Don0ifub
V Cfublianl 8. decembra 1943 V"^	56mšle\>. 47
r Mo hntcS sfot aiaCali
Velika škodljivka
Nečistost je velika škodljivka, ki uničuje lo« poto mladega življenja.
Francoski krščanski pisec Lacordaire pravit »Pokola se nenehoma upira našemu življenju« Brez vsakršne koristi nam srka naše najboljše sile. Kdo še v življenju ni srečal mladega človeka, kateremu se je gubančilo čelo, oči so mu bilo udrte, pogled nemiren in begajoč? Kaj se j« temu mladeniču zgodilo, da je tak? Kdo ga je tako zmaličil, da mu njegovih mladih let niti no poznaš več?« Pisec odgovarja, da takega napravi B&ci^tost
Mnogo huje pa je, če tak mlad človek zaide v zanke zavržene ženske, ki je bila izgubila vso čast svojega ženskega spola. Koliko je bilo mladih fantov, ki so se v svojih mladih letih spo« znali s kako zavrženko, a so si nalezli neozdrav« ljivo bolezen, katera jih je glodala vse življenja! ter prenesla svoje strupeno želo tudi na potomca. Kakor sta si alkohol in nečistost tolikokrat lesnat druga, sta si prav tako sorodna po svojih zlih po« sledicah, ki so zlasti za potomce včasih strašne.
Poznamo ne le enega mladega moža, ki se ja bil v mladih letih nesrečno spozabil ter ga zdaj razjeda ne le kesanje, marveč dejanska grda bolezen, kakršna je vsakomur v stud. Koliko je pai takih, ki so bolezen te vrste nekako pozdravili n* svojem telesu, ki pa na tihem tli v njihovi krvi, Ko sc tak človek oženi, včasih ostane brez potom« cev, kar je še najmanjša nesreča. Včasih pa ima potomce, kateri nosijo potem vse življenje na sebi posledice očetove krivde. To je greh, Iti se mu ščuje v otrokih in otrok otrokih do četrtega ko« lena in še čez.
Znanec je piscu teh vrst pripovedoval, kaj ja pred svetovno vojsko mlad človek doživel na gra-ški kliniki. Tam je bil za zdravnika mlad zdravnik slovenskega rodu, ki je lega znanca in sorod« nika popeljal v neko sobo, kjer je ležal en sara bolnik. Zrak je bil strašen. Bolnik Je bil čez in čez pokrit z belo rjuho. Zdravnik rjuho odgrne, da bi znanec videl bolnika. Pokazal se je strahoten prizor: Na postelji je ležal mlad mornar, ki je v Afriki dobil gnusno bolezen, katera ga ja zdaj pri živem telesu razjedala. Prsni koš je bil že docela razjeden, da je znanec razločno videl, kako jo med mrenami rahlo utripalo srce. To jo bilo še zdravo ter se je edino še upiralo, da mla« denič ni izdihnil, kar bi bila njegova rešitev.
Pred nekaj časa smo na tem mestu zapisali, da bi vlačuge, ki nam jih je dal ta čas, ki so s» duševno in telesno zastrupile bodisi doma bodisi v bost i med komunisti, da bi take vlačuge nikdar, ine smele roditi slovenskih otrok. — To je poslej naša najvažnejša skrb. Take ženske je treba izločiti iz človeške družbe, prav tako pa tudi taka moške. Trda je ta zahteva, bo marsikdo dejal tea še pristavil, da bi tako ravnanje bilo zoper na« čela krščanske ljubezni do bližnjega. Mi pa pra« vimo: Krščanska ljubezen do bližnjega in ljube« zen do naroda nam veleva, da od našega naroda odstranimo prav vse. kar bi utegnilo škodovati njegovi zdravi prihodnjosti in prihodnjemu rodu. Usmiljenje zahtevate za tiste, ki so 6i tega zia sami krivi? Zakaj pa ne zahtevate usmiljenja za tiste nedolžne otročiče, ki bi iz takih očetov ia mater že 'kot gnijoči hiralci prišli na svet? Zakaj ne zahtevate usmiljenja za vse liste nesrečne za-Oconske drugo, ki bi jih taki še okužili in uničili? Zakaj ne zahtevate usmiljenja »a novi rod slovenj skega naroda?
To bolezni je Bog dopustil za strašilni zgled, ki naj mlade ljudi varuje mladostnih zablod.
Nanos t staja na Ravnika
»Narod, ki bo to vojno izgubil, bo prenehal biti!«
Velik govor Fiihrerja mladim častnikom
Fiihrer je 29. novembra govoril pred skoraj BO.OOO novo imenovanimi častniki. Pred mladim lastniškim naraščajem vojske, vojne mornarice, letalstva in vojaške SS je utemeljil Fiihrer vzroke ogromnega boja za biti ali ne bili, za svobodo in življenje nemškega naroda. Pojasnil je, da so židovske sile, ki stoje za britansko politiko, imele pri tem, ko so jx>vzročile to vojno,
Sredvšem cili skupaj s Sovjetsko zvezo uničili emčijo, da bi bila s tem lahko vsa Evropa pre-
Eiščena boljševizmu. Ce bi Nemčija le vojne zase za Evropo ne dobila, bi prišlo stepsko barbarstvo nad našo celino in hi jo kot nosilca in Vir človeške kulture popolnoma uničilo.
V nasprotju z uničevalnimi načrti, ki jih na-rekuie židovsko sovraštvo nemških nasprotnikov, ]• Fiihrer pokazal na neomejeno odločenost nem-
škega naroda, zmagati v tem svetovno-zgodovin-skem boju s skrajno vztrajnostjo in s skrajnim naporom vseh sil. 0[K>zoril je novoimenovane mlade čnsiuike, da spada danes k junaštvu in k trdoti vojaka tudi izpoved prepričanja politično izšolanega moža, ki ve, čemu se bije boj. Zakaj prav v iem strahovitem boju mora vsakega posameznika prevevali spoznanje, da ne gre le za vojaške spore med posameznimi državami, temveč za gigantsko borl>o med narodi in rasami, v kateri bo zmagal en svetovni nazor in bo drugi neusmiljeno uničen. To znači, da bo narod, ki jo Ijo izgubil, prenehal obstojali. Zakaj od te vojne pričakovati kaj drugega, kol zmago ali poraz, bi bilo blazno. Zaradi tega mora ludi poslednjega nemškega vojaka prevevati prepričanje, da se ta grozna vojna, ki so jo hoteli nemški sovražniki,
Vojni dogodki preteklega tedna
Sovražnik v Italiji odbit
Nemško uradno poročilo od 27. novembra na-■lanja, da je prejšnji dan na tem bojišču v glavnem mirno polekcl, da pa so nemška letala ob alžirski obali potopila za 38.000 ton sovražnega ladjevja.
Nemško uradno poročilo od 29. novembra sporoča, da sovražnik na vzhodnem delu bojišča ob reki Sangro z močnimi silami napada. Angleške tete, ki so bile prejšnji dan vdrle, so bile s proti-•unltom vržene nazaj. Zajetih je bilo več ujetnikov.
Nemško uradno poročilo od 30. novembra se glasi, da je včeraj sovražnik po hudi pripravi z velikimi silami napadel nemško vzhodno krilo v dolini Sangro. Na drueih odsekih so njegovi šibki napadi bili zavrnjeni. Ob alžirski obali je nemško »račno brodovie vsega 6kupaj potopilo 50.000 ton •ovražnega ladjevja.
Nemško uradno poročilo od 2. grudna pravi, se je na srednjem odfeku izjalovilo več sovražnih napadov zoper nemške višinske postojanke. Ka vzhodnem odseku je sovražnik svoje napade nadaljeval. Njegovi napadi so bili v krvavih bojih zavrnjeni.
Nemško uradno poročilo od 2. grudna pravi, da so sovražni boji na vzhodnem bojišču začasno popustili, le na enem odseku so sovražne sile fe napadale. Bile pa so krvavo odbile. Nemška l>ojna letala_ pa so ob izlivu reke Sangro [»topile več •ovrnžnih motornih vozil ter celo sovražno baterijo.
Nemško uradno poročilo od 3. grudna naglasa, da je sovražno topništvo ves dan močno obstreljevalo nemške postojanke na zahodnem delu. Na vzhodnem delu pn je sovražnik močno Bapadal, vendar so v hudih bojih bili vsi napadi prostreženi.
Uspešni obrambni boji v Rusiji
Nemško uradno poročilo od 29. novembra pripoveduje, da se je pri Perekopu izjalovilo več sovražnih napadov. Pri Nikopoliju in v Dnjeprovem menu je sovražnik napadel z močnimi silami, pa •o se le nekateri vdori posrečili, ki pa so bili takoj zajezeni. Sovražnik je tukaj izgubil 107 Oklepnikov. Hudi boji so bili južno od Kremen-fcka, kjer so Nemci odbili napade več sovjetskih »Mzij, na kar so sami prešli v protinapad. Pri Cerkasih, Kijevu in Korostenu so srditi boji. — Remci so zahodno od Kijeva izvedli uspešen protinapad. Dne 27. in 28. novembra je sovražnik na Južnem odseku bojišča izgubil 72 letal. Novi boji *o se razvili pri Oomelu, kjer Nemci prehajajo v protinapade, dasi je tam veliko blato in slabo Vreme.
Nemško uradno poročilo od 30. novembra navaja, da so sovražni sunki pri Perekopu ostali brez uspeha, da so pa sovražni napadi pri Nikopoliju in v Dnjeprovem kolenu nekoliko oslabeli. Bujši so bili napadi severno od Krivega Roga in Jhiuo od Kremenčuka. Nemci so tukaj Izvedli protinapad. •» katerim «o zaklenili 80 sovražnih V
topov. Boji pri Cerkasih so postali hujši. Zahodno od Kijeva nemški protinapad rodi nove uspehe. Pri Kijevu in Zilomiru so sovjeti od 9. do 28. novembra izgubili nad 20.M>0 mrtvih, 4,SOO ujetnikov. 003 oklepnike, 1500 topov, 1042 strojnic, 275 metalcev min. 551 protitankovskih pušk. Pri Oomelu se hudi boji nadaljujejo. Nemški protisuuki so sovražniku prizadeli tukaj hude izgube.
Nemško uradno poročilo od 1. grudna razglaša. da so pri Ilerzonu nemški lovci izvedli protinapad na sovražne postojanke ter vrgli sovražnika daleč nazaj proti vzhodu. V Dnjeprovem loku, pri Krivem rogu in Krenienčuku je sovražnik strašno napadal. JvVmci so izvršili protinapade, v Kalcrih so očistili ali zajezili vdorna mesta. Tudi pri Cerkasih so nemški grensdirjl prešli v protinapad, v katerem je bila ena sovražna skupina obkoljena, druga pa uničena. Med Berezino in Pripe'oni sovražnik huie pritiska, vendar so njegovi napadi bili preslreženi. Hudi boji so bili na smolenski cesti.
Nemško uradno poročilo «d 2. grudna omenla hud napadalni poskus pri Krenienčuku, kier pa je bil sovražnik odbit. Pri Cerkasih so nemške čete izvedle uspešen protinapad, v katerem so osvobodile nemški grenadirski polk št. 105. ki je bil obkoljen ter se je junaško branil, dokler ni prišla pomoč. Pri Berezini so bile sovraž.ne sile vržene nazaj. Na smolenski cesti divia huda bilka ter so tukaj Nemci izvojevali nov obramKni usoeh. Meseca novembra je bilo na vzhodnem bojišču se-strolionih 805 sovjetskih letal.
Nemško uradno poročilo od 3. grudna govori. da je zaradi nalivov bojevanje nekoliko ponehalo. Pri Kremenčuku in Cerkasih so bili boji živahnejši ter je tukaj bilo zbitih 26 sovražnih oklepnikov. Tudi pri Gomelu jc sovražen pritisk slnbejši. Pač pa «o pri Smolensku hudi boji. Tu je napadalo 31 sovražnih divizij.
ki so jo oni zakrivili in jo Nemčiji naprlili, v ploh drugače ne more končati kol z nemško zinano, Neuui so pod vsemi pogoji tako tvarno kot no sjosobnl, vzdržati pred koalicijo svojih sovrai-nikov in zalo je tudi razumljivo, da liodo Nemci na koncu to vojno dobili.
Na velikih in mogočnih dobah nemške ij>o-dovine je pokaral Fiihrer, da je zmaga le takrat kronala nemške zastave, kadar je bil narod pri.. ž"t z eno samo neomajno vero v večno N'-nirijo, Nemškemu narodu, kot tako često v preb 1 Mi, ludi danes ne bo v njegovi borbi za svobodo in za bodočnost previdnost ničesar podarila. Vse »j mora s trdnostjo svojih sinov izvojevali na bojiič>i in v domovini, v najtežjih urah preizkušnje pa jo važno, da črpajo možje, ki so poklicani za vodstvo. svojo vero v zmago Iz svojega svetovnem nazora in da io s svojim zgledom in s svojim ob. nnšaniem znajo prenesti na svoje spremijevalcc. Zaradi tega mora biti častnfk obenem tudi nosilec politične volje v vojski. Vsak častnik se mora vedno zavedali, da je tam, kjer stoti in kjer e> bori. usoda nemškega naroda in države zaupana njegovim rokam.
Ameriiki škofje zoper moskovsko konferenco
Kakor poroča ženevski švicarski list >Tri-bune« so katoliški škofje v Združenih državah severne Amerike začeli močno nastopati zoper sklepe moskovske konference, kjer je bilo menila sklenjeno, dn bo po vojni Amerika sodelovala s Sovjeti. ftkofje so se izrekli zoper vsakršno povojno sodelovanje Amerike s Sovjeti, ker s komunizmom ni mogoče nobeno sodelovanje. List dodaja, da bi to katoliško stališče utegnilo v Ameriki imeti velike posledice
Smrtna kazen zadene v Nemčiji vsakogar
kl so na odvraten način pregreši v nravstvenem pogledu. Tako grehe si jo nakopal že večkrat kaznovani 281etni Jožef Seeberger iz Gradca. Po-holnež je zlnsti letošnje poletje po kopališčih nadlegoval mladino. Posebno sodišče ga je pred kratkim obsodilo na smrt
#1
Najlepše božično darilo i'e>
IVANHOE"
zgodovinski roman v slikah, katerih je 105 v knjigi.
Broširana knjiga stane 35 lir, v polplaf-no vezana 45 lir, v celo platno in na lepem papirju pa 80 lir.
Oklic generala Rupnika za zimsko pomoč
Ljubljančani I Začenjam pokret za Zimsko pomoč. Namen mojega dobrodelnega zasnutka je:
Nihče ne sme biti brez dela brez lastne krivde, nihče ne sme stradati, če ne more delati.
V tem je zapopadena vsa moja zamisel. Za delo je treba sredstev, prav tako moramo skrbeti za ljudi, ki delati ne morejo.
Dobro poznam namere in misli dobrih, dobrosrčnih ljudi. Vem: nekateri že težko čakajo prilike, da se oddolže svoji socialni dolžnosti. Kajti tu ne gre za miloščino, tta ne gre za skromen milodar, tu gre za socialno dolžnost imovitega napram ubožnemu, ubožnernu brez lastno krivde. Teh dobrosrčnih ljudi je večina! Hvala Bogu I Manjšino bom dosegel z drugimi sredstvi, prav tako sem odločen zatreti vse, kar bi sicer oviralo mojo zamisel. Nikogar ne Bo, nn katerega vrata ne bi potrkalo vprašanje zimske pomoči. Za ta pokret sem postavil po-
sebno organizacijo Zimska pomoč, ki ima dolžnost za vse nujne zimske potrebe pribavili potrebna sredstva.
Vsega občudovanja vreden zgled imamo v Zimski pomoči Reicha. Ljubljančani! V tem pogledu ne bomo zaostajali, časi so izredni. Izrini časi rode izredne potrebe, izredne potrebe zahtevajo izredna sredstva. Treba ic teh izrednih sredstev, izredna sredstva pa dobimo sam« po izredni poti.
Upam in trdno pričakujem, da boste to niojo namero vsi odobravali in vsi pomagali, da vsakem oziru uspe: uspe gmotno, da bomo preskrbeli siromake, a uspe tudi moralno, da bodo pokazali imovitejši, pokazali neprisiljeno in radodarno, da se čutijo za člane človeške družbe, da se zavedajo pomena evangeljskih besed:
»Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje <">■ segli!«	.„
Z božjo pomočjo grem na delo in veni, bo imelo uspeh.
Nova žrtev mladih borcev zoper komunizem
Danilo Capuder padel kot junak za vero in dom
V petek, dne 3. decembra je bil poveljnik posadke Danilo Capuder ranjen. Rana je bila smrtna in čez dobro uro je Danilo v naročju pri-jatelja-borca, ki mu je pomagal obudili popolno kesanje, izdihnil svojo dušo. Danilo Capuder je doma iz znane in odlične ljubljanske družine gimnazijskega ravnatelja dr. Karla Capudra. Družina Capudrovih je za »veto in narodno stvar žrtvovala že lina Gabrijela, ki so ga komunisti ustrelili v Kočevju. Pol*g sinov Gabrijela in Danila je Capudrova družina žrtvovala že vrsto drugih ožjih sorodnikov.
Danilo je bil eden prvih prostovoljcev v boju proti komunizmu, saj je s 6vojim udejstvovanjem začel že v poletju 1941 in od takrat naprej ni niti za trenutek popustil. Zaradi svoie protikomuni-stične vneme so ga badoljevske oblasti v letu 1941 in 1942 večkr« zaprle. Bež ko se je začela domača samoobramba, je bil Danilo eden prvih, ki j« zgrabil za orožje. Najprej je organiziral protiko-munistično posadko na Polici. Fante je sam usposobil za borbo in že po nekaj dneh pripravil prve pohode proti komunistom. Spomladi 1943 pa je
ustanovil posadko v Šmarju in nato v Št. Jurfu, Povsod je delal naglo in učinkovito, izkazal se je kot organizator in kot poveljnik. Po razpustu njegove edinice je zbral fante iz ,Mlačeva in šel z njimi v grad Boštanj, kjer so ga pa presenetili komunisti. Junaško jih je odbijal in ko so nastopili komunisti z italijanskim topništvom, je napravil izpad in svojo četico rešil. Prebil se je v Ljub* Ijano, kjer se je pa takoj javil med domobrancev Kmečki fantje so v njem gledali legendarnega ju* naka in ni ga bilo večjega odlikovanja za fante, kot če je bil dodeljen Capudrovi edinici. Bil je ponos slovenskih domobrancev.
Mnogo je že sedaj družin, ki so za rešitev slo* venskega naroda žrtvovale svoje najboljše in svoje najdražje. Med temi družinami je težko preizku« šena Capudrova družina med prvimi.
Družine, kakor so Capudrova in še druge, jas* no dokazujejo, da tudi Ljubljana zna žrtvovati« kadar gre za dobro naroda. Družine, ki so žrtvo* vale svoje najboljše in najdražje, bodisi kmečke, bodisi mestne, so s temi žrtvami položile temelj« za lepšo bodočnost prosto komunističnih nasilstev( lakih žrtev narod nikdar ne bo pozabil.
»Resnica in poštenost nas bosta ozdravili!«
Govor ravnatelja Iv. Dolenca v Novem mestu
V nedeljo dne 28. novembra je v Novem mestu bilo veliko zborovanje vseh poštenih Slovencev. Med drugimi je govoril tudi ravnatelj Ivan Dolcnec, ki naj njegov govor zaradi njegov« tehtnosti tudi mi prinesemo:
Ko sem pred tremi dnevi dobil povabilo, naj danes govorim tu na protikomunističnem zborovanju, sem ravno prebiral Malovo Zgodovino slovenskega naroda. Bral sem odstavek, kako so v začetku minulega stoletja sodili tuji pisatelji o nas. Kakor veste, so bili naši kraji od leta 1809 do 1813 pod francosko okupacijo.
Takrat je živel v Ljubljani francoski pisatelj Charles Nodier, ki je urejal uradni list »Telegra-phe officiel«. Ko so jeseni leta 1813 Francozi zapuščali naše kraje, je 15. septembra 1813 napisal Nodier v uradnem listu označbo prebivalcev Ilirije, kamor smo spadali tudi Slovenci do Save, označbo, ki jo 4« danes beremo « ponosom, lako pravi o Ilircih:
Nekdaj ln danes
»Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi; mogel si — kot pravi benečan-ski pregovor — teh šest ilirskih pokrajin prepotovati z denarjem na dlani. Bil je to narod, ki smo ga skoraj šele učili rabiti ključavnico in zapah, ki pa je z neomajljivo neustrašenostjo odklonil giljotino — sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo; sred med njimi, bi si želel umreti.«
Kljub svoji preprostosti so bili naši predniki, kakor pravi Nodier, »izobraženi v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in prave slave narodov«. In osem let pozneje je isti pisatelj označil Kranjca, da je trezen, pobožen, gostoljuben in zmeren v vseh nagnjenjih! revolucija, politična trenja ali celo hipni neredi so tu neznani; v Ljubljani se po cela leta ne sliši o zločinu.«
Sedaj se pa vprašajmo, ali se bo tudi o Slovencih v naši dobi moglo zapisati kaj podobnega. Da, tudi sedaj je v Sloveniji večina taka, da se nam — upam — ne bo treba sramovati ne sodbe tujcev in ne sodbe poštenih domačinov. To na-glašam takoj v začetku svojega govora. O celoti slovenskega naroda pa je sodba precej drugačna, nego je bila pred 130 leti.
Ali se bo v vseh Slovencih v letih 1941-1943 tudi moglo reči, da smo narod morilcev? Tisoči in tisoči grobov naših najboljših mož in fantov, žena in deklet bodo molče trobentali, da je bilo v Sloveniji v teh dobrih dveh letih tako strahotno število morilcev, da bi kaj takega o našem narodu nikdar ne bili mogli misliti.
Ali se bo moglo reči, da smo bili narod brez tatov? To bo morebiti kdo lahko trdil, saj tat je tisti, ki krade skrivaj, na tihem, pri nas se je pa ropalo pri belem dnevu. Ali ves naš narod odklanja giljotino? Lahko rečemo, da jo, ker del našega naroda mori svoje žrtve z veliko hitrejšim orožjem: s strojnicami Ali je danes dosti ljudi, ki bi ti želeli sredi med nami živeti in umreti? Mislim, da je veliko več takih, ki bi iz naših krajev bežali kot pred smrtjo, če bi le mogli.
Ali se danes tudi cela leta v Ljubljani ne čuje o zločinih? O, če bi v Ljubljani postavljali znamenja na krajih, kjer se je storil zločin, koliko križev bi že stalo po ljubljanskih ulicah! Eden teh križev bi nas spominjal, da smo Slovenci umorili tudi svojega bivšega bana, najvišjega predstavnika državne oblasti v deželi, človeka, o katerem tudi pošten nasprotnik ni mogel reči nič tlabega.
Če torej primerjamo Slovenci sebe, kakršni smo bili pred 130 let s tem, kar gledamo danes po naši deželi, komaj moremo verjeti, da smo potomci ljudi, katerih moralni višini so se čudili tuici. Našega današnjega položaja ne moremo označiti drugače nego z besedo: bolni smo! Podobni smo bolniku, ki ga že več nego dve leti razjeda strašna bolezen, tako da se bolnik s strahom ozira v bodočnost, kako in kdaj se bo te bolezni rešil. Ta bolnik gleda v preteklost, ko je bil še zdrav, vesel, poln najlepših upov, in se z bolestjo vprašuje, kaj je vzrok, do je izgubil zdravje in da ga je bolezen tako strahotno vrgla na bolniško posteljo.
Težko je človeku govoriti o tej bolezni. Govorjenje ne more imeti drugega namena nego tega, da pomaga bolniku k ozdravitvi. Saj ima v te> strašni zmedi časov skoraj vsakdo izmed nas v obeh taborih svoje sorodnike in prijatelje, sai dostikrat oče in sin nista v istem taboru. Vsi pa vemo, kakšen je bolnik. Ves ie ranien. Ce se ga le rahlo zadeneš, ga vse boli. Na dotik, ki bi se zdravi zanj niti ne zmenil, reagira bolnik že z glasnim stokanjem. Vendar molčati ne smemo, ker smo trdno prepričani, da Bog tega bolnika ne bo
pustil umreti zaradi tega, ker je — hvala Bogtf — v bolniku ie dosti zdravih sil, ki bodo bolezen premagale.
Bolezen našega naroda
Bolezen, za katero je naš narod zbolel, je v naši dobi po Evropi zelo razširjena. Kakor je proti koncu minule svetovne vojne zavladala po vsej Evropi tako zvana »španska« bolezen, tako gr* zadnji desetletji po Evropi val komunistične bo* lezni in se ta bolezen pojavlja sedaj pri tem, se* daj pri drugem narodu v težji ali lažji obliki. Vsa« ka bolezen nastopa v toliko hujši obliki, kolikor; bolj je telo oslabljeno po naporih, po pomanjka* nju hrane in nehigienskih življenjskih razmerah«
Pri nas so bile kali komunistične bolezni si* cer že razširjene tudi pred vojno, toda sveži zrak! in zdravo gibanje, v katerem smo takrat živeli, nista dopustila, da bi bil narod za to boleznijo resneje zbolel.
Prišla pa je sedanja vojna, prišle so razmere, ki so vezale naše moči v boju proti komunizmu, in bolezen se je med nami razpasla, tako da nem jemlje dušno in telesno zdravje, da nem uničuj« premoženje, ruši in zažiga hiše ter nas spravlja dobesedno na beraško palico. Ta bolezen je delu našega naroda vzela vsako razsodnost. Ne zaveda: te, da se svetovne vojna, kjer se merijo milijonsko armade z najmodernejšimi tanki in z letali, n« bo odločala v dolenjskih gozdovih.
Ljudje pričakuiejo neko zlato dobo, nek raj na zemlji, ki jja pa nikjer ni, najmanj p« tam, od koder ga ljudje pri nas pričakujejo.
Spregovorimo tu odkrito besedol Med delom naših ljudi vlada neka zaverovanost v razmere na vzhodu, češ od tam bo prišlo odešenje.
Pri nas poznamo komunizem v praksi po na* ših tolovajih. Spoznavamo ga po njegovih sadovihi Ti sadovi so: umori, ropi, požigi, zlasti pa — laž/ Ne more nam nihče zameriti, če se vsi bojimo drevesa, ki rodi take sadove, in če si ne moremo' misliti, da bi nas mogli osrečiti ljudje, ki so sejali povsod, kamor so prišli, toliko gorja.
Napoved Janeza Kreka
Rekel sem, da hodi komunizem po svetu ka* kor bolezen in da ne prizanese nobenemu narodu^ samo da je potek bolezni pri nekaterih narodih ugodnejši nego pri drugih. Zanimivo je, da je tal strašno dobo, ki jo preživljamo, napovedal že J<
Strahote na pokopališču sv. Jere na Gorjancih
Ev. Krek, in sicer pred 51 leti. Kadar koli berem njegovo pesem slovenskemu katoliškemu shodu is leta 1892, vedno se čudim bistremu in pravilnemu pogledu v bodočnost, ki ga kaže Krek v tej pesmi v toliki meri, da si človeku zdi, kakor da bi bil Krek navdan s preroškim duhom. V tistih mirnih časih, ko o razmerah, kakrSae vladajo danes marsikje po Evropi in tudi pri nas, ni moglo biti niti najmanjšega govora, je svaril Krek:
Nasičen ie zrak je grozečih snovi, oj čujmo, ie preden vihar se vzbudil In glejmo si prošle povesti strašne, da vidimo grozo bodočega dnel
Ozračje soparno zagatno preti nam in z grozo viharno strašeče grozi nam:
Oj bliskov žareči trakovi in treskov bobneči gromovi in v stokih medleče zemlje in joka v potokih solze in ivet opustošen in strt in groza, obupnost in — smrti
Vpra-šam vas, ali ni to najnatančnejša slika naših dni? Joka v potokih solze, ivet opustošen in strt, groza, obupnost in smrt... Ali moremo k tem besedam reči kaj drugega nego to: res, to )• strahotno resnična podoba naših razmer.
To strašno napoved je napisal J. Ev. Krek, ki )e bil tako veder človek, poln optimizma, poln vere v svoj narod. Če je Krek to pošastno dobo aapovedal, je gotovo vedel tudi za zdravilo, ki bo narode pred to strahoto obvarovalo ali jih pa vsaj iz nje rešilo, če bi jih krivi preroki spravili vanjo. Krek je vedel za zdravilo in ga je tudi povedal:	•
Sejmo, sejmo semena veren križ rešilni z golgotskega slemeni med upor grozilnil
Sejmo, sejmo semena Jezusove nade z golgotskega slemena preden vse propade!
Sejmo, sejmo semena Kristusove ljubavi z z golgotskega slemena, da se svet ozdravi.
Vsaka beseda, ki bi jo dodal Krekovemu pozivu, bi bila odveč. V Krekovih besedah je označeno edino zdravilo, ki more ozdraviti nas in vsak narod, zdravilo, veljavno za sedaj in za vse čase! Nikdo ne bo nikdar mogel najti nadomestila za to zdravilo. Narddi bodo tem huje bolni, čim bolj se bodo oddaljili od vere, upanja in ljubezni. Tudi mi smo bolni samo zaradi tega, edino zaradi tega, ker smo preveč izgubili stik z njim, ki je pot, resnica in življenje.
Zdravilo za bolezen
Zdravilo jc pa tole:
»Kupite v lekarni gram resnice, dva grama vesti in tri grame poštenja, mešajte, pa dajte bolniku piti — in čez nekaj ur mu bo bolje in ozdravel bo. Njegov organizem je močan, ima pogoje ia življenje. Nesrečnik je samo okužen z nevarnimi bacili, ki pa bodo V6i poginili od leka, ki sem ga imenoval.c
Gram resnice — 'ali se je ž« kdaj pri nas z resnico tako strahotno ravnalo kakor v naših dneh? Ne bom našteval neštetih komunističnih laži, rečem samo to, če hočejo komunisti človeka ubiti, ga najprej z lažmi tako oblatijo, da se tistemu. ki jim verjame, zdi povsem v redu, da takega človeka ubijejo. Tako so delali z bivšim banom dr. Natlačenem, človekom izredne ljubezni do ljudstva, poštenim in zelo sposobnim delavcem za blagor naroda, tako «o delali s profesorjem Ke-kom in neštetimi drugimi.
Ni treba ca njihovo lažnivost navesti drugega dokaza, kakor njih proglasitev amnestije v Novem mestu. Nekateri ljudje, ki so besedi komunistov verjeli, so to vero plačali z življenjem. Tako na pr. prof. Kek. Sedaj komunisti širijo vest, da ni res, da bi bili prof. Keka ubili. Gospodje, kar dokažite, da je Kek še živi Pošljite ga v Novo mesto, pa vas bomo na posebnem slavnostnem zborovanju prosili oproščenja, da smo vam očitali laž.
Z vsem komunističnim gibanjem je laž tako aeločljivo spo;ena. da lahko rečemo: če bi samo 4'
Kako peklensko naslado imajo komunistični rablji, ko mučijo svoje nedolžne žrtve, naj dokazuje poročilo, ki ga prinaša »Slovenec« od 5. decembra, kjer železničar, ki je bil od komunistov prisibio mobiliziran, pripoveduje, kaj je doživel v Gorjancih. Takole pravi:
>V noči od 22. na 23. oktober je prispela naša skupina k ceijivi sv. Jere na Gorjancih. Se danes me je groza pretresljivih prizorov blizu pokopališča, kjer sem doiivel zame v iivljenju najgroznejšo noč.
Sedeli smo ob ognju blizu pokopališča. Ze prej sem slišal neko tarnanje, toda bil sem tako utrujen, da nisem takoj polagal na to pozornosti, ftele ko sem slišal vzdihovanje in videl v svitu luči na desni strani pokopališča neko človeško postavo, prekrilo z ogrinjalom, ki je segalo irtvi do tal, sem postal pozoren. Takoj sem domneval, da mora biti tam kaka komunistična irtev. Izpod zagrinjala sem zaslišal glasnejše vzdihovanje. Medtem sem opazil tri metre od te postave na desni strani pokopališča še drugo postavo. Na
Zdravnik obsodil na smrt — plemenitega zdravnika
Vso Dolenjsko je pretresla vest, da so komunisti umorili priljubljenega velikolaškega zdravnika dr. Ludovika Kožuha. Vsa Dolenjska ga je poznala kot klenega, značajnega moža, mehkega
v svoji dobroti in skrbi, toda odločnega in neizprosnega, kadar je ilo za ideje »i prepričanje. Kot zdravnik ie bil vsem na uslugo, kot družabnik z vsemi ljubezniv, pa tudi kot spreten in potrpežljiv zdravnik se je močno uveljavil. Prav posebno skrb je pokazal za mladino, za preproste kmečke fante in posebno za dijake. Zbirali so se okrog njega kakor okrog svojega očeta. Kakor hitro je kakšnega fanta spoznal, je takoj navezal z niim stik in ga pridobil v svoio družbo. Kako je bil odločen v svoji ljubezni do ljudstva, pripravljen za največje žrtve, lepo kaže sledeči dogodek njegovih zadnjih dni:
Dva dni po naselitvi čet v turjaškem gradu so se nekateri njegovi ožji sodelavci iz Vel. Lašč odpravljali iz turjaškega gradu v Zapotok. Tudi dr. Kožuh je bil med njimi. Ko so ga pa ranjenci na Turjaku zagledali med odhajajočimi, so žalostni vzdihnili: »Gospod zdravnik, komu bosle pa nas pustili? Oh, nikar ne odidite!« Težak boj se je začel v duši' ljudskega prijatelja: ali naj gre k svoji družini v Ljubljano, ali naj ostane pri fantih v gradu. Milo je pogledal svoje paciente in se na mah odločil: »Nikamor ne grem, pri vas ostanem!« Drugi so odšli, dr. Kožuh je ostal pri junaških borcih in jih bodril do zadniega. Družina, ki mu je bila zares svetišče čiste ljubezni, je ostala brez skrbnega očeta. Zapustil je soprogo Marijo in štiri otroč.če. Zaradi svoie dobrote in poštenosti ni mogel imeti nobenega osebnega nasprotnika. Idejne nasprotnike pa je imel predvsem zaradi svojega poštenja. In prav iaradi tega je moral umreti. Sodba, ki jo je izrekel okrajni zdravnik dr. Anton Kočevar, te je glasila: Dr. Kožuh je krščanskega nazora, mi pa ne maramo be!e vrane med seboj, on mora izginiti. Zdravnik-zločinec je odločil, da mora izginiti zdravnik-poštenjak, ki je
en teden v Sloveniji vsi ljudje samo resnico govorili, pa bi bilo komunizma — konecl
Nisem imel samo komunistov v mislih, ko sem govoril o naši bolezni. Če smo bili bolni tudi sami, zdravimo tudi sebe z gojitvijo resnice, vesti in poštenjal
V današnjem evangeliju ste slišali v cerkvi besede, ki jih človek vsako leto rad sliši in jih aplicira na svoje težave: »Dvignite glave, ker vaše odrešenje se je približalo!« Iz navdušenega pozdrave, a katerim ste sprejeli v tej dvorani naše domobrance, vidim, da pričakujete od naših domobrancev, da bodo pospešili konec naše bolezni. Konca res težko čakamo, ker nas ta bolezen vsak dan zelo mnogo velja.
Za vsako zimo pride pomlad, za vsakim dežjem posije sonce. Tudi za nočjo našega naroda bo zažarelo jutro svobode in veselja, naš narod bo šel v lepše življenje in nad njegovo bodočnostjo bodo bdeli kot angeli varuhi naši mučenci, naši veliki posredovalci pri Kralju vseh kraljevi
nizkem kameidlem podstavku jo sedela gola ženska. Nudil se mi jo grozen przor.
Obraz žrtve j«' bil popolnoma podplut od udarcev, prsa so bila razcefrana, prav tako ludi trebuh. Ženska je grozno vzdihovala.
Kar zazeblo me je, ko sem ne daleč od te žrtve zagledal tretji, fe hujši prizor. Na tleh jo ležala ženska z razparanim trebuhom, Iz katerega je sililo črevesje. Nasproti vseh treh je stal ko-munist-krvnik, star okoli 18 let. V rokah je držal bodalo in se z niim poigraval. Na obeh straneh irtev se bile straie in moral sem biti zelo previden, da niso opazili, kaj je bilo v teli, v iivljenju najgroznejših trenutkih v moji duši.
Tako me je bilo groza, da se v »afcetku nisem niti zavedel, kaj se godi pred nami. Ozrl sem se na svoje tovariše, videl na licih strah, nihče izmed nas pa se ni upal vprašati, kdo so irtve, ki jih je zadelo vse to.
To se je zgodilo med 22. in 23. oktobrom ob eni ponoči.«
svoje poštenie in dobroto črpal iz globin krščanskega življenja. Gorje slovenskemu narodu, če bodo taki poštenjaki izginili in če nam bodo ostali samo zločincil
Kjer je komunizem, tam kri in ogenj
Na ozemlju bivSe Jugostavije se ie komunizem najprej pojavil v Srbiji in severni Rosni. 2e takrat smo slišali o komunističnih »republikah«, kjer ie vladalo ljudstvo, k^!:or so deiali komunisti, v resnici pa so vladali mednarodni zločinci in v mu ah klali ljudi. Na Slovenskem takrat nekateri še niso verjeli, da bi bilo pri nas to mogoče. Sedaj pa to poskušamo na domači zemlji. Najboljši znak, da no delu Osvobodilne Ironte ni prav nič slovenskega, ampak vse komunistično, jc to, da se komunizem poslužuje prav takih metod kot v Srbiji in kot pri nas tudi v ostalih kraiih. Prav žalostno razmere je povzročil v Gorskem Kotaru. Prav tako kot pri nas na Slovenskem so tudi v Gorskem Kotaru komunisti pobijali duhovnike, le lani so ubili župnika v Delnicah, letos pa so v Delnicah sodili in ubili ravnogorskega župnika. V Gerovem so pa na domu ubili domačega župnika brez vsake sodbe. Prav tako kol pri nas v Sloveniji, požigajo kmečke domove tudi na hrvatskem ozemlju. Vse vasi stran od cest so požgane. Ljudje se vračajo iz internacije, pa nimajo niti doma niti hrane. Komunizem je cele množice pahnil v bedo in obup«
t Ani Srakarjevi v spomin
Vedno 1m>Ij se redčijo vrste socialnih delnvk starejšega rodu: Lea l aturjeva, Cilka Krekova, zdaj Ana Srakarjeva. Kot zavedna katoličanka iu Jilovcnku jc mnogo čiUila in se i/obrn/evula. Naročena je bila nu »Domoljuba« že od prve tevilke. Prebirala jc ludi druge časopise in «i s tem pridobila mnogo znanja in srčne omike. Kot učenka socialne šole dr. Jan. Lv. Kreka je delovala v raznih društvih. Ko so leta P-'^. ustanovili Katoliško društvo zn delavke, jc bila ona med prvimi, ki je pristopila. Pokojna Ana ni bila Ic blagajničarka, ampak duša in srce društva. Med tovarniškimi delavkami jih je bilo tedaj mnogo, ki se v zimskih večerih niso vedele kam djati. Zahajale smo na Žubjck, * društveni prostor, razsvetljen iu zakurjen. Na toplem smo si krajšale večere s čitunjem časopisov, razgovarjanjem, kvačkanjem, pletenjem nogavic nli drugih ročnih del. Kne ali druge |0 včasih manjkalo, a brez Ane je minul le malo-kateri večer. Kadur smo v društvu imele kako prireditev, je ona imela največ dela in skrbi, kje dobiti igralkam obleko, dobitkov za tombolo ali predavateljev za nedeljske večere. Ana se je izž.ivljala v delu za bližnjega in n' zahtevala časti in hvale. Ko ee je osnovalo I. del. konzumno društvo, je tudi tam sodelovala kot prva blagajničarka in po dnevnem delu v tovarni je v večernih urah pomagolo « prodojalni ljudem streči. V nedeljo, 14. septembra. je zaspala t Gospodu brez smrtnega Ivoja. Prestopila je prag v onostranstvo PrC" Večnega, ki je najboljši plačnik za vsa dobra dela.
Kljub temu pa sem preživel ostali del meseca julija v tej dolini. Naredil sem si šotor in ga obdal z ograjo, da bi me nepoklicani obiskovalci ne motili v spanju. Tako sem že napredoval, da sem si lahko privoščil celo poletno vilo! Je li to malo?
Bližal se je avgust in z njim deževna doba. Zato sem se moral vrniti v svojo bivališče ob morju.
3. avgusta. Odnesel sem s seboj tudi grozdje, ki sem ga pustil obešenega na vejah in ki se je medtem popolnoma posušilo. Začela se je deževna doba. Vsak dan dežuje več ali manj, tako da moram ostati ves dan v hiši.
Te dni se je zgodilo nekaj novega. Moja družina je narastla. Nisem več pisal o obeh mačkah, ki sem ju rešil z ladje obenem J psetn, kajti prav kmalu sta izginili neznano kam. Bržkone, ker se |ima je zdela oskrba pri meni preveč skromna. Niti vedel nisem, da sta mož in žena; popolnoma tem pozabil nanju. Nekega dne pa sem nenadoma zaslišal celo mačjo ^godbo pred vrati. Stopil sem k vhodu in kai vidim?... Gospo muco s tremi uuckil
vvm
mm
Gospa muca t tremi mucki
Brez obotavljanja je prišla k meni in se mi začela dobrikati. Pri tem sem se spomnil na premnoge prijatelje in prijateljice, ki te imajo radi, dokler se ti dobro godi. Kadar pa te zadene nesreča, tedaj izginejo kot kafra. Ce pa se ti sreča znova nasmeje aH pa če so sami v potrebi, pa pridejo zopet k tebi in se ti dobrikajo ter se delajo, kakor da bi se ti ne bili nikdar izneverili. 0 mački in mačke z dvema ali štirimi nogami, prav vsi ste enakil	. _ „ . ,
Od 14. do 26. avgusta. Dežui«, dežuje, dežujel Ker sem prejšnji mesec lenaril v svojem poletnem bivališču, mi je zdaj prav kmalu pošla vsa zaloga mesa. Dvakrat sem se opogumil in odšel na lov. Bolezen me je mmreč izučita in se nisem več izpostavili dežju In neurju. Ob prvi priliki sem ustrelil divjo kozo, drugič pa sem u|el orjaško želvo. Ker je red vedno in
povsod koristen, sem se ga tudi jaz skušal držati v vsem, tudi pri jedi. Zjutraj sem si privoščil malo grozdja, opoldne kos kozjega ali želvinega mesa, za večerjo pa dve aH tri želvina jajca. Saj je prav tako, kaj nc? Meni se zdi zelo prav.
Ker je bilo moj« življenje tako samotarsko in vedno enolično, se me je včasih lotevala potrtost in maloduš-nost. Sklenil sem, da se oprimem trdega ročnega dela, ki me bo utrujalo, da bom ponoči lahko spal. Nič ni mučnejego kot to. da se človek zbudi sredi noči in nc more več zaspati. To se mi je večkrat zgodilo. Tedaj je moja domišljija neumorno delala . ., Imel sem celo privide: videl sem ljudi in slišal g!asovc ... Pa saj nima pomena, da pripovedujem o tem. Skratka, začel sem kopati rov.
Naredil sem si drug izhod iz votline, izven ograje. Tako sem imel tudi odprtino, skozi katero se je obnavljal zrak v votlini, ki je bila glavni del mojega bivališča. Čeprav do zdaj nisem odkril nobene večje divje živali razen koz, sem poleg nove odprtine postavil veliko skalo, s katero bi lahko ob potrebi zavaroval izhod.
30. septembra. Danes je žalostna obletnica mojega usodnega pristanka na otoku.... Preštel sem zareze na koledarju: 3651 Sklenil sem, da bom ta nesrečni dan posvetil s postom in verskimi vajami. Molil sem, mislil na svoje grehe in prosil Boga odpuščanja. Čital sem sveto pismo, se prepuščal dolgemu premišljevanju in dvigal 6voje srce k Bogu Zvečer — dvanajst ur nisem ničesar zavžil — sera pojedel malo grozdja, ko» prepečenca, se še enkrat priporočil Bogu v molitvi in legel k počitku. Bil sem čisto miren, kaiti svojo volio sem popolnoma podredil najsvetejši volji Vsemogočnega. Podvrgel sem se slepo, brez razpravljanja, kakor se podvrže vojak povelj-nikovim ukozern, čeprav se mu zdijo nerazumljivi ali celo napačni, A prav to je megova največia zasluga. Ali sme človek preiskovati uka« najvišjega Poveljnika? Niegova edina dolžnost je, da slepo uboga. Pokorščina je toliko boli modra in toliko bolj na mestu, kolikor bolj moder je tisti, ki ukazuje.
Do tedaj nisem nikdar razlikoval med nedeljo in drugimi dnevi. Zareze na koledarju so bile vse enake. Sklenil sem, da bom označil nedeljo z daljšo zarezo. A kako naj ugotovim dneve tedna po tolikem času? Začel sem razmišljati in spomnil sem se, kateri dan mc je morje vrglo na otok. Preštel sera dneve svojega bivanja na otoku in tako ugotovil, kdaj je bila nedelja. Od t^daj naprej sem vedno zaznamoval nedelje z daljšo zarezo in jih praznoval, kakor sem najbolje vedel in znal	. . _ .
Črnilo mi je skoraj pošlol Pomagal sem si z vodo. Začel sem štediti tudi s črnilom in zapisoval samo najnujnejše stvari.
Setev.
Pripovedoval sem že o pšenici in rižu. Imel sem dvanajst pšeničnih klasov in trideset riževih.
Na lastni koži sem spoznal tukaii-nje letne čase. Razločeval sem dežev-
no in suho dobo. Ko je prenehalo deževje in je sonce stalo južno od ravnika, se mi je zdelo, da je čas za setev.
Izbral sem že prej primeren kraj. Prekopal sem zemljo s svojo leseno lopato in vsejal pšenico, potem pa še riž na bolj močvirnatem kraju. Bil pa sem tako previden, da sem vsejal le polovico semena. Saj nisem vedel, če bo vzklilo Prav sem imel. Dokler se ni vrnila deževna doba, seme sploh ni začelo kliti. Tudaj sem poiskal bolj vlažen kraj in vsejal del semena, ki mi je še ostalo. Prav kmalu je vzklilo in aprila je bilo žito že zrelo. Seveda žetev ni bila tako obilna, kot sem pričakoval, ker sem vsejal le del semena. Spoznal pa sera iz izkušnje, kdaj moram v bodoče sejati.
Prekopal tem zemljo Iti vsejal plenico
Medtem ko ie žito še raslo sem odkril nekaj zelo zanimivega in koristnega. Ko je prenehal dež, sem šel pogledat svoje poletno bivališče, ki ga nisem videl že več mesecev. Vse je bilo v najlepšem redu kakor takrat, ko sem ga zapustil. Ograja pa ne le, da je bila nedotaknjena, ampak so koli začeli zeleneti. Silno sem se razveselil teh drevesc. Obrezoval sem jih in uravnaval. Kar neverjetno je, kako hitro so postajala košata in čez tri leta sem imel okrog hišice venec močnih dreves, ki mi je v vročih dneh nudil prijetno senco. Kar razkoSno je postalo moje poletno bivališče!
Prišlo mi je na misel, da bi zasadil tudi okrog hiše ob hribu dve vrsti takih kolov. Tudi ti so kmalu začeli zeleneti in v kratkem niso bili samo okras hiše, ampak tudi obramba.
Kakor sem že pojasnil, sta bila na otoku samo dva letna časa, namreč deževni in suhi. Deževna doba i« trajala od polovice iebruarja do polovice aprila. V tem času so dnevi bili enako dolgi kakor noči. Od srede aprila do srede avgusta ie bila suha doba. Nato je nastopila zopet deževna doba do polovice oktobra. Od takrat pa do polovice februarja je bila zopet suha doba.
Deževna doba je bila bolj aH manf dolga, po silovitosti vetra. Po večini pa je trajala dva meseca. Ker sera vedel iz lastne izkušnje, kako nevaren je dež za zdravje, sem si že pravočasno oskrbel živež, da mi v deževju ni bilo treba iti iz hiše. V deževni dobi pa sem opravljal delo, za katero je bilo treba več spretnosti in potrpljenja. — Začel sem spletati košaro ali r.ekaj podobnega. Toda vejice, ki sem jih za to uporabljal, so se lomile Bil sem zaradi tega zelo nevoljen, ker sem ii domišljal, da to umetnost vsaj nekoliko poznam, saj sem kot deček z odprtimi usti doma opazoval soseda, ki je bil v tem poslu zelo spreten.
Jezno sem vrgel proč dno, ki sem ga že naredil, ko sera se nenadoma spomnil nežnih vejic dreves, ki so rasle okoli poletne hišice. Drugo jutro sem šel ponje in jih prinesel velik sveženj. Res so bile za to delo zelo primerne in začel sera delati kofara vseh velikosti in oblik. Dobil sem pravo veselje do tega dela, a tudi potreboval sera košare, saj bora ob prihodnji suhi dobi im-el mnogo sadja in tudi žito bo že precej.
Ko sem videl okrog sebe toliko košar, sem si mislil:
»Košare mi bodo že prav prišle, a še bolj bi potreboval lonec, da bi si skuhal juho in riž, ko ga bom dovolj pridelal. Toda ...«
Kako rad bi si naredil lonec, a nisem vedel, kako naj ga naredim. Tudi pipo bi si rad naredil, ker sem imel dovolj tobaka, a ... tudi tu je bila ista ovira. Tudi na druge stvari sem mislil, ki pa so zaenkrat ostale le v željah. S časom morda ...
Raziskovalni izleti po otoku.
Sklenil sem, da si bom šel ogledat drugo polovico otoka, ki je do zdaj še nisem videl zaradi mnogovrstnih opravkov, ki sem jih opisoval. Kakor hitro se je vreme izboljšalo, sem odšel v svojo poletno hišo in od tam začel delati izlete v »novi svet«. S puško na rami, s sekiro za pasom in s torbo polno živil in stre!iva, sera so odpravil drugo jutro že na vse zgodaj na pot, v spremstvu zvestega psa.
Ko sem že dolgo hodil, sem dospel do morja na zahodni strani Dan je bil krasen in zrak nenavadno čist. V razdalji kakih petnajst ali dvajset milj sem onkraj morja zagledal suho zemljo. Nikakor nisem mogel ugotoviti, ča je bil otok ali celina. Raztezala se ja od vzhoda proti jugu in ie bila videti do obali skalnata. To je bilo vse, kar sera mogel ugotoviti. Domneval sem, da je ameriška obala, ne daleč od španskih posesti. Morda so tam prebivali divjaki... Pomislil sera, kaj bi bilo z menoj, če bi me bilo morje vrglo tja, namesto na ta otok. Znova sem se zahvalil božji Previdnosti in se vdal v svojo usodo.
Nato sem še razmišljal: Če :e ta zemlja španska last, bi prei ali slej zagledal kako ladjo. Ker Da do zda) nisem videl nobene ladie, ie to dokaz, da tamkaj prebivajo divjaki. Čudno* da mi ni padlo v glavo, de je morda' zemlja, ki io vidim, le neobljudeni otok, kakor ta, kjer živim A človek navadno misli le na »o, kar želi ali česar se boji.
Medtem sem šel naprej po lepi pokrajini s cvetočimi travniki in zelenim grmičevjem. Videl sem veliko množico papig. Zbudila se mi je želi*, da bi viel papigo, jo udomačil in io naučil govoriti. Ker že dolgo nisem slišat človeškega glasu, bi mi brez dvcitra bila v zabavo, če bi sliial givoriti papigo. Po številnih poskusih se mi ie končno le tx»'«£fO' da s^ai zadel eni izmed papig s oallo, dn ie orrimlicna padla na tV Pobral tem jo, odnesel domovj jo negoval, da «1 ,«• opomogla, jo udomačil in naučil izgovarjati moje ima.
(Dalje prihodnjič.)
5>
Dve sibirski taborišči
Avstrijski vojaki iz prve svetovne vojne sc prav gotovo spominjajo tudi imen dveli ruskih mest, to sta Bijsk ob reki Biji tam pod Altajškimi gorami in Tjuinen, na oni strani Urala. Tako v prvem kakor v drugem sibirskem mestu so bila taborišča, kjer so preživljali hude mesece in lela tisti neni-iki in avstrijski vojaki, ki jih jc privedla usoda v rusko vojno ujetništvo.
Rusi so nesrečne v«jne ujetnike grdo izrabljali pri raznih težkih delih, v najhujšem mrazu in
slabi oskrbi s hrano in obleko. Zdravstvene razmere so bile v večini taborišč pod vsako kritiko. Pomanjkanje, grdo ravnanje in rnznc nalezljive bolezni so povzročile smrt tisočih in tisočili Nemcev in Avstrijcev, kar jc uradno ugotovil Iudi mednarodni Rdeči križ.
Poveljniki raznih taborišč v Rusiji, oziroma Sibiriji so bili najbolj korumpirani ljudje na svetu. Prikrajševali so ufcoge revne vojne ujetnike ne samo pri predpisani hrani, kruhu in pri tistih nekaj
Notranjost zemljanke, ki nima skoraj nobene dneo-ne svetlobe. A'n dvonadstropnih pričnali tioolarijo Ipojnt ujetniki v nezdravem zraku. 6>
Avstrijski vojni ujetniki Iz prve svetovne vojne in ruski vpokllcanci pred eno izmed zemljank.
Avstrijski ujetniki v Tjumcnu
Dvajset velikih barak v Tjumcnu ob Vratu skrbno ttraiijo z vzvišenega mesta ruski vojaki; spodaj stranišče za ujetnike.
dnevnih kopejkah, ki bi jih moral prejemati vsak ujetnik v denarju, temveč so krudli tudi tisto blago in denar, ki so ga pošiljali domači iz Nemčije iil Avstrije svojim dragim v razna ruska ujetniška taborišča.
Mnogo avstrijskih Slovanov je v prvi svetovni vojni verjelo ruski agitaciji o svobodi in slovanski ljubavi in prešlo prostovoljno v ujetništvo. Večina od njih je doživela v tem pogledu v Rusiji veliko razočaranje, zakaj Rus pozna običajno samo seb» in svoje pravoslavje. Pravo slovanstvo in zlasti ka-^ toličanstvo jc bilo Itusu v prvi svetovni vojni deveta briga. To pove lahko vsak, ki je gledal ruske razmere na licu mesta in z odprtimi očmi. Sedanje boljScviško tiranslvo pa jc v vseli pogledih še stališč, kot je bil tako osovražen bivši ruski carski režim.
l'ogled na del ujetniškega tabarišen
( Vjctnišlo taborišče v Dijsku ob Biji v Sibiriji. — Barake so iz rusko-japonske vojne. Spredaj dve veliki zemljanki (baraki, globoko v zemlji zaradi mraza).
Zgodovinski roman Ii (iioi »v. Pavla
14
Judovski mladenič, ki je živel eno leto v Rimu iu imel umetniški dar, bi rad dal pofovioo »voje krvi, da bi mogel dobiti v roke dieto, obdelati marmor in mu vliti življenje in izklesuti to videnje.
Toda ni mogel uresničiti i- želje. Ako bi t>il storil, bi ga bili nagnali iz sinagoge in izobčili; njegovi stari verski prpadniki bi se ga bili izogibali kot odpadnika; njegov oče bi mu bil »trgaj obleko in njegova mati bi bilu jokala, rekoč:
•	Joj meni! Nimam več sina! Uboga mati, oropana tistega, ki ga je tolikanj ljubila!«
Noben Jud ni smel prijeti za dleto in klesati tnarmor; Gospod je bil prepovedal vsako podo-liarstvo. Mladenič je bil zato ves nesrečen. Toda l)il je preveč Jud, da bi se uprl prestrogi razlagi
Erve za|H)vedi. Ubogi mladenič! Kolik,, je trpel, o ni mogel uresničiti najvišjih pojmov svojega razuma.
Starček ni opazil, kdo je vstopil v sobo; bil [je preveč zatopljen v svoja premišljevanja. Pavel gu je gledal dolgo ginjen, potem ga je po-Itlicial:
»Učenik!«
Starček se je polagoma ozrl, zagledal Pavla, in njegov obraz se je razjasnil. Stegnil je svoje ostarele roke, ki so se že tret-le iu z veliko radostjo vzkliknil:
•	Pavel! Kako dober jc Jezus, ko mi pošilja ie to tolažbo pred smrtjo.«
Apostol je stisnil mr/le in tresoče se roke spoštovanega učitelja. Zdaj je začutil iu razumel, kako drag mu je bil Gainaliel.
>Je/us je tako dober z nami, mi ga pa tako malo ljubimo,« odgovori.
•	I.jubim ga, ljubim! Ali mi bo odpustil, ko Je bil čas, da ga nisem ljubil?« vpraša starček.
»Saj je odpustil tudi meni, ki sein ga tako »ovražil in me je hotel za svojega a|K>stola, da ponesem njegov nauk med narode in da pričujem o Njem pred kralji in prvaki zemlje, pa misli*, da ne hi odpustil tebi, ki si sc vsemu odpovedal iz ljubezni do Njega?«
».Nič, nič; On se je, da, odpovedni vsemu zaradi mene. A jaz... O dobri Jezus! lodn tisti, iki so me nekduj cenili, me bo/ali in govorili, da me ljubijo, me sedaj sovražijo, preganjajo in žele mojo smrt. In to je, kar me boli,« vzdi-liuje starček.
»kaj čuda, ako te sovražijo? Sovražili so Juč in ljubili temo, ker so bilu njihova dela maUijiriilna,« ga bodri apostol.
»Nisi me razumel. Ne trpim, ker me zaničujejo. Tudi izobčen želim biti zn svoje brate, da jih vse pridobim za Njegovo ljubezen. Ni Gamaliel, ki ga oni sovražijo. Jaz bi bil /nova slava Postave, ako se Mu odtujim in obdali bi me 9 tako slavo, kakor so me nekdaj obsipali kot svojega gloliokoumnrga učitelja. Da sem učenec Jezusov, to je, knr sovražijo v meni. iNjihovo sovraštvo se- nanaša na Njegovo osebo in zaradi tega toliko trpim. Toda govori mi o nebi, Pavel: govori mi o mnogih, ki si jih pridobil Zanj. Ali je res, da si ponesel Njegovo ime Iv Kfcz in Atene, da ima v Korintu mnogo častilcev, da se je grška modrost uklonila pred neumnostjo križa, da je Zanj ime Boga Izraelov veliko med narodi, da so se prerokbe uresničile in da je Jeruzalem zavidanja vredna mati neštetih otrok? Okrepi moje ostarelo srce, povej mi, dn ni kraljestvo samo prišlo, marveč da se tudi Siri, da so padle meje, ki so ločile Ilebrejce cd Grkov in Grke od barbarov in da se vsi narodi strinjajo v enem samem objemu ljubezni: povej mi, da velike Binkošti še trajajo; da se v ivseh jezikih in narečjih slavi Ime Gospodovo.«
Pavel ginjen opazuje starca. Gamaliel, da, B« razumel krščanstvo, kakršno si je želel nje-Bov božji ustanovitelj: vesoljna vera za vse narode in rodove. Kako vzvišeno njegovo pojmovanje o krščanstvu nnd onim ozkosrčnim tolik'.1' Spreobrnjencev iz judovstva. Tn ta človek je bil *'sto farizej in strog tolmač Postave, eden tistih, ■<i to še malo prej bili prepričani, da je Bog J1« varil svet samo za Izrael in da ima samo hebrejsko ljudstvo pravico bivati na zemlji.
ROHELR
Tako spreobrnjenje je bil0 velik čudež milosti. .Samo Duh Gospodov je mogel izzvati taka čustva.
,. I>ayel Pripoveduje zdaj starčku o čudežih, J| 1 je Bog Storil med neverniki, ko se je po-eluzil Njegovega skromnega apostolstva; pripoveduje mu o številnih krščanskih občinah, ki Jih je ustanovil; o mnogih, ki so verovali v Jezusa V Siriji in Aziji, v Frigiji in Galaciji, v Ma-cedoniji, Grčiji in Dalmaciji; o gorečnosti teh kristjanov, o njihovem navdušenju, stanovitnosti, o njihovih žrtvah, o preganjanjih, ki so Jih prestali, o njihovem odvzetjn, o ljubezni ki so jo gojili, o milodnrili, ki so jih poslali v Jeruzalem. da odpomorejo bedni materni Cerkvi, o veselem upanju za nove pridobitve v bodočnosti celega sveta za Jezusa.
Gamaliel z zaprtimi očmi posluša ta pripovedovanja. Njegov smehljaj je jiostajal vedno l»olj vesel; sam se je veselil tega zmagoslavja; srečen je bil nad zborom glasov, ki so proslav ljali Gospoda.
Ko Pavel konča s svojim pri|x>vedovanjem, ga vjiraša Gamaliel:
»Ali naši bratje po mesu sede vedno pri pojedini in S|>rejeinajo besedo,
Pavlov obraz se nategne v veliko žalost, ki ne uide starčku, ki jc vedel, da je n|x>stol zelo ljubil svoje ljudstvo in trpel, ker so njegovi bratje po mesu, Izraelci, bili prav trdovratno gluhi za božjo besedo in se upirali s|)oznati v pričakovanem Jezusu, Mesijo.
Apostol pripoveduje o llebrejcih, ki so spre teli veselo oznanilo; niso ga vsi odklonili; nekateri so «e spreobrnili, toda zelo maloštevilni; veliko njih pa niso bili samo gluhi za glas milosti, marveč so preganjali tiste, ki so verovali.
Pripoveduje o velikih preganjanjih, ki so jih tipri/orile sinagoge proti njemu in porajajoči Cerkvi: pripoveduje mu, da so pa Hebrejci preganjali od mesta do mesta, ga bičali in kamenjali; govori mu o nemirih, ki so jih dvignili proti njemu; o poganih, ki so jih ščuvali proti spoznavalccm novega nauka; pripoveduje mu o vseh trrenkostih. ki jili je prestal. Bil je to velik i ? I i v zagrenjene duše v srce najboljšega prijatelja, nekakega očeta.
Gamaliel posluša z globokim obžalovanjem in ko Pavel preneha, vzdihne:
»Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« »To je moja edina tolažba. Ne smejo vedeti, kaj delajo Ako bi vedeli, bi ne bili slepi v svoji svetlobi, gluhi v klicanju, bi ne nadaljevali pogubnega dela svojih očetov. Oni so križali Go-ipoda, pa se zaganjajo proti Gerkvi, njegovi nevesti, ki jo je očistil, ko je visel na lesu, in proti tistim, ki so udje njegovih udov. So pa tudi taki. ki vedo, kaj delajo.« vzdihne apostol, »ie drugi sovražniki?« jadikuje Gamaliel. »Napačni bratje, sinovi Abrahamovi po mesu, ki so sprejeli znamenje obreze na telesu in krsta na duši in zdaj, namesto da bi bili hvaležni Zveličarjn našemu Jezusu, ki kliče k sebi vse narode in hoče da postanejo vsi deležni milosti. ovirajo moje delo, me povsod obrekujejo kot krivega ajioslola in poslanca zlega, razna-šajo razkroj v cerkve, hujskajo spreobrnjence iz judovstva proti preobrnjencem iz poganstva in hočejo otežkočiti pogonom spreobrnjenje, zahtevajoč, da se mora spoštovati Postava. Sveti Duh je govoril, pa nočejo slišati njegovega^ glasu: moji soapostoli in jaz smo napravili načelen sklep, pa ga oni zametujejo; oni trgajo Zveli-čarjevo obleko brez šiva, ki je njegova Cerkev in napravijajo udor v dušah.« vzdihne Pavel in pripoveduje Gamalielti o vseh neprijetnostih, bolestih, ovirah in preganjanjih, ki so jih povzročili gotovi judovski kristjani, ki ga niso pustili v miru, marveč so ga vedno zasledovali^ hodili celo pred njim in povsod sejali nezaupanje proti njemu in njegovemu delovanju.
Gamaliel ga tiho posluša. -	.
»Ti ne vedo, kaj delajo.« ga vzpodbuja. »Ako bi vedeli, bi ne ovirali božjega dela. Jio otroci ali se vedejo kot otroci. Ko bo Cerkev dorasla, bodo izginile te razpoke; spreobrnjenci iz obreze bodo veseli, da se morejo zdruziti z onimi iz poganstva in zedinjeni bomo kakor je
I Oa zedinjen z Očetom. Sedaj me pa nrinravi na smrt; koprnim, da ga vidim v sfavi^sem ga videl z očmi svojega telesa; zaničeval in preziral sem Ucenika iz Nazaieta; nisem maral; da bi se mi govorilo o Njem, prepričan, da ne mora iz Nazareta nič dobrega priti. Slišal sem o njegovi smrtni obsodbi šele potem, ko je bila sodba ze izvršena in sem občutil tafco sočutje, kakor sem ga čutil vedno, kadar s0 mi povedali: Umorili so človeka. In nič več se nisem brigal. Potem nisem hotel o njem ničesar več slišati, niti misliti, zdaj pa mi je On vse. Moje življenje je Jezus; pričakujem smrti že leta, samo da gaI vidim. Dokončal sem svoje poslanstvo na zemlji. Nisem bil mutast pes. Dal sem mu slavo; govoril sem o Njem in izpovedal, da je Sin božji; pričeval sem o Njem v templju in v sinagogi, govoril o Njem v sinedriju, duhovnikom in levi-tom, pismarjem in farizejem, saducejem in vsem; mc mi ne preostaja delati na zemlji. Ko je bilo treba govoriti o Njegovem imenu mojemu ljudstvu, ziasti meni, kot dobremu poznavalcu Postave, da je On tisti, o katerem govori Mozes, da me On hoče v svoji Cerkvi. Dovrš-il sem svoje delo. Pavel, moj največji in najboljši učenec, govori mi o Njem. Hrepenim po smrti, da ga bom videl in vem, da bom kmalu umrl. To so zadnji dnevi in morda celo zadnje ure mojega življenja. Ti, ki si ga videl v Njegovi slavi, govori mi o Njem; ti ki si bil zamaknjen v tretje nebo n si tam videl, kai je Bo? pripravil tistim, ki ga ljubijo, pripoveduj, česar človeško oko ni yidelo, uho ne slišalo in v človeško srce še ni prišlo. Pomagaj mi blaženo umreti.
.	■i® !rinien poslušal Gamalielovo željo,
ki je bila podobna najbolj vročim željam njegovega srca. On je ravno tako hrepenel umreti, aa bi bil z Jezusom. Njegovo življenje je bilo Jezus; hre|ienel je po smrti kot večjem dobičku. Ni se pritoževal, ker ga Jezus ni uslišal; bil jo pripravljen delati, dokler bo Gospod hotel, vendar je čutil jako hrepenenje umreti, da bi ga videl v Njegovi slavi.
Razumel je starčkovo koprnjenje. Zato mu ni namenil lažnih bodril; ni mu rekel: »Nisi ie tako star, da bi moral umreti, Zaupaj, živel boS še kako leto«; uslišal mu je željo in ga pripravil na smrt.	•
Ti dve Jezusu ljubi duši sta se dolgo raz« govarjali o Njem z brezmejno nežnimi čustvi in živo vero. Oba 6ta jasno in vedro zrlo smrti v oči; govorila sta o njej kot v trenutku, ki jS zelo lep v življenju o prihodnjem ženitovanju duše, in Pavel je sveto zavidal starčku, ki poj-de pred njim in ga prosil: »Ko g« boš videl V slavi, ga spomni na ubogega ničvrednega hlapca, ki ga tako koprni videti, da bi ostal vedno z njim.«
Gamaliel mu obljubi, da bo govoril zaradi njega z Gos|>odom. Ti dve duš-i polni vere, sta govorili neprestano s prepričanjem, ki je osup« nilo. Ure so tekle v teh sladkih razgovorih. Končno pravi Pavel:
»Binkošlni večer je. V dvorani zadnje ve« čerje bo veliko opravilo. Ne smem izostali.«
»Reci Prokoru, naj mi še nocoj prinese od« lomek. Saj bo zadnjikrat,« vzdihne Gamaliel. Pavel se pokloni in poljubi 6tarčka na licet, »Kakor bo hotel Gospod Jezus,« mu reče, kg se poslovi.
10. poglavje.
Evharistični zbor.
Jeruzalemska Cerkev se je zbirala v veliki dvorani, kjer je božji Odrešenik postavil zakrament ljubezni in je Sveti Duh prišel nad dvanajstere v podobi gorečih jezikov.
Odrešenik sam je posvetil dvorano, prvo krščansko cerkev in kakor je po posvetitvi prvega templja postal Salomon kralj miru, tudi duhovnik in darovil Gospodovemu Veličanstvu neštete žrtve, dobro sprejete, ker so predstavljale veliko žrtev nove zaveze, tako ie Gospodovo Veličastvo napolnilo tempelj Nove zaveze in duhovnik posvečevalec je bil tudi velika žrtev, ki se je daroval na skrivnosten način Večnemu v spravo za naše grehe. Ko se je velika gostija duš začela, se nadaljuje vse čase kot duhovna hrana vernikov in pod podobo ljubke prikazni se bo nadnljevala do raja, ki ga Gospod često primerja z veliko in skrivnostno
^eferJ°"	(Daljo prihodnji«.)
BCL dOnejcki do**
Inž. KotluSek:
Preskrba kmečkih posestev s pitno vodo
Preskrba naših krajev s pitno vodo je dosegla že precej visoke stopnje. Zlasti zadnja iera so se v ta namen začele graditi obsežne naprave, v programu pa so tudi nove in bodo obiastva gotovo nadaljevala pričeto delo, čim bodo razmere urejene. Oblasti stremijo predvsem urediti skupno oskrl>o. Stoodstotna taka ureditev ne bo mogoča. Ostala bodo posamezna naselja in posestva, ki ne bodo mogla biti udeležena pri skupni vodni preskrbi. Ta razprava naj l>o posestniku v pomoč pri presoji, kako naj si preskrbi svoj dom z vodo.
še preden se odloči za rnzgovore s strokovnjakom, ki bo po potrebi napravil načrte in prevzel gradnjo, mora posestnik premisliti, kaj želi in kaj lahko dobi. Mcrodajne so pri tem krajevne razmere in važno je. kje in kakšna voda je na razpolago. Najugodnejši je primer, kadar izvira v bližini |X*estva studenec, ki ima v hudi suši še zadosti dobre vode. Če izvira studenec v primerni višini, je mogoče zgraditi priprost gravitacijski vodovod z vsemi oskrbovalnimi in higienskimi napravami, ako so seveda na razpolago potrebna denarna sredstva. Težje je že U|>orabti studenec z. nižjo lego, ker je potrebno črpanje, ki ne dela težav, če je na razpolago elektrika. Vse večje ovire pa so, če ni elektrike, ker zahteva obratovanje z drugimi pogonskimi sredstvi (bencin, nafta, lr«iii plini posebno strokovno znanje. V posebnih primerih se da uporabiti tudi hidravlični trkač (oven, kovač), vendar mora biti studenec dovolj močan, da s svojim prostim padom poganja trkač, ki dvigne del vode v potrebno višino. Končno umremo zasilno izrabiti studenec, ako leži toliko višje, da moremo speljati iz njega vodo vsaj do bližine posestva.
Kjer ni površinske vode, pride v poštev podzemeljska voda. Razlikujemo dve vrsti te vode: talna (stoječa) voda in voda podzemeljskih tokov. Talna voda nastopa v zdrobljenih hribinah zrtneljske skorje in se giblje med temi drobci v smeri padca talne nepropustne plasti. Podzemeljski toki se pa gibljejo v podzemeljskih špranjah in votlinah podobno kot nadze-meljski vodi toki. V kraškem terenu, ki pri nas prevladuje, borno predvsem naleteli na
Iiodzemcljske tokove. V takem ozemlju je pn ;opanjll vodnjakov odvisno le od sreče, da naletimo na |xidzemeljski tok. Pa tndi v ozemljih s talno vodo, ki se giblje v širokih pasovih, je dostikrat kopanje vodnjaka zastonj. Zadostuje, da je vodonosni plasti vrinjen nepropusten material, pa lxi ostal vodnjak brez vode, dočim je mogoče nekaj metrov proč vode v izobilju. Smernice za kopanje vodnjakov bodo dali predvsem že obstoječi vodnjaki. Kjer pa teh ni, je delo zvezano z določenim rizikom.
Če odjiovcdo vsa sredstva za vodno preskr-lso, ostane zadnji izbori, da nabiramo deževnico. O odprtih kalili (lužah), v katerih se zbira poleg deževnice tudi nesnaga, tu ne borno razpravljali. Pravilno zgrajena zaprta kapnica (ce-sterna), v kateri se nabira deževnica z opečnih streh ali betonskih ploskev, lahko povsem zadosti .potrebam domačije.
Posestnik, ki namerava oskrbeti svojo domačijo z vodo, si mora biti na jasnem, koliko vode potrebuje v gospodarstvu, vedeti pa mora tudi, ali bo z napravo, ki si jo je zamislil, mogel dobiti potrebno množino vode. Vsak gospodar si lahko izračuna, koliko škafov vode znosijo ženske dnevno na svojih glavah domov, 'loda za vodopreskrbno napravo naj to ne bo merilo. Čim laže prideš do vode, toliko več jo boš tudi potrošil. In to je tudi pravilno. Kultura naroda se ocenjuje tudi po uporabi mila in vode. Brez vode ni čistoče.
Za izračunanje potrebne vodne množine, ki se dnevno potroši v gospodinjstvu, se navajajo te-le številke:
Osebna uporaba za pitje, kuho in
lit. na dan
umivanje ........ ■ 20—30
Pranje perila za 1 osebo dnevno . . 10—15 Stranišče na vodno izpiranje, enkratna
ii|>oraba......... «
Fnkratno polnjenje kopalne kadi . , 350
Prha .............»>-»
Velika živina (govedo, konji), na glavo 50
Mala živina, na glavo.....«50
škropljenje vrla. dvorišč, dnevno
za kvadratni meter......L5
V kakšnem obsegu se bo preskrbelo posestvo z vodo, je predvsem odvisno od vodne množine, ki je na razpolago. Pri vodovodu, za katerega se zajame močan in stalen studenec, naj sc raje povečajo navedene številke in računa z večjo potrošnjo. Upoštevati je treba tudi iKirast družine. živine, razširjenje posestva itd. Kdor se odloči za gradnjo vodnjaka, ne more naprej presodili, koliko vode bo mogel dobiti iz njega. To se šele pokaže, ko je vodnjak iz.kopan. Pri kapnicah -c je pa treba omejiti na najnujnejše potrebe. Njena velikost se mora ravnati po |*>-vršini lovilnih ploskev (streh), ki so na razpolago.
V naslednjih treh poglavjih so podani naj-važnej;i nasveti, kako pravilno zasnujemo vodno preskrbo.
Vodovodi.
Pri zasnovi vodovoda je predvsem treba poznati jakost studenca in kakovost vode. Noben Studenec ni stalen. Jakost studenca se spreminja z vremneskiini razmerami. Po dežju lx> narastel, ob suši pa pojemal in lahko tudi popolnoma usahnil. Za merjenje jakosti je treba v bližini izvira zajezili in spreljati studenec v primeren žleb, odkoder težo v podstavljeno ikisikIo. Z uro v roki določimo čas polnitve. Recimo, da se je napolnil škaf vsebine 18 litrov v 72 sekundah. V eni sekundi se je torej na teklo 0.25 litrov vode. V enem dnevu, ki ima (»0 ' 60 * 24=86.400 sekund, priteče 0_25*S6.4*X>-21.600 litrov vode.
Taka merjenja je treba ponavljati v vseh letnih časih. Najliolj važno merjenje je ob suši, ker ima takrat studenec najmanj vode. Toda tudi suša ni vsako leto enaka. Zato je važno, da poznamo najnižje stanje studenca v več letih. Za vodovod je treba poznati najnižje vodno stanje. Kilor «e ne drži teza načela, bo imel korist od vodovoda le ob deževnem vremenu, ob suši, ko vodo nnjlmlj potrebuje, pa nobene. Zato naj posestniki, ki nameravajo graditi vodovod, že od vsega pričetka |xigostokrat merijo količino vode studenca, ki bi prišla za vodovod v |x»štev. Te podatke si naj zapišejo v poseben seznam in navedejo dan, ko je bilo merjenje izvršeno. Pri naših razmerah je suša največja v februarju, avgustu ter septembru, včasih tudi še v oktobru, šele ko je ugotovljeno najnižje stanje studenca, se more presoditi, v kakšnem obsegu se naj vodovod zgradi.
Vzemimo primer, da se posestvo preskrbi z vso potrebno pitno in gospodorsko vodo.
Potrebno količino vode določimo po sledečem vzorcu:
Za osebno potrebo družine 10 članov litrov
po 20 litrov na dan......200
Pranje perila enkrat na teden: za to se potrebuje za osebo in dan 10 1 vode in je potrebno za ves teden
7*10*10=.......... ■ 700
Uporaba stranišča za vsakega člana družine po 3 krat na dan po 5 1
vode: 10*3*5=.........150
Kopalnico najbrž ne bo uporabljala vsa družina vsak dan. Recimo, da bo na dan, ko se pri hiši pere perilo, vzel kopclj samo en član družine, tj............ 350
V vročih poletnih dnevih si lx>do nekateri člani družine privoščili prho večkrat na dun. Vzemimo povprečno 20 prh po 20 litrov , , t • <00
PRAVNI NASVETI
Veljavnost oblačilnih izkaznic. Zaradi raznih zlorab, ki so se dogajale, je odrejeno, da so ve-ljavne samo one oblačilne izkaznice, ki so opremljene s potrdilom okrajnega glavarstva, odnosno mestne občine ljubljanske oziroma doli navedenih občin. "Imetniki oblačilnih izkaznic morajo zato te predložiti v polrdilev. Potrditev izvrše za upravičence s področja mesta Ljubljane mestni pre« skrbovalni urad, s področja občin Dobrova, Polhov Gradec, St. Jošt, Horjul, I,og, Brezovica, To-mišelj, Preserje, Borovnica-Rakitna, Ig, Šmarje, Rudnik, Dobrunje, Polje, Itojte, Hotedršica, I,ogs-tec. Planina in Rakek, dotične občine, na ostalem področju pa okrajno glavarstva sama. Izkaznice brez tega potrdila se ne smejo več sprejemati.
Prijava motornih vozil. Vsi lastniki ali oskrbniki motornih vozil (potniških avtomobilov, tovornih avtomobilov, ainbulančnih, škropilnih ali gasilskih avtomobilov, molociklov, priklopnikov ali vlačilcev itd.), ki imajo v Ljubljanski pokrajini svoje stalno bivališče, morajo obvezno prijaviti vsako motorno vozilo šefu pokrajinske uprave na posebni tiskovini, ki se dot>i pri Uradu ra civilno molorizacijo v Ljubljani, Wolfova ul. 12. Prijave je oddati priporočenop ali o>ebno najpozneje do 15. decembra t. I.
Obrestovanje vlog pri Mestni hranilnici v Kočevju ukinjeno. Šef pokrajinske uprave v I jubljuni je z ozirom na razmere pri Mestni hranilnici v Kočevju, ki je v likvidaciji, odredil. da se obrestovanje hranilnih vlog pri tej hranilnici ukine. Odredba velja za vse M ne pripisane obresti.
Kaini ta zločine. Kdor stori napad na telo ali življenje pripadnika nemšk" oborožene sil" »U ali nemšKega naroda, se kaznuje s smrtjo. Prav tako se kaznuje, kdor stori lasilno d"janie proti nemški ol«ort-ženi sili, ni"iiim napravam :n ustanovam. V lažjih primerili se sme prisoditi kazen na prostosti. — V denarju in s kaznijo na prostosti, v hujših primerh pa s smrtjo, se kaznujejo: n) kazniva dejanja zoper varnost živi jeni« In lastnine; I.) kopičenje In skrivno kupčevanr, kakor tudi sleherno skupnosti škodljivo ravnanje; c) nemftki državi sovražilo udejstvovanlo in pri-pomoč k temu; d) neujioštevanje ali oviranje ot>-lastvenih ukrepov in odredb, kakor tudi vsaka nasnova k temu; c) naklepno poškodovali}« javnih ustanov in narav tželeznice, pošle, telefona itd.), kakor tudi vsakršna gospodarska sabotaža.
Omejitev tovornega prometa z avtomobili. Po
odredbi šefa pokrajinske uprave ljubljanski last-niki tovornih avtomobilov ne smejo brez predhodnega dovoljenja Urada za civilno motorizarijo Izvrševati prevozov s tovornimi avtomobili izven vojaške zapore Odoka) mesta Ljubliane. Izven-ljubljanski lastn:!<l tovornih avtomobilov pa n« smejo brez predhodnega dovoljenja gori omenjenega urada Izvrševali prevozov s tovornimi avtomobili izven fiO kilometrskega kroga njihovega stalnega bivališča Ta odredb« |e bila izdan« v zaščito javnega interesa, zlasti prehrane prebivalstva. Prekrvitev iste Id imela za posledico kazen odnosno zaplembo vozila.
Posestvo je tako veliko, da lahko jroji litrov n. pr. 20 glav velike živine, četudi jih ima mogoče ta čas le 10. Posestnik računa z razmahom svojega gospodarstvo in računa za 20 glav velike živine po 50 1 na dan ■ >w° Na podoben način računa tudi za malo
živino n. pr. 30 glav po 10 litrov . a >w Ob veliki suši pa bo treba dnevno škroniti vrt. Pri površini vrta 1000 kvadratnih metrov se potroši
dnevno 1000*1.5=........
Če lxi imelo posestvo še kake druge potrebe, naj to presodi posestnik sum po prostem prevdarkn.
Skupaj
. 4600
K temu znesku je prišteti še najmanj 20% za razne nepričakovane potrošnje, večjo potrebo v poznejših letih ter neizogibno izgubo vo-de, t. j............—:--—
Skupno bo potrebno na dan vode . «
(Dalje prihodnji«-' I
NOVEGA
d Obveznost prepustnice za Jadransko Pri-morje odpravljena. Dcr Oberste kommissar n operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« j., odredil, da se ukine obvezan posest propustnic na operacijskem ozemlju >Jndransko Primorje«. Kdor se zadržuje nn področju operacijskega ozemlja »Jadransko Primorje«, mora imeli slal-no pri sebi veljavno, s fotografijo opremljeno uradno osebno izkaznico. Predpisi, ki prepovedujejo vstop v lokalno blokirane kraje ali dostop na javne ceste, trge in poln ponoči (po |io-licijski uri), se ne spreminjajo z ukinitvijo obvezne pojesti propustnic.
d Poštni promet s škofljieo so obnovili po-čenši s 27. novembrom. Zaenkrat opravljajo »urno navadno pisemsko službo.
d Skrb za krompir je zadnje čase zelo nnd-legovala Ljubljančane, pa tudi mnoge podeže-lane. »Prevodu« sc je vendarle jmsrečilo zagotoviti prebivalstvu Ljubljane več sto vngouov tega našega »vsakdanjega kruha«, ki ga bo po-atopnma oddajal potrošnikom.
d Zanimiv, avtomobil, l e dni so si Ljubljančani z zanimunjciu ogledovali muli avtomobil z slovensko označko »Ajdovščina IHIOI«. Avtomobil je lasi ajdovske občine na Vipavskem in aluži tej občim za dovoz prehrane in drugih potrebščin obče koristnega značaja. Iz Ljubljane je avliunobil odpeljal šolske knjige za vipavsko mlade/, ki komaj čaka nanje.
d Ravnateljstvo za prehrano v Trstu jc na ieljo prebivalstva preklicalo določbo, da morajo mlekarne oddajali mleko hladilnici v Trstu. Obnovljeni so s trm stari, preizkušeno dobri predpisi in lahko odslej mlckaricc spet dostavljajo mleko na dom.
d Na 150 lir kazni je bila obsojena pred tržaškim sodiščem 32 letna Marija 1'urlan, ker
ie prinesla v 1 rst posneto mleko. Prenizka .nzen.
d V prid prizadetim istrskim družinam so
pri<"rli v Trstu zbirati oblačila in druge potrebščine.
d Tobak na izkaznice. V goriški pokrajini eo dobili prebivalci te dni prvič tobak na običajne živilske izkaznice. Moški so prejeli (K) 40. žrnsko pn po 15 cigaret. V bodoče bodo uvedli za tolink posebne izkaznice.
d Zelo se je požlnhtnila reja štajerskih kokoši v ptujskem okraju. Tam zadnji čas razdelili Wnfio čisto plemenskih piščancev. Morejo. naj bi štajerske kokoši zlegle na leto 120 jajc, naincslo dosedanjih 60. Urejajo vzorne «<ik«išje kmetije.
d Desetletnico ustanovitve važne nemške organi/arije »Kriifl durek trenile« mi nedavno ■lavili po vsej Nemčiji.
d V bližini Sv. Lucije so neznanci nbstrrlih 42 letnega Andreja Juncža, ko se je vračal zvečer domov.
d Novo glasbeno šolo so nedavno odprli v
Brežicah.	•
d Jubilej plemenitega lovstva. Nedavno je znani celovški lovec Jožef Vošič petindvnjsetič povabil svoje goste k vsakoletnemu lovskemu jesenskemu pogonu na hribu pri Gosjie Sveti. Prebral je v svojem nagovoru imena vseh 70 lovcev v okolišu, ki so v zadnjih 23 letih mo-
' (Hllcd"Trstom in Benetkami vozijo od 25. vembra dalje n^snmo osebni, temveč tudi pospešeni in brzi vlaki.
d Nesreča ne počiva. 22 letni sluga J.ucijan Jelene je zgodaj stal v neki vrsti čakajoč na sprejem. Postalo mu je slabo. Padci je ter se potolkel po „!ovi in obrazu. - Posestnik Ivan Serjak je na l/nnski ccsti padel in si zlomil desno nogo. - Ziisebnica Ivana Sprajrarjeva jc na Miklošičevi cesti v Ljubljani padla in si zlomila desno nogo. - V Kropi rojeno 66 etno zasebnico Marijo Matulj je nn domu na ljubljanski Tvrševi cesti zadela kap. - Prav tako je zadela kap v Predovičevi ulici na stanovanju 66 letno Marijo Dolenčevo. - Janezu Koširju iz Slov. Bistrice ic voz poškodoval nogo. - V Mariboru je padel 36 letni zidar Jakob
Krempl. — I tiriju Niklu iz. Sp. Velke pn Slnd-
kein vrhu je cirkularka odrezala 4 prste levice. — 11 letni Ju ne/ Markoš iz Maribora si je pri padcu izpaluiil levico.
d Tri milijone različnega orodja (krampov loput, mol i k) je izdelal v svojem življenju 75-letni kovač Jože Božič iz Pcrnice pri Iiušali na Spod. Štajerskem.
d Par ljubljanskih nezgod, i rnovčan Junez Breskvar, stanujoč na Cesti na Loko, je tuko nerodno preskočil knnnl, dn si je zvini! desno nogo. — \ Čopovi ulici stanujoči Hruška Aleksander se je na nogi zbodel ob žebel j. Nastopilo je tako hudo zastrupi ion je, da je moral iskati zdravniško pomoč. — V Klorijanski ulici stanujoča znsehnica Berta Zalokurjevu je spodrsnila na pločniku in si zlomila desno nogo. — V Ci-glerjcvi ulici je padel z lestve delavec France škrnjnar. — Cirkularka je 42 letnemu mizarju Ignaciju Strmoletu obrezala prste leve roke. — Delavkin sin 7 letni Tonček Lah se je z vrelo vodo poparil po levi nogi.
d Ljubljanske prometne nesreče. Na Prulah stanujoči železniški delavec, 26 letni Ivan Potrebuješ, je na glavnem kolodvoru spodrsnil in padel pod vagon, da mu je kolo zdrobilo v zn- I pestju desno roko. — Na Ambroževem trgu je tramvajski voz podrl 22 letno posestnikovo hčerko Ivanko Petrovčičevo iz. Logatca, ki je dobila p<iškodbe po glavi in životu.
NOVI GROBOVI
KRATKE
V Sodražici so pokopali Fajdiga Julko roj. Dejak. — V Trliovljah je umrl Franc Drnovšek. — Pri zločinskem napadu komunistov nn vas Grahovo je padci tudi občinski tajnik v Cerknici Petrovič Rndovan. — V ljubi ju ni so odšli v večnost: posestnik Franc Kunover, 77 letna Barbara Jalovec, Koban Viktorija, ravnatelj Združenih opekam Branko Kostič, učiteljica v nok. Doro Cizelj roj. Debelak, inž. Frunc Zc-lenko, Danica Petek roj. Sabotič, Šalehar Angela iz Prelcsjn pri St. Rnpertu. posestnik Ba-bič Alojzij, mati duhovnika Križman Ivana, uradnica ZZSZ v p. Minkn Gruden, strojevodja drž. žel. v p. Ludovik Novohradskv, mesarski mojMrr Karel Cerne, lastnik tovarne čevljev »Jadran« Anion šlefe in s. Erzilinija Hafner. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
Okrog sosedov
s Velike komunistične izgube nn Hrvatskem. Hrval«ko časopisje poroča, da so imeli komunisti nu Hrvatskem v spopadu z nemškimi in hrvatskimi četami povsod zelo velike izgube. 1'uko je v boju na polotoku Pelješcu padlo 600 komunistov, veliko število jih je bilo ranjenih. V okolici Brčkega so imeli komunisti 278 mrtvih in 4<M> ranjenih. Številne izgube so imeli tolovaji tudi v bližini Sarajeva in Prijedora. V teli spopadih s komunisti so nemške in hrvatske čete povsod privedle tudi mnogo ujetnikov ler zaplenile velike količne orožja, streliva in hrane.
2olčni kamni
Nemški zdravnik dr. Liebesang v časopisju »Umschau« poudarja, da so sestavine žolčnih kamnov stalno v telesu ter jih običajno najdemo v žolčnem mehurju in drugod v tekočem in ne v trdem slaniu, zuradi česar so tudi iiopolnoina neškodljive. Zolčni kamni nastanejo šele, ko se te sestavine strde. Prenasičenje telesa s temi snovmi (cholesterinom, kalcijevo soljo in žolčnimi barvili) in njihovo nakopičenje na gotovih kraiih telesa, n. pr. ob malem kristalu sečne kisline v žolčnem mehurju, tvori prvo jedro žolčnih kamnov. Dr Liebesang meni, da najbrž nastane pred tvorbo žolčnih kamnov neka predstopnja, na katero se šele vsede trd kristalni sloj. Sloji sc kopičijo drug za drugim in tako nastane okrog trdega jedra več plasti. Prerez žolčnega kamna je podoben prerezu starejšega drevesa, pri katerem tudi vidimo vet plasti, ki odgovarjajo posameznim letnicam.
Najvišji poštni urad
se nahaja v Indiji. Tamošnia poštna uprava ima svoj urad v višini'r,100 m v Tibetu To le vso-kakor višina, če pomislimo, da je nas Visoki Klen visok nekaj čez 3000 m. V Gjanceju in .latuni te pošta zlezla v višino 4470 m oziroma 3333 m. Vsi trije poSlnl uradi, ki redno poslujejo, se nahajajo na glavni trgovski poli, ki veže Indijo z Lhaso, središčem Tibeta.
z vsega sveta
148 železniških tatov je zaprla od 3. do 11.
novembra fašistična železniška milica.
Pet let je že dr. Hacha državni predsednik v česko-moravskem protektoratu. Hitler mu ie čestital.
Primere delovne nesposobnosti in reakc:je naziva angleški komunistični časopis »Daily Norker« ministre Crigga, Ameryja in Simonu.
Stalinov imperializem je največja nevarnost, ki je kdaj ogrožala Evropo, piše francosko časopisje.
Japonska mornarica je sovražniku na novo potopila štiri letalonosilke in dve križarki, več drugih vojnih ladij pa poškodovala.
Nova republikanska vojska nima nič skupnega z. bivšo kraljevo armado, je dejal te dni govornik rimskega radija.
Preko tisoč žrtev je znhtcval ono soboto potres v turški Ankari, tudi več podeželskih krajev je porušenih.
60.000 človeških žrtev je zahtevala kolera samo v indijski jMikrajini Bengaliji. Tudi malarija je zelo razširjena.
Kolumbija je napovedala vojno Nemčiji, diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Ilorm imenuje to nnpoved — burko.
Kanada mora dobiti lastno narodno zastavo, zahteva list »Empire Nevvsc.
5000 plemenskih merino ovc bo zaradi izboljšanju ovčje pasme uvozilo iz Nemčije bolgarsko kmetijsko ministrstvo.
Po bombardiranju francoskega Toulonn po Angloameričanih so našteli v mestu 352 mrtvih in 527 ranjenih.
Dne 23. in 24. novembra izvedena druga cestna zbirka v Nemčiji je dala za zimsko j>o-moč skoraj 50 miljonov mark.
V	zdravjlišču Cnnnstatt pri Stutgartu je umrl 81 letni Georg Stiihle — prvi šofer na svetu.
V	Severni Afriki je trebn plačati za funt šterling 300 francoskih frankov, ob zasedbi samo 175.
V	Rimu je umrl 77 letni kardinnl Cremone-si, ravnatelj zavoda za verske zadeve v Vatikanu.
Italijanska akademija je prenesla svoj sedež iz Rima v Firenco.
Dnevno časopisje poroča, da se bodo v perzijskem Teheranu v kratkem sešli Stalin, Roosevelt, Churchill in Čangkajšek.
20.000 ljudi je bilo na protiboljševiškcm shodu v Revulu na Estonskem.
Stalina bo na poti v Teheran spremljal tudi Beneš, poroča list »Socialdemokralen« v dopisu iz turške Ankare.
Veliki viharji so divjali nn ozemlju južne Finske, povzročili ogromno škodo na stavbah in zruvali nad 200.000 dreves.
»Doslej nismo mogli izvesti še ničesar, knr žc ne bi nasprotnik (Nemec) že vnaprej vedel,« je priznal te dni londonski časopis »Daily Mnil«.
21 itnlijanskih delavcev, obtoženih upora, so ustrelili v Neuplju Angloaineričnni, ki prisilno mobilizirajo italijanske delavce za Združene države.
Nad 2000 grozdov je imel letos en sam trs v Cruetu pri srancoskem Lyonu; iz njih so iztisnili 150 litrov mošta.
Sodobni ladijski vijaki tehtnjo do 17.000 kg in imajo do 5 m v premeru.
17.000 kg izvrstnega čnjn je letos pridelala Turčija ob obali Črnega morja.
Lokomotiva je zavoz.ila v bližini Briga na švicarskem ozemlju v skupino 30 vojakov in večino usmrtila.
Redne odnošnje s Sovjetsko zvezo so pod vplivom anglo-ameriške agitacije zahtevale socialdemokratske organizacije v švicarskem Basln.
Nemci so večino angleških ujetnikov v Italiji spravili na varno in jih ni mogel Badoglio izročiti Angležem, je izjavil angleški vojni minister.
20.00(1 gamsov živi v planinskih predelih solnograškega okrožja v Nemčiji.
Novo letališče za ameriško vojsko so pred 'traMiem odprli v Kairu.	^
Križem sveta
Kaj bo leta 2000
Neki profesor si je izmislil, da l>i vprašal ameriško državljane, katerih 12 stvari bo po njihovem mnenju človek skušal doseči v prihodnjih 100 letih. Na svoje vprašanje je dobil nešteto odgovorov, ki jih je spravil na 12 sledečih točk: 1. Podaljšanji« človeškega življenja na 100 let. 2. Hitra in polnilna ozdravitev raka iu revmatizma. 3. Sredstvo za popolno izločitev vsake telesno bolečine. 4. Možnost obleteli zemljo v 24 urah brez vsake nevarnosti. 5. Prenašanje elektrike brez žice in brez zgube. 6. Proizvajanje na debelo oddajnih in pre-jemnih radijskih aparatov v velikosti žepne ure. 7. Prevažanje medzvezdnih lelal na luno. 8. Proizvajanje umetne vode, popolne sončne svetlobo. 9. Pospeševanje čisto kemične hrane. 10. Ohranitev ženske lepote do visoke starosti. 11. Barvna in reliefna kinogledališča. 12. Iznajdba, 9 katero bo mogoče po mili volji delati vreme, lepo ali slabo. — Nekaj teh reči je pač mogočih in verjetnih, no-kaleri odgovori pa so docela — amerikanski.
Poučna zgodba o lisičjem mesu
Nekje je pastir ubil lisico. Najprej jo je slekel, meso pa je razkosal in ca zineUl kokošim, psom in mačkam. Nekaj mesecev jiozneje zbolila dva domača za neznano želodčno bolezenT Zdravnik ju takoj preišče in dožene, da sla zbolela na trihi-nah. Domača sta tajila, da bi uživala ineso trihl-noznih prašičev, ker je bila domača kolina šele pred durmi. Zdravnik je dolgo ugibal za vzroki in končno ugotovil zanimivo dejstvo: nevarnih tri h i« so se nalezle kokoši od lisičjega mwa, od zaklanih in |>oužitih kokoši Bta dobila trihinc oba bolnika. — Lisičje meso je običajno trihinizno in ga zatorej zakopljemo vsaj meter globoko v zemljo, da segnije.
Voda zdravilo proti raku
Ameriški zdravnik je iznašel svojevrsten način zdravljenja raka. Trdi namreč, da je najboljše zdravilo proti tej zavratnl bolezni voda. Svoje IKtlnike zdravnik obseva na bolnih mestih z rent-genovimi žarki, nakar jim vbrizga parkrat na dan destilirano vodo. Poizkusi z živalmi so se dobro posrečili. Na raku obolele živali so ozdravele po Šestdnevni kuri. Sedaj namerava zgradili pravi sanalorij za na raku obolele in jih bo zdravil po svoji novi metodi.
Zaklad v družinski grobnici
30 letni komornik Leon Duliamol jo na pokopališču v Pantinu na 1'ranroskem urejal grobnico svoje rodbine. Nedavno je odkril v majhni duplini dve večji konservni škatli. Pogledal je va-nji in ugotovil, da vsebujeta nekoliko zavitkov zlatnikov, in sicer 52 zlatnikov po pol franka, 512 kosov po 2 franka, 178 kosov po 5 frankov in 921 kosov |>0 20 frankov. Vsi kovanci so imeli podobo Na|>oleona I. ali Napoleona III. Komornik je po-nesol zaklad na policijski komisariat, ki je uvedel preiskavo.
Nove zvezde
Mednarodno zvezdoznansko društvo je nedavno objavilo, da so zvezdoslovcl odkrili zadnji čas 237 malih planetov, ki krožijo v bližini Jupitra in Marsa. Med zvezdoslovci je nastalo glede odkrivanja zvezd pravo tekmovanje, kakor so politiki nekoč tekmovali v odkrivanju bodočih kolonij. Največ zvezd so lani odkrili Finci, namreč 8G, Nemci 63, Belgijci 21, Francozi 17.
Komaj sedem centimetrov velik klavir
je izdelal nek Madž-ar. Trudil se je z njim cele Sliri mesece. Klavirjev glas je tih, a nenavadno Čist. I)a ga Je dobro slišati, mora biti postavljen zvočnik-ojačevalec, s pomočjo katerega se sliši kakor normalen klavir. Seveda tudi ni mogočo igrali z rokami, ko je pa rela roka velika, kot je dolg ves klavir. Igralec se mora posluževali posebnih palčic. Madžar je dobro kalkuliral, ker je mali klavir kmalu prodal za denar, kolikor ne slane niti najboljši običajni klavir.
Očesne bolezni b vojna
Svoj čas je bil kongres nemških okulistov v Draždanah. Udeležilo se ga je okoli 300 strokovnjakov, ki so obravnavali očesne bolezni z. ozirotn na vojno. Ker se ruznašajo glasovi, da ljudje vedno bolj trpe za tako imenovano močno slepoto«, so zdravniki izjavili, da ta ne izvira od zatemnjeva-nja, temveč od tega, ker ljudje ne ravnajo pravilno. Da se oko privadi temo, potrebuje od 2 sekund do 2 minut časa. — Prava »nočna slepota« nastaja samo zaradi pomanjkanja vitamina A, ta pa se nahaja v maslu, špinači, paradižnikih in solati. »Nočna slepota« se torej ne more označiti za bolezen, ki pohaja od vojne.
Poljub po električnem toku
Strašen način samomora sta si izbrala v nekem kraju blizu Brna na Moravskem 23 letni Jan Sihinka in 20 letna Blažena Kudelkova. Jan Sibin-ka je bil sin imovitik roditeljev. Oče in mati sla pritiskala nanj, naj se oženi z bogato nevesto, ki t>o še |>ovečala hišno blagostanje. Sin pa ni hotel nič slišati o leni. Zaljubljen je bil v 20 letno domačo služkinjo Blaženo Kudelkovo in ni maral razen nje nobene druge ženske. — Oče in mati sta so močno protivila tej zvezi ter sta sinu in služkinji zabičevala, da ne bo nič iz njunena načrta. Zato sta mlada zaljubljenca napravila sklep, da se na nenavaden način poslovita od življenja. Nataknila sta si na roke rokavice iz gume. Nuto je Jan Sibinka pripravil električno stikalo ter je dal njegov konec v roko Kudelkovi, sam pa se jo dotaknil kabla z visoko napetostjo. Ko je bilo vso pripravljeno za sigurno smrt, sta se zaljubljenca objela in stisnila ustne v skupen poljub. Pri tej priliki se je sklenil električni lok. Jan Sibinka je bil pri priči mrtev. Božena Kudelkova je omahnila na zemljo. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je podlegla trpljenju.
Bismarkov osel
Ko je južnozapadna Alrika postala nemška kolonija, so po rajhu šepetali, da bo Bismark osebno obiskal novo nemško posest. Eden višjih dostojanstvenikov iz njegove okolice je državnika vprašal, ali misli res potovati v Alriko. Po kratkem razmišljanju se je stari državnik odrezal: >Da, potoval bom, toda samo na tistem oslu, ki ai jo to vest izmislil.«
Vojna in živčevje
O enem izmed najbolj nenavadnih 1'inkov vojne poroča neki list iz Švicarske Jure. Prebivalci lega obmejnega gorovja so bili nedvomno na zelo izpostavljenem mestu. Tega ozemlja vojna sicer ni neposredno prizadejala, vendar pa je videti, da so njena bližina, ro|>otanje letal in grmenje topov zeio vplivali na živce ljudi. Tako Irdi vsaj omenjeni list, da ni bilo v območju švicarske Jure Se nikoli (oliko mrtvih zavoljo srčne kapi, liakor ob tem času. Isti list pravi, da je nemara v zvezi švicarskih prelre>sov tudi lo, da je bilo v teh krajih nenavadno mnogo prezgodnih porodov.
Sestavni deli Bolgarije
Narodni poslanec Kožuharov, ravnatelj lista »Slovot, je v govoru na zasedanju sobranja med drugim izjavil, da zahteva Bolgarija Tracijo, Mare-donijo In Dobrudžo. Macedonija je sestavni del Bolgarije in zato so ji Bolgari ne bodo nikoli odrekli.
Mali oglasnik	
Prittolbina za male oglate s« plaluje naprej.	
Hlapu in sluftlnto vajena vseh kmečkih del spreimem Hribar Marila. Rudnik 47.	VeserltnEhože jnruv^ kože od divjačine kupuje staino trgovina Zdravič, — Ljubljana, Stori trg 30.
Citajt« ..Domoljuba" 1	
Opozorilo!
Opozarjamo p. n. konzumente, d« je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste, stavil v protnel Škatle z napisom »Pravi Franckov dodatek kavic po Vi kg, katere pa no vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinč-'ka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli jo namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot eta dva trakova in površina, na kaleri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, d oči m je na škatlah, ki jiH je stavil v promet Sedlar Ivan, barva mlinčke črna, a trakova in povrSiua pa temnomodro barve.
Škatle Sedlarja Ivana »ploh ne vsebujejo niti najmanjšega odslolka cikorije, temveč so napol« njene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo zaradi gornjega uvedli sodni postopek.
FRANCK industrija KAV0VINA D. D. prej
Hinko Franrka sinorl d. d.
ZAGREB
Križanka St. 27
1	2	3	4	5	a	7	8	9
10				u				
12		d	"					
14					15		16	
17			1»	19	20			
21				22				
23		24				25		26
27	28			>9	30			
31			32	33	34			
35			30			37	38	
39					40			
Vodoravno: I. hrastov plod, 6. vodo« pad, IO. kača, 11. čistilno orodje, 12. kačji ugriz; H. seznam oeeli, 14. električni trni, 15. moška ime, 17. pevsko znamenje, 10. lesena posoda, 21. zemeljsko posedanje, 22. žensko ime, 25. tok, 25. nmetnina, 27. čebelji samec, 29. žensko ime, 51. hrušf, 54. meslo v Hotnuniji, 55. žuželka, 56. hrana, 57. reka v Rusiji, V>. kanal, 40. pri« padnik izumrlega naroda.
Navpično: 1. načelnik občine, 2. sloga, 5. nadloga, 4. starorimski pesnik, 5. dom, 6. na« vlaka, 7. nečednost, 8. turški naslov, 9. del »!*>« vedi, 16. denarno pismo, 18. izraz pri kartah, 20. žensko ime, 21. ureditev, 24. razliojnik, 25, ruska politična osebnost, 26. ranocelnik, 28. pa« davina, 50. upanje, 52. dol voz-a, 55. lahkoatlet« ska vaja, 58. kutoliška akcija.
Rešitev križanke it. S6
Vodoravno: 1. kriza, 6. ubod, 10. umor, 11. nji« va, 12. Itanat, 13. eter, 14. znak, IG. ocena, 19. Lo« man, 22. strm, 24. otok, 25. miner, 26. Moste, 27, Tana, 28. usta, 30. dokaz, 33. Kirov, 36. pirč, 88. Alos, 39. estet, 40. zasad, 41. tasa.
Navpično: 1. kub, 2. rman, 3. ion, 4. zrak, B. Anton Medved, G. ujec, 7. bit, 8. oven, 9. dar, 14, zlom, 15. Amos, 17. Htna, 18. amra, 20. etoa, 21, Akta, 22. silo, 23. Rena, 28. ukaz, 29. tros, 31. kita, 32. Zcla, 34. Ila, 35. osa, 36. pst, 37. Res.
Heraosgeber — Izdajatelji dr. Gregorij Pečjak. — Schrlltlelter — Uiednlki France Kremžar. — Fur »Ljudska tiskarna« — Za »Ljudsko tiskarno«
Jože Kramarlč.
•Domoljub« stane 24 lir ta celo Isto, za Inozemstvo 30 lir, — Dopis« tn spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, Inserate In reklamacij« pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Telelon arednlitvaln npreve itev. 40-04.