M
Leto II.
PnfliiHi piafma n goinolnl.
Ljubljana, četrtek 4. novembra 1920.
VECERN
Stev. 251.
I
UST
Posamezna številka 60 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK
Cene po poitlv
zb celo leto . R BV— zg pol leti . B ir— za fotrt leta. B 21*— zal D!SSK« . B r— Za Ljubljano mtsrtito 71
Za iBoiennrtB rnnrtu I uu.
Uredništva in uppmrj HopitapjBoa Bila it 6 UPBdiL telefon itn. R
Posamezna Številka 60 vin.
?blast
, v svoje roke, oplenili 300 cerkva «M?*e2astili ter razbili 15°0 svetih po-j., ln razpel. Vse v dokaz, da »spoštu-JO vsako versko prepričanje«.
Tako se godi na Češkem, kjer brat-lv? SCI*e na vla<M socialdemokrati, če-** (narodni) socialisti in agrarci (sa-®°stojneži).
i., Noben krščanski človek ne bo volil strank!
Pr' yubI)ana< novembra. V Libušinu j ,. Kladnu na Češkem so komunisti 111 večino v občinskem zastopstvu. Z na predlog poslanca Bartoška v lof? 0vaškem parlamentu, naj se sklene je .ev Cerkve od države (ta predlog pa sPre>et?) in da državi pravica, da 'nam3 posluži cerkva v druge ne verske Žiin 6ne' so komun‘s^ zasedli 28. oktobra na ? cerkev v Libušinu in obhajali v nji
oktu0 osvob°jenie* »Rude Pravo« od 29.
°bra piše o tem dogodku tako-le:
^1 /ProsIava oktobra v Libušini pri *dnu se je topot vršila v veličastni S&dbi tamkajšnje cerkve. Cerkev se je ,lc*ala v prejšnjih časih z občinskimi dojkami — breme so morali nositi občani. P Prevratu je večina občanov obračunila ,Kunom in tako nihče več v cerkev ni ho-.{• Občani in občinsko zastopstvo je skle-. prevzeti to cerkev in jo izročiti ko-stnim namenom. V četrtek je pbčinski k-« P to izvedel in cerkvena zgradba je ■.* a docela polna. S prižnice je otvoril ta _°godek sodrug Vaclav Stadnik s Kladna.
°yoril je o naši notranji situaciji in vpra-» ?jin, kakor tudi o mednarodnem poloti iU: ^ mesta, s katerega se je blagoslav-’ ! 'n pozival imperializem, je Stadek kar •^trožje protestiral proti svetovnemu mperializmu in govoril za socializacijo a®e republike. Po končanem referatu je aPel pevski zbor internacionalo, katere bi i ^ S0 se mo^no razlegali po cerkvenih °okih. Nato je še govoril županov
na-
mestnik sodrug Macak, ki je ravnotako z izrazitimi besedami kazal na dolžnosti delavstva v današnji dobi in naznačil naloge proletariata, pred katerimi stojimo in ki zahtevajo močno pripravljenost delavstva. Nato so zapeli »pesem dela« in s tem je bil zgodovinski dogodek končan po zaupniku sodrugu Stogru. Občani so bili popolnoma zadovoljni, da ima zgradba, ki je bila napravljena in je služila namenom reakcije, zdaj služiti kulturnemu poslanstvu, predavanjem in igram, predvsem seveda delavskemu gibanju. Tudi se je izkazalo, da je to dober pripomoček, kako se pomaga slabo obiskani cerkvi, kar klerikalci vedno tožijo.«
Z vseh krajev zbrani brezverski socialisti so nasilno odvzeli domačinom cerkev, ki so jo njih očetje kot verni katoliki zgradili za bogoslužje in ne za socialistične shode, na katerih se napada Cerkev in država. Proti vsem obstoječim postavam so oropali komunisti katoliško Cerkev in onečastili božji hram s svojim početjem. Kadar se jim bo zljubilo, bodo v cerkvi priredili veselico s plesom in pijančevanjem.
Ta dogodek jasno razodeva, kakšne posledice imajo zakoni o »ločitvi Cerkve cd države«. V cerkvah, kjer se moli Bog in združujejo vsi sloji v istem upanju, v isti ljubezni, kjer se oznanja enaka pravica za vse in priporoča usmiljenje in delavna ljubezen do ubogih, kjer se pojo mile nabožne pesmi, bi radi socialisti hujskali stan zoper stan, zoper državo in uprizarjali orgije pijanih brezvercev. Kdor želi, da bi naše cerkve doletela taka usoda, naj glasuje za socialiste ali komuniste,
Ljubljana, 4. nov. Češki agrarci, ki so po njih vzeli svojo barvo naši sa-mostojneži, so v sovraštvu do katoliške cerkve še mnogo hujši ko socialisti in komunisti. Njihov glavni list »Venkov« je 28. oktobra proslavljal protikatoliški boj ter dejal, da križ v šolah ne pomeni ljubezni, marveč rob-stvo in otročarijo. Agrarci, ki sede na vladi s socialdemokrati in narodnimi socialisti pojo slavo onim ljudem, ki iz čeških katoliških cerkva delajo zbo-rovalššča in plesišča.
Kako svobodomiselni učitelj vzgaja mladino.
Šk
Ljubljana, 4. nov. V Vsetinu na Če-oslovaškem ugj lla ljudski šoli uči-'Protestant J. Mikolašek. Že lani so \ariši protestirali pri oblastih proti j Jemu; dobil je opomin. Letos pa nada-JUje svojo vzgojo. O katehetu pravi Urokom, da laže, naj mu nič ne verjamejo. K verouku naj ne hodijo, ker se rez njega lahko živi. Katekizem naj . .rZf\io na ogenj, ker so v njem same la-l* Otrokom prepoveduje moliti in jih * molitev kaznuje. O misijonarjih, ki g1 imeli priti 31. okt. na misijon, je v rekel; Prišla bosta dva hujskača, eovorila bosta samo laž, ne hodite k JUnim pridigam, če vas pa starši po-J^ejo, jih ne ubogajte; ubogati morate ^erte, starišem pa recite, da naj tudi
ne hodijo k pridigi. O »Angelu varihu« (otroški list), ki ga je katehet delil otrokom, je rekel: To je klerikalni svinjski časopis, v njem je sama laž. Raztrgajte ga, ali pa požgite oziroma vzemite ga na stranišče. Z otroci, ki so naročili ta list, je tako postopal, da so med odmorom vsi utekli iz šole. — Kajne, lepa oblast, ki trpi, oziroma celo podpira lake vzgojitelje v šoli, ki jo vzdržuje iz-večine verni narod s svojimi davki. Kdor bi rad, da tudi mi dobimo take šole in učitelje, naj voli naše nasprotnike, ki ne bodo pozabili v ustavotvorni skupščini položiti državi tak temelj, da bo naša država temeljito očiščena vsakega verskega vpliva.
Pod vlado socialdemokracije.
, Ljubljana, 4. novembra. V praškem fašističnem listu, v »Rudčm Pravu« ^ deče Pravo) z dne 28. oktobra t. 1. toži eski socialist dr. Albert o današnjih raz-erah na Češkem: »Dve leti že kričimo
s Sv°)i slavni revoludji in se bahamo, da uničili Habsburžane. Nismo jih uničili, j sburški Dunaj s( o prepeljali v Prago
(Č 1	’	"
_ e$ki svobodomisl/c) in Tušarjem (češki
ujii	o	f	v_»	piv.	p	Cijaii	v	x	iucu
( '[ornim paradnirrj vozom, z Macharom *o ] i sv°k°domisl/c) in Tušarjem (češki cialdemokra.t in r. oditelj) z več tisoč zla-
timi ovratniki in borznimi špekulanti, prelevljenimi vlastelini, s celo dunajsko aristokratsko in buržoazijsko komedijo. Še huje je, ko preje. Preje je večina plemstva, milijonarjev in visokih vsemogočnih uradnikov zastrupljevala Dunaj, danes pa za-strupljuje praške ulice in Hradčin. Celo § 14. smo prepeljali z Dunaja in — španski ceremonijel. Razen tega pa se je vgnezdila v Pragi krvava grabežljivost pariškega kapitalizma, kateremu še ne zadostuje .vsa
Katoliška cerkev oskrimfena.
Cerkev — socialistično In komunistično zborovaiišče. — 300
cerkva oplenjenih.
Češki agrarci tudi dtvjjajo proti Cerkvi.
_ Ljubljana, 4. nov. V Libušini pri &dnu je zavzelo soc. demokratsko ob-nsko zastopstvo farno cerkev, prirejo 28. okt. v nji shod in napovedalo,
J® k°do vnaprej v tej cerkvi vršila Predavanja in igre. Svoboda — enakost bratstvo!
V dveh letih svobode so brezverci & beškem, kadar so dobili občinsko
kri belega, žoltega in črnega proletarijata, ki je bila tekom šestih let zanj prelita. Imamo republiko z vsemi hudobijami Dunaja, Pariza in Sibirije.« — Tako piše socialističen list o socialdemokraški republiki.
Saj smo pri nas tudi doživljali ^dobrote« socialdemokraške vlade, ki so bile do pičice take, kot so na Češkem. Tam Tušar, tu Kristan, oba socialdemokrata! Delavstvo pa trpi in je trpelo pod obemaf
Strašna smola.
Rojak, ki se je vrnil pred kratkim iz ruskega ujetništva, nam poroča:
Moje razočaranje je bilo nepopisno, ko sem opazil, da se nahajajo tudi med Slovenci ljudje, ki simpatizujeio s sedanjo židovsko-nemško-mažarsko strahovlado na Ruskem. Pero ni v stanu popisati vsega gorja, ki je zadelo ruski narod; človeški razum se protivi verjeti, da je v sedanjem veku mogoče ponižati človeka niže od vsake živali.
Naš rojak, ki nam je obljubil popisati razmere še bolj podrobno, je prepričan, da sedanja boljševiška strahovlada zasleduje edin cilj, uničiti popolnoma ruski narod, ga predati, v kolikor ne pogine od gladu in
mraza, v sužnost sosednim narodom, oziroma velikim državam.
Naš poročevalec veli: Tekoča rima bo videla v Rusiji tako strašno katastrofo, kakršne zgodovina dosedaj ne pozna.
Žal, da se je slovenska in jugoslovanska javnost z delovanjem boljševikov dosedaj veliko premalo bavila. Narod sliši najbrže mnogo o boljševiških obljubah, ki so svoj čas omamile tudi ruski narod; kakšne pa so posledice boljševiškega rovare-nja, o tem pa naše ljudstvo še ne ve dovolj.
Kmalu prinesemo o razmerah na Ru-skem podroben popis.	—i—
Ljudstvo naj! pogine!
Mako hoče boljševizem zmagati.
Ljubljana, 4, nov. Trockij, osvoboditelj ruskega naroda ie po poročilih švedskih listov odgovoril skandinavskim komunistom, ki so ga opozarjali na strašen položaj ruskega naroda, ki izumira vsled lakote, tako-le: »Kaj je potem, če bo zima in* preti smrt od glada? Buržoazija si prizadeva, da bi nas porazila, a mi ji dokažemo, da se moti. Mi moramo živeti! Za vsako ceno moramo uničiti sovražnika in zato je treba, da se država posluži vseh sredstev obrane. Tri četrtine prebivalstva bodo po-
ginile vsled zime in lakote, a kar ostane, bo gotovo omagalo v splošni revoluciji,«
Res, Trockij ima veliko idejo in silno voljo. Škoda le, da morajo prej vsi Runi umreti, preden jih bo boljševiška ideja rešila!
Tako komunisti »rešujejo« delavstvo} Najprvo poginile od lakote in mraza, po* tem vam bo komunizem šele pomagal! De-, lavec bi moral biti norec, da bi taki stran* ki pomagal na noge!
V obrambo krščanskega delavstva.
Ljubljana, 4. nov. Zbirko proti terorju je napovedala s sodelovanjem vseh ljudskih organizacij, ki stoje na krščansko-so-cialnem temelju, dne 1. nov. t. 1. češkoslo-slovaška ljudska stranka, ki vedi v češkoslovaški republiki obrambni boj krščanskega ljudstva proti kulturnobojnim nasprotnikom. Socialisti vseh barv nastopajo, kakor povsod, tudi na Češkem nasilno proti vsein, ki se jim ne uklonijo. Zlasti pa skušajo terorizirati kršč. soc. delavstvo, katero mečejo iz tovarn in obratov na ce-slo, Dočim pomeni kršč. soc. delavstvo važen steber reda in miru, ki ga v češkoslovaški republiki nič manj ne potrebujejo, kakor v drugih državah, in se vladajoče liberalne stranke tresejo pred boljševizmom in socialističnim prevratom, je vendar tudi v tej državi sovraštvo svobodomiselnih narodnjakov do vere in Cerkve večje od ljubezni do reda in miru oziroma države same, ker ne ščitijo kršč. soc. delavstva pred socialističnim terorjem, ampak ga mirno dopuščajo, oziroma še podpirajo. Zato pod-
jetni in pogumni češki katoliki hite graditi svoje postojanke, da z lastno močjo obranijo človeške in državljanske ter slojne pravice svojega najbolj ogroženega delavskega elementa. Vse politične, gospodarske, denarne, prosvetne, dobrodelne organizacije ljudske kršč. soc. smeri pobirajo prispevke za fond proti terorju, da bodo mogli krščanski Čehi uspešneje braniti svoje delavstvo pred brezverskim nasiljem s tiskom, podporami v denarju, pre-skrbljevanjem služb, izgrajevanjem obstoječih in ustanavljanjem novih delavskih organizacij. — Zgled češkoslovaških zavednih in požrtvovalnih katoličanov naj zbuja tudi pri nas zanimanje in voljo do dela v
Erilog kršč. soc. delavstva, ki ni dosti na oljšem kakor gori v bratski republiki. Tudi pri nas mora kršč, soc. delavec bojevati hud boj zoper napade svobodomiselnega kapitalizma in socialističnega taro-rizma, ki se vedno zvežeta, kadar je prilika udariti po nas.
Proč z nasilniki.
Poju; it t d fcarbaifko !'udstvo in vprašaj oslepljenega: > Kdo ti je oči iztakivl?« Vprašaj pohabljenca: >hdo te jc onesrečil?« Zaškripal bo: nasilnik. Nasilnik meče v ječo nedolžne ljudi. Nasilnik veže nekrivim roke. Nasilnik preša vdovine vinarje iz lačnih rok. Nasilnik pljuje na prelito kri. Nasilnik plačuje podzločince z ukradenim in naropanim denarjem. Nasilnik ubija nedolžne in vzdržuje hudodelce. Nasilnik je zadnjim poglavar.
Od nekdaj je socialdemokraška stranka in njena odcepljenka komunistična stranka razkazovala dovolj razgaljeno stran. Kot cilj svojega boja je razglasila razredno diktaturo. A oče materialističnega socializma in komunizma liberalizem ni stopil nikdar z resnico na dan. Hinavščil je in lagal ves čas svojega obstoja. Sicer je za tvojo glavo precej vseeno, kc ti jo tolovaj s sekiro raztrešči, ali ti prej pove to ljubeznivost ali pozneje. Razklana ti je, a ko občutiš vtis tolovaja, ki stopi pred te in pravi: »Jaz sem tolovaj in s to sekiro razbijam glave,« je ta vtis veliko ostudnejši, ko stopi tolovaj y obliki bratskega prija-
teljstva pred te rekoč: »Glej, to sekiro ti bom podaril«, in ko ti najbolj misliš na dobro srce novega prijatelja, zamahne s sekiro in s preklano Črepinjo se mu zvališ pred noge, da ti pobere, kar imaš v žepih«
Jugoslovanska demokratska stranka ti nudi to sliko. Liberalizem, čigar zastopnica je, je bil od nekdaj nasilnik v dejanju« Kakor je tlačila fevdalna gospoda ob ča«u svojega razkristjanjenja ostale sloje, tako je liberalna buržuazija in smelo trdim, da mnogo groznejše, vse odvisne ljudi, Pri kupčiji, pri sodbah, pri podjetjih, pri vladanju s svojim judovstvom na čelu, ki so gospodovali po njih tudi socialisti in komunisti, postranski sinovi neodkritega očeta.
A kdo naj zameri sinovom, Če imajo takega očeta? Liberalizem kot oče je veliko bolj kriv, je končno vsega kriv. Takih' laži, kot so jih liberalci uganjali vso svoio dobo, svet še ni videl. Vedno so govorili* do so liberalni, da so za svobodo, toda ka« mor si pogledal in kamor pogledaš danes pred njihove korake, sama sužnost in nasilje. Sebi svobodo za zločine, drugim pa svobodo pogina, to je slika modernega od« puda od krjčangtjft. To sliko hočeio odtis«
niti tudi v moderno državo in žalibog so jo že.
Demokratska, stranka, zastopnica liberalizma in s tem predstavnica vsega zla preteklih desetletij, je hotela, navajena maskiranih manir, svoje nasilje zakriti za Srbe, za kvalificirane mandate, za »samostojne« kmete, za narodne »socialce« in s tem rešiti svoje izvoznice, svoje banke, svoje številne tiskarne, za katere ni bilo treba desetletij trdega dela kakor katoličanom, ampak samo parmesečnega ministrovanja. S svojimi mnogobrojnimi glasili z bobnečimi imeni Narod, Jutro^ Tabor, Domovina, Jugoslavija, Narodni Socialist, Kmetijski list, Nova doba (starih zlotvor-cev bi bilo treba pristaviti) hoče prevpili glas, ki se vedno bolj dviga. In ta glas bo
] sodba tej stranki.
Kdo se je vozil v avtomobilih po ne-j srečni Koroški pred plebiscitom? Ali mar I sivolasi, trudni starček, ki je osivel v trudu za to ljudstvo in ki je jokal pred dvema letoma veselja v svojem župnišču, da je osvobojen rod tisočletnega robstva, ali so morebiti posadili na prvo mesto Grafenauerja, ki je v ječi osivel? Liberalni fra-kar je gledal z avtomobila na manj vredno rajo. In ti ljudje nam hočejo zdaj še Slovenijo razcepiti in nič ne skrivajo, čeprav je tik pred volitvami, in delavsko ljudstvo osrečiti s postavo »o redu in radu«.
Delavsko ljudstvo, zberi se s pomočjo Delavske Zveze v eno samo mogočno Ijud-ko stranko in pometi s pristaši nasilja za zmeraj.
Zidovsko borzijanstve nam dela draginjo.
»Republika« poroča o zločinskih špekulacijah belgrajsliih borzijancev, katere vodi židovski bankir Baruh. Ti ljudje čisto svojevoljno dvigajo kurze tujim devizam in povzročajo državi, ki mora plačevati po vsakokratnih kurzih, ogromno škodo, prebivalstvu pa nalagajo nova bremena in novo draginjo. Za primer navaja poročevalec par kričečih slučajev: Ravnatelj angleške banke je že par dni prodajal funte pod državnim kurzom, t. j. po 108 dinarjev 1 funt. Tedaj pride Žid Kcen in ponudi po 109 dinarjev za funt. Anglež je bil presenečen; vajen gotove spodobnosti tudi v
denarnih poslih, je ponudbo odbil in se odstranil z borze. Njegovega lepega zgleda pa ni posnemal niti belgrajski borzijanec. Ko so se nato ponujali franki po 206 dinarjev 100 frankov, je belgrajski trgovec Aca Resavac ponudil 207 dinarjev. Naslednje dni je prišel Žid Baruh in čisto samovoljno dvignil kurz funtu od 108 na 120 dinarjev In frankom od 200 na 212 dinarjev. Tako se dela draginja in uničuje država. A to delajo 'tisti elementi, ki v političnem življenju nosijo zvonec državotvornosti in se cede domoljubja. — Dol z borzi-janstvom!
Italijan! podpiralo ruske boljševike.
LDU Belgrad, 3. nov. (ZNU) »Politika« poroča iz Trsta: Iz Rima javljajo, da je angleška mornarica v Črnem morju zadržala italijanski parnik »Ancono«, ki je hotel prepeljati živila boljševikom v Novo-
rosijslzem. Parnik »Ancono« so poslali pod spremstvom v Batum. Kakor se trdi, bo italijanska vlada protestirala pri angleški radi zadržanja »Ancone«.
Pogafanja z Italijo.
LDU Belgrad, 3. nov. (ZNU) Jutri, 4. nov. ob 10. zvečer odpotuje naša delegacija preko Zagreba in Ljubljane v Italijo, Danes dopoldne je imel ministrski svet sejo o tekočih poslih. Sodijo, da bo jutri dopoldne mel ministrski svet še eno sejo o nekaterih političnih vprašanjih, ki se tičejo pogajanj z Italijo.
LDU Belgrad, 3. nov. (ZNU) Medtem ko je v zadnjem času nastal popoln zastoj v vprašanju pogajanj z Italijo, je nenadoma prišel dolgo pričakovani odgovor itali-
janske vlade, v katerem Italija določa svoje delegate ter določa sestanek z našimi delegati na 11. t. m. Vprašanje o kraju pogajanj se bo rešilo v Genovi, kjer se bo italijanska delegacija sestala z jugoslovansko. Zdi se, da se je italijanska vlada odločila, da se končno reši jadransko vprašanje in da gre vsaj deloma na roko našim željam. V naših diplomatskih krogih vlada optimistično razpoloženje z ozirom na uspeh teh pogajanj.
Volivni boj.
b Proč s krščanskim naukom v Šoli!
Iz Belgrada prihaja sledeča vest: »V Subotici je bilo na učiteljskem zborovanju naročeno učiteljem, da morajo kljub dosedanjim predpisom učiti otroke samo cirilico ter da je tudi njihova dolžnost, poučevati jih tudi v verouku, kar je bilo doslej duhovnikom prepovedano. Ker bodo učitelji seveda učili verouk vsak po svojem razumevanju, si je lahko predstavljati, kakšna zmešnjava bo nastala v tem po-* gledu. Med Bunjevci vlada zaradi tega velika razburjenost.« — Tako poročilo. Demokratski naučni minister Pribičevič, mali bog naših liberalcev, je že začel duhovnike izganjati iz šol. Verouk naj bi poučevali učitelji, ki jih on nastavi. Jasno je, da bodo ti ljudje poučevali mesto verouka — svobodno misel! Zato v boj proti svobodo-miselcem! V boj za krščansko šolo! V boj za avtonomijo, da nam liberalni ministri iz Belgrada ne bodo razkristjanjevali naših otrok!
b Slovenski liberalizem se kaže v njegovem časopisju. »Domovina« je list, ki je ohranil, oziruoma podedoval surovo taktiko volivnega boja predvojnih časov. Liberalci v svoji bujni fantaziji vsak dan vidijo dr. Šušteršiča, enkrat v Celovcu, drugič pri Boroevičevem 'pogrebu na Dunaju, * kjer citirajo celo njegov govor, in ne čudimo se, če bodo nekega dne pred volitvami izklicali, da so ga srečali v Šelenburgovi ulici, a da ga klerikalci skrivajo. No, liberalcem se ne toži toliko po Šušteršiču kot po starem načinu boja. Zato kaj pridno udrihajo po Šušteršiču in zavzemajo žalostno donkišotsko pozo ter se bore proti mlinom na veter in proti pošastim, ki jih je ustvarila njih domišljija. To je tip starega liberalca, ki se je spremenil samo v toliko, da živi par desetletij pozneje, zaverovanega v svojo nadutost, domišljavega, prevzetnega na svoje narodno srce in polnega živijo-klicev na narod, vedno pripravljenega za parado in veselico, malosrčnega in nezmožnega, kadar je treba delati. Kar on ve, ni sicer mnogo, a to je dovolj, da izginejo v prah vsi nasprotniki in to so samo eni: to so klerikalci. Ti klerikalci so krivi - toče in slabe letine, ljubljanske megle in ljubljanskega blata, vseh notranjih in zunanjih političnih neuspehov.. Če bi teh ne biJo, kdo bi nosil krivdo na svojem hrbtu? Dokazov ni treba, njih logika ie neoporečna. Polni trditev mrgolijo. Na primer: »S. L. S. je danes taka kot 1. 1914.« Dokaz aa to:. »V neki vasi je kaplan ozmerjal možakarje, ki so govorili v cerkvi za cerkve* nuni vrati,« Ali: »Klerikalci netijo plemen*
ski boj in razbijajo Jugoslavijo.« Dokaz za to: »Nek župnik je bral na prižnici škofov pastirski list,« — S tako logiko pitajo liberalni listi svoje pristaše. V dopisih objavljajo gorostasne neumnosti, iz katerih naj njih bralci izvajajo debelo tiskane »resnice«, Ta nedosleden, vsakemu resničnemu inčeligentu zoprn boj bo našel svoj pravi odgovor iz rok naših ljudi. Maj se liberalci po svoji,»Domovini« bahajo, da bodo dobili demokrati 150 poslancev, naj slikajo svoje nasprotnike kot brezdomovince, njih poraz bo še občutnejši, Saj razumemo, čemu smo brezdomovinci in preti	Jugoslaviji v
očeh naših liberalcev.	Liberalci , se
drže gesla; »Jugoslavija smo mi, domovina smo mi, država smo mi!« In kdor je proti njih pogubni politiki, tega razkričijo za brezdomovinca, dasi hočejo sami razkosati Slovenijo v dva ali še več delov, kakor bo kazala liberalna »domovinska« korist.
b Nadstrankarska stranka v Zagrebu, Minulo nedeljo se je v Zagrebu vršil shod političnih nezadovoljnežev, na katerem so poročali dr. Mihalič, dr. Spevec, Jovo Ba-njanin in dr. Karlovič. Naglašali so potrebo, da se ustanovi nova nadstrankarska stranka, ki bi zastopala program reda, narodnega edinstva in tako ureditev naše države, ki ne bi bila ne centralistična, ne federalistična. Zbor je sklenil, da se taka stranka organizira.
Politične novice.
-f BoljŠevir-ka morija. Sovjetski uradni Ust v Moskvi naznanja, da je bilo v mesecu avgustu t, 1. proglašenih 1182 smrtnih obsodb.
+ Minister dr. Markovič o ustavi, V
»Novem Životu« piše radikalni minister dr. Markovič o možnostih glede bodoče ustave: »Misel federalizma ima svoje pristaše, pred tem dejstvom nam ni treba zapirati oči. V kolikor se hoče s to idejo zadovoljiti praktičnim potrebam dobre, cene, hitre in neposredne uprave, ni izključeno, da se s pristaši takega federalizma doseže sporazum na temelju unitarne države s široko samoupravo administrativnih oblasti. Ako se pa pojmuje federalizem kot naredno-politično načelo, tedaj se pokažejo razlike med unitaristi in federalisti kot znatno globlje in težko si je misliti, kako bi se dale premostiti. Eno se nam zdi čislo gotovo in v tem se nam ni treba varati. Ako bi se kenstituanta izjavila za federalizem, bo ta federalizem čisto plemenski. Samo na tej plemenski osnovi, z razcepom na eni in drugi strani bi se morda v u.,tčjvotvorni skupščini mogla najti
večina, ki bi razdelila naš komaj zedinjeni narod. Mi osebno ne verujemo v možnost take večine, toda ako se na eni strani preveč nateza zahteva posebnosti, je, da temeljem zakona reakcije tudi druga stran postavi svoje zahteve v istem zmislu, toda v nasprotnem pravcu. Dolžnost vseh, ki zahtevajo federativno državo, je, da dobro premislijo posledice, ki bi iz tega nastale. Te posledice utegnejo biti usodne za naše narodno in državno edinstvo.«
+ Separatistično gibanje v Italiji,. — Kakor poročajo italijanski listi, se separatistično gibanje na Siciliji in Sardiniji vedno bolj širi. Gibanje vodijo bivši vojaki, ki so se organizirali pod naslovom cobattentov — bojevnikov. Na Sardiniji šteje organizacija že nad 30.000 članov in izdaja lastno glasilo »Voce«. Sardinci zahtevajo samostojnost svojega otoka, republikansko državno obliko in konfederacijo upravnih enot otoka. V Rimu smatrajo to gibanje za veleizdajalsko, vendar skušajo Sardince izlepa pomiriti ter je vojni minister obljubil, da se brigada Sassari ukine, — Sicilijanski kombatenti svoje organizacije še niso docela dovršili in zahtevajo zaenkrat. samo upravno avtonomijo in razdelitev latifundij; vendar razvoj gibanja tudi tam kaže na odcepitev in republikansko državno obliko. i»i ka vlada tudi tu ne namerava za en!' ' ' strožje nastopiti, ampak hoče v bistvu priznati opravičenost ljudskih zahtev in zakonito urediti razdelitev latifundij, Sicer pa Sicilijanci na to razdelitev niti ne čakajo, ampak kar sami zasedajo veleposestva. Pri tem ne vrše ni-kakih nasilj in po zasedbi takoj naznanijo dejstvo upravni oblasti, da zasedbo potrdi. Večinoma so to pristaši ljudske stranke in se zgodi, da koraka na čelu množice, ki gre. zasedat kako veleposestvo, frater s križem v roki. — Po mnenju poznavalcev italijanskih razmer je pokrajinsko gibanje na Siciliji in Sardiniji začetek popolne decentralizacije italijanske države.
-j- Dr. V/eissldrchner na Madžar* skem. Dr. \Veisskirclmer jc bil šel v Budimpešto in se baje ni vrnil praznih rok. Že naslednje dni bodo prišle na Dunaj ladje z ogrsko moko. Vendar pa je poudarjal, da žetev na Madžarskem ni bila tako sijajna in da se kmetje branijo oddati svoje zaloge. Tudi je interveniral za to, da se omogoči prosta trgovina med obema državama in odpravi težkoče glede potnih listov in revizij na meji.
-f- Osemurni delavnik v Švici. V Švici se je te dni vršilo ljudsko glasovanje o končnoveljavni uvedbi osemurnega delavnika na železnicah, na pošti in v brzojavnem in telefonskem obratu. Zakon je bil s 369.000 proti 271.000 glasovom spre-j e t.
PARLAMENT SE SNIDE DNE 13. NOVEMBRA.
LDU Eelgrad, 3. nov. (ZNU) »Tribuna« poroča, da bo začasno narodno predstavništvo sklicano k seji na 13. t. m., da
končno reši zakon o uredbah,
VOLITVE V AMERIKI.
LDU Pariz, 3. nov. (DKU) Kakor poročajo listi iz Newyorka, je bila udeležba pri volitvi predsednika izredno velika. Ii Georgije poročajo, da so se volitve močno udeleževali črnci. Po dosedanjih vesteh je potekel volivni dan mirno. (Kakor že po* ročano, je zmagal pri volitvah za predsednika Amerike republikanec Harding proli demokratu Coxu, ki je bil Wilsonov kandidat.)
FRANCOSKO*MAŽARSKE POGODBE NI.
LDU Budimpešta, 3. nov. (MKU) Nekateri listi so pred kratkim poročali, da je Francija razveljavila tajno pogodbo, po intervenciji Anglije sklenjeno z Mažarsko, oziroma da je obvestila Mažarsko o neveljavnosti te pogodbe. Mažarski korespondenčni urad je od pristojne strani pooblaščen izjaviti, da o francosko-mažarski pogodbi ni bilo nikdar govora in da torej tudi ne bi bilo mogoče razveljavljenje take pogodbe,
MEDNARODNI KONGRES POŠTNIH URADNIKOV.
LDU Milan, 2. novembra. (DunKU) — Danes je bil tu otvorjen mednarodni kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev, ki se ga udeležujejo Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Švica. Po kritiki italijanskega delegata o slabem izvajanju amsterdamske akcije proti mažarski reakciji, jc bila sprejeta resolucija, ki protestira proti usmr-čenju glavnega tajnika mažarskih poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev, Oskarja Levaya. Kongres se je nato bavil s kontrolo v podjetjih. Večina se je izrekla za to, da imajo v upravi posvetovalno pravico,
V/RANGEL SE UMIKA.
LDU Pariz, 3. nov, (Brezžično.) Ruski poslanik v Parizu naznanja, da je moral general Wrangel vsled pritiska boljševi-ških čet, ki so v premoči, umakniti svoje oddelke na boljše postojanke. Ruska poročila o porazu in begu \Vranglove vojske proti jugu niso resnična
Dnevne novic*
l
Iz
tat
Upi
BO
— ruskega ujetništva se je vM nedeljo dr. Rok J e s e n k o, ki je šest df gih lel prebil in pretrpel v Rusiji in kjwj zadnja leta okusil vse gorje boljševis* strahovlade. Bog ga sprejmi v doinovitj'
— Ob povratku iz ruskega ujeto«11 ; Vrnivši se iz tri in polletnega rusM ujetništva in dve in polletnega boljše«"* ga suženjstva v novo domovino, kWjj vsem prijateljem in znancem: Zdravstvu]* — Dr. Rok Jesenko.	j
— Za koroške begunce. Dan na f se oglašajo pri naši posredovalnici* delo družine s Koroškega, ki so nioi» vsled sedanjih razmer zapustiti do| vse, kar so imele. Med njimi
ruske? U
poj
gos
zna
E1
ta
m
so
tul
Moka št. 6 stane po zadnjih zalvljuj* na veliko 14 K 25 vin., a krušna
nja vrednimi še največji reveži. za delo niso sposobni, in če bi tudil*' saj še močni in zdravi ne morejo ® priti v službo. Podpora, ki jo Pre^e®u jo, je tako skromna, da jim ni mog°*l živeti. Zato se tem potom obračani®11 Magih src s prošnjo, da jim priskoči na pomoč. Darove sprejema: Pod. društvo za koroške begunce, Ljubiji Stari trg 2, I. nadstr.	_ f
— Knjižica Anton Komi) a o*. Socialna predavanja se dobi v trgovini man in v Jugoslovanski knjigarni V Lrj Ijani. Cena 6 K,	J
— Cene moki fcodo padle. Stroko’' lijak nam piše: Pred nekoliko We6t začele so padati cene moki in
a so se ravno za časa žetve zopet oj gale. Opravičenih razlogov za to ganje cen pa ni bilo. Zadnje čase pa* ponuja banatsko moko zopet ceiw ker se trgovci drže precej rezervira®.
_ kijujU
50 vin.	‘"J
— Nemci kupujejo naše žito. I* 'j nata javljajo, da so dospeli tjakaj t#' iz Nemčije v svrho kupovanja žita. R»!| se, da bo morala Nemčija, kjer vlada P manjkanje na žitu, uvoziti okoli 2 ton ali 200.000 vagonov žita.
— Cene žiiu na svetovnem trgu, ^ četkotn oktobra tega leta so cene žit«; združenih državah Amerike znatno pa^*j Cena bushlu (okrog 27.2 kg) pšenice
je v Nevv Vorku do 5. oktobra od 264? 226 centov (128 kron). Ravno tako je p$ pšenica v Chikagu. Rž je padla od 175 centov. Po naših cenah stane stot$ nice v Ameriki 1000 kron, medtem kuj stal prejšnje čase 1500 kron. Vzrok je konkurenca Kanade. Razen Kanade jj’ stopile so kot konkurentinje Avst»<®j Argentinija in Laplata. O stanu pšen>c* , Indiji nimamo še točnih vesti. Evropa *?. puje ameriško žito le v malih količi"9 ker pričakuje 5c. daljno padanje cen. glija je dobro preskrbljena z moko in P:J nico iz Mandžurije. Francija je imela le*y dobro letino, a bo morala kljub temu » uvoziti. Italija mora uvoziti okoli 3l/% ^ jonov ton žita, čeravno njena letošnja f tev ni bila slaba.	.A
— Obratno ravnateljstvo južne nice objavlja: Od nedelje, 7. nov. 1920 “T Ijc vozi do preklica na progi Maribor dju —Dravograd—Meža vsako nedeljo in ^ praznik posebni vlak šl. 417. Vlak odh*£ iz Maribora ob 12.20 in prihaja v Dr®r, grad-Mežo ob 15.07. Na progi Dravograd j Meža—Maribor gl. k. vozi do preklica , nedelje dne 7. nov, dalje vsako nedeljo ^ praznik posebni vlak št. 416. Odhod. Dravograda—Meže ob 20.06, prihod v ” ribor gl. k. ob 21.45.	J
— Svoboda tiska na Ogrskem. Ma ska vlada jc odpravila cenzuro, razpusj cenzurno komisijo in proglasila pop0!« svobodo tiska. ObenenI je ustanovila * misijo za obveščanje časnikov.	^
— Odprava natakarske napitnin«' ta kar ska organizacija v Pragi je
da se odpravi napitnina. Namesto tega P do zaračunavali gostom 10% za natakal
— Tržiški vlak ima sledeče izprens®1^ be: popoldne odhaja vlak 2555 b iz KraL ob 14,40, prihod v Tršič ob 15.35.
gre iz Tržiča ob 17.03 in se vrne ob 20-^_ Iz Kranja odhaja večerni vlak ob 19.10 Pri dopoldanskih vlakih ni izpremenjb®‘,
— V vodo je padel v Tržiču klepar*^ mojster Šramek, ko je šel okoli polnoč* svoje delavnice. K sreči je slišala oseba klice na pomoč in je bilo rešiti ga iz vode. Sam sodi, da ga je ne** pahnil v vodo,	^
— Štrajk v zagrebški tovarni za * končan. Židovskim kapitalistom kožn« ‘ dustrije v Zagrebu se je posrečilo, ses i dano delavstvo zgnali zopet na delo P\) bornemu 25 odstot. povišku plač. * ^ bodo delavci zopet garali in ginili za ° ji zane in neobrezane Šterne, ki se bodo ^ dalje brez skrbi vozili v avtomobilih naslajali na vseh dobrotah tega sveta. nistru, za socialno politiko dr. KukovcU j zdi lo seveda popolnoma v redu, A
— Izreden mraz. Dunajski listi P^f) čajo, da. je znašai mraz zadnje dni okto ( v mestu samem 9 stopinj, zunaj mesta ^ 10 stopinj. Takega mraza v oktobrUp pomnijo, odkar imajo vremensko opfe*0 1 aico, to je od 1775. leta. Največ je
u wvt * § |U
starčki in otroci, ki so med pomiM
>reži. »S ^
l»n
Be
ak,
Y0
USI
ka
J'
Ur.
dir
Momer v oktobru 5.8 stopinje; to je bilo *■ 1980. Ker so bile zime zadnjih 30 let Blatno milejše nego v prejšnjih dobah, ie “Pati, da je bil zadnji mraz le slučajen mi-tooidoč pojav.
Nezdrave razmere. Kakor smo že P°ročalii je v Bclgradu izvršila samoumor , fr®dnješolska učiteljica Ružiča Stojanovič }i obupa, ker je njen izvoljenec — vseuči-profesor dr. Mladen Berič ni hotel Poročiti. Ružiča Stojanovič je bila v bla-s^lovljenem stanju. Z Beričem se je po-f33*3 še iz mladih let. Ko ga je prosila naj . poroči in reši njeno in detetovo čast, jo [ pCrf£ cinično zavrnil. Žalostno je, da ie
*	oerič načelnik državnega urada za za-
! «to dece in vseučiliški profesor! Razen . 2. s* ie dal kandidirati v u,stavotvorno “upšČino na listi srbske seljačke stranke pestrima naše samostojne). Srbsko žen-jjV° '.e. Pretreseno po tragediji Ružiče Stojkovič in ogorčeno nad cinizmom Beriče-uvedlo veliko akcijo v svrho, da se ®r{č prisili, da se izseli v Ameriko. Pri vJ?'* sodeluie 230 ženskih korporacij, Po-Iom Štiridesetega dne Ružičine smrti , anove v njen spomin poseben fond, iz U ercga sc bodo podpirale žene. Tajni-
llral
o ženskih organizacij je v javnosti ape-
din.i
0	na državno oblast in na idealno mla-
°i da se Berič odstrani.
Našim naročnikom vljudno naznanja-da stane celoletna naročnina »Večerij3 lista« 84 K ter prosimo vse one, ki so plačali samo 50 K, da nam doplačajo tict raz^k°- V to'svrho prilagamo polož-
Obenem prilagamo položnice tudi ki še nimajo poravnane naročnine za ]W«sec. Znesek naj se nam nakaze v na,-Ust’ času, da ne bode nepotrebnega vbanja in dopošiljanja zaostalih številk.
Uprava »Več. lista«.
DubUanske novice.
la Ji ®®esečni shod Križevniške moške tv^Tadeniške Marijine družbe bo jutri _ ob 7	TTriie	in
PriiaV i° 2. uri v Križankah. Udje in h o!!- se vljudno vabijo, jjttnc ela odbora za varstvo Koroških be
1 se viju
-I^ ,*odbora~  ,,
St,r Se vrS* dan« ob 5- uri P0P°wne na
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Tržič. Prihodnji ponedeljek je v Domu ob navadni uri jako važen sestanek krščanskosocialnega delavstva. Nikdo naj ne manjka.
Dev. Marija Polje. Skupina Jugosl. Strok. Zveze se prav lepo razvija. Lepe Uspehe ima zaznamovati v letošnjem letu. Delavska Zveza ima tudi lepo število članov. Papirniška Zveza prične v najkrajšem času poslovati v novem prostoru, ki ga nam je izobraževalno društvo odstopilo, in kjer se bomo shajali.
—	V delu je moč, v križu je zmaga!
Kamnik. Opozarjamo še enkrat na naš zabavni večer. Zanimanje zanj je že sedaj veliko. Spored je izbran in bo udeležnikom nudil vsestransko zabavo. Na svidenje v Kamniškem domu v nedeljo ob 7. uri zvečer!
arn> st. 2, I. nadstr. t)ne 'Martinov večer kršč. soc. delavstva. tt0rjj m. se vrši v vseh spodnjih pro-\W 1- ljubljanskega konsumnega dru-
*	Ha’h* kongresnem trgu Martinov večer °jžatejšim sporedom. Ker obeta ta Žaba biti ena najfepših in najbolj domačih te jV ®ašega delavstva, opozarjamo nar.j “Des. Vstopnina bo za vsakega prosta, Društvo »Gosposvetski Zvon« hla/ Vse člane in vse tiste, ki se zani-društvo, k izrednemu občne-tve*f ru’ ki se vrši danes ob 8. uri ^ na magistratu v mestni dvora-0r°ški begunci pridite tudi, ker je ig yažno za vas. Dnevni red: 1. Porodi.,Ojnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. k n?v hovega odbora. 4. Slučajnosti. udbor.
hj.J| Jugoslovanska obrtna zveza na-
-a Vsem obrtnikom-somišljenikom 111 prijateljem obrtništva, da se bo v nedeljo, dne 7. t. m. točno ob 10. ft0L °P°ldne v dvorani ljubljanskega c^odelskega doma, Komenskega uli-ni shod. Dnevni red: Volitve v Uanto in obrtniki. Vsak obrtnik, Ohčas dopušča, bi se moral tla ai.ebega shoda udeležiti z ozirom grž Njegovo važnost glede prihodnjih LaVno*b°rskih volitev. Obrtniki, vsi, J)0i.eh mož na shod, da se naše vrste vknt da 86 zedinimo glede smernic, V a 11 komo vodili volivni boj. Upa-itvr,	se bode našemu vabilu obrtni-
len? °dzvalo polnoštevilno in da bomo ,P°tom jasno pokazali, kako krep-%t • zavost krščansko-mislečega jtika. Jugoslovanska obrtna zveza. Otvoritev novega klavirskega salo-Ij^ni ^er*ca Dolenc je otvorila v Ljub-6ov ’ “lšerjeva ulica št. 5, I. nadstropje trgovino s klavirji in pianini.
Našel se je zlat uhan v Frančiči ulici dne 1. nov. 1920. Dobi se Šu.P^treščku 24 na Dunajski cesti t«»II. nadstr.
Tedenski Izkaz za ljubljansko izkazuje 29 novorojencev in 23 iikr, 1 • z:a grižo sta umrla dva, za je-s^tirje.
Posredovalnica JSZ.
Ibg	posredovalnica za delo in slu-
ima na razpolago več moči. Ponajveč navadnih de-.Prosilci za službe so koroški siajJ^bci-begunci, ki so morali vsled . izpadlega plebiscita zapustiti
i	■ siužbe in domove. P. n. tovar-’ lQ bašim podjetnikom jih najto-hf),,, Priporočamo. Obrniti se je zanje '	mslov*
Viničar.
Viničarjem v Slovenskih goricah !
Rešitev viničarskega vprašanja se odlaša od dne do dne. Obljublja se veliko, dalo se še ni ničesar. Da se bomo posvetovali skupno o raznih viničarskih težnjah, pridite vsi na
VINIČARSKI SHOD.
ki bo v nedeljo 14. novembra 1920
po rani sv. maši (ob pol 9.) v telovadnici narodne šole v Ljutomeru.
Poročali bodo viničarski zastopniki iz Maribora o vseh važnik viničarskih zadevah in zahtevah. Nikogar ne sme manjkati, ki si hoče priboriti boljše mesto v človeški družbi.
Viničarji, vsi v enotno viničarsko organizacijo! — .Vabi Vas Vaša
Viničarska zveza.
BEDA VINIČARJEV.
Viničarski stan je izmed najubožnej-ših stanov. Pa navzlic temu, da je ubožen in skromen ter z majhnim zadovoljen, mu ni mogoče pri sedanjih razmerah z beraško plačo pošteno preživih sebe in svojo družino. Pred vojno si je z borim zaslužkom vendar še lahko nabavil najpotrebnejših stvari, a danes mu tega ni več mogoče. Kajti takrat si je za eno krono, ki jo je viničar zaslužil na dan, lahko kupil dva hleba tečnega kruha in zraven mu je še ostalo za tobak ali pa je dobil za isti denar
2	kg fine moke in še 1 kg soli ali 1 liter petroleja povrh. Marsikje, kjer je bila večja družina, so si s svojo pridnostjo in šted-ljivostjo tekom let toliko prigospodarili, da so si kupili kakšno majhno posestvo, da si olajšajo stara leta, otrokom pa pripomorejo do lastne zemlje. Kako pa je sedaj? Plača se nam je povišala (pri gosposkih viničarjih) večinoma od 1 do 4 krone na dan, ponekod tudi do 6 kron, seve brez hrane. In kaj se dobi danes za 4 ali 6 K? Komaj en hlebček kruha, ki komaj zadostuje za eno delavno osebo, tako da gre skoraj ves zaslužek že skoraj samo za kruh. Zemlje imamo ponekod zelo malo, kakor na primer v Halozah, kjer priraste komaj toliko, da se s pridelki izhaja par mesecev Navadno pa že po Novem letu nihče ničesar nima. In ker viničar ravnotako rabi kot vsakdo drugi tudi druge reči (kot sol, petrolej, milo itd,), si istih pri sedanjih razmerah nikakor ne more nabaviti. Na obleko, črevlje itd. pa sploh misliti ne more. Zatorej ni čuda, da toliko otrok viničarskih družin hodi raztrganih in bosih okrog. Seve, da pri tem mnogo trpi tudi vzgoja viničarskih otrok, ker vsled zgoraj navedenega dejstva ne morejo obiskovati šole, ker jim starši pri najboljši volji ne morejo kupiti obleke in obuvala. Če bi viničar hotel živeti pri sedanji draginji v istih razmerah kot 1. 1914., bi moral vsak delaven član viničarske družine zaslužiti okrog 50 K na dan. A navzlic temu, da so vinogradniki oziroma grajščaki prodajali
1.	1914 vinski mošt komaj po 40 vin., a sedaj pa po 20 kron liter in seve tudi dražje, in so si pridobili nekateri naravnost ogromna premoženja, jim niti na misel ne pride, da bi zboljšali plačo tudi viničarju Seve, razna gospoda, ki je lastnica večine haloških vinogradov, živi razkošno in brezskrbno od viničarskih in delavskih žuljev po raznih graščinah in mestnih palačah, noče videti bede ubogih viničarjev, še manj pa ji odpomoči, V tem oziru 60 si kmetski viničarji mnogo na boljšem, čeravno imajo tuintam manjšo plačo, imajo pa zraven tudi hrano, ki je pri sedanji dra ginji velika pomoč za viničarja. Sploh pa imajo kmetje več srca in usmiljenja do svojega viničarja, kot pa bogata in ošabna gospoda. Seveda se najde tupatam tudi kak kmet-vinogradnik, ki hoče biti enak gospodi, A viničarji, upajmo, da bodo tudi za nas prišli lepši dnevi, ko bomo tudi mi postali'z vsemi drugimi enakovredni člani človeške družbe.	Haloški	viničar.
Zahteve haloških viničarjev, organiziranih v Viničarski zvezi:
1. Vsi haloški viničarji zahtevamo, da se vsa tukajšnja posestva tujih državljanov do izvršitve agrarne reforme odvzamejo ter viničarjem, ki jih ob-lujejo, v oskrbo izročijo.
2. Zahtevamo, da se agrarna reforma, čimprej izvrši, da tako pride tudi viničar do lastne zemlje in si tako od-pomore iz sedanje bede in pomanjkanja.
3. Zahtevamo, da se s strani vlade takoj nekaj ukrene proti vedno naraščajoči draginji in da se preskrbi viničarjem po nižji ceni potrebna obleka in obuvalov<
Viničarji na delo! Ker se danes vsi stanovi združujejo in bojujejo za zboljšanje svojega položaja, smo se pričeli tudi mi viničarji ravnati po drugih, Tu,di mi smo se pričeli združevati in sicer v naši kršč. del. organizaciji — »Viničarski zvezi«, da si potom iste izvojujemo svoje pravične za-iteve, Da smo do sedaj tako ubogi, brezpravni, da živimo v takšni bedi in pomanjkanju, smo si itak deloma sami krivi. Nis-smo se zavedali, da smo tudi mi viničaru ljudje kot vsi drugi. Vsakemu gospodu, ki nam je vrgel kako drobtinico ali nam podaril par vinarjev, smo se klanjali kot sužnji, čeravno smo mu morali isto tisoč in tisočkrat. odslužiti. Nismo znali ceniti svojega dela, temveč smo raje trpeli pomanjkanje, mnogokrat tudi stradali, ko so drugi od našega trudopolnega dela dobro in veselo živeli. Le sedaj, ko smo že takorekoč prišli na rob propada, smo izprevideli, da tako ne more več naprej, če hočemo živeti, In naša Viničarska zveza bo v bodoče tista, ki nas bo vodila v boljšo bodočnost. Zatorej naj ne bo viničarja, ki se ji ne bi pridružil. Kajti če bomo edini, bomo tudi močni in lepi bodo tedaj naši uspehi.
Ljutomer. V nedeljo 14. novembra 1920 po rani sv. maši (ob pol 9. uri) se vrši v telovadnici narodne šole v Ljutomeru viničarski shod. Na shodu se bo poročalo o vseh važnih viničarskih zadevah in zahtevah. Zatorej naj ne manjka noben viničar, ki si hoče priboriti v pošteni krščanski viničarski organizaciji boljše mesto v človeški družbi.
Služkinla.
Plače služkinj.
Odbor Zveze služkinj je v svoji seii dne 27. oktobra po temeljitem prevdarku sklenil, da pozove vse ljubljanske gospodarje oziroma gospodinje, da plačajo služkinjam, kjer jih plačujejo le v denarju, najmanj 200 K na mesec. To bodi minimalna plača za manj izvežbane služkinje, bolj iz-vežbanim gre sorazmerno njihovi porabno-sti večja plača. Do tega sklepa je prišla Zveza služkinj po sledeči kalkulaciji: Pravična plača za služkinjo bi morala biti taka, da si služkinja z njo lahko nabavi potrebno obleko, privošči kako razvedrilo in dene lahko nekaj na stran za starost. Samo za obleko pa bi potrebovala služkinja danes na leto: za eno boljšo obleko 1600 kron, za delavno obleko 700 K, za 2 para čevljev 1200 kron, 3 pare nogavic 75, za spodnjo obleko 500 K, 1 boljšo ruto ali šerpo 400 K, za ruto za delavnik 40 K, za 3 žepne robce 36 K, sukanec, pavola in dr. za popravo obleke 150 K; skupaj 4701 K na leto. Da bi si mogla torej služkinja kupiti potrebno obleko bi morala imeti mesečne plače vsa 392 K; za druge izdatke, za zdravnika, za prihranek za starost, za zavarovalnino bi ji ne ostalo ničesar, Na kmetih imajo služkinje okrog 100 K mesečne plače, poleg tega dobe pa še ono obleko, ki smo jo prej našteli. V Zagrebu imajo služkinje okrog 400 K mesečne plače. Kdor ima zrno čuta pravičnosti, ne more torej ugovarjati minimalni plači 200 K na mesec, ki je za polovico manjša, kakor bi morala biti. Pri seji se je ugotovilo, da imajo nekatere služkinje še danes komaj 50 do 100 kron mesečne plače. Prijavil se je slučaj, ko prosi za javno podporo služkinja, ki je služila 25 let pri milijonarju in je danes brez obleke in brez vsakih sredstev. Mnogo služkinj je popolnoma ponosilo svoje obleke in danes si ne morejo nikakor nabaviti nove. Ugotovili so se slučaji, ko so stranke odklonile služkinje, ker le niso imele zadostne obleke. Če bo šlo tako daljej bo v par letih polno služkinj padlo na ramena javni dobrodelnosti in domačim občinam. Če ima naša javnost le malo čuta za pravičnost, se ne bo upirala najskromnejšim zahtevam služkinje. Pii seji se je povdarjalo tudi, da v današnjih razmerah srednja uradniška družina zelo težko dostojno plačuje služkinjo. Služkinje poznajo težki položaj srednjega stanu, povdarjalo se je pa tudi da služkinja ni zato, da bi žrtvovala svoje zdravje in svoje moči za druge in nazadnje kje v revščini umirala, — Odbor Zveze služkinj.
* * ★
Odbor Zveze služkinj skupina Št. Peter ima svojo sejo v četrtek 11. nov. ob pol 9. uri zvečer v Krekovi prosveti. Zaupnice, pripeljite seboj tovarišice, ki
jLG&pJje
Shod naše skupine bo pa.v nedeljo 14. novembra ob polpetih popoldne v Krekovi prosveti.
Železničar.
Naš odgovor. »Jugoslov. železničar« besno napada Prometno zvezo. Vprašana Vas, tovariši, ali niste Vi tisti, ki obsojate hinavsko politično igro voditeljev ZJŽ? In če nas taka družba napada, nam je to dokaz, da stojimo dobro. Sicer pa rečemo* Kdor za steklom stoji, naj ne meče kamenja na druge, ki hodijo javno po cestah.
Dr. Korošec in Prometna zveza. Zanimivo je, kako ZJŽ pojmuje delokrog ministra dr. Korošca. Zdi se, kot bi ti ljudjo ne imeli nobenega pojma o državni upravi. Prvo,"kar ti ljudje mislijo, je, da je dr. Korošec vsemogočen. Drugo pa je, da je dr. Korošec eksponent — Prometne zveze. Želeli bi, da bi se kateri gospodov »železničarjev« in urednik »Jugoslov. železničarja« zglasil v naši pisarni na Starem trgu št. 2, da dobi tam vpogled, kdo da vodi Prometno zvezo in v kakšnih stikih smo mi z raznimi političnimi voditelji. Potem boste vedeli, da sta politična stranka in stanovska organizacija dve različni stvari. Seveda je g. Deržiču danes vse strankarsko-politič-no, kar ne drži ž njim. On pa, ki je doslej vodil JZŽ, vodi sedaj še svojo politično stranko ter kandidira celo za ministra. In vkljub vsemu temu je g. Deržič — nestrankarski, vsi drugi pa samo strankarji. Pri Deržiču je to čednost, pri nas pa naj bo to zločin! Če g. Deržič s takim pisanjem špekulira na nerazsodnost železničarjev, je v kruti zmoti.
Vrag se boji križa — gospod Deržič pa — Prometne zveze. Zadnja številka »Jugosl. železničarja« se prav v dostojni meri (a ne v dostojni obliki) peča z našo Prometno zvezo. Sicer smo do danes sodili, da. so v uredništvu »Jugosl. železničarja« bolj brihtni ljudje — danes pa vidimo, da v svoji polomiji niso več zmožni, kaj pametnega napisati. Radovedni smo. kaj bodo rekli železničarji, ki plačujejo to »strokovno« glasilo, ki pa ne zna napisati ničesar strokovnega, pač pa se peni v onemogli jezi, ker železničarji v trumah odpadajo: gospodje, kajne, majejo se Vam tla
—	in zdaj kričite! Seve, kriva je Prometna zveza ... Toda kdo more poreči, da smo mi silili železničarje k nam; in kdo izmed železničarjev nas bo obtožil (ne izmed uradnikov!), Če smo železničarje, ker smo jim hoteli dobro, opozarjali na igro, ki jo igra gospoda pri vodstvu ZJŽ na račun železničarjev?! In zopet pribijamo danes, da obstoji ZJŽ samo zato, da spravi gospoda Deržiča in tovariše »do korit«, kakor to očitajo Deržiču njegovi lastni pristaši. Tako hinavski vendar ne boste, da bi tajili dejstvo, da gospod Deržič kandidira samo na račun železničarjev, ki so v ZJŽ?! Na koga računate, da ga bo volil? Ali ne predvsem na železničarje? Bolj morda je kandidatura bodočega (??) političnega poslanca Deržiča zgolj sta-novsko-strokovna — nepolitična?! Ali se to ne pravi, imeti železničarje za norce, ker ste jih vendar organizirali samo zato, da hi gospod Deržič sedel kdaj skupno s kapitalistično buržoazijo v Bclgradu. Bolj mar misli g. Deržič s svojo osebo ustanoviti v parlamentu — strokovno — železničarski blok? Mi vemo, da on ne bo sedel niti v komunističnem, niti soc. dem., niti v Jugoslovanskem klubu, pač pa se bo skril pod Tavčarjevo brado ali Žerjavov klobuk. Povejte, bratci, če ni tako In potem se hlinite še dalje, da g. Deržič ne skuša izrabljati ZJŽ v korist, svoje politike.
Mi tudi vemo, da Vam železničarji zadnji čas na za Vas prav neprijeten način gledajo v karte in ne plešejo več, kot. bi Vi želeli. In če jim v svojem »strokovnem« glasilu še tako trobite, da so voditelji Prometne zveze politični voditelji SLS, Vam vendar nihče ne bo verjel, ker še doslej nismo vedeli niti mi Člani Prometne zveze, da bi g. prof. Remec itd. bili v vodstvu Prometne zveze. Vodstvo Prometne zveze ima v rokah odbor, izvoljen od železničarjev iz njihove lastne srede — seve, mi v vodstvu nimamo uradnikov kot vi, zato nam tega dejanskega vodstva tudi ne morete očitati, pač. pa se zaletavate v osebe, ki na vodstvo Prometne zveze nimajo nobenega vpliva.
Očitate nam, da se potegujemo za razne železničarje, ki so po krivici odstavljeni, oziroma za premeščene, ki jim je premestitev odločno v škodo. Vprašali bi Vas samo, da-li ste ljubosumni? Mi vam nikdar ne bomo očitali, če Vi železničarjem storite kaj dobrega. To se pravi: vi se bojite, da bi Prometna zveza železničarjem pomagala in bi ti uvideli, da jim vi pomagati — nočete.
Po vsem ugotavljamo: Vam ae majejo tla, zato kričite, da .Vam noben
ateftkJSfc.OP 'Tbiajjie, "	■' "r*sk.
Rudar.
Dobrna pri Celju. Naš premogokopni rudnik je prava nesreča za rudarje. Zračnega predora ni in. ob najmanjši nesreči pridejo lahko delavci ob življenje. Drug za drugim obležijo bolni doma. Plača pa znaša 34 K, Bolniška odškodnina, za katero je treba plačevati 15 K na mesec, znaša le 5 K na dan. Delavstvo se je začelo organizirati v JSZ. Pa sta začela zgago delati delovodja Grčar in Vajdec. Za vsakega, o katerem vesta, da je organiziran, imata psovko »Čuk«, s katero delavce psujeta. Prosimo JSZ., da svojim organiziranim članom dopcmore do poštenega zasluženega plačila in da nadpaznik in paznik ne bosta več zmerjala delavcev.
Kovinar.
Z Jesenic. Iznenadila nas je vest, ki jo razširjajo nekateri listi, da je bil znani bivši lekarnar na Jesenicah Fed. Gradišnik pri razpravi dne 16. oktobra pred deželnim sodiščem v Ljubljani na obtožbo drž. pravdnika radi goljufije oproščen vkljub temu, da so se mu neovrgljivo dokazale ponaredbe na receptih. Kolikor nam je znano, je imela bolniška blagajna brat. skladnice vslcd te-gal8 tisoč kron efektivne škode. Vrhu tega se je pa še izkazalo, da so bile nekatere stranke oškodovane s tem, da se jim predpisana množina ni izročila, medtem ko se je na receptu zaračunila. V koliko je vsa ta škoda poravnana, nam ni znano. Iz strankarskega stališča bi se za slučaj sploh ne zavzemali, ker nam ni za osebo Gradišnika, tudi ne iz ozira, da bi s tem ščitili Kranjsko industrijsko družbo, ki konečno pri stvari nima ničesar opraviti, pač pa je naša dolžnost, da posvetimo stvari vso pozornost in varujemo interese našega delavskega ljudstva, ki je pri tem največ trpelo. Nikakor ne pripuščamo, da bi se premoženje bratovske skladnice, ki je trdo prisluženi denar delavstva, na tak način izrabljalo, kakor je bil menda mnenja pri razpravi g. dr. J. Oblak kot zagovornik Gradišnika. Ker v zadevi še ni izpregovorjena zadnja beseda, smo uverjeni, da merodajne oblasti ne bodo pripustile, da bi ostala taka krivica nekaznovana. Priporočamo toplo to zadevo narodnim predstavnikom, da spregovorijo o tem tudi v Belgradu in povejo, kje se godi krivica. Če se kaznuje ubogi delavec, ki si mogoče brez vsakega slabega namena prilasti košček železa iz starine in ga potem porabi doma za popravilo, zahtevamo z isto pravico kazni za onega, ki je za nepošteno pridobljeni denar popival v raznih družbah po cele noči. Da v tem slučaju Gradišniku lekarna ni donašala legalnim potom zadosti dohodkov, je umevno. — Čez vse pa je značilno, da v tem slučaju niso naši komunisti zganili niti mezinca. Mar si razlagajo početje Gradišnika kot posebne vrste komunizem? Gospodje, če ste zastopniki pravice, zganite se, sedaj je čas!
Usnjar.
Strokovno in podporno društvo čevljarskih uslužbencev in uslužbenk v Tržiču priredi v nedeljo, dne 7. t. m. v gostilni g. Jožefa Kavčič pri Pelarju veselico s tombolo in šaljivo pošto. Ker je namenjen čisti dobiček za obolele člane, se preplačila hvalžno sprejemajo.
Tržič. Nekaj časa smo o naših razmerah tukaj molčali, sedaj pa vidimo, da se bo treba zopet oglasiti. To povemo pa vnaprej, da naj se tisti ne jezi, kogar se bo tikalo, ker je sam kriv. Zveza industrijalcev je svojčas razposlala na vsa usnjarska podjetja poziv, da morajo izplačati usnjarskim delavcem 15 % povišek od 1. septembra t .1. Tovarnar Mally se seveda ni odzval. Zato naj o tem spregovorimo. Svojčas se je Mally zelo hudoval na »Večerni list« in je tudi enega delavca, kakor smo že poročali, vsled tega odpustil, češ da je v »Več. list« dopisoval. Sedaj pa naj ve javnost, da je Mally v Tržiču eden onih tovarnarjev, ki bi že davno spadal v seznam tistih, ki bi jim bilo treba pokazati pot iz Jugoslavije. Treba bo tega gospoda poučiti, kako naj ravna z delavstvom ali pa da zamenja in gre on v tovarno k stroju in delavstvo v fotelje. Obenem stavimo pa tudi na Zvezo industrijalcev vprašanje: Ali nima Zveza industrijalcev toliko moči, da bi prisilila svoje člane, da bi spoštovali
sklepe Zveze? Ako nima tega, potem bi bilo bolje, da sploh opusti svoje delovanje. G. Mallyja pa, ako misli, da se bo z delavstvom igral, zagotovimo, da je njegovo delo skrajno brezsrčno in izzivajoče. Delavstvo on izziva na najhujši odpor. Če nič ne pomaga, si bo moralo samo pomagati. Posledice bodo prevzeli pa tisti ljudje, ki so krivi, da se z delavstvom tako ravna. Naj se potem nikar ne jezijo na delavce, posebno ne g. Mally.
Tobačno delavstvo.
Ljubuški, Radničtvo tvotnice duhana u Ljubuškom poslalo je preko svoje organizacije J. S. Z. u Ljubljani ravnateljstvu drž. monopola u Beogradu molbu za zvišanje plača i skuparinskih doplataka. — Nadamo se, da če ravnateljstvo drž, monopola uzeti v obzir njihovu molbu i priskočiti u pomoč njihovim zahtjevima, koji su u potpunome smislu opravdani,
Radničtvo tvornice duhana u Ljubuškom nalazi se u veoma teškom položaju zbog svojih tako mizernih plača. Bilo bi skrajno vrijeme da se njihove plače srav-naju sa plačom radnika drugih tvornica duhana; kod ovakove grozne skupoče, leoja svakim danom sve više i više raste, nije moguče jednom radniku pošteno živ-jeti, a još manje izlaziti, a osobito sada, što je zima pred vratima. Držimo, da če ravnateljstvo drž. monopola uslišati molbu tih jadnika i što prije ugoditi njihovim zahtjevima.
Tiskaraiško pomožno delavstvo.
Prevalje. Pomožno delavstvo Mohorjeve tiskarne je stavilo ravnateljstvu za hteve za povišanje plač. Medtem ko imajo v Ljubljani pomožne delavke in vlagalke v tiskarni 150 do 215 kron tedensko, v knjigoveznici pa pomožni delavci 200 do 300 kron, pomožne delavke pa 90 do 210 kron, imajo pomožne delavke in vlagalke na Prevaljah 90 do 140 kron tedensko. Lipamo, da bo ravnateljstvo naše zahteve polno umevalo ter jim ugodilo — čimpreje in brez vseh pridržkov.
Delavstvo papirnic.
MEZDNA POGAJANJA.
Na podlagi spomenice, ki jo jc poslala Jugoslovanska strok, zveza dne 18. oktobra t. 1. upravnemu svetu zdru-| Ženih papirnic Vevče Goričane Medvo-: de, so se vršila 30. pretečenega meseca j pogajanja z omenjeno upravo, ki so iz-j padla sledeče:
Izučenemu delavstvu se poviša te-j meljna plača za 35 %, navadnemu in i neizučenemu delavstvu za 20 %, mlaj-! šim pod 18 let starim delavcem za 10 do 15 %, ženskemu osobju 15—20	—
Poviša se, kakor že omenjeno, vsem na : temeljno plačo. Zvišajo se družinske podpore, in sicer za ženo na 2 kroni, za otroka na 1 krono, Invalidom in upokojencem se pa poviša njihova podpora za 25 %.
Vse že preje sprejete in določene ugodnosti ostanejo še nadalje v veljavi. — Podrobno poročilo objavimo v prihodnji številki.
Zopet imamo nov dokaz, da gre naša strokovna organizacija v boj za delavske zahteve odkrito in odločno. Imamo pa tudi mi dokaz, da zastopniki socialdemokratske strokovne organizacije ne poznajo svojih dolžnosti do delavstva. Njim se smilijo le fabrikanti. Ni čuda, da je delavstvo pod takim vodstvom tako daleč prišlo.
Vevče pri Mariji Devici v Polju. Gospod urednik! Dovolite malo prostorčka v Vašem za delavske koristi borečem se »Večernem listu«. Rad bi namreč odgovoril javno svojim nekdanjim sodrugom na vprašanje, zakaj da sem pristopil v krščansko organizacijo. Evo odgovor! Mislil sem, da je vaša rdeča organizacija res samo strokovna, da z vero nimate nič opraviti, da se borite za pravice delavstva, kakor ste vedno in povsod poudarjali. Ali po enoletnem opazovanju vidim, da je to le pesek v oči. Kaj ste vi za delavstvo naredili? Popolnoma nič! Vaši predsedniki etc. so prišli seveda do boljše plače, službe, stanovanja. Kar sc je pa za delavstvo v resnici naredilo, to je naredila organizacija, ki je vašim voditeljem trn v peti, krščanska organizacija. Vera je privatna reč, to je bilo tudi meni všeč,
a v resnici pri vas ni drugega kot psovke: »ta črni«, »far« — itd. za vsakogar, kdor ni v vašem taboru. Nisem prvi, pa povem, tudi nc zadnji, ki sem prestopil v krščansko društvo. Za drugič bom pa zopet prosil malo prostorčka, gosp. urednik, kajti grehi naših voditeljev presegajo vse meje. Bivši sodrug.
Slamnfkar.
Ustanovni občni zbor »Zveze slam-nikarskega delavstva in sorodnih strok« se vrši v nedeljo, dne 7. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Društvenem domu v Domžalah. K ustanovnemu občnemu zboru morajo priti odborniki vseh skupin in vsi oni zaupniki in zaupnice, ki so bili določeni za enketo v Mengšu. Poročila na občnem zboru bodo važna, zakar mora biti udeležba polnoštevilna. — Okrožno tajništvo JSZ v Kamniku.
Bolniški strežniki.
Ljubljana. Pretekli četrtek, dne 28. oktobra se je vršil shod bolniških uslužbencev v prostorih »Ljudskega doma« v Mostah. Shod je bil zelo dobro obiskan. Poročal jc tov. K o m 1 a n c c. Poročilo tov. K o m 1 a n ca o delavski strokovni organizaciji je izzvalo med poslušalci silno navdušenje. Bolniški uslužbenec ve in zna ceniti strokovno organizacijo, ker je to, kar ima danes, dosegel edino potom strokovne organizacije. Shod se je končal z veliko zadovoljnostjo.
Delavsko zadružništvo.
V Blokah pri Vel, Laščah se vrši dne 7. novembra t. 1. takoj po prvi službi božji skupščina tamkajšnje skupine I. del. k.on-sumnega društva. Vsi člani se vabijo, da se te skupščine udeleže v največjem številu.
Razne
i Cene češkoslovaške tesnilne industrije, Položaj češkoslovaške tekstilne industrije ni najbolji. Drage surovine, ki jih nabavlja češkoslovaška vlada v Ameriki, konkurenca, posebno italijanska, slabe prometne prilike in pomanjkanje denarja, ki se občuti tudi tam, so vzrok slabemu položaju. Trg za češkoslovaško blago je Jugoslavija, Rumunska in Madjarska. Od teh dežel konzumira največ Madjarska, v Jugoslaviji je italijanska konkurenca občutna, a z Rumunijo so se trgovski odnošaji doslej težko razvijali. V zadnjem času se je položaj za češkoslovaško tekstilno blago znatno poboljšal vsled dviganja italijanske valute. Češkoslovaška krona ni sledila temu dviganju, vsled tega se je češko blago pri nas pocenilo, tako da je češko blago samo za 10 po sto dražje od italijanskega. Naši trgovci bodo raje naročevali češko blago, ker je kvaliteta bolja in pod-vzetja so solidna. Položaj bi se gotovo na našem trgu znatno poboljšal, ako bi bile prometne razmere boljše, saj potuje blago včasih cele mesece. Posebno bi bilo dobro paziti na zboljšanje paketnega prometa med Jugoslavijo ter Češkoslovaško. Pri nas je nesigurnost, a na češki strani tesno-srčnost. Paketni promet v Češkoslovaški je kontingentiran, t. j, poštni urad sprejme dnevno samo gotovo število paketov. Kontingenti znašajo 50—100 paketov dnevno za Češko in inozemstvo, kar je premalo, posebno za industrijalno središče. Naravno je, da se vsled tega promet ne more razviti v zaželjenem obsegu. Cene češkoslovaški tekstilni robi so približno sledeče: Blauaruck, kreton 20—28 čsl. K, Zefir 21 K, Oksford 19 K, Kanafas 20 K, BarchenJ-Velur 25 K, robci za glavo, tkani 15.5—28 K komad. Cene se razumejo iz tovarne v Češkoslovaški, Voznina, carina in drugi stroški podražijo blago za kakih 7—9 odstotkov.
r Lovce so pojedli. Ob neki reki na Novi Gvineji se je podalo več lovcev na lov na rajčice. Toda lovcev ni bilo nazat Šlo jih je iskat 20 Kitajcev, ki so dobili lobanje s plombiranimi zobmi in nekaj oble ke. Lovce so pojedli divjaki s kožo vred. Pač čudni ljudje ti Avstralci. Med lovci sta bila dva Evropejca.
Sirite »Večerni iist“!
AMNESTIJA NA JUŽNEM TIROlff
LDU Innsbruck, 3. nov. (D™'
Bozna poročajo: Vsled amnestijskeft glasa generalnega komisarijata so bi» osebe, ki so bile aretirane in obsojen** dogodkov v Traminu, izpuščene bodo. Isto se je zgodilo z aretitt® Branzellu.
VPRAŠANJE JUŽNE TIROLSKJ
LDU Rim, 2. nov. (Stefani.) K®r nemškega ministra za zunanje p°"! monsa glede Južne Tirolske piše »M®? gero«: Dasi izraža besedilo omenjet^ jav popolnoma jasno misli ministra S* sa in razkrivajo njegove besede bi mogel biti škodljiv vzpostavitvi ^ darskih odnošajev. — »Temps« P1!j mons bi se bil pač lahko vzdržal K o tem ozemlju, zakaj Italija je edinih čiji prijateljska država, sploh pa Olj Gorenje Adiže ni nikdar pripadalo čiji, nego Avstriji, kar ni isto kot N®
Po določalih versailleske mirovne poj morata te dve državi ostati ločeni. 1 se nikoli ni kaj prida brigala za to v® lesko mirovno pogodbo, vsled česal’ la Nemčija proti Italiji lahko obzirfle
ZAROTA NA IRSKEM.
LDU London, 3. nov. (Reuter.)
slanski zbornici se je izrazil lord v® da deluje na Irskem zločinska z®0, sredstvi, ki bi se morala šteti celo h totom v nečast. Pri represalijah čet®, licistov gre za samoobrambo ali za p® aretirati zločince. Predlog, ki ga je Grey glede samouprave za Irsko, ie ren in obžalovanja vreden. Asqultb| hotel dovoliti Irski lastno vojsko t® narico, naj ne pozabi, da se je ravfl® njegovo vlade snovala zarota med k't Nemčijo. Ta zločinski poizkus je George kasneje razkril in preprečil* zorovanje vojske in mornarice bo državnega parlamenta.
MAžARI IN ČEHI.
LDU Budimpešta, 3. nov. (Narodna skupščina'.) Glede češke °v tete na Slovaškem je izrazil minist*1. nanjih poslov grof Csaky, da je ententnih komisijah največjo nakloni*j. Pozvali so ga, naj jim naznani vsakr mezen slučaj grozodejstev. Posegati P4, presalijah bi bilo zelo nevarno, k®f , milijoni soplemenjakov v zasedenem0, iju. Glede izgonov se vrše pogajanja5 ško vlado, ki je v načelu pristala da izgnane osebe zopet sprejme.
KOLIKO PREJEMA VILJEM-
LDU Berlin, 3. nov. (DKU) Fr*v*» sek pruske deželne zbornice se je 1®
načrtom glede dogovara s HohenzoHL Zastopnik finančnega ministrstva j®,^ tega poročal: Meseca januarja 1919 jL ši kralj prejel 1 milijon holandskih s narjev, meseca avgusta 1919 zopet 1 jon 138.000 mark, meseca oktobra P1, milijonov mark. Ko je bilo proda®0, sestvo na WilhelmstraBe, je prejel ti* 40,000.000 mark, ki so se deloma p°( za nakup gradu Doorn. Za ta grad nabavili meseca avgusta 1919 tudi p° vo. Bivanje bivšega kralja pri grofu ®,j noku je veljalo dnevno 1000 holafl0, goldinarjev. Bivši princi so prejemali H apanaže do meseca julija 1919 iz km* blagajne/kasneje pa iz hišne zaklal. Sedaj prejemajo le še dve tretjini s prejšnjih apanaž.
ANGLIJA IN ALBANIJA. '
LDU London, 3. nov. (Reuter.) / slanski zbornici je odgovoril državi® ” tajnik za zunanje posle Harmswodj tozadevno vprašanje, da angleška '^ Albanije de iure še ni priznala, ker-^ ma poročil, da je tiranska vlada v s gospodovati nad ozemljem, katerejl* prilašča.	__________________
Ste prehlajeni? Imate bolečine sih? V grlu? Ali kašljate? Imate 0^ — Dobri prijatelj v takih hudih dneh je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih * veliki špecijalni steklenici 42 K. Ehz trošarina posebej. Zagorski sok zop šelj in prsne bolečine 1 steklenica 9,
Slaba hrana Vam je pokvaril® dec? Fellerjeve prave Elza-kroglji®*, spravijo v red! 6 škatljic 18 K. O®10 poštnina posebej, a najceneje. E u g e «1 F e 11 e r , Stubica d o n j a , E1 s 9 11 š t. 245, H r v a t s k a.
Odgovorni urednik Jože Rutar. .Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*'
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Lj®'
Igo. - 5SLJS, rt
v jutranjem vlaku na progi Ljubljana k Trbiž pozabljen1 svilen, damski dež!®* Pošteni najditelj naj ga proti dobri gradi izroči v upravništvu časopisa,
vseh vrst po najnižjih cenah dobavi tvrdka
Centrala Ljubljati®’ j Mestni trg št. 25'