ter jo učili sovražiti svojega drugonarodnega bližnjega! V občinskih šolah bi morali biti nastavljeni zgolj Pahorji in drugi enaki duhovniki Mi poznamo duhovnikov-katehetov na mestnih šolah, ki se pri učenju čestokrat. kai radi zaženejo na prepovedano polje ter govore o nekih stvareh, ki z vero-naukom nemajo opravka. Enacih mož si žele Lahoni na magistratu — ali pa naj jih ne bode. Pri teh gospodih je le oni vzoren duhovnik, kdor prisega na zastavo italijanizma reetius irredentizma. Predlog Cambona, da se načrt zakona povrne deželnemu odboru, da ga presodi ter predloži v prihodnjem zasedanju, ni obveljal. G. namestnik trdi, da se načrt zakona ni predložil z namenom razširiti moč namest-ništva, temveč hotelo se je pomagati pravim potrebam tržaškega šolstva. Za predlog dra. Cambona je glasovalo samo 14 poslancev, torej pade. Zbor preide zatem v podrobno debato. Prva dva §§ se vsprej-meta. Proti poglavju II., III. §. ki se glasi: „Šolski svet obstoji: a) iz dveh ali k večjem treh članov občine, katere voli mestni svet za dobo treh let. Mestni svet voli tudi dva namestnika. Voljen je lahko vsakdo, kdor more biti izbran članom mestnega sveta in ki biva v šolskem obsežju krajnega šolskega sveta. Kdor izgubi volilno pravico ali premeni svoje bivališče, mora izstopiti iz krajnega šolskega sveta ; b) iz šolskega vodje. Ako pa je v šolskem obsežju več sol, iz šolskega vodje one šole, ki je glede reda na prvem mestu ; ako obstoji več šol iste kategorije, iz šolskega vodje, ki je najstarejši v tej svoji lastnosti ; c) iz dušnega pastirja dotičnega kraja; ako pa je tam več duhovnikov, iz onega, kojega določi škofovska oblast. — Doba poslovanja traja tri leta", oglasi ae dr. Cambon meneč, da ta §. — kakor vsi drugi do §. 13, — ruši mestni statut. Določilo glede bivališča Članov krajnemu šolskemu svetu se mu ne zdi umestno, ker po njega men en ju po okolici ni najti ljudi, koji bibili sposobni začlane šolskega sveta. Poročevalec dr. d'Angeli ugovarja predgovorniku, istotako g. namestnik. Tudi Burgstaller je za to, da se vsprejme ta paragraf. Nabergoj protestuje proti trditvi dra. Cambona, kakor da ne bi bilo po okolici za ta posel sposobnih ljudi; čudi se, da se gospodje toliko bavijo z okolico in meni, da se tudi zdaj šole zadostno nadzorujejo. §. 3. se potem vaprejme. V seji dne 28. t. m. vsprejeli so §§. 4 do 13 brez premembe. §. 14. so nekoliko premenili. Pri §. 15., ki govori o sestavi mestnega šolskega sveta, stavi dr. Cambon predlog, da se število članov, koje odpošlje mestni svet v šolski svet, poviša od 5 na 7 ; da katoliški duhovnik bodi le izvanredni član in da imej pravico glasovanja le pri zadevah katoliške vere. Slednjič, da se določi število okrajnih Šolskih nadzornikov na dva. Proti predlogu dra. Cambona govori poslanec It. L u z z a t o, poročevalec d'A n g e 1 i in vitez R i n a 1 d i n i. Poslednji povdarja, da šolski pouk je oprt na versko-moralno podlago, verski pouk da je važen in potreben predmet in zato je potreba, da je primerno zastopan v šolskem svetu. ta so potem vsprejeli po vladni predlogi. — §§. 16 do uključljivo 25 so vsprejeti nespremenjeni. — Debata se še nadaljuje. Prvi sneg pobelil nam je v sredo po-poludne mestne ulice in bližnje hribe. Temperatura je znatno padla. Požar se je vnel minolo sredo zjutraj za staro cerkvijo sv. Ivana blizu Trsta. Gorelo je v neki shrambi sena in slame v hiši Mihaela Stefančiča št. 598. Ogenj je uničil vbo poslopje ter učinil škode kacih 300 for. Poslopje ni bilo zavarovano ; kmalu so prišli na lice mesta ognjegasci, ki »o zabranili, da se požar ni razširil na bližnje hife. Uzrok je neznan. Porotno obravnavo proti bivšemu blagajniku isterskemu so završili dne 24. novembra. Državni pravdnik jc zagovarja) zatožbo. Ker je Iligo svojo krivdo priznal, zasluži sočutje, dasi je dokazivni materijal ogromen. Malomarnost njega višjih nikakor ni zmanjšala njega odgovornosti. Tudi meščanstvo je gojilo isto zaupanje do Riga, kojo mu jo izkazoval deželni odbor. Sicer pa je porotnikom soditi o Rigu in ne o deželnem odboru. Glede soprogo rečenega blagajnika trdi državno pravdništvo, da se o nje sokrivdi ne da dvojiti. Državno pravdništvo se sklicuje na veliki vpliv, ki ga je imela na svojega soproga in nje pogosta potovanja v Trst t denarnih zadevah. Uprav ona je rešila vrednostne papirje, ki so bili zastavljeni pri Mandelnu v Trstu. Zastopnik civilne stranke, dr. B a s i 1 i s c o, brani deželni odbor proti napadom in očitanjem. Zagovornik Rigota, dr. C o s t a n t i n i, skuša odvaliti krivde na onega asesorja, ki je prepustil blagajniku ključe do blagajnice. Kot blagajnik je Rigo spolnjeval Bvoje dolžnosti, ali kot zasebnik zlorabil je zaupanje asoBorja, zatožba radi uradnega poneverjenja torej ni opravičena. Le tako je bilo mogočo, da se je dcfravdacija na-deljevala, ker Be blagajnica ni redno skontrirala. Rigo je torej kriv samo navadnega poneverjenja, ne pa uradnega. Dežela pričakuje željno razsodbe, da i z v č, kdo daje kriv. Zastopnik Boproge Rigove pobija vse točke zatožbe ter skuša dokazati nje nekrivdo. Porotniki so Rigo spoznali krivega uradnega poneverjenja ter ga je sodišče obsodilo na 7 let težke ječe. Njega soprogo so obsodili na 2 leti. Oba zaloŽpnca sta jokala, ko se je razglasila obsodba. Porotna obravnava proti roparekemu morilcu Andreju Jobu začela je dne 26. novembra predpoludnem. Zatožba govori obširno o strašnem činu, kojega podrobnosti so našim čitateljem že znane. Pred preiskovalnim sodnikom je Job odločno tajil, da bi bil on morilec; tudi tatvino je tajil ter celo trdil, da ni bil nikdar v stanovanju gosp. polkovnika pl. Bona. Toda tem trditvam nasproti stoje — pravi zatožba — izjave treh prič, ki se videla Joba v onem kritičnem času, ko je šel iz hiše. Druge priče so videle kaseto v rokah Jobovih. Brivec Giovagnoni izjavlja, da si je Job dne 4. ali 5. avgusta pustil brado pristriči, klobučar Josip Meisel pa, da je kupil nov klobuk. Job je star 44 let in male postavo. Leta 1867 so ga potrdili v vojake. Dve leti pozneje vstopil je k žandarmom. Leta 1879 je služil pri poštnem uradu v Ljubljani, kjer so ga pa odpustili radi neke tatvine. Potem je šel zopet k žandarmeriji ter služil do leta 1887, ko je bil odpuščen radi zlorabe uradne oblasti. Potem je služil kot markor v neki Zaderski kavarni. A ker je bil na sumu, da je izvršil atentat na nekega avditorja, zgubil je tudi to zlužbo ter odišel v Trst. V Trstu je postal nočni stražar v novi luki z dnevnim plačilom 2 gld. Kmalu potem dobil je službo stražarja pri Lloydu in sicer « priponiočjo ponarejenega spričevala. Itadi neke tatvine so ga odpustili. Zatem je odprl malo kupčijo z jestvinami in pivom. Ali tudi to je moral opustiti radi pomanjkanja denarja. Od tedaj jo živel se svojo družino ▼ strasnej bedi. To ga je privelo na pot zločinstva. O polkovniku Bonu je izvedel, da jo premožen mož in da bi izvedel o hišnih razmerah, seznanil se je se služkinjo rečenega polkovnika, M. Koman, kojo je pozneje umoril. Utihotapil se je namreč ▼ hišo z izgovorom, da bi rad prosil polkovnika za kako priporočilo. Državno pravdništvo ga torej toži radi umora Marije Koman in ropa pri polkovniku, pl. Bonu. * ♦ * Na stotine ljudstva je že zjutraj zgodaj stalo pred deželnim sodiščem, da A pribore vstop na galerijo. Job se brani govoriti italijanski. Ko so je prečitala zatožba, pravi, da jo je le deloma razumel in da je vse zgolj obrekovanje. Poizvedovalo da se je le o tem, kar je proti njemu, ne pa o tem, kar bi bilo njemu na dobro. Trdi, da jc bil uao-depolnega dne popoludne na trgu della Konta. Bil j« pač kako tri dni pted 6. avgustom v Via Belvodere, a dan umora ni bil tam. Pri prvi preiskavi da neso pri njem nič našli, pri drugi pa ni bil navzoč. Sumi celo, da so policijski agenti k njemu obligacije prinesli. O 70 gld. gotovega denarja, ki so jih v njega stanovanju našli, ni zatožencu nič znano. Po zaslišanju zatoženca prične se zasliševanje prič. Polkovnik pl. Bon pripoveduje do* godke rečenega dne ter pravi, da je bila kaseta last obitelji Ferro, ki jo bila takrat na deželi. Po zaslišanju pl. Bona pokažejo Jobu krvav nož. Job trdi zopet, da ni bil nikdar pri Bonu in da je moral kdo drugi biti. Po zaslišanju priče Ane Prapotnik prosi zagovornik dr. P a d o v a n, da zaslišijo ženo in otroke zatoženca, da dokažejo njega „alibi." Sodišče pritrdi temu predlogu. Zatem so zaslišati prići Marija Nedok in Marija Zupan. Za tema dvema pride na vrsto žena Jobova in dva nje otroka Utis bil je pretresljiv. /eni Jobovi se pozna, koliko trpi; bleda je kakor smrt in život jej je upognjen* Brivec Giovagnovi in klobučar Josip Meisel izjavita kakor znano. Meisel pripoveduje, da je Job klobuk plačal z kan-koncem 10 gld. in da je imel kaseto v rokah, ki je bila zavita v neko ruto. llenrik Ferro, lastnik kasete, trpi škodo 100 gld, katerih pa ne tirja nazaj. Tudi Miha llrvatin in Lujiza Gerol videla sta zatoženca b kaseto v rokah. Policijski koncetiBt Juri T i t z pripoveduje, da je takoj sumil na Joba. Tudi žena Jobova mu je priznala, da se je nje mož v noči po umoru nemirno valjal po postelji. Job taji, Češ, da T i t z sploh r a "d ljudi opravlja in da je s tein procesom napravil dobro kupčijo. Po zaslišanju redarja Miha Černevca, zaključili so zaslisavanje prič. Po prečitanju izjav nekaterih priĆ pred preiskovalnim sodnikom, usklikne Job : „Jaz sem n e d o 1 ž e n, tu ni pravice. Kakor so zatožili mene, tako bi lahko vsacega druzega!" Po prečitanju izpovedbo zdravnikov pripomni Job: .Papir je potrpežljiv. Jaz nisem ničesar zakrivil, jaz nisem nikogar umoril! Na moji obleki ni nikdo našel sledu krvi !tt Ker nekdo vsklikne, da jo nevarnost, da se galerija zruši, pozove predsednik občinstvo, da se odstrani, kar so tudi zgodi. Temu intermezzo sledili so govori državnega pravdnika in zagovornika. Porotniki so spoznali Joba krivega umora in ga je sodišče obsodilo na smrt na vislicah. Zatoženec, ki je bil kaj drzen inej vso obravnavo, ni kazal niti po ebsodbi nikacega kesanja. Ko se mu je prijavila obsodba, reče nejevoljno, da je nedolžen in da noće o ničemur slišati. Menažerija na „Fondo Ralli" poleg javnega vrta je kaj zanimiva. Osobito so produkcije v centralni kletki take, da je res vredno, da si jih človek ogleda. Tržno porodio. Cene ne razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C»a» od far. da far Sava Mocca....... 100 K. 130,— 132.— Rio biser jako tina . m — —.— Java , „ „ . „ - .— —.— Santos tina ..... s 110,- 111.— „ srednja . . . » 104- 106. - Ouatemala..... 116.— 119.- Portorioco..... m 131.— 132.- 8»n -'ago de Cuba . n 136.— 137.- Cejlon plant. fina . , n m.- 1H6.- Java Malang. zelena . i« 118.- 119- « —.— —.— Rio oprana .... * -- — .— • tina...... * 110.- 111.- „ srednja .... ■ 106,- 107.— OMsia-ligne' * zabojih . . n 28.50 29.— Maeiiov cvet..... m 890.- 400.— Zogtr Bengal...... m 22 — 24.- Papar Singapore ..... n 52.— 53 - n 47.— 48.— Batavia...... n 42.— 49.- Plment Jainaika..... „ 37,- —.— Petrolej ruski v sodih . . 100 K. 7.25 — .— m v zabojih . * 8.50 —. - Ulje bombažno atnerik. . . „ 32.— 34.- Lecce jedilno j. f. gar. t 41 — 42 - dalraat. s certifikat. . * 43. - 44.- namizno M.S.A.j.f. gar, rt 55. - 56 - Aix Vierge .... * 68 — 70. - , fino..... * 63 - 65.— Božici puljeski ..... i» 8.50 —.— dalmat. s cert. . . n 9.50 —. — Smokve puljeske v sodih . » 13.- —.— „ v vencih . a 1H.- 19 — Limoni Mesina...... zaboj 5.50 - .— Pomeranče Puljeske . . . . n 4.50 —. — Kaadljl Bari I.a..... 100 K. 112.- —.— dalm I.a, a cert. n 108 — —.— Plnolli......... Blf italij. najlineji . . . 0 — .— —.— n 21.- „ srednji . . . * 19.50 —. — Kangoon extraj . . . H 16.50 —.— „ I.a J carinom n 14.75 15.- Il.aJ . . . n 14,- — .— Sulta&iae dobre vrsti . . » 62.— 68.- Suho grozdje (opasa) . . . w 21.- — - - Oibete......... n 25.- 27.- Slaaiki Yarmouth .... sod 14.- — .— Polentvko s redne velikosti 100 K. 37.- 38.- velike ..... n 34.— - Sladkor centritug. v vrečah eertifisk. . . . _ 31.— —. — PaiolCoks....... » 11.25 11.50 n 9.25 — svetlorudeči .... f 950 — — temnorudeči .... s — .— — •—* bohinjski ...... n 1050 — .— kanarček ...... n 11.25 — .— beli, veliki .... 10.50 - .• zeleni, dolgi .... n 9.50 —.— „ okrogli . . . * - .— —•— mešani, štajerski . . r 8.— — .— Kaalo . ......... « 85.- Seno konjsko....... n 1.70 2.20 „ volovsko ...... n 2 - 2.5 t Slama......... it 2.- 2.50 Duaajaka bos* sta 28. novembra. Enotni drž dolg v bankovcih — - - gld 88.05 „ v srebru — — - - „ 88.15 Zlata renta— — — — — — _ . - „ 107 85 5*/4 avstrijska renta — — --- - „ 101.25 Delnice narodne banke — —-- - , .-7».- Kreditne delnice — — — --- - w 294 50 London 10 lir sterlin-- —-- - „ 115.25 Francoski napoleondori — - — - 9 11 C. kr. oekini — — — — ~ — - m 5.45 Kemike marke — — — — -- - . 56.47 pripravljena od lekarja g. PKVOM-ja v Ljubljani, je iiplivno zdravilo, ki krepčA želodec, mehča. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo »padajočih »nnrij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če no prav delj časa rabi. 3 — 15 Ksence za želodec pošilja izdeloratelj proti poštnemu povzetju v skatljah po 12 stekleničič zh gld. t.8«; po 24 za gld. 2.60 po 3« za gl. 3.84; po 44 za gl. 4.2S; po 55 za gl. 5.26; po 110 za gld. 10-30; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja se »koro t vseh tii- in inozemskih Ikarnnh. KREMSKI ZENOF svežeakulian, najfinejši, sodček za po-skušnjo a 1 gld. — sodček 5 kil 2 gld. 40 kr., sodček s/ kila 1 gld. 60 kr.. 12 kilo 4 gld. 50 kr; zenof za za ženske, sladak in mil 2a/4 kila 2 gld. — na debelo razpošilja najcenejše E. Michel, 5 5 tovarnar zenofa Krems, Nižje-Avstrijsko. ^ ^^SČSBSffiA^SgiSaii^ Riccardo Dinelli| Via S. Lazzaro št. 15, Trst. Zaloga alabastra vsake kvalitete in oblike. Hft r-Tii LUfl. I^J m 1 rLI JI. mi Mil m Hi m Ln Tovarna za gips | različnih vrst na drobno in debelo, iti Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih |=jj cenah. 44—48 Živic in družb, v Trstu imajo v svojej zalogi, ulica Zonta Št. 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vso za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo i/.litegain kovanega železa, svinca, kaučuka, lana ; inlatilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd. Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah. " 21 Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-Ijenje njih delo, druge. Schivitz & Conip. Resno svarilo do vseh, ki nemajo še police bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svojej družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in poseatnike zemljišč, ker ob priliki nenadojune smrti zaostali po izplačanju zavarovane glavnic« zadobe posesestvo neobremenjeno; imenitna za noropo-ročence, ker je moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič porabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v raejsebojno osiguranje. Polica za zavarovanje na življenje je za vse slaćaje najgotovejša, naj varčnejša in gajboljša naložitev kapitala in in jej je dati prednoat pred vsemi hranilnicami. 8 — 25 Kako in s katerim načinom je najložje dobiti to polico, pove ustmeno ali pismeno, povsem diskretno In brezplačno. Assecuranz 01)er Inspektor „Klein" Wien, II. Ob. Donaustrasse 59; 3—5 ure. Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zadevah osobnoga kredita. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničnr PRENMNI v Trstu Telefon št- 334. 5-30 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala ino ju, da sem začel sam izdelovati i/, pri-tnega kotranovega izvlečka i/. Norvedškega izvrstno sladčice podobne onim, ki dolin j njo iz inozemstvu To Mbidčice imajo isto moč kakor kutra-nova voda in glavi?« (Kapsule), ln/.ji se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogne ponarejanju na enej pinti vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrnme. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v skatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi t vseh večjih lekarnah v družili deželah. Zdravnik za zobe via Dogana it. 2 11-13 ordimye od 9. do 5. ure. Avgust Brunner TRST Via Couti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: i STROJE, PREŠE, BE-i SALKE, ŽELEZNA ! OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in inanja POPRAVLJANJA. Za notranje deželo prosto carino. Dio Masehinen-Fabrik und Eisengiesserei von August Brunner (iberniramt alle einschla-gigen Arbeiten nl»: MASCHINEN, PRESSEN, P U M PEN, OlTTER, S.iULEN, R^ HREN, griissero und kleinere REPAKATUREN. Vach dem Inlande zollfroi, quitable Telefon štv. 291. 10- 12 ]|j zavarovalna družba na živenje združenih držav 120 Broadway, New-York. Ustanovljena 1. 1859 v edino svrho, da sprejema zavarovanja na živenje. Koncesijonirana za kraljestva in dežele zastopane v drž. zboru avstrijskem vsled prev. ministerske naredbe od dne 11. oktobra 1882 štev. 6499. Skupna glavnica koncem 1. 1889 Od katere reserva prebitek 4% m Stanje zavarovanj leta 1889 |j| Nova zavarovanja „ „ liki ._. ____ gld. 267,875.772 56,802.685 „ 1.577,541.665 „ 438,160.250 »Slovansko pevsko druitvo' v Trstu. Naznanja se gospodiči-nam pevkinjam, da je v sredo dne 3. d e c e m b r a ob 8. uri na večer vaja v „Delalsk. podpor, društvu' O d b o r. Lj Ves prebitek se razdeli mej zavarovance ne da bi bili isti obvezani na slučajni [IJnj" n povrat. |=j| Li E«i«ltal»li> ima kot posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje • nf ■n na Dnnaji (Stock im Eisenplatz) vredno (jgl. 1,:IOO.OOO. M\ ilal»l«-> sprejema zavarovanjn na sledeče kombinacije: Lj 1. Proste tontlne t. j., da zavarovancu, plačujočemu skozi gotovo Število let, ki se [[jn' določi pri podpisanji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestvu [f?| Lj družbe in po proteklom določunem času se razdeli mej živeče zavarovance Ako umrje hr. zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel je r korist svojej rodbini namen, kajti |5| J družba izplača tej vso zavarovalno avoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega rfe-=J časa, vživa sam najobsirnejAe sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja sme H se zavarovanec po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, "Jr-hj samoubojstva in sodnljske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno Lil Rl svoto in sicer to tudi po enem zavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojaštvo v lili L) vojskinen času.. [LTl j]] 2. Polovične tontlne te so jednake prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižju (r^jll Lj in zavatovančevo prosto |.>ibanje, dvoboj samoubojstvo itd. stopi Se-le s tretjim zavaro- |Lffi ^ valnim letom v veljavu. — Obrok tontin znaša 10, 15 in 20 let. (■flj L| Navadno zavarovanje na slučaj smrti z letno dividendo, katera se prične z drugim t|f= -i zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako luto, ali jo lehko pusti za .iij M pomnoženje zavarovalnega Kapitala, pri tem slučaji so svota pomnoži skoraj za trikrat Pri tem načrtu so zavarovalnine jednake istim polovičnih tontin. T —10 ^rl lj Vsaku poizvedovanja radovoljno pojasnjuje jjjli y] Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd. ^ L' v Trstu pri Antonu Scacoz, trjr sv. Ivana Štev. 2 II. nadstropje. Lil Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINJE" h Antverpena direktno v Nev Jork & Philadelfijo koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 39—42 „Red Star Linie" na Dunaju. IV Weyringergasso 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k, Staat^bahnen in Innsbruck. Na prodaj je deset letnikov „Ljllblj. Zvona mej temi 0 elegantno vezanih. Kje ? pove uredništvo „Edinosti". „ Forinta 5 do 10 Zt stalna zaslu/.ba bez kapitala i pogibelji pru/.amo svakomu koji se hore baviti razprodajam srečaka i vriednontuih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srećke (Lose) na ekspediciju oglasa: J. I)unneber£, Wien I., KtimpfgUHHe 8. CARLO FIHELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Otldaje listke /a železnice in parobrode mornarjem in delaleeni po nizkih cenah in na vse kraje. 13—17 Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipograličnu delu, kakor: priporočnice, račune, okrožnico, vizitnice, poročilne objave, vabila, programe, i/,kaze,oglase, pruvilu.ustop-nice, zaključno račune (bilanco), ro-čiščnike, cenike, polnoinoči,jestvouike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po coni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: ..Kmetijsko berilo" po 40 nč.. trdo vezano