Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) so sprojeinajo in veljii tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vreduištvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/aG. uri popoludne.
Štev. 13.
V Ljubljani, v torek 18. januvarija 1887.
Letnik XV.
Deželni zbor kranjski.
(Dvanajsta seja, 18. januvarija.)
Prebere in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem se poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnega stavbenega urada izroči finančnemu odseku, poročilo njegovo o prošnji občin Ajdovica in Dvor za uvrstitev občinske ceste med Verbovcem in Dvorom med okrajne ceste pa gospodarskemu odseku.
Deželni glavar grof T h u r 11 odsekom priporoča, da naj se podvizajo s svojim delom, ker je državni zbor sklican na 28. dan januvarja in je treba tudi gledati, da se stroški za deželni zbor preveč ne bodo narastli. Finančnemu odseku izrekel je pripo-znanje, da marljivo deluje; za gospodarski odsek pa se je oglasil načelnik dr. Poklukar, rekši, da je ta odsek samo to na dolgu, kar se je v zaduji seji razdelilo.
Poslanec De tel a v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi mostu čez Savo pri Dolu, za kterega ob Savi ležeče občine piosijo podpore. Ker prošnji ni pridejanega nobenega načrta in proračuna dotičnih stroškov, ker mora tudi cestni odbor svoje predloge staviti, bo treba v tej zadevi še mnogo poivedovanj. Zato se prošnja izroči deželnemu odboru, da bo potrebno pozvedel in deželnemu zboru v svojem času o tem poročal.
Podobčini Narin se za napravo mostu čez Steržen dovoli podpora 50 gld.; občini Šturja za zgradbo studenca za pitno vodo tudi 50 gld. Prošnja posestnikov iz Fužin za podporo v popravo mostu, ki ga jim je povodenj podrla, se izroči deželnemu odboru, da prosilcem dovoli primerno podporo iz kredita, odločenega v podporo po elementarnih nezgodah poškodovanih.
Poslanec Dežman opominja pri tej priliki, da se prošnje za podporo silno množe, in da se za vsako cesto in vsaki most zahteva deželna podpora. Nekdaj ni bilo tako, kakor priča neki most pri Litiji, pri kterem stoji spominek z napisom, da so ta most tamošnji kmetje napravili z lastnimi de-
narji, in da jim je kmetijska družba v priznanje postavila ta spominek.
Poročevalec dr. Vošnjak mu odgovarja, da so ljudje dandanes prepraktični, da bi zarad takih spominkov kaj delali, pa tudi takrat jim menda ni bilo dosti vstreženo z njim, ker je napis latinski in so vanj zijali, ne da bi ga bili razumeli.
Krajnemu šolskemu svetu v Peč a h pri Moravčah se za šolski vrt dovoli 50 gold. podpore iz deželuo-kulturnega zaklada.
Potem poroča dr. Poklukar o stavbah za obrambo bregov na Gorenji Savi in o podpori, ki naj bi se v ta namen dovolila iz deželnega zaklada. Sava tam čedalje bolj trga svet in je v teku 60 let odnesla že tri hiše; ena je zdaj zopet v nevarnosti in potreba je nujna, da se Sava tam vravnd. Vse delo bo stalo okoli 19.000 gold. Deželni zbor je bil lani v ta namen dovolil 1400 gold. Ali ker vlada ni bila več obljubila kakor 400 gold., se delo ni moglo pričeti. Vlada je sprevidila, da bo treba kaj več storiti in da bo morala ona reč v roke vzeti, ako se hoče kaj zdatnega storiti. Deželni zbor je dovolil v ta namen obrniti lani dovoljenih 1400 gld., ob enem pa sklenil vrhu tega še dati 3600 gold., tako, da bo celi donesek dežele znašal 5000 gld. Okoli 1200 gld. bi prišlo na tamošnje prebivalce, dve tretjini, to je kakih 12.000 gld. bi pa zadelo državo.
Deželni predsednik baron Winkler razodeva radost, da se dovoluje za omenjene stavbe zdaten znesek; on bode reč ministerstvu najtoplejše priporočal, ali ker zadeva tri ministerstva, namreč notranjih zadev, poljedelstva in kupčijstva, se reč ne bo tako hitro rešila. Potreba je pa nujna, toraj naj bi se z deželno podporo prej ko mogoče izvršila najpotrebnejša dela.
Poslanec Detel a meni, da bi se reč predolgo zavlekla, ko bi se z deželno podporo čakalo, dokler vlada izreče svoje mnenje. Govornik je vsako leto to reč priporočal in deželni zbor je res privolil že več podpor, ki pa niso zadostovale. On toraj priporoča poročevalcu, naj v tem smislu spremeni predlog, da se deželna podpora dovoli za najnujnejša in naj-
potrebnejša dela, pričakovaje, da bode drugo potrebno preskrbela vlada.
Tudi dr. Sterbenec izreka enako željo, ker je potreba res silna, kakor ve iz lastne skušnje.
Poročevalec misli, da se bode dalo tudi s sedanjim predlogom doseči, kar so želeli predgovor-niki. Politična oblast naj le lastniku tamošnjega poškodovanega jezu zapove, da ga takoj popravi in dosti bode pomagano Gorenji Savi. V teku enega meseca, misli, se bode od ministerstev lahko dobilo potrebno zagotovilo, ako se deželni odbor precej obrne do vlade, in potem se bode reč precej lahko pričela.
De tel a še ugovarja, da s popravo jezu ne bo nič pomagano, ker Sava trga tam, kjer prej nikdar ui.
Pri glasovanji je odpadel dostavek, da se ima ta podpora dovoliti, kadar vlada prevzame druge stroške.
Na to se na znanje vzame letno poročilo deželnega odbora glede ustanov (§ 9) in splošnjih zadev (§ 11).
Poročevalec Hren je predlagal, da naj se ponovi lani sklenjena resolucija, ki vladi priporoča, da naj bi se Bled oklical za kopališče. Deželni predsednik baron \V i n k 1 e r je pa naznanil, da se je vse potrebno že zgodilo in bode reč skoraj proglašena. To naznanilo je vzel zbor zahvalno na znanje in poročevalec je prej omenjeno resolucijo umaknil.
Dr. Moše poroča o proračunu zemljiško-odvez-nega zaklada ter v imenu liuančnega odseka predlaga:
„Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	1. Proračun kranjskega zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1887 s skupno
potrebščino v znesku . . 604.460 gld. 27l/s kr. in s skupno zaklado v znesku 534.609 „56 „ toraj s primanjkavo v znesku 69.850 gld. 71'/s kr. ki je pokriti z obrestljivimi državnimi posojili — se odobri.
2.	Da se pokrije deželni donesek za leto 1887, naj se pobira 16 odstotna priklada na neposredne
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških. Slovencih.
(Dalje.)
Vse drugačih misli je pisatelj „Slavia italiana"; akoravno je zagrizen Lahon, vendar on hoče, da se napravijo stolice za slovenščino v Čevdatu in Spetru, da se bodo učitelji in učiteljice (za Slavijo ali slov. Benečane) naučili obeh jezikov, slovenskega in italijanskega (kakor pri nas slovenskega in nemškega), pri kterem nasvetu pa stoji gorostasno-neumna opazka (iz nevednosti ali hudobije, kdo ve?), „da naj se slovenščina očisti novouvedenih izrazov iu da naj se jo obleče v popolno slovniško obliko!" — Prašam pa pri tem, kaj bi nek še ostalo od italijanščine, ako bi jo hotel kdo vso očistiti od latinskih besed, oblik in korenik?! Kaj drugega, kakor same drobtince — za Hotentote v Afriki!
Beneški Slovenci so še zlo pošteno pa delavno ljudstvo; ali kor so od nas ostalih že cela stoletja ločeni, so vedno na isti prvotni nizki stopinji je-
zika iu omike, akoravno je predrla tudi v njih sredo že družba sv. Mohora. Oni ljubijo svoje duhovne „nunce"; v njih družinah se navadno moli zjutraj in zvečer „sv. rožar" (roženkranc), tudi tretji red sv. Frančiška je semtertje vpeljan. Le škoda, da jih tlači v mnogem oziru laška mora! Hrepenijo pa vendar zlo po slovenskem berilu in molitvenih bukvah, zlasti ženski spol. Ali žalibog, da je najti med njimi že italijanske molitvene bukve, kterih sicer malo umevajo; kajti slovenskih nima tam nihče na prodaj.
O kako vesele so bile že marsiktere beneške Slovenke, ko sem jim oskrbel slovenske molitvene bukve iz Ljubljanske »Katoliške Bukvarne" ! Škoda za to dobro beneško ljudstvo, ki je z nami prav istega jezika in rodu, pa nima prilike se v tem duhu izobraževati, ker je tam le v malem številu, 36.000 duš, in še to od nas čisto ločeno.
Od duhovnov, razun nekterih izjem, tudi nimajo veliko pričakovati, ker se godi, da sami v prvič poslani k Slovencem, niti njih jezika ne znajo in se ga morajo še le iz njih ust (!) učiti, in vsled tega je tudi v njih molitvah iu krščanskem nauku vse polno nepotrebnih laških besed in neumljivih
prestavljanj iz latinščine (n. pr. Jesus iter faciens == Jezus delavec te poti, itd.) in laščiue (n. pr. „at" te grevenge = djanje te grevenge) itd.
Farna dekanija Špeterska šteje le tri tare: 1. sv, Petra, 2. sv. Lenarta in 3. najnovejša v Dren-kiji. Ali podložnih kaplanij imajo veliko. Prva jih ima 19, druga 10, tretja (novejša) pa le eno. Enako število, kakor kaplanij, je bilo starih občin. Imajo pa zdaj v vsem okraju in dekaniji Špeterski 50 za rabo vernim odprtih cerkva, 30 večidel domačih slovenskih duhovnov in okoli 18 bogoslovcev v Vi-demskein semenišču.
V fari sv. Lenarta je tudi precej imenitno svetišče ali božja pot, kamor romajo ljudje iz vse Furlanije in beneške Slavije. Ta cerkev se imenuje: Stara gora ali „stara slovenska Mati Božja" (Ma-donna del Monte), ker je podobo Matere Božje naslikal že 1448. I. nek slikar L'Ancona za 43 zlatih (dukatov). Čevdatski kapitelj z nekterimi slovenskimi vasmi je dal z velikimi stroški sezidati 1538. leta utvrdbe na okolo svetišča v brainbo pred Turki, zato imenujejo Lahi to svetišče tudi: Castel del Monte, t. j. gorski grad!	(Daljo P"h)
davke z vsemi državnimi prikladami vred, in sicer: od
a)	zemljiščnega davka v
znesku...... 629.809 gld. — kr.
b)	hišno-razrednega davka 139.700 „ — „
c)	hišno - najemninskega
davka v znesku . . . 216.302 „ — „
d)	pridobnine v znesku . 125.275 „ — „
e)	dohodnine v znesku . 305.168 „ — „
skupaj v znesku . 1,416.254 gld. — kr. toraj 226.600 gold. in potem 20 odstotna priklada na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, in od mesa.
3) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobirajne teh deželnih priklad.
4. Deželnemu odboru se naroča, da v smislu točke 3 pogodbe z dne 29. aprila 1876 (zakon od 8. majuika 1876 drž. zak. štev. 72) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zemljiško - od-vezni zaklad določena 20 odstotna priklada na neposredne davke s tretjinsko po cesarskem patentu z dne 10. oktobra 1849 drž. zak. št. 412 vpeljano priklado zniža za leto 1887 na 16 odstotno doklado od vseh predpisanih neposrednih davkov, toraj sosebno glede rednega zneska hišno-razrednega davka, hišno-najemniškega davka, prihodnine in pridobnine.
II.	Visoka vlada se poživlja, da ukrene, da se režijni stroški dežele za delovanje zemljiško-odvezne deželne komisije in lokalnih komisij kolikor mogoče zmanjšajo in da določen termin stavi, do kterega mora dežela kranjska zakladati te stroške.
III.	Deželnemu odboru se nalaga, da
1.	preišče tako hitro ko mogoče, kako bi se dale znižati letne doklade na neposredni davek v pokritje letnega doneska k zemljiščno-odveznemu zakladu ;
2.	pretehta, ali se ne da to doseči s konverto-vaujein 5 odstotnega zemljiščno - odveznega dolga v nižje obrestljiv dolg, ki bi se imel plačevati daljšo vrsto let, kakor je določeno z dogovorom od 29. aprila 1876;
3.	stopi v razgovor s c. k. vlado in s finančnim zavodom v ta namen in poizve, kako bi se dalo kon-verziranje najvspešnejše za deželo Kranjsko izvršiti;
4.	poroča o tem deželnemu zboru, in ako je treba, tudi v izvanrednem zasedanji;
5.	povabi v posvetovanje k dotičnim deželno-odborskim razpravam dva člana deželnega zbora — in ako je treba veščake v finančni stroki.
Deželni predsednik baron W i n k 1 e r je glede odvezne komisije naznanil, da ga je ministerski predsednik pooblastil zboru naznaniti, da se bode opustil dotični poročevalec pri deželni vladi, ki ga plačuje dežela, in da se bodo vsled tega zdatno znižali stroški za zemljiščno odvezo, ktero bodo oskrbovali trije v ta namen odločeni uradniki.
Poslanec L u k m a n je omenjal, da mu naznanilo g. predsednika ni po vsem po volji in da bi bil raje imel, ko bi bil slišal, da se bodo za odvezo potrebni uradniki pomnožili pri okrajnih glavarstvih, kjer so potrebni. Glede konvertiranja deželnih obveznic meni, da ne kaže dosti dobička, ker se po štiri odstotkih denar ne bo lahko dobil. Pač pa bi bilo ugodno, ko bi se moglo amortiziranje dotičnega dolga raztegniti na več let.
Deželni predsednik baron Wi n k ler ugovarja, da je dotično delo sicer res zamudno, da ga bo pa enkrat vendar-le konec. Na Gorenjskem je nekaj reči zaostalo, a to ni čuda, ker so okrajna glavarstva preobložena. Trije uradniki, ki so zdaj za to opravilo odločeni, bodo gotovo mnogo storili, več kakor treh pa ni mogoče za ta posel odločiti.
Poslanec Faber povdarja, da sme biti gospod Lukman zadovoljen, ker je za odveznega komisarja v Radolico prišel markez Gozani, ki je v Kočevji pokazal, da je svoji nalogi kos. Pri nadrobni razpravi se potem brez premembe sprejmo vsi gori omenjeni predlogi finančnega odseka.
Točki 13. in 14. dnevega reda se odstavite, in poroča dr. Papež o načrtu občinskega reda za mesto Ljubljansko. Lani sklenjeni načrt namreč zarad nekterih pogreškov ni dobil Najvišjega potrdila. Vsled tega se ta zakon še enkrat pretresa in se spremeni nekteri izrazi, deloma tudi stavki v boljše izraze in stavke, kterim se dodajo nekteri umestni dostavki. Bistvene premembe pa zadevajo §§ 10, 12, 40, 41 in 56, ki se po novem nasvetu glase:
§ 10. Vse osebe, ktere niso občani, imenujejo se vnanji.
§ 12. Vsakdo v občini je dolžan izpolnovati, kar je občina zaukazala v svojem zakonitem področji.
Občani, ž njimi vred pa tudi druge, v občini davku podvržene osebe, ki niso občani, morajo vrhu tega uositi občinska bremena po določilih tega zakona.
§ 40. Praviloma je doklade k direktnim davkom porazdeliti na vse v občini predpisane davke te vrste, brez razločka, je li davku podvržen občan ali ni, ter naložiti na vse razrede teh davkov v jeduaki meri (po odstotkih).
§ 41. Doklade k direktnim davkom se ne smejo naldgati dvorskim, državnim, deželnim, občinskim in javnih zakladov uradnikom in slugam, potem vojaškim osebam, kakor tudi ne vdovam in sirotam glede njih službene plače in glede njih iz službin-skega razmerja izvirajočih pokojnin, provizij, vzgo-jevalnih doneskov in miloščinskih užitkov.
Tudi se ne smejo službeni dohodki dušnih pastirjev zakonito priznanih verskih združeb do zneska 600 goldinarjev in plače javnih učiteljev prikrajše-vati z občinskimi prikladami.
§ 56. Občinski svet določuje število in čas svojih rednih sej, h kterim skliče za vsak slučaj posebej župan ali, kadar je le-ta zadržan, podžupan, in to, nujne slučaje izvzimši, vsaj 48 ur prej vse občinske svetovalce, naznanjuje jim posvetovalne predmete.
Občinski svet se sme vrhu tega sklicati tudi drugekrati, kedar se to treba zdi županu, oziroma podžupanu, a mora se sklicati, in to najdelj v osmih dneh, kedar najmenj tretjina članov občinskega sveta s pismeno vlogo, ali kedar politični deželni načelnik to zahteva. V obeh zadnjih slučajih je, kedar sta zadržana župan, kakor tudi podžupan, po letih najstarejši član občinskega sveta upravičen in dolžan, sklicati občinski svet.
Vsaka seja, ktera se ni sklicala po predstoječih določilih, je nezakonita in v taki seji narejeni sklepi so neveljavni.
Političnemu deželnemu načelniku je čas vsake seje občinskega sveta, in sicer, zajedno, ko se k seji vabijo občinski svetovalci, naznaniti z dotičnim dnevnim redom.
Pri splošnji razpravi vstane baron Apfaltrern ter v imenu svojih tovarišev naznanja, da se obravnave o volilnem redu mesta Ljubljanskega ne bodo vdeležili. Na to so zapustili dvorano, in so bile nasvetovane premembe sprejete. Razun že omenjenih prememb nasvetuje poslanec KI un pri §41, da naj se pri duhovnih plačah ne oprosti priklad samo znesek do 600 gld., ampak do 1000 gld., kakor so proste tudi cele plače uradnikov, služabnikov, učiteljev itd. Ta predlog je bil sprejet in konečno vsa postava potrjena.	(Konee prih.)
Onlinarijat Tržaški iu mestni očetje.
Stoletje naše bliža se proti koncu. S ponosom imenuje svet stoletje naše raz s vi ti j e n o. In res vidimo napredek na vse strani. Čuditi se moramo, ako le nekoliko opazujemo razne iznajdbe naših časov. Duh človeški vstvaril si je nove vede, stare pa povzdignil je do velike popolnosti. Sila duhi človeškega prodrla je tako rekoč do obisti matere zemlje, in na sinjem nebu odkrila je mnogo skrivnosti.
Toda pustimo to, vsaj je vsacemu več ali manj znano. Srčno veseli se vsak človek velicega napredka stoletja našega. Ali to veselje kali žalostno socijalno stanje našega veka. Jaz nočem popisovati težav in rev, in tudi ne spridenosti današnje. Govoriti pa sem se namenil o jednem karakterističnem znamenji družbe naših dni. To znamenje je: nepokorščina gosposkam. Liberalci, posebno pa soci-jalisti ne pripoznajo nobene oblasti, ampak učč, da vsa oblast in moč gre jedino le množini naroda.
In res, pogubljivi ta nauk našel je mnogo učencev. Razširja se z besedo živo in pisano. Hlastno prebirajo posebno delavci pogubonosne liberalne liste. Pa tudi sad in nasledki kažejo se v vseh strokah družbe človeške. Le cerkev — jedina prava zaslomba avtoritete države in oblasti sploh — le cerkev trdi in uči že več kot 1900 let, da je „vsa oblast od Boga" in da „kdor se vstavlja oblasti, vstavlja se Bogu". Toda, kar se je pripoznalo stoletja in stoletja, to ni več za napredni naš vek Naravna posledica takih naukov je, da se po javnih zborih in po časnikih neusmiljeno kritiku je raznih postavnih oblastnij ravnanje. In tii večkrat govore ali pišejo možj^, koji o celi stvari niti pravega pojma nimajo.
Take in enake misli obšle so me tudi, ko so mestni očetje mesta Tržaškega skoraj jednoglasno sprejeli resolucijo notarja Piccoli, ktera protestuje proti ravnanju ordiuarijata škofijskega glede sprejemanja bogoslovcev v semenišče in gledč vodstva malega semenišča v Trstu. Gotovo vsak človek na prvi hip vidi, da so te notranje zadeve škofijstva, v ktere se nobena oblast nima pravice vtikati, najmanj pa kaka občina. Vrhu tega pa je omenjena resolucija, kojo je »Slovenec" na kratko že omenil, polna laži in obrekovanja. Ni moj namen, zagovarjati ravnanje škofijstva, ker to stori samo o svojem času, če bode se mu zdelo vredno in potrebno; ampak le to sem hotel povdarjati, da liberalni naši mestni očetje delajo dosledno po svojih načelih. Oni bi radi videli, da bi tudi duhovščina trobila v njihov rog in delala za proslavljenje „della favela italiana". Želja njihova je, da bi tudi duhovniki za nje vplivali na verno jim udane vernike. Skrb za cerkev in blagostanje duhovnikov je liberalnemu mestnemu zboru deveta briga.
Da, daleč smo prišli! Dandanes upa si občinsko svetovalstvo protestovati največi gosposki duhovski v deželi! Kam pridemo, ako bode jedna oblast drugi spodkopavala veljavo pri narodu? Ni li to najslabši in najpogubljivši izgled ljudstvu? Daje temu res tako, vidimo iz tega, da se je kmalu po tem oglasil ob-čiuski zastop Operteljski v Istri ter se pridružil protestu mesta Trsta. In prav te dni stavil je jednak predlog tudi župan mesta Kopra, toda navzoči c. kr. okrajni glavar ni pustil o tacem predlogu glasovati, češ, da občina naj raje sklepa o stvareh občinskih. (Tako je prav.) Sicer pa bi tudi slavni mestni zbor Tržaški mnogo boljše storil, da bi se več pečal z gospodarstvom, nego li s praznimi resolucijami. Naj bi bolj gledal pod prste uradnikom svojim. Vsaj je še vsem dobro v spominu velika defravdacija, ktera se je lani dogodila pri mestni blagajnici.
Skoraj bi človek mislil, da so mestni očetje z zloglasno svojo resolucijo hotli v ljudstvu izbrisati iz spomina lanske škandale. Res je, da jim je druhal na galeriji burno ploskala; — res je, da so jim rudeči listi Tržaški slavospeve napisali; — res je tudi, da so jih hvalili židovski časniki Dunajski — toda vsi dobri Tržačani vseh narodnosti obsojali so naravuost postopanje mestnega zbora.
Posebno pečejo vročekrvnega notarja Piccoli-ja Čehi, koje je škof Tržaški sprejel v semenišče, da bi okom prišel velicemu pomanjkanju duhovnov v Tržaški škofiji. Vsak katoličan, kojemu je na srcu dušni blagor naroda, misli, da je prav previdnost božja poslala iz severne češke mladih apostolov zapuščenemu narodu po Istri. Le mestni očetje Tržaški vidijo v tem nevarnost za jezik svoj in za narodnost laško. Se ve, da bilo bi jim ljubši, da bi si škofija Tržaška poklicala duhovnikov iz bližnjega kraljestva in sicer duhovnov modernih, koji bi jim bili orodje za njihovo politiko. Vsakdo ve, da ste v škofiji Tržaško-Koprski dve tretjini Slovencev in da mora večina duhovščine znati slovenski, odnosno hrvatski. Še celo v mestu samem znati bi moral poleg la-ščine vsak duhoven vsaj jedno slovensko narečje.
Toliko danes. Res je sicer že malo »post festum", ker omenjena resolucija bila je sprejeta dne 29. decembra 1. 1. Toda, ker Tržaški laški listi stvar vedno z nova pogrevajo, mislim, da bode bralce »Slovenca" ta stvar zanimiva. Kaj in kako misli o tem škofijska kurija, poročim Vam o svojem času.
Interpelacija dr. Gregorčiča in tovarišev
do visoke c. kr. vlade o koroški cesti v Soški dolini izročena v seji Goriškega deželnega zbora dne 13. januvarja t. I.
(Konec.)
Ako mogoče, še hujše je pa v klancih med Ko-boridom in Srpenico nekaj zarad nenavadne strmine teh klancev nekaj zarad prav slabih branikov ob cesti. Na prav nevarnih mestih, s kterih se spuščajo skoro navpični robovi do Soče, ne najdeš kameui-tega brana. Nekoliko tramov pribitih je ob cesti, na ktere se nikdo rad ne naslanja, ker navadno so gnjili od solnca in mokrote. V teh klancih zgodilo se je že brez števila nesreč in nobeno leto ue preide, da bi se ne ponovile. Pogosto so padli konji, voz in ljudje z blagom vred v Sočo. Če pri vozu ali pri konji kaj poči, je voznik zgubljen; srečen, ako hodi peš zraven konj na goronji strani, da vsaj živ-
ljenjo reši, na drugo rešitev ni niti misliti ob času nesreče. Veliko ljudi in živine zadušijo ti klanci vsako leto, ker promet po tej cesti je jako živahen. Zato je deželni poslanec Matija Jonko s tovariši že leta 1882 stavil interpelacijo na visoko vlado v tej zadevi; ali žalibog, da do današnjega dne ni dobil še odgovora.
Kakor da bi na tej cesti ne bila dovolj neprijazna ljudem narava, ktera postavlja Človeka na več mestih med svet, ki se nad cesto skoro navpično vzdiguje, in med propad, ki zija na drugi strani proti Soči, množijo nevarnost še neprevidni ljudje, kteri se ne pomišljajo, drviti po oni cesti in tudi po najnevarnejših mestih z veločipedi, ki strašijo živino. Meseca julija preteklega leta peljal se je podjetnik cestnih del „na Ovinku" po cesti na Dolgi Njivi proti Gorici, ko mu pridrvita nasproti dva velocipedista, kterih se je konj tako ustrašil, da je zavozil v stran ter zvrnil voz in kočijaža, ki si je obleko strgal in obličje močno poškodoval, če tudi je držal konja nazaj z vso močjo. Sreča, da se je konj obrnil proti hribu, ker, ako bi se bil obrnil na dolenjo stran, šel bi bil v propad konj, voz, voznik in gospodar.
Gledč na opisane nevarnosti po naravi in po ljudeh pri Dolgi Njivi, na Kapaviščih in v klancih med Koboridom in Serpenico na Koroški cesti ob Soči, stavljajo podpisani do visoke c. kr. vlade naslednji vprašanji:
1.	Ali je visoki c. k. vladi znano, da preti ljudem in živini na Dolgi Njivi, v Kapaviščih iu v klancih med Koboridom in Serpenico na Koroški cesti nevarnost od slabo utrjenih skal nad cesto, od slabih branikov ob cesti, in od velocipedistov, ki zahajaje celo v one kraje?
2.	Ali je visoka c. k vlada voljna prepovedati velocipede na cesti ob Soči, popraviti in popolniti branike ob cesti na imenovanih mestih ter ukazati potrebne poprave, da ne bodo žugale skale nad cesto življenju in zdravju ljudi in živine?
V Gorici, 13. januvarija 1887.
Dr. A. Gregorčič, Dr. J. T o n k 1 i, Ign. K o-v a č i č , And. Kocijančič, Dr. N. T o n k 1 i, Dr. A b r a n:, J. I v a n č i č, M. J o n k o, Dr. E o j i c.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januvarija. STotranje dežele.
Dnevni red za prvo sejo v državnem zboru na Dunaju je sledeči: 1. Prvo berilo načrta postave za dopolnilne kredite, ki jih je potrebovalo bram-bovsko ministerstvo leta 1886. 2. Prvo berilo predloga, ki ga stavijo dr. Jaques iu tovariši glede odškodovanja po nedolžnem kaznovanih. 3. Prvo berilo dr. Soserjevega predloga o ustanovitvi novega urada po vzoru cesarskega zdravstvenega urada v Berolinu. 4. Prvo berilo Lienbacherjevega predloga, da bi se izdal hranilnični pravilnik. 5. Prvo berilo predloga Plenerjevega in tovarišev glede osnove in ustanovitve delavskih zbornic. 6. Prvo berilo predloga, ki ga stavi dr. Foregger s tovarši glede postavnih načrtov o spremembi tiskovne postave in kazenskega reda, glede odprave posebnih plačevanj, ki so naložene na tiskovine in glede določil o zlorabi tiska. 7. Sporočilo o raznih peticijah.
Štajarskemu deželnemu zboru predložil je deželni odbor načrt postave, ki naj bi dopolnjevala postavo z dne 14. junija 1866, da bi se namreč malomarnim načelnikom okrajnih zastopov smela kazen naložiti, če bi ne spolnovali prevzetih dolžnosti. Dokazalo se je namreč, da so tudi v okrajnih za-stopih možje, ki se dajo tjekaj voliti zato, da so izvoljeni, za delo in sploh za poslovanje svojih dolžnosti se pa prav nič ne brigajo. Odsek za srenjske reči je to obžalovaje na znanje vzel; ker pa vendar je število takih pičlo, nasproti temu pa število onih zdatno višje, ki se z vzgledno marljivostjo posvetujejo prevzetemu poslu, pri kterem se ne boje ne truda, ne stroškov in mu žrtvujejo mnogo časa in denarja, se je načrt deželnega zbora zavrgel.
VPredarlskem deželnem zboru imeli so dn^ 13. t. m. na dnevnem redu predlog o domobranu. Sporočevalec Kohler priporoča', da bi se načrt postave sprejel, kakor ga je tirolski deželni zbor odobril. Poslanec Jehly se z nasvetom popolnoma strinja, ob enem pa objavlja resolucijo, v kteri deželni zbor versko prepričanje domobrancev povdarja. Ehomberg se je oglasil z resolucijo, v kteri prav pošteno obsoja grdo razvado dvoboja. Še huje, kakor on, graja poslanec Thuruher stroge današnje postave ter omenja, kako da se mora velikrat dežela in narod britko pritoževati čez vlado. Vlada ima sicer pravico od deželo in naroda
vse zahtevati, kar se ji umestno zdi za obrambo in varnost dežele, pa tudi dolžnost, da narodu naloženo breme po možnosti olajša. To bi se zgodilo, če bi se v načrt postave sprejelo, da naj se tisti rezervisti, ki so zadosti dolgo služili pri lovcih ali brambovcih, ne skličejo brez posebne potrebe k letnemu vežbanju domobrancev, ob vojskinem času naj se pa tudi le ob času največje sile še odredijo k stalni armadi. Ker se je na to načrt postave v tretjem berilu sprejel, pričeli so poslanci svoje resolucije vtemeljevati. Prvi oglasil se je Jehly, kazaje na jako slavne vojskovodje, ki so bili pri vsi svoji hrabrosti vedno tudi jako verni in dobri kristjani in so imeli trdno prepričanje v srci, da je le tisti dober vojak, ki je ob enem dober kristjan. Ehomberg je vtemeljeval svojo resolucijo proti dvoboju in njegovi zavržljivosti, ki je vtemeljena v državnih, kakor tudi cerkvenih postavah, po drugi strani ima pa vedno jako slabe nasledke v vojaškem življenji za seboj. Vladni zastopnik je potolažil poslance, da je domobranski službovnik sostavil sam nadvojvoda Karol na krščan-sko-verski podlagi, cesar ga je pa potrdil. Glede dvoboja omenjal je vladni komisar princ Taxis, da ne more druzega reči, kakor kar je povedal vojni minister o tem delegacijam. Sploh pa misli, da deželni zbor ni kompetenten za presovanje dvoboja. Thurnher mu na to prav dobro odgovori, da kdor je kompetenten za sostavo in napravo domobranske postave, mora tudi kompetenten biti, kedar zahteva, da naj se z domobranci primerno postopa. Kohler je pa še pristavil, da ima tisti, ki svojega sina v črno vojsko zapiše, izvestno tudi pravico zahtevati, da tamkaj po državnih in cerkvenih postavah z njim postopajo.
Med Cehi vlada ravnokar strastna borba zarad poduka nemščine v ondašnjih šolah. Staročehi so vsi za to, da naj se Čehi brez razločka uče nemščine in to na podlagi maternega jezika, kar je vse-kako pametno, kajti prebivalstvo po češki kraljevini je tudi po deželi mešano, t. j. nemško in češko. V takem položaji je izvestno želeti, da vsak, bodi si Nemec, bodi si Ceh, oba jezika zml, ker ima skoraj ob vsaki priliki z drugo narodnostjo opraviti. Tega prepričanja so vsi zmerni Cehi kakor tudi zmerni Nemci iu si dostikrat otroke v zameno v službo dajejo, da se praktično uče druzega deželnega jezika. Mladočehi in nemško - liberalni Nemci pa o takem postopanji nečejo nič slišati. Prvi trdijo, da Cehom ni treba nemščine znati, ker bodo tudi brez tiste lahko v nebesa prišli. Pač pa se bo z zabranitvijo podučevanja v nemščini porinil krepak zapah po-nemčevanju. Nemško-narodni prusjaui ravno tisto trdijo, toda le iz svojega stališča. Pravijo namreč, da Nemec na Češkem brez češčine prav lahko živi, in da se nikakor ne sme dovoliti, da bi se nemški otroci v češčiui podučevali, ker bi se s tem poslo-vanili. Trditev prvih, kakor drugih je napačna in vredna, da se zavrže. Eojen čeh, kakor rojen Nemec svoje narodnosti zarad tega ne bo zavrgel, če se bo tudi druzega jezika naučil. Eavno narobe; še tem bolj ponosen bo na njo, ker bo lahko pridobnine lastnega naroda primerjal z nasprotnimi. Saj to lahko sami po sebi, kakor tudi po sedanjem češkem razum-ništvu sodimo. Vsi , kolikor nas je sedaj v možki dobi, lahko tudi rečemo, od 24 leta na dalje, izvež-bali smo se v čisto nemških šolah, naučili smo se ravno tam nemščine in zarad tega se vendar nismo še izneverili narodu. Da je nekaj kukavic povsod in da se tistih ne bo nikdar zmanjkalo, dokler bo svet stal, je zgodovinska resnica. Grki niso imeli nikakih Nemcev v deželi in tudi drugih narodnostij ne, da bi se bili njihovega jezika učili, pa so vendar-le svojega Efijalta imeli, ko je prišel čas za to Kdor se misli svoji narodnosti izneveriti, stori to, če drugi jezik zntl ali ne! Takih misli so tudi Pražani in so sklenili na to delati, da se bodo češki otroci obeh jezikov učili, ker dejanski obeh potrebujejo.
V moravskem deželnem zboru govoril je Brnski škof dr. Bauer o šolskem vprašanji. Sporočevalec o šolskih zadevah moravskih je bil dr. F u x, za kterim je takoj škof za besedo poprijel. Priznal je, da je šola prostor, kjer se lahko silno veliko dobrega stori, se je že storilo in se bo še. Dalje se je zahvalil, da so se sistemizirale kate-hetične službe, vendar pa niso še v redu, kakor bi morale biti. Plača v meščanskih šolah je preslaba, število ur, kolikor jih pripada enemu katehetu, pa preveliko. Na to se obrne škof k predlanski resoluciji šolskega odseka, o kteri se je tedaj nada izrekla, da bodo učitelji in učiteljice na to delali, da se moravsko šolstvo ohrani tudi na dalje na podlagi, ki mu jo dajo državno in deželne postave iz let 1868, 1869 in 1870. On pravi, da ne bo učiteljev k ne-postavnostim silil; dalje mu jo pa tudi znano, da deželni zbor ni kraj, kjer bi se bilo o šolskih načelih razgovarjati. Kljubu vsemu temu pa se mora obrniti proti navedenim postavam, na podlagi kterih se šola vedno bolj umika krščanskemu vplivu in verski indiferontizem raste. Versko prepričanje je treba pri vsakem človeku spoštovati, vendar je pa v današnjih za šolsko rabo predpisanih knjigah mnogo protikrščanskih sostavkov. Kje je verska in nravstvena postava, po kteri naj bi učitelj i podučevali v profan-skih predmetih? K večemu bi morali učitelji lastno versko ločino imeti, taka pa državno ni priznana. Če je šolstvo na Moravskem tudi v verskem oziru kolikor toliko še ugodno, to nikakor ni zasluga novih postav, temveč krščanskih družin in učiteljev iz prejšnje šole. Kakor hitro se bode pa krščanski duh
po družinah pogrešati jel, se bo jela tudi človeška družba podirati. Za to pa postave dajoč skrbite v tistih za prostor verski šoli in učiteljiščem na krščanski podlagi. Poleg tega pa pazite, da se bremena ne bodo pomnožila."
Vnanje države.
Sporočali smo pred nekaj tedni, da je srbski kralj sultana odlikoval z redom belega orla, in da sultan te odlike ni hotel sprejeti, ker mu jo je prinesel novoimenovani srbski zastopnik v Carigradu, Novakovič. Sultan je baje tedaj rekel, da če mu ima Milan kaj poslati, naj mu tisto pošlje po pravem srbskem zastopniku Gruicu, ki ga sultan vže pozna. Nič ni pomagalo, Novakovič moral se je domu vrniti. Vzrok tej neljubi dogodbi so bili v Belemgradu sami, ker niso pravočasno visoki porti naznanili, da pojde dosedanji zastopnik srbske vlade Gruic drugam in da je na njegovo mesto imenovan Novakovič. Vse to se je takoj in po pravilih zgodilo, kedar je bila blamaža že gotova, ktero bi si bili pri nekoliko opreznosti v Belemgradu lahko prihranili. Gospod Novakovič je med tem odšel v Carigrad, kjer ga je sultan o njegovem prihodu podučen, prav dobro sprejel. Telegram celo pripoveduje, da je bil sprejem prisrčen. Zia Bej je bil včeraj dne 17. t. m. pri kralju Milanu v zasobni avdijeuei, kjer mu je izročil lastnoročno zahvalo sultanovo za podeljeno mu odliko. Tako se je vsa zadeva rešila na vsestransko zadovoljnost.
Nedavno nam je naznanil telegraf, da imajo v JPetrogradu v ministerstvu nekaj krizi podobnega. Povedali smo, da se je dosedanji finančni minister B u n g e umaknil novemu, V i š e g r a d-skemu; Bunge pride na dostojanstvo predsednika v ministerskem odseku, kjer je bil dosedaj E e u t e r n, kterega so jele oči boleti, in se je zarad tega temu mestu moral odpovedati. Z Bungetom vred odšel je iz finančnega ministerstva tudi njegov adjunkt Nikolajev, ki je dobil primerno mesto v državnem sovetu. Adjunkt pri novem finančnem ministru bo T h o e r n e r. Govorilo se je tudi, da pride na stol finančnega ministra Abasa; toda s tem sedaj še ne bo nič, ker ostane še na dalje predsednik v oddelku državnega soveta za državno gospodarstvo in finance. Da je Bunge na tako odlično mesto prišel, nekteri trdijo, da je to vsekako jako določno znamenje, da Katkov v Petrogradu nima take veljave, kakor si nekteri to domišljujejo, posebno pa da se cesar prav malo zanj zmeni, temveč rajši vedno po svojem ravnd. Katkov in Bunge sta si namreč taka prijatelja, da bi uajrajše drug druzega v žlici vode potopila, če bi bil car toraj na Katkovega besede kaj dal, bi bil moral Bungeta odstraniti. ne pa poviševati ga.
Minulo jesen se je bil podal nemški cesar-jeviv v framasonsko ložo „zum treuen Herzen", ki ima svoj glavni tabor menda v Strassburgu iu je ondi zbranim framasonom napravil sledeč nagovor : „Pred vsem naj Vam objavim bratovski pozdrav cesarja, v čegar imenu sem tukaj, ob enem naj Vam pa sporočim, da so ga pozdravi jako in odkritosrčno veselili, ki so mu dohajali ne le samo iz framasonskih krogov, temveč iz celega cesarstva. Naj bi se večne resnice (ali kaj) framasonstva le kmalo po celem svetu tako razširile in v pravem svojem pomenu razumele, kakor jib razumite tukaj. Iz tega mesta, bratje, Vam priporočam, da skrbno iščete in preskušate, primerjate in zedinujte, ob enem si pa prizadevate čistemu in jednostavnemu nauku framasonstva povsod do veljave pripomoči. Ne bojte se borbe z raznimi nazori in naj bo tista še tako pikra, kajti še le borba nas prav očisti in nas pripelje do pravih in jednostavnih temeljev naše „kraljeve umetnosti". Pred vsem drngim sta pa dva temelja, ki označujeta naš napor in ta dva sta: prostost vesti in pa strpljivost. Teh dveh držimo se na vso moč! Da bota oba čedalje popolneja, dajmo vedno skupno na to delati. Imenovanih dveh kreposti pa nečemo samo hvaliti, temveč tudi vaditi se jih hočemo prav pridno. Če bomo v tem smislu delali, potem bo dobro nam in dobro framasonstvu. K temu naj nam pa pomaga „stari stavbar vseh svetov!" — Mi k vsemu temu ne moremo druzega reči: Nerazumljiva slepota!
Tudi na Turškem dobili so po novem letu novega finančnega ministra, o kterem mislijo, da jim bo čudeže delal po praznih državnih blagaj-nicah. Agop paša imenuje se namreč uovi finančni minister. Hvalijo ga, da je jako zmožen, resnoben in pošten mož. Pa ne le Turki, tudi drugi, ki ga poznajo, pravijo, da bo kaj storil. Preosuov ima že celo kopico pripravljenih. Žačel bo v finančnem ministerstvu samem, kjer je 800 uradnikov nastavljenih, pa jih 700 ne vč, kaj bi delali. Vseh teh 700 razdelil bo po drugih službah, kjer sedaj uradnikov primanjkuje. Dalje bo imenoval kontrolorje, ki bodo imeli strogo pregledati vse dohodke in stroške pri državnem zakladu. Ko bodo v Carigradu s svojim poslom gotovi, podjdejo po deželi na pregled, kako da so v finančnih krogih z državnim premoženjem gospodari. Agop paša bo svojo pozornost tudi na redno izplačevanje uradniških plač •obračal, ter bo sploh turško finančno gospodarstvo dvignil na stališče, kjer so enaka gospodarstva drugih držav. Če bo le šlo! Možu se bo veliko boriti, ker ima mnogo nasprotnikov. Dobro je le, da mu sultan vse zaupa.
Izvirni dopisi.
Iz Adlešič, 14. jan. (V pojasuenje). V 6 št. letošnjega »Slovenca" z dne 10. t. m. omenja g. dopisnik iz Krškega pri popisu najdenih rimskih starin v okolici Mokronoški tudi mojo osebo in najdene rimske novce. Res je, da sem skopal 1. 1879 v jeseni lonec rimskih novcev v Pričiuski hosti pri Mokronogu, kterih je bilo okoli 4000. A ni res, „da so ljudje to veliko svoto skoraj vso raznesli, ker ni nihče vedel, da je več sto gld. vredna", kakor piše g. dopisnik. Ko sem bil prišel namreč pri kopanji do lonca, napolnenega z rimskimi novci, poslal sem bil na dom po vrečo kamor bi dejal novce. To pa se je zvedelo na mah po vsem Mokronogu, in ljudje so hiteli iz trga gledat na mesto kopanja. Pri tej priliki je pač res, da je vzel marsikdo tudi po več novcev, ker so biii raztreseni tudi na okoli lonca po zemlji, predno sem mogel vse zbrati in v vrečo pobrati. Ni pa res, „da so skoraj vso svoto raznesli". Pa tudi od teh, kar so jih raznesli, dobil sem jih kasneje obilo nazaj, ko so bili namreč ljudje spoznali, da novci niso srebrni, marveč bakreni in pocinjeni, kakoršni so bili v istem času, v kterega sezajo novci, t. j. od I. 260—284, navadni. Bili so pa novci od 17 vladarjev in vladaric od Galijena do Karina in Numerijana, in vsi bakreni in pocinjeni, ne pa „posrebreni", kakor trdi g. dopisnik. V istem času namreč niso kovali srebrnih novcev, temuč samo bakrene in zlate. Da bi si pa srebro nadomestili, pocinjevali so bakrene novce, da so bili kakor srebrni. Srebrn novec bil je v celi najdbi en sam in sicer Saloninov, sina Galijenovega. Da bo pa g. dopisnik znal, kam so se »raznesli" novci, naj povem, da sem jih poslal več sto brezplačno muzejem v Ljubljano, Novomesto, Zagreb, Budejevice, Olomuc in Plzen, nekaj pa tudi šolskim zbirkam in privatnim osebam, zlasti na Češko, od koder sem dobil veliko pisem; nekaj pa prodal sem jih slovečemu numi-zmatikarju t dr. Al. Missongu na Dunaji, zlasti Probove, kteri je spisaval knjigo o Probovih novcih in je imel velikansko zbirko rimskih novcev vseh vladarjev, zlasti pa Probovih več tisoč. Vso zbirko kupil je po njegovi smrti cesar sam za dvorni muzej. Druge pa zamenjal sem zopet za novce druzih vladarjev. V moji zbirki rimskih novcev pa, ki broji do 500 kom., je čez 400 različnih novcev vseh vladarjev in vladaric iz Mokronoške najdbe.
Toliko v pojasnilo dopisniku iz Krškega, ki je napačno trdil »da se je vse razkadilo". J. Š.
S Kranjske gore, 17. januvarja. (Koroški pevci pri nas.) Med našimi najbližnjimi sosedi koroškimi, v Št. Lenartu in na Bruci, se je ustanovil meseca oktobra minulega leta možki pevski zbor pod imenom »Miinnergesangverein in Sieben-brunn". Napovedalo je to iz samih Slovencev sestavljeno društvo po plakatih na voglih in s posebnimi zgolj nemškimi vabili — morda so do-tičnemu odboru naše razmere premalo znane — da nam priredi dne 16. t. m. zvečer »Concert" v Hribarjevi gostilni.
Vkljub silno slabemu vremenu jih je prišlo 12 mož. (Sneg je namreč »hodil" — tako govore pri nas — poprej celo noč in celi dan, kakor bi si ga nalašč najel.) Program je kazal 16 točk, med temi štiri slovenske pesmi, namreč: »Kam?", »Slovensko dekle", »Od ribča" in »Kaj le bo?" Peli so čez in čez brez not, in za tako mlado društvo — dobro.
Zakaj pa je v programu tako malo slovenskih pesmi naznanjenih? Na to vprašanje so mi odgovorili, da nimajo slovenskih pesmi z notami, in da od »Glasbene Matice" in društva »Slavec" še odgovora niso dobili, ko so se nanju obrnili v tej zadevi. Nemških pesmi z notami imajo dosti in jih znajo sedaj že kar brez sekiric, če tudi se ne morejo velikokrat vaditi, ker ima vsakdo dovolj opraviti s svojim vsakdanjim delom.
Izmed nemških pesmi je bila naši gospSdi najbolj všeč „Schweizer-Lied".
Po izvršenih vseh točkah so nam za priklado zapeli »Po jezeru", »Hej Slovenci" in pozneje še par slovenskih in nemških.
Soditi je, da bi to pevsko društvo napredovalo urno in zdatno, ko bi imeli možje več podpore.
Domače novice.
(V katoliški družbi) je preteklo sredo predsednik g. proŠt dr. A. J a r c pričel letošnje večerne govore ter čital o strašnih mukah ubogih Bošnjakov in Hercegovincev pod gospodarstvom nezdušnega Turka. Jutri bode govoril g. prof. J. Mam.
(Štirideset goldinarjev) nabral je »Slovenski klub na Dunaji" za Erjavčev spomenik.
(Presvitli cesar) podaril je dolenjskim Toplicam 300 gld. iz lastnega premoženja za zgradbo šole.
(Javna seja vodovodnega odseka) bode jutri zvečer ob 6. uri v mestni dvorani.
(Umrl je) v nedeljo zvečer po dolgi in mučni bolezni tukajšnji hišni posestnik Franc Drašler zaveden Slovenec in večleten zvest blagajnik »Ma rijne bratovščine" in pri drugih društvih. Star je bil 69 let. Naj v miru počiva!
(Po ceni stanovanja za delavce) misli pripravljati društvo, ki se je v ta namen v Reki ustanovilo. Dobrodošlo bi tudi v Ljubljani, kjer imajo delavci dostikrat stanovanja, ki so bolj brlogom kakor pa človečkemu bivališču podobna. Najslabša kmetska bajta je palača proti taki mokri in zaduhli luknji, kjer mora ubogi delavec dostikrat prebivati.
(Velikanska tatvina) razburila jo danes zjutraj Ljubljansko prebivalstvo, redarje pa že sinoči. Pri gospej Mauser-Gariboldi zmanjkalo je ponoči sluge — prekanjenega tiča, madjarskega Žida — s tem vred pa tudi zlatnine, srebrnine, gotovine in vrednostnih papirjev v skupni svoti — pravijo, da blizo 60.000 goldinarjev. Prekanjeni tiček je sinoči, ko je gospa v gledišče odšla, staknil ključe od Wertheimarice, ktero je takoj odprl in jo do dobrega izpraznil. Na to je stopil k brivcu, kjer se je dal čedno obriti in hajd na kolodvor, kjer si je pač kupil karto za v Trst, peljal se pa ni, temveč jo je vbral na Dunajsko eesto, kjer je enega užitninskih paznikov vprašal, kam cesta drži. Gospa iz gledišča domfi prišedši, nevoljna vpraša, kje je sluga, da ga ni bilo po njo. Nihče ji ni vedel dati pravega odgovora, kterega je pa takoj imela, ko je hotela svoj večerni lišp v blagajnico položiti, pa je prazno našla. Takoj je šla tatvino naznanjat in telegraf je jol po svetu nezvestega slugo zasledovati. Izvestno ne bo dolgo, da ga bodo dobili.
(Tovorni promet) na južui železnici med Ljubljano in Trstom je zarad silne burje, ki po Krasu divja in s snegom mete, vstavljen. Tudi pošta iz Senožeč in Razdrtega v Postojno ne vozi več zarad velikih žametov, temveč pisma potje prenašajo.
(Pisarja pri zemljiški knjigi) išče c. kr. sodnija v Črnomlji do konec t. m. Biti mora zvežban v napravi zemljiških knjig in naj v prošnji naznani, ko. liko plačo da bi zahteval.
(Šnopsu) so tudi v c. kr. vojnem ministerstvu boj napovedali in sicer na prošnjo avstrijskega društv treznosti. C. kr. vojno ministerstvo je zarad tega vsem vojaškim oblastnijam ukazalo strogo na to paziti, da se bo po kantinah le pravo in dobro žganje prodajalo in še tisto le toliko, kolikor to postava dopušča. Poleg tega morali bvdo pa kantinarji imeti tudi gorke okrepčevalne pijače za malo ceno, da si bo tudi priprost vojak lahko omislil čašico kave, čaja ali pa punča, kar be izvestno žganjarstvo tudi zdatno oviralo.
(Tabak in smodke) iz Ogerskega in Bosne ali Hercegovine v Avstrijo uvaževati, ali pa narobe, ni več prepovedano in tudi ne obdačeno. Vsak ga sme, le zakupniki trafik ne. Le ti ga morajo pa vedno le ondi jemati, kjer jim je to določeno bilo.
Današnji list lnia za prilogo,,Kmetovalca,"
Telegrami.
Dunaj, 18. jan. Budapeštanska novica, da ste dve jahajoči bateriji v Temešvaru dobili povelje za odhod pripravljeni biti in pa rezervni častniki 6. in 10. kora avizo, da bo treba priti k vojakom, jo popolnoma izmišljena.
Celovec, 18. jan. Sinoči se je vstrelil nadporočnik Haller 7. pešpolka. Pravijo da se mu jo zmešalo.
Budapešt, 17. jan. V dolenji zbornici rekel je finančni minister, da bo bodoči proračun za leto 1888 za lO1^ milijonov ugodneji in pa da bo imel kmalo 40 milijonov goldinarjev v zlatu na razpolaganje.
Bruselj, 18. jan. Socijalistski listi naznanjajo za danes pričetek splošnega štrajka po premogovih jamah. 60.000 delavcev misli delo ustaviti. Vlada se je že preskrbela.
Umrli ho:
14.	jan. Cecilija Šuha, nadgooinetra žena, 45 lot, Hrenove ulice št. 7, jetika.
15.	jan. Marija Klopčič, kuharica, 41 let, sv. Petra cesta št. 64, jetika.
16.	jan. Peter Tavželj, mestni ubogi, 69 let, Karlovska cesta št. 7, katar v črevesu. — Matija Snoj, urairovljeni župnik, 80 let, sv. Potra cesta št. 13, oslabljenje.
V bol n išniei:
14. jan. Marija Močnik, gostija, 80 let, Marasmus senilis.
Tujci.
16. januvarija.
I n Mali&u: Dr. E. Wolf, o. k. ministerijalni sovetnik, z Dunaja. — Ledtnor, trgovec, iz Prago. — Ig. Goldmark, trgovec, iz Budapešta. — S. Behofcchitsch, trgovec, iz Linca.
—	Leop. Honigsberg, trgovec, iz Zagreba. — H. Basadona, trgovoc, iz Trsta.
Pri Slonu.: Gcisel in Malovan, potovalca, z Dunaja. — Prane Dočkal, c. k. okraj, živinozdravnik, s soprogo, iz"Kranja.
—	E. Molinc, zasebnik, iz Tržiča. — Hud. Ho.mann, zasebnik, iz Ljubljane. — Miha Komel, učitelj, iz Gorice. — Girovetz in Zenari, zasebnika, iz Gorice
Pri liavarskem dvoru: Jožef Pogačnik, potovalec, iz Beljaka. — Franc Karlin, posestnik, iz Loke.
Pri Južnem kolodvoru: Janez Pfoifer, izdelovalee glasovirjev, z Dunaja. — V. Skrom, stražmešter, iz Gradca.
—	Marija Jankovič, zasebnica, iz Belgrada. — Julija Vladika, zasebnica, iz Litije.
Vremensko sporočilo.
O A	"
g Cas Stanje	§ g .. --Veter Vreme iS:* I
0iift70vania zl'"komPru toplomer«	,0
opazovanja T mm po Co|2iju	g g
17. u. zjut. 739 59 — 7 ti	si. svzh. oblačno
17.2. u. pop. 739 47 — 3-6	si. svzh. „ 0-00
9. u. zveč. 740-64 — 5-4	si. svzh. „
Celi dan oblačno. Srednja temperatura — 5-5° C., za 3 4° pod normalom.
I>uj»ajNka borza.
(Telegratično poročilo.) 18. januvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	80	65	kr.
Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka)	81	.	70	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	112	.	—	„
Papirna renta, davka prosta .	99	.	45	„
Akcije avstr.-ogerske banke .	S75	.	—	„
Kreditne akcije	289	„	40	„
London.......126	„	55	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	98*/a „
Ces. cekini.......5	„	94	„
Nemšk« marke .	61	„	95
A A * A *
Po /nižaiicj ceni.
Kmetom y pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
(15)	IVAN BELEC,
župnik.
Conn knjigi .jo znižana od 25 kr. na JJO Iti-., po pošti 5 kr. vo«; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osinerki.
Katoliška tiskarna"
n
v Ljubljani
Valvazorjev trg štev. 5.
▼ T T
A. A. A.
T T T T
A Jk. Jk. A
▼ ▼ ▼
rii
„Missa ss. Cordis Jesu,"
ktero jo za inožki zbor čvetoroglasno postavil ter pročast. gospodu Matiji Erjavo-u, dekanu vipavskemu, poklonil Janez Pogačnik (organist v Vipavi). Dobiva se pri skladatelju In v „KntoliSki Bnkvarnl" v Ljubljani po 60 kr.	(7)
| Priznano nepokvarjene izvrstne
»	izdelujeta	(8)
| P. & R. Seemann v Ljubljani.