Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! ^pVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Deželni odbornik FJK za zdravstvo Vladimir Kosic je nepričakovano odstopil /2 Primorski Italijo rešuje tehnična vlada Martin Brecelj Najopaznejša značilnost nove italijanske vlade je njena »tehnična« narava. Vodi jo ekonomist Mario Monti, ki je bil svoj čas evropski komisar, a v žepu nima nobene strankarske izkaznice ter je glavnino svojega delovnega življenja posvetil zasebni univerzi Boc-coni in evropskim integracijskim procesom. »Tehnokrati« so tudi vsi novi ministri, ki imajo za seboj večinoma briljantne kariere v javni upravi in na drugih področjih ter niso člani parlamenta. Takšne tehnične vlade so redkost. Italijanski anali beležijo samo še en podoben primer, in sicer vlado nekdanjega generalnega direktorja italijanske centralne banke Lamberta Dinija v letih 1995-1996. Obe ti vladi sta se rodili v izrednih razmerah. Kot znano, sedanji Montijevi vladi botruje finančna kriza, s katero se ta čas spopada zlasti evrsko območje in ki je že spravila na kolena marsikatero njegovo članico, še posebej Irsko, Portugalsko, Španijo in Grčijo. Primerjava s temi državami pa pokaže, da je italijanska tehnična vlada pravzaprav izjema v današnjem evropskem kontekstu. Dolžniška kriza je tudi v ostalih omenjenih članicah evrskega območja sprožila vladne krize, ki pa so jih potem reševali drugače. Na Irskem in Portugalskem je po predčasnih volitvah prišlo do zamenjave vladne večine. Podobna rešitev se obeta v Španiji, kjer bodo volivci to nedeljo predčasno obnovili parlament. V Grčiji pa so sestavili prehodno vlado, ki jo resda vodi tehnokrat Lukas Papademos, a jo sestavljajo predstavniki političnih strank. Zakaj torej edinole v novi italijanski vladi ni politikov? V poskusu odgovora moramo seveda upoštevati, da so italijanski politiki ta čas med seboj posebno sprti, tako da lahko sodelujejo v vladi narodne enotnosti le s posredovanjem tehnikov. Verjetno pa ne bi veliko zgrešili, če bi trdili, da Mon-tijeva vlada pomeni tudi nekakšno nezaupnico italijanski politiki, češ da ni kos izzivu sedanje finančne in gospodarske krize. Že bežna primerjava pove, da Montijeva ministrska ekipa predstavlja kakovostni skok v primerjavi z Berlusconijevo. K nizki kakovosti sedanjega političnega kadra nekaj prispeva že volilni zakon, ki duši politično selekcijo. A po mnenju nekaterih gre za posledico širše krize t. i. druge italijanske republike. Skratka, Montijeva tehnična vlada naj bi bila odziv na krizo druge republike, podobno kot je bila svoj čas Dinijeva tehnična vlada odziv na krizo prve republike. dnevnik ČETRTEK, 17. NOVEMBRA 2011 Št. 272 (20.287) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Danes zaupnica v senatu, jutri v zbornici V vladi Maria Montija je šestnajst tehnikov Sredinci navdušeni, DS zadovoljna, ocena LS zmerno pozitivna RIM - Mario Monti je včeraj malo pred 13.30 objavil seznam 16 ministrov, ki bodo z njim sodelovali v vladi z izrazito tehničnim profilom. Pred tem se je mandatar na Kvirinalu dobri dve uri pogovarjal s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Monti bo sam prevzel go- srednje V Benečiji denar za Slovence proti Slovencem ČEDAD - Občina Srednje v Benečiji je izdala glasilo Naš duom s finančno podporo sklada deželnega zakona za slovensko manjšino. Do tukaj nič posebnega, škoda le, da je list izrazito usmerjen proti Slovencem na Vi-demskem, ki po mnenju župana iz Srednjega Maura Veneta sploh ne obstajajo. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec zahteva poseg predsednika Dežele Renza Tonda in ukinitev prispevka za to protislovensko glasilo. Na 2. strani spodarski resor in finance, pomembno vlogo bo ob njem imel Corrado Passera, minister za razvoj in infrastrukture. V ekipi prevladujejo tehnokrati in univerzitetni profesorji. Politikov ni, četudi je močno katoliško zastopstvo. Ženske so le tri vendar na pomembnih ministrstvih. Že nocoj bo glasovanje o zaupnici v senatu jutri pa v poslanski zbornici. Ocene strank so različne. Najbolj navdušeni so v katoliških sredinskih krogih, dokaj zadovoljni v Demokratski stranki, bolj zmerno pozitivne pa so ocene Ljudstva svobode. Zaupnico napoveduje tudi Italija vred- primorski dnevnik - Nagrada za mlade Bubničev sklad odslej posvečen tudi Magajni not, ki pa bo potem ocenjevala posamezne izbire vlade. Odločno proti novi vladi je samo Severna liga, SEL pa bo za oceno počakala na program. Pozitivne ocene so prišle tudi iz Evrope, ZDA, iz Vatikana in od socialnih partnerjev. Na 5. strani Podkupljeni zdravniki in slušni aparati Na 3. strani Devin-Nabrežina: sprejeli varianto prostorskega načrta Na 6. strani Tamara Komar namesto Vidalija Na 6. strani V Trstu slovenski film o Marpurgih Na 12. strani V Doberdobu obnavljajo vodovod Na 14. strani 2 Četrtek, 17. novembra 2011 ALPE-JADRAN / furlanija-julijska krajina - Nepričakovana odločitev Odbornik Kosic odstopil iz zdravstvenih razlogov Zdravstveni resor je že prevzel predsednik deželnega odbora Renzo Tondo TRST - Odbornik za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine Vladimir Kosic je včeraj popoldne odstopil, njegov resor je takoj prevzel predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Kosic, ki je na invalidskem vozičku, je odstopil iz zdravstvenih razlogov. »V trenutku ko zdravstvena politika Furlanije-Julijske krajine zahteva hitre in učinkovite odločitve mi zdravstveno stanje ne dopušča več, da bi primerno prispeval za uresničevanje zahtevnih nalog, ki čakajo FJK na zdravstvenem področju,« je v odstopni izjavi napisal odbornik. Kosic ne pripada nobeni politični stranki in je v desnosredinski Tondovi deželni vladi sodeloval kot neodvisni odbornik. Svojčas je bil aktiven v levo usmerjenem kulturnem krožku Istria. Odbornikov odstop bo deželni odbor formalno sprejel na petkovi seji. Predsednik deželne vlade se je sinoči javno zahvalil Kosicu za velik trud, ki ga je vložil pri delu na področju zdravstva in sociale. Tondo je prepričan, da bo Kosic še naprej dal na razpolago deželni skupnosti svoje bogate izkušnje v korist ljudem, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Dežela pripravlja neke vrste zdravstveno reformo, ki med drugim predvideva poenotenje lokalnih zdravstvenih ustanov. Napovedanim ukrepom nasprotujejo sindikati, ki se bojijo, da bi tako zastavljena reforma prizadela bolnike in dejansko zmanjšala kvalitetno raven deželnega zdravstva, ki je trenutno telo dobra, če že ne odlična. Vladimir Kosic ni več odbornik FJK Renzo Tondo bo odgovarjal tudi za zdravstvo evropska unija - Raziskava Lizbonskega sveta in nemške banke Berenberg za območje evra Slovenija po zdravju 5. gospodarstvo Slabše se odreže, ko gre za dinamiko potrebnih sprememb, da si bo tudi v prihodnje zagotovila vzdržno rast in blaginjo BRUSELJ - Slovenija je peta na lestvici članic območja evra po celostnem zdravju gospodarstva, slabše pa se odreže, ko gre za dinamiko potrebnih sprememb, da si bo tudi v prihodnje zagotovila vzdržno rast in blaginjo, ugotavlja raziskava nevladne organizacije Lizbonski svet in nemške banke Berenberg. Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki so jo v torek predstavili v Bruslju, je članice evrskega območja razvrstila po dveh kriterijih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva. Prvi kriterij temelji na statističnih podatkih za obdobje od 2002 do 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti (delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija), vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke.Indika-tor napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg. Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija. Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evr-skega območja nekoliko drugačna. Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolže-nega in nizko konkurenčnega gospodarstva.Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska. Slovenija je po tem kriteriju šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija. Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast (četrto mesto), pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto. Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvrš- ča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP) je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni (šest), ki je potrebno za odprtje novega podjetja. Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela (16. mesto), po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu. Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev (13. mesto). Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela (12. oziroma 13. mesto). Avtorji raziskave med drugim poudarjajo, da podatki ne pritrjujejo pozivom, da bi morale Grčija, Portugalska in Španija zapustiti območje evra, da bi si tako pridobile konkurenčnost. Raziskava namreč ugotavlja, da vse te države dosegajo velik napredek pri prilagajanju gospodarstva in javnih financ. Če je Nemčija dokaz zdrave gospodarske in fiskalne politike, pa raziskava pomeni močno opozorilo Italiji in Franciji, da bosta morali nujno pospešiti ukrepanje, še pravijo avtorji. (STA) Velenjsko Gorenje med najkakovostnejšimi podjetji na Hrvaškem ZAGREB - Hrvaško prehrambeno podjetje Podravka je na lestvici kakovosti Croatia Quality Top 10, ki je bila oblikovana na podlagi izkušenj in mnenj hrvaških potrošnikov, zasedlo prvo mesto. Sledila sta ji Kraš in Vindija, med prvo deseterico pa se je uvrstilo tudi slovensko podjetje Gorenje, ki je zasedlo osmo mesto, je poročal spletni portal biznis.ba. Zanimivo je, da so prva tri mesta na lestvici zasedla hrvaška podjetja, ki prihajajo iz prehrambenega sektorja. Za Podravko je glasovalo 10,3 odstotka vprašanih hrvaških državljanov, Kraš je prejel 6,1 odstotka glasov, Vindija pa 5,7 odstotka. Sledili so jim Nike, Gavrilovic, Adidas, Mercedes, Gorenje, Nivea in Dukat. Za Gorenje, ki se je kot edino slovensko podjetje uvrstilo v prvo deseterico, je glasovalo 2,7 odstotka Hrvatov. Gre za prvo hrvaško lestvico kakovosti. Raziskavo je na reprezentativnem vzorcu 804 hrvaških državljanov izvedla agencija za tržne raziskave GfK, v njo pa so vključili podjetja iz različnih panog, od prehrambene industrije, trgovine, logistike, telekomunikacij, farmacije, finančnega sektorja, športa, medijev in podobno. Verižno trčenje 27 vozil pri Zagrebu ZAGREB - V včerajšnjem verižnem trčenju na zagrebški obvoznici pri Ivanji Reki je bilo udeleženih 20 osebnih avtomobilov in sedem tovornjakov, so potrdili na zagrebški policiji. Dodali so, da so bile tri osebe težje ranjene, še štiri pa so dobile lažje poškodbe. Sicer sta se na obvoznici zgodili še dve nesreči s tremi ranjenimi. Vse tri nesreče so se pripetile približno ob isti uri, okrog pol osmih, sredi jutranje prometne konice. Po prvih informacijah naj bi do verižnega trčenja prišlo zaradi prevelike hitrosti in goste megle. Promet je bil na tem delu zagrebške obvoznice zaprt do približno 13. ure, preiskava pa do večera še ni bila končana. Na policiji zaenkrat niso mogli potrditi pričevanja ene izmed udeleženk nesreče, ki je za Hrvaški radio izjavila, da naj bi do verižnega trčenja prišlo potem, ko je voznik osebnega avtomobila s slovensko registracijo trčil v vozilo, ki je bilo pred njim. Nato so se vozila zaletela drugo v drugo. "Vse je bilo podobno prizoru iz akcijskih filmov," je povedala ena izmed prič. www.primorski.eu1 benečija - Občina Srednje izdala glasilo »Naš duom« Protislovenski list z denarjem za Slovence Župan Veneto: V Nadiških dolinah ne živijo pripadniki slovenske manjšine - Protest deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca ČEDAD - Občina Srednje v Beneški Sloveniji je izdala svoje glasilo Naš duom, ki ga financira (ukinjena) Gorska skupnost za Benečijo in Brda z denarjem iz sklada deželnega zakona za Slovence. Nič posebnega ali hudega, če ne bi bil list dejansko usmerjen proti Slovencem, ki po mnenju župana Srednjega Maura Veneta (desna sredina) na Videmskem sploh ne obstajajo. Zupan tako razmišlja in je svoja »gledanja« izpostavil v pismu, ki spremlja prvo številko publikacije. Njena vsebina je v sozvočju z županovimi neverjetnimi stališči. Veneto pravi, da je skrajni čas za razčiščenje, kdo je Slovenec in kdo ni, sam pa se ima za pripadnika skupnosti, ki ima svojo zgodovino in kulturo in drugi jezik, saj je prvi njen jezik nesporno italijanščina. »Naša zgodovina, kultura in jezik morajo biti zaščiteni, treba pa jih je strogo ločevati od zgodovine, kulture in jezika sosednje in prijateljske Slovenije,« piše župan Srednjega. »Celotna vsebina glasila podpira protislovenska stališča in fantomatične teze na podlagi katerih naj bi »nedišči-na« ne imela nobene veze s slovenščino, avtohtoni prebivalci dolin v Benečiji pa nobene povezave s Slovenci. Enaka izhodišča navaja tudi župan Srednjega Veneto v spremnem pismu, s katerim je glasilo poslal vsem načelnikom svetniških skupin na Deželi,« ugotavlja v tiskovnem sporočilu Igor Gabrovec. Deželni svetnik Slovenske skupnosti zato sprašuje, kako je sploh mogoče, da so sredstva, ki so izrecno namenjena slovenski manjšini, nakazana za odkrito protislovensko delovanje. S svojo interpelacijo Gabrovec tudi poziva predsednika Dežele Renza Tonda, naj poseže pri komisarju Gorske skupnosti, ki deli omenjena deželna sredstva za to, da se bo pri tem strogo upoštevalo zakonske postavke in namene, ki so povsem jasni in torej ne dovoljujejo domišljavih interpretacij. Glede na to, da so nekatere občinske uprave tu- Mauro Veneto di letos zaprosile za finančno podporo za projekte, ki so prav tako vprašljive in nepotrebne narave, kot so priprava italijansko-nediškega slovarja in nediške slovnice, bi bilo po Gabrovče-vem mnenju treba zamrzniti oziroma preklicati že odobrena sredstva. Naslovnica novega brezplačnega lista občine Srednje, ki v uvodniku poudarja, da »slovenj iz nediških dolin« nimajo nič skupnega s »Slovenci« in nikakor niso del slovenskega (na)roda / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. novembra 2011 3 milan - Zanimiv posvet v spomin na preminulega prof. Alcea Riose Se bo tudi v FJK kdaj razvila italijansko-slovenska miselnost? Med predavatelji tudi Miloš Budin, Marta Verginella, Paolo Segatti in Giuliano Amato Danes v Sežani predstavitev knjige Tito in tovariši SEŽANA - Društvo TIGR-Pri-morske Območna enota Kras in za Brkine, Združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Združe- MILAN - Kako Slovenci v Italiji doživljamo narodno in državljansko pripadnost, kakšne so razlike med nami in Južnimi Tirolci in kako v bodoče boljše uskladiti pojem zaščite s pojmom integracije. To so bile glavna, a ne edina vprašanja, ki so odmevala na nedavnem posvetu, ki so ga na milanski univerzi priredili v spomin na nedavno preminulega zgodovinarja in raziskovalca Alcea Riose, ki se je veliko ukvarjal tudi z narodnimi manjšinami in zgodovino naših krajev. Med predavatelji so bili tudi nekdanji ministrski predsednik Giuliano Amato, iz vrst naše narodne skupnosti pa Miloš Budin in Marta Verginella. Eden glavnih pobudnikov posveta je bil univerzitetni profesor, politolog Paolo Segatti, ki nam je predstavil glavne teme pobude. Ločeni spomini in skupna prihodnost Marta Verginella, ki poučuje na ljubljanski univerzi, je predstavila slovensko narodnostno vprašanje, ter govorila o mejnih oziroma obmejnih nacionalizmih, medtem ko je Budin izpostavil ločene zgodovinske spomine, ki pa ne smejo pogojevati načrtovanja skupne prihodnosti. V tem smislu je Amato skoval izraz »spomini prihodnosti«. Budin je izpostavil, da je naša večnarodna stvarnost v primerjavi npr. z južnotirolsko številčno obrobna, v preteklosti pa je imela velik geopolitični pomen, ki ga je, kljub velikim spremembam, delno še ohranila. Italija se v percepciji velike večine državljanov ima za enonacionalno državo, v resnici pa ni tako, čeprav so narodne in jezikovne manjšine malo pozna- ■ V Vt, I i a • • Zaščita in integracija slovenske manjšine Narodna pripadnost in državljanstvo, zaščita in integracija so pojmi, ki se pogosto pojavljajo tudi v naši sredini. Segatti je prepričan, da ne gre za protislovne pojme. Zakon, s katerim je Italija leta 2001 zaščitila slovensko manjšino, se mu zdi napreden in inovativen zakon, ker vsebuje tako pojem zaščite kot pojem integracije. V našem prostoru sobivata dve nacionalni ideji - italijanska in slovenska -kdo ve, da se v prihodnosti ne bo raz- pripadnost. Najbrž zelo raznoliko in različno. Podobni pojavi in podobne dileme so doma tudi v italijanski skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Tudi Slove- nija vsekakor ni enonacionalna država, čeprav zelo pogosto daje takšen vtis. Zahtevne primerjave med Južno Tirolsko in FJK Nekateri predavatelji (vsekakor ne Segatti) so predstavili Furlanijo-Ju-lijsko krajino kot vzor javne uprave, ki je zelo pozorna in občutljiva do jezikovnih in narodnih manjšin. Južno Tirolsko so nasprotno prikazali skoraj kot negativen primer, pri čemer so imeli v mislih tam živečo italijansko skupnost, ki je manjšinska, čeprav je res ne moremo ocenjevati kot »klasično« manjšinsko enoto. Paolo Gianspero, ki poučuje pravo na tržaški Univerzi, je dejal, da glede FJK ni vse zlato, kar se sveti. Naša Dežela ima na papirju narodnim manjšinam naklonjene zakone, ki pa se delno izvajajo oziroma se sploh ne izvajajo. S.T. nje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov in Skupnost borcev IX. korpusa NOV in POS prirejajo danes ob 18. uri v sejni dvorani občine Sežana predstavitev knjige Jožeta Pir-jevca Tito in tovariši. Z avtorjem se bo pogovarjal Vlado Ambrožič. koroška - slovenija - Sredstva tudi iz Evropskega sklada za regijski razvoj Ohranjanje kulturne dediščine SPZ s partnerji predstavila projekt spletnega portala ledinskih in hišnih imen na južnem Koroškem in na Gorenjskem CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza (SPZ) in projektni partnerji Krščanska kulturna zveza (KKZ), Razvojna agencija Zgornje Gorenjske ter Gornjesavski muzej Jesenice so v začetku tedna na novinarski konferenci v deželnem studiu Avstrijske radiote-levizije (ORF) predstavili čezmejni EU-projekt »Kulturni portal ledinskih in hišnih imen«. Gre za čezmejno zbiranje ledinskih in hišnih imen v izbranih občinah na južnem Koroškem in na Gorenjskem, njihovo znanstveno proučevanje ter publikacijo v turističnih kartah in na interaktivnem kulturnem portalu na spletu. S kulturnim porta-lom ledinskih in hišnih imen/Kultur-portal der Flur- und Hausnamen (FLU-LED) želijo projektni partnerji prispevati k ohranitvi kulturne dediščine, ki je del jezikovne in kulturne identitete v vključenih regijah, je na predstavitvi projekta povedal poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle. Kot so na tiskovni konferenci še povedali, so bila aprila lani slovenska ledinska in hišna imena, ki so jih dotlej zbrali in dokumentirali na južnem Koroškem (v Kotmari vasi, v Selah in v Žitari vasi), sprejeta v avstrijski seznam nesnovne dediščine Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). To je spodbudilo obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, SPZ in KKZ ter tudi mnoge posameznike, da zapisujejo in dokumentirajo slovenska ledinska in hišna imena tudi v drugih južnokoroških občinah. S pomočjo evropskih sredstev bo to delo mogoče opravljati v naslednjih letih še lažje, saj je SPZ kot vodilni partner v čezmejnem evropskem projektu podpisala pogodbo o sofinanciranju iz evropskih skladov. Projekt je bil odobren na osnovi Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007-2013. Evropska komisija bo s sredstvi iz Evropskega sklada za regijski razvoj projekt podprla z 265.000 evri, skupna vrednost projekta pa znaša 312.000 evrov. (I.L.) Projekt je v začetku tedna predstavil poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle latisana - Karabinjerji oddelka NAS razkrili nepravilnosti pri prodaji slušnih aparatov Podjetniki podkupovali zdravnike Šest oseb v hišnem priporu, štirje osumljenci na prostosti, preiskave tudi na Goriškem in Tržaškem - Zdravniki v zameno za denar usmerjali paciente k »pravim« prodajalcem Karabinjerji v prodajalni slušnih aparatov Istituto Maico v Ulici Bixio v Tržiču; obiskali so tudi Istituto Pontoni na Trgu Republike, v Trstu pa so preiskali štiri prodajalne bonaventura VIDEM - V bolnišnici v Latisani je včeraj nenadoma izbruhnila afera o podkupljenih otorinolaringologih, ki so svoje paciente usmerjali k točno določenim prodajalcem slušnih aparatov, s tem pa kršili pravila konkurence. Trgovci so zdravnike podkupovali z denarjem v gotovini, enega od teh prizorov v ambulanti v Latisani so karabinjerji tudi posneli. V hišnem priporu se je znašlo šest oseb, in sicer trije zdravniki (stari so 60, 65 in 67 let - eden je iz Vidma, ostala dva iz Latisane), tehnik iz Pozzuola ter podjetnika iz Fagagne in Padove. Naloge je podpisal videmski sodnik za predhodne preiskave. Karabinjerji videmskega oddelka NAS, ki v sodelovanju z državnim tožilstvom preiskujejo zadevo že od oktobra 2010, so včeraj izvedli tudi 38 preiskav v pokrajinah Videm, Trst, Gorica, Treviso, Padova, Rovigo, Belluno, Vicenza, Por-denon in Benetke. V Trstu so karabinjerji preiskali štiri trgovine slušnih aparatov, v Tržiču najmanj dve. Podjetniki so prek svojih posredni- kov prepričevali zdravnike, da svojim pacientom svetujejo nakup slušnih aparatov pri nekaterih podjetjih, s tem pa so kršili pravila konkurence in oškodovali ostala podjetja, ki so dejavna v tem sektorju. Poleg tega so zdravniki brez dovoljenja posredovali podjetjem imena pacientov, trgovci pa so jih nenapovedano obiskali na domu. Nekatere paciente je to zelo motilo in so vložili prijavo, iz katere se je razvila zapletena preiskava »Otorino«. Izkazalo se je, da so podjetniki obenem obljubljali zdravnikom vključitev v donosne trgovske posle takoj po njihovi upokojitvi. V letih 2008 in 2009 je zdravstveno podjetje iz Palmanove dodelilo okrog 250 tisoč evrov prispevkov za slušne aparate. Karabinjerji so ugotovili, da so dve tretjini teh aparatov prodala preiskovana podjetja, v večini primerov pa so aparate predpisali preiskovani zdravniki. Prispevki za nakup aparata znašajo od 200 do 1500 evrov. Od leta 2008 je bilo baje vpletenih 400 nič hudega slutečih pacientov, skupni promet pa znaša pol milijona evrov. (af) 4 Četrtek, 17. novembra 2011 GOSPODARSTVO pokrajina trst - Na Tržaškem bo v soboto 6. etapa prireditve GirOlio 2011 V ospredju bo kakovost lokalnega ekstra deviškega olja Pobudo prireja združenje Mesta olja - Srebrna kolajna predsedstva republike TRST - Na tržaškem nabrežju bo v soboto 6. etapa prireditve GirOlio 2011, na kateri bodo v ospredju lokalne oljke oziroma lokalno ekstra deviško olje in njihove značilnosti. Poseben poudarek bo seveda na belici, sploh pa bo beseda o nastanku ekstra deviškega olja v tržaški pokrajini, o njegovih lastnostih, o problematiki gojenja oljk na območju s težkimi naravnimi danostmi ter o promociji in trženju ekstra deviškega olja. O tem bodo govorili strokovnjaki, zastopniki stanovskih organizaciji in predstavniki javnih institucij. Dejstvo je, da so znali lokalni proizvajalci v zadnjem desetletju vztrajati in danes proizvajajo ekstra deviško olje, ki ga zaznamuje predvsem kakovost, poudarjajo pobudniki. Etapo GirOlia je predstavil včeraj pokrajinski podpredsednik in pristojni pokrajinski odbornik Igor Dolenc ob udeležbi podžupana in pristojnega občinskega odbornika Občine Dolina Antonia Ghersinicha ter proizvajalca Pavla Starca. Pobudo GirOlio d'Italia 2011 prireja državno združenje Mesta olja-Citta dell'Olio, ki šteje več kot 200 članov, od občin do pokrajin in trgovinskih zbornic, je povedal Dolenc. GirOlio je najpomembnejši projekt združenja v letu 2011 in je nastal ob 150. obletnici nastanka Italije. Projekt jemlje v bistvu v poštev vse italijanske dežele, v katerih se od južne do severne Italije proizvaja ekstra deviško olje. V tej luči bodo srečanja v 16 deželah (Kampanija iz raznih razlogov ne sodeluje), v katerih bodo govorili o lokalnih proizvodih in pridelkih ter jih predstavili, tudi s pomočjo de-gustacij. Pobudi, ki nosi naslov »Bianco, Rosso e verde oliva«, je predsednik republike Giorgio Napolitano podelil srebrno kolajno. Ekstra deviško olje v tržaški pokrajini zaznamuje odličnost, zato je tudi normalno, da se je ena etapa GirOlia ustavila v Trstu oziroma deželi Furlaniji-Julijski krajini, je poudaril Dolenc. Dogodek je namreč na deželni ravni in se ga bodo udeležili predstavniki oljkarjev iz vse dežele. Že dan prej, torej jutri ob 20. uri bo degustacija tipičnih deželnih proizvodov in pridelkov v restavraciji Salvia e RosMarino v Briščikih št. 42/a. Na sobotnem celodnevnem srečanju v hotelu Savoia Excelsior pa bodo predstavili lokalne kakovostne proizvode v okviru znanstvenih in kulturnih pobud, kot bo npr. branje odlomkov v zvezi s hudo poledico leta 1929. Sobotno etapo GirOlia bosta v soboto uvedla ob 9. uri Dolenc v imenu Pokrajine Trst in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Sledila bo italijanska himna v izvedbi Aleksandra Ipavca (harmonika) in sopranistke Moni-ce Cesar. Ob 9.30 bodo govorili župan Občine Milje Nerio Nesladek, podžupan Občine Dolina Ghersinich, podžupan Občine Devin-Nabrežina Massimo Romita, odbornik za kmetijstvo na Občini Manzano Rosario Genova in odbornik za okolje, produktivne dejavnosti in trajnostni razvoj Občine Caneva Dino Salatin. Občina Caneva sicer še ni članica združenja Mesta olja, vendar se bo kmalu pridružila. Delegacija Občine Cartoceto v deželi Marke, v kateri je bila prejšnji teden 5. etapa GirOlia, bo kot štafetno palico predala sadiko oljke sorte cultivar tržaški šoli »Grazia Deledda«. Predstavniki Pokrajine Trst in drugih institucij bodo v tej luči odpotovali v Ligurijo in poklonili sadiko belice prirediteljem 7. etape GirOlia, ki bo v nedeljo v Imperii. Na srečanju, na katerem bo podjetje Starec poskrbelo za vpogled v zgodovino proizvajanja olja v tržaški pokrajini, sta najavljena tudi deželna odbornika za produktivne dejavnosti Federica Seganti in za kmetijstvo Claudio Violino. Na programu so tudi strokovna poročila, prigrizek na osnovi lokalnih proizvodov pa bo ponudila deželna agencija za podeželski razvoj ER-SA. Popoldne bo strokovni posvet, ki ga bo uvedel in povezoval izvedenec Luigi Caricato. Poleg njega bodo govorili biologinje in izvedenke na prehrambnem področju Gabriella Mainardis, Paola Pacco in Elisa Cociani ter zdravnik Fabio Urigana. A.G. Prireditev GirOlio so predstavili na sedežu Pokrajine Trst kroma naborjet - Tradicionalna razstava avtohtonih vin Od danes Ein Prosit '11 Na Trbižu večer, posvečen Jošku Sirku - Med razstavljavci tudi Bajta, Kante, Zidarich... kriza - Poročilo Banke Italije za FJK Letos najprej zagon, nato zastoj gospodarstva TRST - V letošnjem letu se je nadaljevalo okrevanje gospodarstva v Fur-laniji-Julijski krajini. V prvem polletju je povečanje izvoza zagotovilo konsolidacijo industrijske proizvodnje, čeprav je bilo v drugi polovici leta že opaziti pešanje gospodarske rasti. To v svojem poročilu, ki so ga predstavili včeraj, ugotavljajo na deželnem sedežu Banke Italije. V prvem polletju se je industrijska proizvodnja povečala za 5,9, prodaja industrijskih proizvodov pa za 6,6 odstotka. V primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta se je izvoz povečal kar za 14,5 odstotka, kar je v skladu z rastjo izvoza na celotnem italijanskem severovzhodu. Rahlo izboljšanje so zabeležili tudi na trgu dela. Število zaposlenih se je zvišalo za 0,9 odstotka, brezposelnost pa se je zmanjšala za 0,6 odstotka in se zaustavila pri petih odstotkih. S 30 na 27 tisoč se je zmanjšalo tudi število ljudi, ki iščejo zaposlitev. Slabši pa so po predvidevanju Banke Italije obeti za proizvodne dejavnosti do konca leta zaradi predvidenega zmanjšanja programiranih investicij. Elisabetta Cividin potrjena na mestu predsednice mladih tržaških industrijcev TRST - Elisabetta Cividin bo še naprej vodila mlade tržaške industrijce. To so sklenili na včerajšnji skupščini skupine, ki je izvolila tudi novo vodstvo, v katerem so še Roberto Cafagna (Nanto), Michele Da Col (Studio Sandrinelli),Ales-sio Mereu (Divulgando), Stefano Puissa (T&B Associati), Lorenzo Pacorini (In-Fin), Davide Sadoch(Sadoch), Francesca Settimo (Settimo Costruzioni) in Antonio Verga Falzacappa (Veneto Leader). EVRO 1.3484 $ -0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. novembra 2011 V Naborjetu bodo sodelovali tudi številni slovenski vinarji s Tržaškega in Goriškega arhiv NABORJET - Ovrednotenje vin avtohtonih sort je osrednje vodilo eno-gastronomske prireditve Ein Prosit (Na zdravje), ki se danes začenja v Beneški palači v Naborjetu. Že trinajstič zapored jo prireja konzorcij za turistično promocijo Trbiža in okolice (www.ein-prosit.org). V številnih restavracijah Kanalske doline bodo od danes gostili priznane kuharje, ki bodo ponujali posebne menije: na mizah se bodo prepletale mediteranske, alpske, furlanske in kraške sestavine v kombinaciji z različnimi vini. Tako bo na primer restavracija Edelhof na Trbižu jutri gostila večer »Joško Sirk, njegov kis in njegova Brda«, na katerem bodo goste pogostili z dobrotami iz kuhinje krminske Su-bide. Osrednje dogajanje bo v soboto in nedeljo v Beneški palači v Naborjetu, kjer bodo svoje pridelke in proizvode ponujali številni vinarji, pivovarji, sirarji iz Furlanije-Julijske krajine, ostalih italijanskih dežel, Nemčije in Slovenije. Omeniti velja vsak kmetijo Bajta iz Zgo-nika, vinarje Kanteta, Skerka in Zida-richa iz Praprota, Goričane Rubijski grad in Radikon ... Vstopnina na razstavo znaša 25€, organizatorji pa so poskrbeli za posebne turistične pakete (za hotelsko prenočitev, degustacijsko večerjo in vstopnino na razstavo je treba odšteti 100€). evro (povprečni tečaj) valute 16.11. 15.11. ameriški dolar 1,3484 1,3532 japonski jen 103,77 104,16 kitajski juan 8,5636 8,5842 ruski rubel 41,4950 41,5550 indijska rupija 68,4380 68,5800 danska krona 7,4425 7,4427 britanski funt 0,85430 0,85345 švedska krona 9,1313 9,1238 norveška krona 7,7930 7,8000 češka krona 25,606 25,768 švicarski frank 1,2384 1,2405 madžarski forint 314,00 314,77 poljski zlot 4,4276 4,4145 kanadski dolar 1,3831 1,3866 avstralski dolar 1,3323 1,3351 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3645 4,3495 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7000 0,7002 braziljski real 2,3968 2,3904 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4335 2,4299 hrvaška kuna 7,4850 7,4815 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25022 0,46056 0,66222 0,02500 0,04500 0,08917 1,200 1,459 1,685 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.093,04 € -259,19 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,10 - IMTCDEI IDriDA D Ofl D/I KRKA 1 1 IKA KOPER 51,16 -0,37 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,46 180,40 16210 -1,74 +1 95 TELEKOM SLOVENIJE 60,11 -1,46 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,90 DELO PRODAJA 21,00 rrm «nn +0,18 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,00 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,78 3,46 -7,33 -1,11 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 12,56 5,50 10,22 +4,67 -1,79 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 19,90 179 00 -0,45 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 87,00 11,20 -0,88 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. novembra 2011 +1,19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,875 73,65 1105 -1,30 +0,20 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,024 +2,03 +0,39 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,2897 0,3012 0 8375 -13,12 EDISON ENEL ENI 3,206 15 89 +0,78 +1,46 +1 34 FIAT FINMECCANICA 4,106 +1,23 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,45 12,35 -3,47 +0,73 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,229 1181 +0,90 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,60 2 108 +3,96 +1,65 -0 19 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,535 -1,07 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,57 6,89 1065 -2,48 -0,29 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,49 -0,09 +0,28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,362 5,26 +0,72 +0,19 +1 33 TENARIS TERNA 0,876 13,15 +0,77 +1 79 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,726 0,0426 -0,93 UNICREDIT 2,958 0,7475 +4,67 +1,08 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 102,44 $ +3,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 626,51 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.821,71 -0,50 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 900,43 1.910,16 C31 Q? -0,35 -0,13 n no LiuicA i j(utuyiau TV,UU SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 UII /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.065,16 -0,86 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.062,30 2.354,94 -0,28 -0,48 S&P 500, New York 1.254,00 -0,30 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.191,20 5.913,36 5.509,02 -0,28 -0,33 -0,15 CAC 40, Pariz 3.064,90 +0,52 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.849,10 886,40 2.267,96 -1,28 -0,63 +0,62 Nikkei, Tokio 8.463,16 -0,92 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.807,44 18.960,90 2.466,96 -0,15 -2,00 -2,48 Sensex, Mubaj 16.775,87 -0,63 / ITALIJA Četrtek, 17. novembra 2011 5 nova vlada - Nocoj glasovanje o zaupnici v senatu, jutri v poslanski zbornici Monti izbral šestnajst ministrov, večinoma profesorjev in tehnokratov Različni odtenki v ocenah strank: sredinci navdušeni, DS zadovoljna, v LS zmerno pozitivna ocena RIM - Mario Monti je včeraj malo pred 13.30 objavil seznam 16 ministrov, ki bodo z njim sodelovali v vladi z izrazito tehničnim profilom. Pred tem je mandatar na Kvirinalu obiskal predsednika republike Giorgia Napolitana, da bi ga po ustavni praksi obvestil, da sprejema položaj predsednika vlade. Z Napolitanom sta se zadržala na več kot dvournem pogovoru, kar je še dokaz več vloge predsednika republike pri nastajanju nove vlade. Z Montijem sta najbrž pregledala seznam novoimenovanih ministrov, še bolj pa programske smernice in politične perspektive vlade. Po eni strani je pričakovati, da bo v parlamentu dobila zelo veliko večino glasov, saj se je edinole Severna liga opredelila za odločno opozicijo, po drugi strani pa utegne biti njena trdnost dokaj krhka, saj bo izpostavljena pritiskom in izsiljevanjem z raznih strani. Monti je do zadnjega skušal politično podkrepiti ekipo z vključitvijo vsaj nekaterih simbolnih likov politikov leve in desne sredine, kot bi bila Giuliano Amato in Gianni Letta. Zaradi navzkrižnih vetov iz obeh taborov pa je nazadnje moral opustiti to zamisel in se opredeliti za same tehnike. Kot je bilo pričakovati je med ministri veliko univerzitetnih profesorjev, kar nekaj pa je na ključnih ministrstvih - notranje in zunanje zadeve, obramba, okolje - izkušenih predstavnikov državnega aparata. Pomanjkanje izrazito strankarsko opredeljenih likov v vladni ekipi naj bi vsekakor ne šibilo vlade, meni Monti, ki je prepričan, da bo to celo prednost, ker bo odstranil vir možne zadrege. Trdnost in stabilnost sta po njegovi oceni odvisni predvsem od sposobnosti vlade, da učinkovito ukrepa in razloži občanom in parlamentu smisel in cilje svojih izbir. »To je jamstvo za stabilnost, ki ga bom skušal doseči s svojimi ministri,« je podčrtal. Veliko pričakovanje je bilo za ključni gospodarski ministrstvi. Nazadnje je obveljala izbira Montija, da sam obdrži ministrstvo za gospodarstvo in finance, zelo pomembno vlogo pa bo ob njem imel dosedanji generalni direktor banke Inte-sa - San Paolo Corrado Passera, ki mu je zaupano ministrstvo za gospodarski razvoj in infrastrukture. Za italijanske standarde razmeroma mlad, 57-letni Passera, velja za uspešnega menedžerja. Kariero je začel s Carlom De Benedettijem (s katerim je bil v času spora z Berlusconijem za nadzor nad Mondadorijem), za časa le-vosredinske je uspešno, a ne brez bolečih socialnih ukrepov, prestrukturiral državne pošte, v zadnjih letih je vodil združevanje bank v največji italijanski bančni koncern. V Montijevi vladi bo poleg predsednika 16 ministrov, vključno s podtaj-nikom pri predsedstvu vlade. Z Berlus-conijem je ministrov bilo 23. Monti je nekatera ministrstva združil, druga enostavno odpravil. Pričakovati je, da bo tudi ekipa podtajnikov dosti manj hipertrofična kot v prejšnji vladi. Pomembna ministrstva bodo vodili izkušeni tehnokrati: na čelo ministrstva za zunanje zadeve bo stopil dosedanji veleposlanik v ZDA Giulio Ter-zi di SantAgata, obrambni resor bo vodil admiral Giampaolo di Paola, doslej predsednik vojaškega sveta Nato pakta, notranje ministrstvo Anna Maria Can-cellieri, »železna lady«, dolgo let pre-fektinja, komisarka na čelu občine Bologna in zadnje čase v Parmi, politično blizu UDC, ki jo je tudi predlagala za župansko kandidaturo v Bologni. Corra-do Clini, generalni direktor na ministrstvu za okolje, kjer je v vodilnih vlogah že od leta 1990 z vladami vseh barv, bo odslej okoljski minister. Ministra za zunanje zadeve in obrambo naj bi zagotavljala zvestobo evroatlantskemu zavezništvu in posebej ZDA. Pomembno vlogo bo imel pod-tajnik pri predsedstvu vlade Antonio Ca-tricala, s katerim se bo Berlusconi bržkone potolažil zaradi izgube zvestega Giannija Lette. Catricala je pred šestimi leti bil generalni tajnik predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki ga je po- Nova vlada. Z leve: Fabrizio Barca -teritor. kohezija; Enzo Moavero Milanesi - evropske zadeve; Corrado Passera - razvoj-infrastrukture; Anna Maria Cancellieri -notranje zadeve; Paola Severino -pravosodje; Giampaolo Di Paola - obramba; Piero Gnudi turizem-šport; Mario Monti predsednik vlade -gospodarstvo; Mario Catania - kmetijstvo; Corrado Clini -okolje; Elsa Fornero delo-enake možnosti; Piero Giarda - odnosi s parlamentom; Andrea Riccardi -integracija in medn. kooperacija; Lorenzo Ornaghi - kultura; Francesco Profumo -izobraževanje; Renato Balduzzi -zdravstvo; Giulio Terzi di SantAgata -zunanje zadeve tem postavil na čelo Antitrusta, kjer se ni nikoli obregnil ob konflikte interesov in koncentracijo medijske oblasti. V sicer tehnični vladi bodo imeli veliko težo sredinski in še posebej katoliški krogi. Ob že omenjeni Cancellierijevi je blizu UDC tudi ministrica za pravosodje, odvetnica in podrektorica univerze Luiss Paola Severino, rektor univerze Cattoli-ca Lorenzo Ornaghi sicer ni dobil šolstva, kot je želela Cerkev, pač pa kulturo. Vsekakor bo tudi šolstvo, kot vselej v Italiji, v domeni katoliško usmerjenega ministra, saj velja rektor turinske Politehnike Francesco Profumo, ki ga je Maristella Gelmini še avgusta imenovala na čelo največje raziskovalne ustanove CNR, za človeka, ki je blizu kardinalu Angelu Bagnascu. Ministrstvo za zdravstvo bo vodil pravnik Renato Balduzzi, voditelj katoliških združenj in revij, kar bo gotovo prijalo Vatikanu, ko bo šlo za bioetična vprašanja. Novo ministrstvo za integracijo in mednarodno kooperacijo pa bo vodil ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija Andrea Riccardi. Vlada, v kateri so tri ženske, je prisegla včeraj popoldne, ko je bila tudi predaja poslov med Montijem in Berlusco-nijem. Monti se je predhodniku zahvalil za opravljeno delo in se z njim zadržal na kratkem pogovoru. Vlado mora sedaj potrditi še parlament, kar naj bi se zgodilo v najkrajšem času. Monti in njegovi ministri se bodo že danes ob 13. uri predstavili senatorjem, ki jim bo predsednik vlade predstavil svoje programske smernice. Glasovanje o zaupnici je predvideno nocoj ob 20.30. Jutri bo sledila predstavitev še v poslanski zbornici, ki naj bi o zaupnici glasovala okrog 14. ure. Kako se bodo opredelile stranke? Velika večina jih bo Montija podprla, saj naj bi za zaupnico glasovale vse stranke z izjemo Severne lige. V komentarjih liderjev pa so zaznavni različni odtenki in stopnje navdušenja. Daleč najbolj navdušeni so predstavniki sredinskega tretjega pola in nekdanji krščanski demokrati, saj je vladna ekipa dokaj sredinsko in katoliško zaznamovana. Voditelja UDC Lorenzo Cesa in Pierferdinando Casini sta naravnost navdušena, menita, da je vlada odlična in sposobna rešiti Italijo. Tudi Francesco Rutelli (Api) govori o »novem političnem veku«, lider Fli Gian-franco Fini pa meni, da so ministri zelo sposobne osebe. Zelo zadovoljen je tudi sredinec v LS Beppe Pisanu. Zadovoljni a za spoznanje bolj zadržani so v Demokratski stranki. Tajnik Pierluigi Bersani pravi, da je DS dosegla glavna cilja: povsem novo in strokovno vlado. Zato je zagotovil lojalno podporo, ki ne bo samo za določen čas. Italija vrednot napoveduje zaupnico, a bo vlado ocenjevala po posameznih ukrepih. »Ne bomo vnaprej člani večine,« pravi Di Pietro. SEL ni že- lela ocenjevati sestave vlade, »raje bomo počakali na njen programi,« je dejal Nichi Vendola. Najbolj zadržane četudi pozitivne so ocene v Ljudstvu svobode, kjer je načelnik poslancev Fabrizio Cicchitto ocenil, da gre vsekakor za sposobno in kvalitetno ministrsko ekipo. Zelo jezni pa so v Severni ligi, ki potrjuje odločno opozicijo, tudi zato, ker so ustanovitev ministrstva za teritorialno kohezijo ocenili skoraj kot provokacijo do njihovih federalističnih stališč. Podporo Montijevi vladi so včeraj izrekli vsi pomembnejši liderji evropskih institucij in vlad držav članic unije. Prav tako pozitivna je ocena ameriškega veleposlanika in Vatikana, kjer je državni tajnik kardinal Tarcisio Berto-ne izrazil mnenje, da je vladna ekipa zelo dobra in ji želel uspešno delo. Podporo so zagotovili tudi socialni partnerji s Confindustrio na čelu. italija - Selitev iz palače Chigi Berlusconi pisarno zapušča s sabljo in vazo pod roko RIM - Odhajajoči premier Silvio Berlusconi je pri pospravljanju svoje pisarne zavil dve darili, ki ju je dobil od tujih državnikov in ju želi odnesti s seboj. Gre za ukrivljeno sabljo iz Kazahstana in za vazo iz časa kitajske dinastije Ming. Berlusconi si je med več sto prejetimi protokolarnimi darili izbral omenjena predmeta, ker naj bi bil nanju še posebej čustveno navezan. S kitajsko vazo je povezana tudi anekdota, ko je Berlusconi prestrašil navzoče diplomate s tem, ko se je pretvarjal, da jo bo izpustil iz rok. Dejal je še, da so mu všeč rože, upodobljene na vazi, da pa bi naslednjič raje imel vazo s podobami iz kamasutre, ki je sicer indijska umetnost spolnosti in nima zveze s Kitajsko. Berlusconi je bil zaradi svojega "smisla" za umetnost pogosto deležen posmeha, med drugim, ko je restavratorjem ukazal, naj na marmorni kip rimskega boga Marsa iz 2. stoletja pritrdijo nov penis. Kip je bil razstavljen v palači Chigi, posodil pa ga je nek muzej. Kot navaja La Repubblica, namerava Berlusconi odnesti tudi tri fotografije, na katerih je z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, papežem Benediktom XVI. oziroma pokojnim papežem Janezom Pavlom II. Skupaj s premierom bosta odšla tudi njegov osebni kuhar in služabnik pa tudi tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti ter zvesta tajnica Marinella Brambilla. Najbolj "občutljiv" del pospravljanja pisarne - brisanje vseh podatkov z osebnih računalnikov ter kopiranje datotek in dokumentov - je Berlusconijevo osebje po poročanju Repubblice opravilo že v soboto zvečer. Berlusconi predaja posle Montiju ansa V Trstu zadovoljni z imenovanjem Clinija za okoljskega ministra TRST - V Furlaniji-Julijski krajini in posebno na Tržaškem so z zadovoljstvom sprejeli novico o imenovanju Corrada Clinija za novega italijanskega okoljskega ministra. Novoimenovani član vlade Maria Montija je predsednik Konzorcija znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, ki ima sedež na Padričah. Poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato čestita no-voimenovanemu ministru tudi v prepričanju, da bo pozoren do tržaškega in splošno deželnega okolja, ki ga zelo dobro pozna. Podobne misli in čestitke Cliniju sta izrazila tudi poslanec stranke FLI Roberto Menia in furlanski parlamentarec Demokratske stranke Ivano Striz-zolo. Oba sta prepričana, da bo okoljski minister ne samo kos zahtevnim nalogam, temveč da bo dal okolj-skemu ministrstvu, ki ga je doslej vodila Stefania Pre-stigiacomo, novega zagona. Policija preiskuje kliniko S. Raffaele MILAN - Tožilstvo je tudi včeraj opravilo vrsto hišnih preiskav v zvezi s finančnim škandalom, ki je izbruhnil v prestižni zasebni kliniki San Raffaele. Do pred kratkim jo je vodil duhovnik Lugi Verze, velik prijatelj bivšega ministrskega predsednika Silvia Berlus-conija. Duhovnik je osumljen finančnih malverzacij in tudi prikrivanja realnega proračuna bolnišnice, ki je tik pred stečajem. Klinika S. Raffaele je živela in se razvijala z izdatno pomočjo ne samo Dežele Lombardije, temveč tudi zdravstvenega ministrstva. 6 Četrtek, 17. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Na včerajšnji občinski seji delni uspeh leve sredine S popravki opozicije manj gradenj v novi varianti prostorskega načrta Črtano zazidljivo območje pri Šempolaju in eno pri Slivnem, ostajata pa območji pri Križu Prva runda nove variante prostorskega načrta devinsko-nabrežinske občine se je iztekla v prid desnosredinske večine, kljub temu pa je levosredinski opoziciji uspelo z odobrenimi popravki omiliti okoljsko škodo, ki jo dokument napoveduje z novimi gradnjami predvsem na območju Slivnega in »nabre-žinskega« Križa. Občinska skupščina je varianto sprejela z glasovi Retove večine, vsi štirje prisotni svetniki opozicije so glasovali proti. Varianta prostorskega načrta, zaznamovana s številko 27, je nekakšen dedič prejšnjega prostorskega posega. Iz prejšnje variante so izostala nekatera območja, kar je prizadelo predvsem prebivalce območij kraškega predela občine. Nov urbanistični dokument naj bi jim omogočil gradnjo stanovanj za družinske potrebe. Občinska uprava pa ga je izkoristila za določitev novih gradbenih območij, v večini primerov odrezanih od zgodovinskih vaških jeder, kar naj bi odprlo pot novim gradbenim špekulacijam, kot so tudi med včerajšnjo razpravo poudarili svetniki levosredinske opozicije. Ti so ocenili, da nova gradbena območja sploh niso potrebna domačinom. Nastala naj bi nova umetna naselja, predvsem na območju Slivnega in med Križem in Nabrežino, ki naj bi povzročila okoljsko škodo in naj bi privedla do novega priseljevanja ter posledično do spremembe narodnostne strukture občine. Svetniki opozicije so z amandmaji poskusili preprečiti to namero. Slovenska svetniška trojica Adriano Ferfolja-Edvin Forčič-Massimo Veronese je predstavila 29 popravkov, Maurizio Rozza dodatne tri. Seja je bila večkrat prekinjena, ker so se morale svetniške skupine dogovoriti o obravnavi amandmajev. Le-vosredinski svetniki so vztrajali pri svojih stališčih: potrebi po znižanju novih zazidljivih površin. To jim je tudi v nekaterih primerih uspelo. Tako je bilo na primer iz načrta črtano novo gradbeno območje pri Šempolaju (za kakih 1.500 kubičnih metrov novih gradenj). Varianta je na območju Slivnega predvidevala dve novi zazidljivi področji. Na seji je bil odobren popravek leve sredine, ki je črtal zazidljivo območje vzhodno od Slivne-ga (za kakih 2 tisoč kubičnih metrov no- Svetniki levosredinske opozicije (z leve) Maurizio Rozza, Massimo Veronese, Adriano Ferfolja in Edvin Forčič so glasovali proti sprejemu sporne variante prostorskega načrta foto m.k. vih gradenj), ohranjeno pa je bilo gradbeno območje južno od Slivnega (prav tako za kakih 2 tisoč kubičnih metrov). Pri Trnovci sta bila začrtana dva kampinga. Eden, tisti v bližini prireditvenega prostora pri Praprotu, je bil v načrtu ohranjen, drugi, v smeri proti Sa-matorci, pa je bil s popravkom opozicije črtan. Leva sredina je vložila tudi amandmaja za črtanje dveh obsežnih novih gradbenih območij pri Križu. Večina je ta popravka zavrnila. Zato se je opozicija - kljub odobritvi nekaterih njenih popravkov - odločila, da glasuje proti sprejemu variante prostorskega načrta. Dokument bo sedaj romal na Deželo, občani pa bodo imeli možnost vložitve ugovorov in pripomb k načrtu. Slednje bo moral pregledati in oceniti tehnični urad, o njih bo razpravljal tudi občinski svet, šele potem bo mogoče varianto dokončno odobriti. Občinski svetnik Stranke komunistične prenove Ferfolja je ob tem spomnil na časovno podobnost med odobritvijo prejšnje variante in sedanje: obe sta bili odobreni v predvolilnem obdobju ... M.K. občina trst Odbornica Famulari v vodstvu ANCIFJK Laura Famulari Predsednik deželnega združenja občin ANCI Mario Pezzet-ta je na osnovi 12. člena statuta organizacije včeraj imenoval tržaško občinsko odbornico za socialne politike Lauro Famulari na mesto podpredsednice. Občinska odbornica Famulari bo odslej stalna delegatka tržaškega župana Roberta Cosolinija v upravnem svetu in v izvršnem odboru združenja občin dežele Furlanije-Ju-lijske krajine ANCI. boljunec - V nedeljo uradna otvoritev vaškega trga Prenovljena Gorica V vasi niso vsi ravno zadovoljni s prenovo in z novo prometno ureditvijo repentabor - Župan Pisani na zadnji občinski seji Na repenskem Placu poškodovali luči Tamara Komar prevzela mesto Maurizia Vidalija - Odobrena rebalans proračuna in resolucija ob evropskem letu prostovoljstva Štafetna palica v obliki dehtečega šopka vrtnic. Odstopajoči repentabrski občinski svetnik Maurizio Vidali ga je na torkovi občinski seji podaril svoji naslednici, novinki Tamari Komar. Vidali se je odločil za sestop z mesta občinskega svetnika, da bi se lahko bolje posvetil svoji poleti pridobljeni funkciji predsednika pokrajinskega sveta, njegovo mesto v občinski skupščini je tako prevzela Tamara Komar, ki so ji župan Marko Pisani, svetniki in odborniki zaželeli dobro delo. Občinski svet je soglasno odobril rebalans proračuna, ki ga je predstavil podžupan iCasimiro Cibi. V njem je med drugim namenjenih 500 evrov za nakup dobrin za šolsko menzo, 660 evrov za vzdrževanje šolskega avtobusa, 2.050 evrov za vzdrževanje električnih naprav, 7.600 evrov za posege na cestah, ki zadevajo vzdrževanje jaškov za odtok deževnice in popravilo terenskega vozila civilne zaščite. Nadaljnjih 3.600 evrov je namenjeno nakupu zbiralnikom za posebne odpadke. Prav tako soglasno je bila odobrena resolucija ob letošnjem evropskem letu prostovoljstva. Dokument obvezuje upravo, »da ovrednoti vse možne oblike prostovoljnih dejavnosti,« »da poglobi poskuša in širi nove oblike sodelovanja in skupnega upravljanja, ki naj prenovijo odnose med državljani in institucijami za vedno boljše upravljanje skupne imovine,« ter »da promovira in podpira vzgojne pobude v korist občanom in prostovoljstvo, na podlagi katerih se mlajšim generacijam predlaga možnosti do aktivnega sodelovanja pri socialnem življenju skupnosti.« Župan Pisani je v svojem poročilu omenil dogovor med občinsko upravo, tovornim terminalom na Fernetičih in gozdno stražo, na podlagi katerega bo lastnik terminala dvakrat letno poskrbel za po-čiščenje območja ob terminalu, saj se če-sto dogaja, da koristniki strukture odlagajo odpadke kar čez mrežo, ki omejuje območje terminala. Pisani je tudi obvestil svetnike, da so neznanci pred dnevi poškodovali talne luči in luči okoli štirne na prenovljenem trgu v Repnu. Škoda je precejšnja, znašala naj bi kakih 8 tisoč evrov. M.K. Maurizio Vidali je s cvetjem zaželel dobro delo novi svetnici Tamari Komar kroma V Boljuncu bodo v nedeljo dopoldne uradno odprli prenovljeno Gorico (foto Kroma), ki je osrednji vaški in tudi občinski trg in torej med domačini zelo priljubljen. S prenovo trga stopi v veljavo tudi nova prometna ureditev. Postopek za zahtevna prenovitvena dela je stekel marca leta 2007 z razpisom natečaja zamisli, ki bi bi po tedanjih besedah županje Fulvie Premolin k ovrednotenju elementov, ki po tradiciji predstavljajo posebnost Boljunca in vasi dolinske občine. Na Občini Dolina pravijo, da so tako postopek, kot obnovitvena dela, potekala v sozvočju z Boljunčani, zaradi tega so tudi prvotni prenovitveni projekt spremenili ter ga prilagodili potrebam krajanov. V ta namen je občinska uprava priredila tudi javna srečanja, stroške za prenovitev pa bo Občina v glavnem krila na osnovi dveh finančnih prispevkov deželne uprave. Kot se vedno dogaja v takšnih primerih pa prenova Gorice ne zadovoljuje vseh Boljunčanov, zato se govori tudi, da bodo nekateri v nedeljo dopoldne tudi izpričali svoje nezadovoljstvo nad tem javnim delom. Pripombe je slišati nad celostno prenovo trga, dvomi pa se pojavljajo tudi nad novo prometno ureditvijo okrog Gorice in bližnje okolice. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 7 primorski dnevnik - Spodbuda in nagrada za mladinsko ustvarjalno raziskovanje Bubničev sklad odslej poimenovan tudi po Magajni V spomin na novinarja Albina Bubniča in fotoreporterja Maria Magajno - V kratkem razpis za ljubitelje fotografije V hvaležen spomin na novinarja, pričevalca življenja in dela naših ljudi, neutrudnega iskalca resnice o grozotah v Rižarni Albina Bubniča (1915-1978) so mu novinarji Primorskega dnevnika pred 31 leti posvetili sklad in razpis, ki so ju po njem tudi poimenovali. Sklad živi od prostovoljnih prispevkov posameznikov in z njimi spodbuja in nato nagrajuje mladino, ki se poglablja in raziskuje teme, o katerih je Bubnič pisal z veliko vnemo in ljubeznijo. Tovrstne raziskave nedvomno pripomorejo k temu, da se mladi naučijo iskati vire, poslušati pričevanja, urejati gradivo, ga analizirati in povezovati. ssk - Kongres zgoniške sekcije »Nujna nova strategija proti zgoniški upravi« Levo Mario Magajna med ogledom svoje razstave v palači Costanzi leta 2005, desno pa Albin Bubnič kroma Na predlog nekaterih posameznikov pa bo sklad odslej nosil ime tudi po našem fotoreporterju, pravem simbolu tržaške redakcije dnevnika Mariu Maganji oz. Magajni, ki je v 91. letu starosti oktobra 2007 umrl. Vsi so ga poznali, saj je bil vedno »na terenu« in v svoj objektiv je v letih ujel na tisoče večjih in manjših dogodkov, od osvoboditve Trsta na primer, mimo nastopov vsedržavnih politikov, prvomajskih slavij in fašističnih trenj in spopadov do naših vasi in ljudi, domačih proslav in društvenih prireditev, pa še bi lahko naštevali. Doslej je sklad objavil sedem razpisov, in sicer na temo NOB in nacističnih taborišč (l. 1980), ust- nega izročila oz. življenja in navadah v naših krajih v preteklosti (l.1983), služenja vsakdanjega kruha (l. 1995), naših šol v preteklosti (l. 1997), spoznavanja in čuvanja kulturne dediščine (l. 2002), sosedskih odnosov (l. 2005) in pa zbiranja pričevanj o nekdanjih opravilih in življenjskih navadah (l. 2007). Odslej pa se bo mladinska ustvarjalnost lahko izražala ne samo v raziskovanju in pisnih izdelkih, temveč tudi preko fotografij. Novo poimenovanje sklada bomo zato proslavili še letos z objavo razpisa za vse ljubitelje fotografije. Tema, termini in pogoji bodo objavljeni v naslednjih tednih. (sas) Prejšnji teden je bil pri Štolfi v Sale-žu kongres sekcije stranke Slovenske skupnosti iz Zgonika. Zgoniški občinski svetnik SSk Tomaž Špacapan je poslal prispevek z izsledki kongresa. Prisotne člane in somišljenike, piše Špacapan, je nagovoril načelnik svetniške skupine v občinskem svetu Dimitri Žbogar, ki se je tudi zahvalil Srečku Štolfi za gostoljubje v obnovljenih prostorih. Predsednik pokrajinskega sveta in član sekcije SSk iz občine Repentabor Maurizio Vida-li se je zahvalil volivcem za glasove, ki so pripomogli k njegovi izvolitvi. Omenil je prihodnje volitve v Zgoniku, ko bo treba dobiti pravega kandidata. Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik je govoril o novi strategiji, ki bi jo morala ubrati sekcija v Zgoniku, kjer je nenaklonjenost uprave na dnevnem redu, piše v sporočilu za javnost. Rekel je, da bi bilo potrebno oživeti vse sekcije stranke, začenši prav s tisto v Zgoniku. Pomanjkljivost te uprave se po njegovem mnenju kaže predvsem na področju šolstva in drugih bistvenih javnih storitev. Vodja sekcije SSk De-vin-Nabrežina Edvin Forčič je izrazil začudenje nad nenaklonjenostjo uprave do SSk v občini Zgonik, pravi Špacapan. Po njegovem mnenju to nikakor ne spada v današnji čas. SSk bi morala soupravljati, ker dejansko predstavlja ljudi tega območja. Oglasil se je tudi Jožko Gruden, dolgoletni občinski svetnik SSk v Zgoniku. Podčrtal je pomen opozicijskega dela v tej občini in omenil na novo zgrajene sporne ekološke otoke, ki se predstavjajo z napačnimi odprtinami/vhodi na pokrajinsko cesto. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec se je ustavil pri misli, da ljudje molčijo tako na državnem nivoju kot na lokalnem in se na žalost zbudijo le takrat, ko se jih zadeve direktno tičejo, dodaja sporočilo. Omenil je tudi srečo in naklonjenost, ki jo doživlja župan v medijih (tudi italijanskih), pa tudi elemente, ki mu omogočajo oblast in vidnost. Opozicija po mnenju Gabrovca je veliko naredila in lahko še veliko naredi v tej občini. Žbogar je izrazil zadovoljstvo nad zadnjimi volitvami in porastu glasov SSk v občini Zgonik, omenil pa je tudi porast glasov PDL in IDV in izgubo glasov župana Sardoča in njegove uprave. Ta izguba glasov po oceni Žbogarja ni zanemarljiva in odnosi v občinskem svetu niso rožnati, z razliko od ostalih občin, kot Repentabor in Dolina, ter deželnega sveta, kjer Demokratska stranka in SSk tesno sodelujeta. SSk je v občini Zgonik prisotna že več kot 35 let in taka klima spominja večkrat na italijansko vsedržavno politiko. Delovanje občinskega sveta je ocenil za plitvo, ker uprava ne sprejema kritik opozicije in izkazuje svojo oblast. Župan letos od aprila do septembra sploh ni sklical občinskega sveta, bil pa je prisoten na vseh možnih prireditvah po Krasu, tudi na Barcolani. Tudi sami občinski sveti trajajo malo, saj ne predvidevajo širših debat. Omenil je tudi občinsko bilanco, ki je sicer pozitivna, ampak trend vedno slabši. Denar bi uprava lahko vnovčila v prepotrebna dela v šoli v Zgoniku in drugih stvareh. V občini deluje nek sistem molka med ljudmi, češ da se nihče ne oglasi, ko kaj ne gre. Potrebno bi bilo prav to, da bi se občani zavedali pomanjkljivosti te uprave in se začeli oglašati, je zapisal Špacapan. Besedo je nato prevzel svetnik Špa-capan, ki je orisal delovanje svetniške skupine SSk v teh 2 letih, ko se je skupina oglašala in postavljala kritike in vprašanja županu, še piše v sporočilu. Skupina je bila aktivna tudi na medijih, še posebej na spletnem portalu Slomedia in na Primorskem dnevniku, »kjer pa novinar Kemperle že sam napiše o dogajanju v občinskem svetu in torej veliko prispevkov ni objavljenih«, pravi Špacapan. Ta se je ustavil pri tematikah, ki so jih obravnavali v občinskem svetu, kot ločeno zbiranje odpadkov, 5.koridor in hitra železnica, vojaško letališče pri Bri-ščikih, vojaški poligon na Volniku, nega občinskih cest, smeti na prizorišču Guče na Krasu po prireditvi, zamenjave določil v prostorskem načrtu v korist obrtne cone Zgonik itd. SSk bi morala biti prisotna pri odločanju in obravnavi teh tematik, ki večkrat predstavljajo kamen spotike in nezadovoljstvo občanov. Primer 5 koridorja je zloglasen: župan je bil glede na temo mlačen, saj bi dejansko tuneli le delno oplazili občinsko ozemlje in torej imeli minimalen vpliv na to območje, pravi Špacapan. Zelo negativno je svetnik ocenil tudi nego občinskih cest in košnje trave ob njih. politika - Skupščina gibanja SEL Fulvio Vallon je novi pokrajinski koordinator Pokrajinska skupščina gibanja Levica, ekologija in svoboda SEL je včeraj izvolila novega pokrajinskega koordinatorja. Politično gibanje Nichija Vendole bo na Tržaškem vodil Fulvio Vallon. Ta je bil v preteklosti deželni koordinator Demokratične levice in je bil med ustanovitelji gibanja SEL v deželi FJK. Vallo, ki je bil tudi pokrajinski tajnik in občinski svetnik v miljskem občinskem svetu, je nasledil Danielo Birsa in Giulia Lau-rija, ki so ga pred nedavnim izvolili na mesto deželnega koordinatorja SEL. Na skupščini so včeraj izvolili tudi predsednico nadzornega odbora Lallo Uher in blagajničarko Rito Auriemma. Tržaška občina kupila državne obveznice Tržaška občina je pretekli torek kupila italijanske državne obveznice z manj kot dveletnim plačilnim rokom v vrednosti 5 milijonov evrov. Na ta način hoče mestna uprava jasno nakazati, da v tem zelo kritičnem gospodarskem trenutku zaupa državi in njenim finančnim zmogljivosti, je zapisano v tiskovnem sporočilu občinske uprave. S kartico izsušil račun Marca letos je uslužbenec nekega tržaškega supermarketa, ki je sedel pri blagajni, zadržal kreditno kartico ene izmed strank. Kupec tega ni opazil, v naslednjem mesecu pa je nekdo redno uporabljal kartico in z njo plačeval oblačila, čevlje, parfume, elektronsko opremo, večerje in drugo. V Trstu in drugih mestih v deželi je neznanec porabil nekaj tisoč evrov. Šele po mesecu dni je banka opozorila lastnika kartice, da na tekočem računu ni več denarja, zato je kartico blokiral. Zadevo je javil policiji, ki je začela preiskovati primer. Lastnik se je spomnil, da je kartico zadnjič uporabil v supermarketu. Rocolski policisti so naposled prišli na sled 25-let-nemu G. T. in ga prijavili sodstvu. Med hišno preiskavo so našli prenosni računalnik in na podlagi serijske številke so ugotovili, da ga je bil kupljen z omenjeno kartico. Dvakrat s pribežniki Pri glavni tržaški železniški postaji so mejni policisti v torek pozno zvečer naleteli na tri nezakonite priseljence in njihovega spremljevalca, vsi so turški državljani. Sedeli so v avtu fiat punto, s katerim so se pripeljali iz Slovenije. Trije potniki so bili brez dokumentov in najverjetneje jih bodo italijanski policisti predali slovenskim kolegom. 36-letnega voznika I. O., ki ima stalno bivališče v Italiji, pa so pridržali in prijavili zaradi suma spodbujanja nezakonitega priseljevanja. Vozilo so zasegli, nato so še ugotovili, da je bil 36-letnik iz podobnih razlogov aretiran že avgusta letos na Trbižu. Samotna smrt V svojem stanovanju v Ulici Petro-nio je umrla pred osmimi dnevi, policija pa jo je našla šele v torek zvečer. Tako je odšla 86-letna Tržačan-ka, ki je tik pred smrtjo bržkone poskusila poklicati na pomoč, saj je imela v roki mobilni telefon. Sodni zdravnik je potrdil, da je ženska umrla naravne smrti. To je tipičen tržaški dogodek, saj številni občani nad 75. letom starosti živijo sami. Veliko večino le-teh predstavljajo ženske. znanost in tehnika - Večdnevni posvet v priredbi inštituta OGS Za jedrsko elektrarno v Krškem potresi niso nočna mora Ko bi bilo Krško epicenter potresa, podobnega tistemu iz leta 1976 v Furlani-ji, v jedrski elektrarni ne bi zaznali negativnih posledic. Tako je na včerajšnjem zasedanju državne skupine za geofiziko v Trstu, ki ga organizira inštitut OGS, zatrdil Peter Fajfar, eden vidnejših slovenskih strokovnjakov na tem področju. Načrtovalci elektrarn jemljejo kot merilo za varnost izredno močne potrese, ki se v povprečju pripetijo enkrat v deset tisoč letih. Fajfar je doktor znanosti in redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno in-ženirstvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, poleg tega pa je sodeloval pri strukturnih izračunih za gradnjo elektrarne v Krškem. Razložil je, da je najnovejši evropski standard protipotresnih tehničnih predpisov v Sloveniji stopil v veljavo šele pred kratkim, vsekakor pa so elektrarno pravkar podvrgli stresnemu testu in podrobnim analizam. Rezultate obravnava strokovna komisija. Miloš Bavec, geolog slovenskega Geological Surveya, je na tržaškem srečanju opisal značilnosti območja, na katerem stoji NEK. Najmočnejši potres so tam za- Peter Fajfar beležili leta 1917, in sicer z magnitudo 5,7 na Richterjevi lestvici. Dodal je, da so potresi na tem območju pogosti, močnejših sunkov pa že dolgo ni bilo. Naj spomnimo, da so razni politiki iz Furlanije-Julijske krajine spomladi letos po nesreči v Fukušimi in tehnični okvari v NEK-u zagnali vik in krik, pri tem so bili še najbolj aktivni predstavniki Demokratske stranke. Senator Carlo Pegorer je na primer vprašal italijansko ministrico za okolje, ali je že pripravila načrt distribucije tablet kalijevega jodida v naši deželi. Italijanska državna skupina za geofiziko, ki združuje razne znanstvene usta- nove, zaseda v Trstu več dni, organizator je inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS. V torek je bil med gosti nekdanji direktor visoke šole SIS-SA Stefano Fantoni, ki predseduje državni agenciji za ocenjevanje univerzitetnega in raziskovalnega sistema (ANVUR). Z njim so se pogovarjali direktorica OGS Maria Cristina Pedicchio, sodelavec agencije AN-VUR Filippo Giorgi in novinar Fabio Pagan. Fantoni je pojasnil, da njegova agencija ni sodnik, ki izreka obsodbe. Mora pa ugotoviti, kateri raziskovalci dobro delajo. Vsak univerzitetni docent bo moral na primer proizvesti tri dela v sedmih letih. 8 Četrtek, 17. novembra 2011 TRST / tržaška knjigarna - Dušan Jakomin včeraj na kavi Slomšek, Kosec, Trinko, Kralj, Ukmar: pet izjemnih Slovencev in odličnih kristjanov Dvojezično publikacijo je izdala Duhovska zveza, uredil pa jo je predsednik zveze, Jakomin Pet izjemnih Slovencev in odličnih kristjanov je zbranih v dvojezični publikaciji Pet stebrov - Le cinque colonne, ki jo je v drugi polovici oktobra izdala Duhovska zveza v Trstu. Urednik besedil in predsednik Duhovske zveze Dušan Jakomin je na enem mestu zbral biografske podatke in govore zvestih duhovnikov, ki jim ni manjkalo poguma, ko je bilo treba zastaviti besedo za ponižane in razžaljene Slovence. Slomšek, Kosec, Trinko, Kralj in Ukmar so duhovniki, ki so sredi podivjanega, čeprav časovno različnega obdobja, reševali tisto, kar se je rešiti dalo. In čeprav je na našem ozemlju delovala še cela vrsta drugih duhovnikov, katerih delo bi lahko bilo ovrednoteno, pa teh pet osebnosti povezuje aktualnost, ki nas vabi, da ponovno preučimo zgodovino. Več o dvojezični publikaciji, to bogatijo fotografije Aljoše Novaka in Marije Kerkez, smo slišali na včerajšnjem srečanju Na kavi s knjigo. V Tržaški knjigarni je govoril gospod Dušan Jakomin, ki je uvodoma poudaril, da je publikacija dvojezična, ker želi obema narodoma približati osebnosti, ki so se tako ali drugače bojevale za pravice Slovencev. Včerajšnjo jutranjo matinejo je uvedel Mario Šušteršič, ki je prebral misli Saše Rudolfa, ki se srečanja ni mogel udeležiti, in dodal, da po njegovem mnenju slovenska Cerkev za slovenski narod ne nosi takih zaslug, kot jih nosi primorska Cerkev, ki s svojimi dejanji lahko predstavlja zgled vsem Slovencem. Slišali smo tudi, da zbirka želi mlade in malo manj mlade generacije spomniti, da ne smemo pozabiti svojega jezika, boja za obstanek ter naporov in vizionarstva velikih mož, ki so svoje življenje in delo posvetili slovenski besedi. Več o njihovih prizadevanjih smo slišali tudi iz odlomkov govorov, ki so jih ti duhovniki imeli v različnih obdobjih. Odlomke je brala Sara Tram-puš, Dušan Jakomin pa je vsak odlomek obogatil s svojim komentarjem. Povedal nam je, da je Antona Martina Slomška v publikacijo vključil zato, ker je ustanovitelj Mohorjeve družbe, ki je širila in tiskala knjige, s katerimi se je ohranjal tudi primorski človek, Franca Kosca pa zato, ker je kot občinski svetnik v tržaškem mestnem svetu branil prisotnost slovenskega jezika v cerkvah in delovanje njegovega škofa Šterka. Ivan Trinko je svoje mesto v publikaciji našel, ker se je neutrudlji-vo boril za pravice beneških Slovencev, za slovensko besedo se je zvesto zavzemal tudi Janko Kralj, zadnji v zbirki, a zato nič pomembnejši, pa je Jakob Ukmar, čigar življenje je sovpadalo z vzponom in padcem fašizma. Naj povemo, da so osebnosti predstavljene kronološko, po času rojstva in delovanja, največ pozornosti pa so včeraj namenili Jakobu Ukmarju ali svetli zvezdi našega neba, kakor je tega duhovnika v spremni besedi označil Dušan Jakomin. Slišali smo, da je gradivo za Ukmarjev beatifikacijski postopek že na Kongregaciji za zadevo svetnikov v Vatikanu, več o tej zadevi pa nam gospod Jakomin ni znal povedati, saj ima Kongregacija pet tisoč prošenj, kar pa pomeni, da vlagatelji beatifikacijskega postopka ne vedo, kdaj bo prišel na vrsto naš tržaški duhovnik. Sara Tram-puš nam je ob koncu srečanja prebrala tudi odlomek iz znamenite majske pridige leta 1931, v kateri je Ukmar pokazal vsem pot h krščanskemu sožitju med narodi. V tem govoru je duhovnik med drugim povedal. " Res, preganjati drug narod, hoteti ga použiti ali, kakor pravimo dandanes, asimilirati ga, to nasprotuje osnovnim nače- www.primorski.eu1 lom naravne in krščanske pravice. To je lahko dokazati. Vsak Italijan, ki je pošten in dobro vzgojen, ljubi svojo mater, ljubi svoje slovstvo in bi se čutil tudi hudo prizadetega, če bi se kdo drznil oropati ga teh resnično dragocenih zakladov." No, to je le ena od misli, ki še danes ohranja aktualnost in ki bi jo tudi danes priporočali marsikomu, ki meni, da bi morali govoriti italijansko, ker živimo na italijanskem ozemlju ... Naj ob koncu še povemo, da se srečanje Na kavi s knjigo prihodnji teden seli v Ljubljano, ko bodo zvesti obiskovalci lahko v kavarni Maximarketa prisluhnili predstavitvi knjige Zima z ognjenim šalom (Mladika), pod katero sta se podpisali kar dve pisateljici, in sicer Tatjana Kokalj in Jana Ko-larič. Za zainteresirane bo organiziran avtobusni prevoz, podrobnejše informacije pa je mogoče dobiti v Tržaški knjigarni. (sč) Publikacijo so predstavili včeraj kroma Delavnica Suzane Pertot o dvojezičnih otrocih Kaj pomeni biti dvojezičen in kako to postaneš v otroštvu, kdaj in kako bo otrok usvojil drugi jezik, kakšne so prednosti dvojezičnosti in šolanja v slovenskih šolah, kako lahko neslovensko govoreči starš otroku pomaga pri pisanju domačih nalog, kako ga popravljati, ko meša dva jezikovna koda itd.. Na ta in na druga vprašanja bo nocoj skušala odgovoriti psihologinja in psihoterapevtka, sicer pa tudi pedagoginja dr. Suzana Pertot, ki je raziskovalka in specialistka za za vzgojo v etnično in jezikovno mešanih družinah. Pertotova bo gostja Finžgarjevega doma na Opčinah, in sicer v sklopu srečanj iz niza posvečenega vzgoji, starševstvu in izzivom sodobne družbe. Srečanje bo potekalo v obliki delavnice, oziroma čim bolj sproščenega pogovora med udeleženci in strokovnjakinjo. Pertotova si namreč želi, da bi udeleženci postavljali vprašanja, tako da bi na čim bolj učinkovit in direkten način skupaj razčiščevali dvome in konkretne probleme, ki se staršem - pa tudi starim staršem, vzgojiteljem, profesorjem, voditeljem društev in vsem, ki se za to zanimajo, postavljajo v vsakdanjem življenju doma, v šoli, ob prostem času. Predavanje oziroma delavnica je namenjena tudi neslovensko govorečim staršem - prevajanje bo simultano in bo potekalo v režiji samih udeležencev. Udeleženci bodo lahko prejeli tudi brošuro in zgibanko "Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo" in "Moj večjezični otrok", ki ju je Pertotova pripravila prav pred kratkim v okviru projekta Jezik/Lingua. Organizatorji torej vabijo v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah (Dunajska 35) nocoj, ob 20.00. poklon Nevi v slovo Vest, da je aktivistka NOB Neva Lukeš tiho odšla, nas je člane Združenja aktivistov in invalidov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju iznenadila in prizadela. Vedeli smo, da so mimo tisti časi, ko je bila Neva prisotna na prireditvah in dogodkih prek Primorske in nam o teh poročala preko Radia Koper. V življenju nastopi čas, ko se upočasni korak, misli pa se osvobodijo vsakdanjih kalupov in prosto potujejo v času in kraju. Tako je Neva preživljala svojo jesen v bližini svjih najdražjih na Goriškem. Mi pa jo še vedno vidimo, ko je kot predsednica našega Združenja, prihajala na sedež in na sestankih in srečanjih izpostavljala svojo vizijo z vso zagnanostjo, ki nam je bila vsem lastna v tistih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Taka, polna idej in volje do dela, na razpolago tovarišem v stiski, bo vedno prisotna med nami. V njen spomin darujemo v Solidarnostni sklad pri Krutu 200,00 evrov. Dobrodošel vsakdo, kdor se želi priključiti naši pobudi in prispevati v Nevin spomin v Sklad, ki skuša, po svojih močeh, reševati stiske, ki postajajo vsebolj del našega vsakdana. #occupy trieste Mladi spet na trgu 17. november je mednarodni dan študentov. Razglasili so ga v spomin na dogodek iz leta 1939, ko so s praške univerze v koncentracijska taborišča deportirali več kot 1200 študentov in jih devet ubili. Danes bodo torej stopili na trge in ulice dijaki in študenti v številnih državah, tako bo tudi v Trstu. Zveza dijakov Furlanije-Julijske krajine, ki že tri tedne aktivno podpira mestne proteste gibanja #Oc-cupy Trieste in zastopa pravico do dostojne zaposlitve, dohodkov in udobnejše prihodnosti, napoveduje za danes ob 16. uri demonstracijo z začetkom na Trgu Cavana. Vabljeni so študenti, delavci, brezposelni in vsi, ki jim je pri srcu svetlejša prihodnost pod geslom »Dolga ne bomo plačali mi«. Mladi v tiskovnem sporočilu zavračajo varčevalne ukrepe, ki sta jih v zadnjem obdobju izvedla gospodarski minister Giulio Tremonti in šolska ministrica Mariastella Gelmini, krize pa ne smejo plačati najšibkejši. Med temi so tudi mladi, za katere so značilne preker-ne delovne pogodbe, ki ne jamčijo osebnega razvoja. V baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7/A) pa bodo danes ob 17.30 predvajali dokumentarni film Deb-tocracy (Katerina Kitidi in Marte Hadjisfanou, Grčija 2011). O Ignaciju Oti jutri v Tržaški knjigarni Jutrišnji večer v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20 bo tokrat posvečen dolinskemu skladatelju, glasbenemu pedagogu in zborovodji Ignaciju Oti. Ob 18. uri bo namreč Boris Pangerc predstavil knjigo, ki jo je sam uredil Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi, ki so jo prvič predstavili sredi oktobra v Boljuncu v sklopu praznovanj ob desetletnici smrti maestra. Knjiga predstavlja njegovo življenjsko pot, se poglablja v njegove avtorske skladbe, ponuja pričevanja njegovih prijateljev, sošolcev in sodelavcev, za konec pa še kompletno bibliografijo skladateljevih avtorskih del in priredb. Ob Pangercu bo spregovoril tudi zgodovinar Jože Pirjevec, za veselo vzdušje pa bo poskrbela pesem ženske pevske skupine Stu ledi. Marija Merljak v Šempolaju o kosteh SKD Vigred prireja jutri, 18. oktobra, ob 17. uri v Štalci v Šempolaju tretje mesečno srečanje - delavnico zdrave prehrane s poznavalko prehrane in diplomirano inženirko živilske tehnologije Marijo Merljak. Petkov večer bo posvečen problematiki kosti. Mer-ljakova bo udeležencem pojasnila, kako si lahko s hrano pomagamo pri osteoporozi, artritisu, revmi, pri zvinih, putiki, in podobno. Dragocenim prehrambnim nasvetom Marije Merljak lahko prisluhnemo tudi večkrat po Radiu Trst-A ali po RTV-SLO. Mladi in glasba Koncertno društvo in Fundacija CRTrieste sta včeraj predstavili pobudo Mladi na koncertu, se pravi idejo o brezplačnih abonmajih za glasbeno sezono Koncertnega društva za univerzitetne študente, študente kon-servatorija, glasbenih licejev in višjih srednjih šol tržaške pokrajine. Gre za koristno in vzgojno promocijo glasbe med mladimi. Razdelili so tristo abonmajev za ponedeljkove glasbene večere v gledališču Rossetti, ki se bodo nadaljevali vse do maja. Opereta in trikolora Mednarodno združenje operete prireja danes koncert, posvečen »opereti in trikolori« oziroma 150-letni-ci italijanske združitve. V mali dvorani Verdijevega gledališča bodo ob 18. uri nastopili tenor Andrea Binetti in soprana Maria Giovanna Michelini ter Ilaria Zanetti; na klavir jih bo spremljala Reana De Luca. /^glasbena Mil mati pa am matica Glasbena matica vabi na GLASBENI APERITIV s klavirjem in flavto danes, 17. novembra 2011, ob 18. uri v Kavarni San Marco v Trstu Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. novembra 2011 GREGOR Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 22.39 in zatone ob 12.02 Jutri, PETEK, 18. novembra 2011 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,7 stopinje C, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, vlaga 39-odstotna, veter 15 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 0 Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 9 v petek, 18.11.2011, ob 10.30 na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk Lutke nas spremljajo v svet pravljic Gojenci dnevnega sredisca pojejo svoje pesmi in upravljajo z lutkami. Glasbena spremljava: Martina Feri - pianola. Razstava bo odprta do 2. decembra 2011. Proseška ul. 131, Opčine Čestitke Iskreno čestitamo MARKU MA-NINU za prestižni naslov svetovnega prvaka v diatonični harmoniki in želimo še mnogo nadaljnjih uspehov. Družina Gropajc uk Kino HU Osmice M Izleti DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČI- NAH vabi člane zadruge na društveni izlet v petek, 16. decembra, z ogledom Bleda, Avsenikovega muzeja in Božičnega sejma v Beljaku. Vpisovanja samo za člane sprejemamo v uradu zadruge do sobote, 19. novembra, od 8. do 13. ure. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Odhod avtobusa za Čedad in Dobrovo bo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu in ob 8.15 s Proseka (Mobili Lanza). Priporočamo točnost! SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v soboto, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno«; 18.15, 20.15, 22.15 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 21.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.30 »Warrior«; 16.30, 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga -Breaking dawn«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.20, 20.20, 22.00 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La peggior settimana del-la mia vita«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10 »Oropaj bogataša«; 16.00, 18.30, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 19.50 »Stanje šoka«; 21.40 »Stvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.55 »Winx club 3D (sinhro.)«; 16.30 »Footloose«; 16.10, 18.30, 20.50 »Oropaj bogataša«; 16.20 »Tin Tin 3D«; 16.35, 18.55, 21.20 »Trgovci s časom«; 18.50, 21.10 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 21.05 »Stvor«; 19.00 »Sanjska hiša«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.45 »Le avventure di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«; 20.00, 22.15 »Warrior«; Dvorana 3: 20.15 »Immortals 3D«; 22.15 »Immortals«; Dvorana 4: 16.30, 18.10 »Johnny English - La rinascita«; 16.45, 18.30 »Il Re Leone 3D«; 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Immortals (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.30 »Il Re Leone 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Lezioni di cioccolato 2«; Dvorana 5: 22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. 60-LETNIKI IZ BREGA IN KRASA pozor! Za izlet se dobimo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri pred telovadnico v Dolini, ob 8.15 na Padričah, ob 8.25 na Op-činah in ob 8.40 v Sesljanu. Priporočamo točnost! TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 3405814566, www.skbrdina.org www.skbrdina.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 17. novembra, ob 20. uri na 2. predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom »Dvojezični otrok -priročnik za starše in vzgojitelje«. O prednostih oz. problemih večjezične vzgoje in vključevanja otrok iz mešanih družin v slovenske šole bo (tudi v italijanščini) govorila dr. Suzana Pertot. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja danes, 17. novembra, ob 18. uri v Kavarni San Marco Glasbeni aperitiv. Nastopajo Simon Kravos in Max Zulia-ni, Linda Cappellini, Marco Obersnel in Matjaž Zobec, Rok Dolenc in Eva Ški-bin. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali na pustu 2012 na sestanek, ki bo danes, 17. novembra, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - Sekciji za Vzhodni in Zahodni Kras priredita danes, 17. novembra, ob 20.30 uri v prostorih gostilne Veto na Opčinah sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski popisni urad (anagrafski urad) odprt javnosti za izročitev popisnih pol do petka, 18. novembra, od 8.30 do 12.15 ter od 14.30 do 16.45 ter v soboto, 19. novembra, od 8.30 do 12.00. Tel.: 0408329220. SKD F. PREŠEREN vabi člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara v petek, 18. novembra, ob 19. uri. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju v petek, 18. novembra, ob 17. uri na srečanje - Delavnico z Marijo Merljak. Tema večera: Kosti, revma, putika, osteo-poroza, itd. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v petek, 18. novembra, ob 20.45. V nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, bo nastop v KD na Colu. VZPI-ANPI sporoča, da bo v petek, 18. novembra, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek pokrajinskega odbora. JUS TREBČE vabi člane, da se v soboto, 19. novembra, udeležijo rabute za čiščenje poti od Kala do Batuž, po kateri bomo prevažali ilovico za ureditev Ka-la. Zbirališče P r Kale ob 8.30. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. novembra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo urad za popis odprt tudi v soboto, 19. novembra, od 10.30 do 12.30. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v soboto, 19. novembra, na martinovanje in krajši pohod. Zbirališče za pohodnike pri cerkvi v Štivanu ob 14. uri, za ostale pa ob 17.00 na osmici v Jamljah. Za informacije in prijave tel. št. 040-200782 - Frančko ali 040-226283 - Viktor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE tržaške federacije vabi tovariše in sim-patizerje v soboto, 19. novembra, na sedež v Ul. Tarabocchia 3, ob 17.30 uri na 8. kongres stranke. KRUT obvešča člane, da je še nekaj mest na razpolago za skupinsko vadbo, ki poteka ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 3331109675 ali 328-5761251. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. novembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Antonton« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani društva Vodnik v Dolini. Pretežni del večera bo namenjen včlanjevanju in pobrateni občini Marzabotto z dokumentarnim prikazom nacifašističnih grozot. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi na otvoritev obnovljenega Trga v Boljuncu v nedeljo, 20. novembra, ob 11.30. Ob slovesni predaji trga bo igral pihalni orkester Breg iz Doline. VEČERJA 35-LETNIKOV (letnik 1976) s tržaške pokrajine bo v soboto, 3. decembra. Za informacije in rezervacije pokličite po 18. uri tel. št.: 333-2809915 (Marko), najkasneje do 20. novembra. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 21. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/II). ŽUPNIJE IZ RICMANJ, BORŠTA IN BO-LJUNCA prirejajo skupaj z Mladinskim domom Boljunec srečanje na temo »Sveto pismo in evropska civilizacija«. Predavanje bo v torek, 22. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega doma Boljunec. Vabljeni. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. KRUT - v torek, 22. novembra, ob 18.uri na društvenem sedežu, predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedago-ško-andragoško izobrazbo Matjažem Kološo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja«. Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. št. 040360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm obvešča, da poteka tečaj več-kodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednje srečanje bo v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 3496141774 (Neva). NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 366-3625523 ali iz-tok.spetic@tin.it. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Brišči- kih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040-299858, urnik: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.00-18.00 (tel., fax ali in-fo@yccupa.org ). AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slo-ri.org. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi v petek, 18. novembra, ob 10.30 na odprtje likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic«. Gojenci dnevnega središča pojejo svoje pesmi in upravljajo z lutkami. Glasbena spremljava: Martina Feri - pianola. Razstava bo odprta do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. DRUŠTVO DRŽAVLJANI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA prireja drugo srečanje v sklopu niza Tržačani se srečajo v petek, 18. novembra, predor Fe-nice, drugo nadstropje (Centro studi vo-lontariato): predavanje o knjigi »Trieste la bella addormenata«. Knjigo bo predstavil njen avtor, novinar Beniamino Pa-gliaro. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC v sodelovanju z ZSKD vas vljudno vabi na odprtje razstave ob obletnici podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20.11.1989) »Mario Magajna: Barve otroštva v črnobelem« v petek, 18. novembra, ob 20.30, v Trebčah - Hiška u?d Ljenčkice. Razstavo bo predstavila etnologinja in kustosinja razstave Martina Repinc, cenjeno publiko pa bo pozdravil MPZ Krasje, dir. Petra Grassi. Ogled razstave bo možen tudi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, od 16. do 18. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - ura pravljic »V knjižnici se skriva miška«. Ulovimo jo! V petek, 18. novembra ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na predstavitev knjige »Za dobro počutje naših malčkov - vloga vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v več-kulturnem okolju« v petek, 18. novembra, ob 17. uri mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi. Knjigo, ki sta jo založila in izdala Sklad Polojaz in Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu, bo predstavila Norina Bogatec. Sodelujejo: Marijan Kravos, Veronika Lokar, Suzana Pertot in Vlasta Polojaz. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 18. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi. Spregovorili bodo: avtor Boris Pangerc in zgodovinar Jože Pirjevec. Zapela bo tudi Ženska pevska skupina Stu ledi. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. ČEZMEJNEMU DEKLIŠKEMU ZBORU KRASJE - pod vodstvom Urške Fabijan, boste lahko prisluhnili v soboto, 19. novembra, ob 18.30 v prostorih TK na Op-činah. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. MOPZ TABOR - OPČINE prireja v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah »Martinov pevski ve- čer«. Nastopila bosta zbor Tabor Opči-ne in moška skupina Kraški Dom - Repen. Večer bo popestril ansambel »Zamejski duet« (Rok Dolenc in Erik Puric). Prisrčno vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje Sonie Covolo »Kuba - otok revolucije, cigar, glasbe in ruma«, ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju v soboto, 19. novembra, ob 17. uri na ogled igrice »Čiren čaj in juha, kokos po-kos, kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na ponovitev mladinske igre Olge Paušič »Sveže novice iz osmice« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc), ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Moda iz baula«, posvečeno Aleksandrinkam. Nastopajo dramska skupina Društva žena iz Prva-čine ter duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Prireditev bo v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Poskrbljeno je tudi za prevoz izpred ro-janske cerkve četrt ure pred prireditvijo. »UZEM'SE CAJT« - Koncert MePZ Lipa iz Bazovice ob 15-letnici nepretrganega delovanja. Za ljubitelje zborovske glasbe, vse prijatelje in simpatizerje, v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbor vodi: Tamara Ražem Locatelli. Povezovalec: Danijel Malalan. Sledi družabnost. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI REPENTABOR prireja proslavo ob 70- obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. Program: pričevanje domačina in partizana Prekomorca, govor prof. Marta Ivašič in nastop TPPZ P. To-mažič. SKD VESNA priredi v nedeljo, 20. novembra, Od Medena do Klanca. Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto. Sodelujejo recitatorji, začetek ob 14.30 na Placu pri pesnikovi rojstni hiši. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15. uri. Toplo vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL v sodelovanju z LArmonia vabi na predstavitev igre v tržaškem narečju »La salute xe' un'opinion?« v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na Večer s prof. Jožetom Pir-jevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši«, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Prispevki Ob 8. obletnici smrti Mare Kalin Debel-li daruje hči Lida 30,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Ob obletnici smrti nepozabnega Igorja Grudna darujeta žena Janka in družina 200,00 evrov za KD Škamperle. V spomin na Silvestro Malalan darujejo Ernest, Anita in Tanja z družino 100,00 evrov za cerkev Sv. Florijana in 50,00 evrov za SKD Grad pri Banih. Namesto cvetja na grob Silvestre Škabar Malalan daruje družina Škabar iz Trebč 35,00 evrov za cerkev Sv. Florijana in 35,00 evrov za SKD Grd pri Banih. V spomin na Silvestro Malalan daruje Lucija Gnezda vd. Marcon 20,00 evrov za cerkev Sv. Florijana pri Banih. V spomin na svaka in sestro Franca in Anito Kavs, na starše Giovannija in Marijo Pipan ter na teti Anno in Vittorio Mersnick daruje Nino Pipan 150,00 evrov za Dijaško matico. V spomin na Dimija, Mary in Borisa daruje Sonja 100,00 evrov Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Danico Simoneta daruje Milka Perčič 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V isti namen daruje Anica Mihalič 20,00 evrov za zgoniško cerkev. Namesto cvetja na grob Danice Simoneta daruje Sandro Gruden 20,00 evrov za zgoniško cerkev. 10 Četrtek, 17. novembra 2011 TRST / devin - OŠ Josipa Jurčiča Zaigrali so za oddajo TV SLO1 Šport in špas Otroci so telovadili, pripravili in pojedli zdravo malico, pokazali, kaj je ločeno zbiranje odpadkov Učence in učitelje osnovne šole Josipa Jurčiča iz Devina je TV Slovenija ujela v objektiv svoje kamere. Bili so namreč protagonisti oddaje za osnovnošolce Šport in špas, ki jo pripravlja Madia šport. Vsakdo pa si jo lahko bo ogledal na omrežju TV SLO 1 eno decembrsko nedeljo ob 9. 35 po oddaji Živ Žav. Ob ponedeljkih in petkih pa so običajno ponovitve. Kako je nastala ta zamisel? Pred leti so s posredovanjem Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) povabili učence devinske šole kot predstavnike didaktičnega na-brežinskega ravnateljstva na finalno prireditev t.i. Žogarije. To je otroška in mladinska športna oddaja TV Slovenija, ki jo je evropska nogometna zveza UEFA razglasila za najboljši otroški športni projekt v Evropi. V njej sodelujejo otroci prvih treh razredov osnovnih šol, ki se pomerijo v nogometni igri 3 na 3, spretnostnih igrah, kvizu in pripravi zdravega obroka, ustvarjalni delavnici, pevskih in glasbenih nastopih. Glavna sestavina oddaje pa sta fair play in prijetno vzdušje. Devinski osnovnošolci so takrat odpotovali na Ptuj in prišli v stik z urednikom oddaje Šport in špas Slavkom Sakelškom, katerega so zamejski otroci prijetno presenetili, ker so bili zbrani in ubogljivi ter jih je želel vključiti v svojo oddajo. Žogarijo bodo v le- tošnjem šolskem letu priredili tudi v Zgoniku, in sicer 20. aprila 2012, na njej pa bodo sodelovale šole nabre-žinskega ravnateljstva in nekatere osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Vrnimo pa se k glavnemu dogodku, oddaji Šport in špas, v kateri so tokrat bile zvezde devinski osnovnošolci. Oddaja sooči otroke s poučnimi temami, kot so ekologija in Otroci s snemalcem, spodaj pa z voditeljico oddaje kroma zdrava prehrana ter šport. Vsakič predstavijo eno osnovno šolo v Sloveniji ali zamejstvu. Lani so obiskali osnovno šolo Ivana Trinka v Gorici, bili pa so tudi že v Celovcu na ljudski Mohorjevi šoli. V »tržaškem zamejstvu« pa so bili prvič. Snemalec in sovoditeljica oddaje Ana Marija Mitič sta iz Ljubljane v Devin prispela že v jutranjih urah, ko se je na šoli pričel pouk. Naj- prej so pred kamero stopili najmlajši iz prvega razreda in v telovadnici pokazali športne veščine, ki so se jih doslej naučili. Otroci drugega razreda so pripravili zdravo malico, ki so jo sestavljali kruh, orehi in jabolko ter jo seveda tudi pojedli. Učenci četrtega razreda so postali pravi mali ekologi. Papir, ki ga ločeno zbirajo v razredu, so odnesli v bližnji smetnjak za ločeno zbiranje odpadkov. Ob tem pa so učenci razlagali, kaj počenjajo. Vsi skupaj pa so še zapeli šolsko himno. Toliko glede dela oddaje, ki zadeva špas. Drugi del oddaje, in sicer o športu, bodo snemali v soboto, ko bo v Devin prišel sovoditelj Miha Juvan s snemalcem. Odpravili se bodo na plastično smučarsko stezo v Nabrežino, kjer poteka tečaj smučanja v okviru pouka za otroke drugega in tretjega razredea. Otroci bodo povedali za kakšen šport pravzaprav gre, sovoditelj pa se bo v tem športu tudi preizkusil. Vsakič je v oddaji prisoten tudi gost, običajno bolj znana osebnost kraja, odkoder prihaja šola oziroma bivši učenec šole, ki je dosegel nekaj več na svojem področju. Učitelji devinske šole so izbrali Ano Košuta, bivšo učenko, ki je dosegla vidne rezultate v rolkanju in je pri nas dokaj znana. Učenci ji bodo postavljali vprašanja, nato se bo z njo pogovoril še sovoditelj in se z njo tudi pomeril v smučanju na plastini stezi. Kdo bo zmagal, pa bomo videli po televiziji enkrat decembra. Dogajanje se bo nato preselilo na Rilkeje-vo pešpot, k odek bližje Devinskemu gradu. Otroci bodo predstavili pot, ki je znamenitost devinske okolice, spremljala pa jih bo biologinja in gozdni čuvaj Damijana Ota. Sovoditeljica oddaje Ana Marija se je v Devinu počutila zelo prijetno in izjemno domače, mogoče ker je na šoli malo otrok ali pa ker so jo ljudje srčno sprejeli, je povedala. »Otroci niso imeli nobenih težav z razumevanjem jezika, saj govorim zelo hitro (snemalec je hecno dodal, da jo sam ne razume včasih op.a.). Zelo so bili pripravljeni in ponudili so izvirne odgovore na moja vprašanja. Oddajo je zelo luštno delati. Vsak otrok ima svoj način izražanja in vsakemu različno dela domišljija. V zamejstvo vedno radi hodimo, ker je lepo videti kako so slovenski otroci vedoželjni in navihani,« nam je razkrila Ana Marija. Andreja Farneti Lutke na razstavi v Bambičevi galeriji Lutke nas spremljajo v svet pravljic je ime razstave, ki jo bodo v petek ob 10.30 v Bambičevi galeriji na Opčinah občinstvu predstavili mladostniki vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Slike in lutke, ki so jih gojenci središča izdelali s pomočjo umetnice Marize Dolci in vzgojiteljev, bodo obiskovalce ponesli v svet pravljic in lutk, rdeča nit umetniških izdelkov pa bodo jesenske barve. Razstava je nastajala tri mesece, s tem da so temo izbrali gojenci sami: jesenski čas in barve so dali osnovo, gledališka dejavnost, ki jo pri središču razvijajo, pa je gojence usmerila v lutkovni svet. Slike in lutke, ki bodo razstavljene v Bambičevi galeriji, so nastajale v likovni in mizarski delavnici s pomočjo vzgojiteljev in men-torke Marize Dolci, domače umetnice. Ob vsaki sliki je nato nastala tudi pravljica: po dokončanem slikarskem izdelku so namreč gojenci strnili nekaj misli in iz teh pripovedi je nastala pravljica o Gabi, ki hodi po vijoličasti sliki, Pravljica barvane klape in še druge. Pravljice so zbrane tudi v brošuri, ki bo na voljo vsem obiskovalcem razstave. Slike in lutke bo predstavil umetnik Desiderij Švara, uvodni pozdrav pa bo podala ravnateljica središča Stanislava Čuk. Jutro bo obogatil tudi glasbeni program, ki ga bodo soustvarjali mladostniki vzgojno-zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Pesmi, ki so jih sami zapisali, uglasbila pa jih je sodelavka središča Martina Feri, bodo zapeli Patrik Rebula, Fran-cesca Sfreddo, Adriano Gorza in Gabriella Destradi. Pesmi pripovedujejo o lutkah, ki so jih sami izdelali. Med nastopom se bodo z njimi tudi poigrali, tako da bo ob pesmi in sliki v Bubničevi galeriji zaživela tudi gledališka umetnost. Razstava Lutke nas spremljajo v svet pravljic bo na ogled do 2. decembra od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 in 19.00. V Boljuncu prenovljen društveni bar Ob glavnem trgu v Boljuncu bo jutri ob 19. uri odprtje prenovljenega bara, ki ga bo upravljalo društvo F. Prešeren. Program vključuje govore, petje in sklepno za-kusko. Bar bo odprt za člane od ponedeljka dalje, in sicer vsak dan razen v nedeljo od 8. do 13. in od 16. do 21. ure. narodni dom - Jutri ob 17. uri predstavitev zanimive dvojezične publikacije Kakšna je vloga slovenskih vrtcev? Knjigo sta izdala Sklad Polojaz in šentjakobska šola - V njej tudi študije sociologov, psihologov, psihanalistov - Odnosi med Italijani in Slovenci so končno sproščeni Dvojezična publikacija Za dobro počutje naših malčkov - Vloga vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v večkulturnem okolju, je nov rezultat sodelovanja Sklada Libero in Zora Polojaz in Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. Knjiga, ki jo je finančno podprla dežela FJK, je rezultat projekta, ki sta ga po vrtcih tega ravnateljstva izpeljali psihologinji Veronika Lokar in Suzana Pertot, ter vrsto strokovnih prispevkov, pri katerih so sodelovali izvedenci na področju sociologije, klinične psihologije, pedagogike in psihoanalize. Projekt je zaobjemal ciklus srečanj s starši v šolskih prostorih, na katerih so se ti prosto pogovarjali o svojih otrocih ob navzočnosti psihologinj, ki sta podpirali in povezovali diskusijo. Zbrano in urejeno gradivo je periodično analizirala delovna skupina. Obravnavane teme so zaobjemale razvojna vprašanja, na primer ločitev otroka ob vstopu v vrtec in integracijo priseljencev. Ker pa so na srečanjih sodelovali v glavnem italijanski starši, so bile teme vezane tudi na dojemanje drugega jezika, kakovost učenja, prisotnost Slovencev v mestnem središču, kulturno pripadnost šole. Medtem ko se zdi slovenskim staršem bistveno, da slovenska šola poskrbi za prenos slovenskega jezika in kulture, so italijanski starši prepričani, da je znanje slovenščine, ki si ga otrok pridobi pri pouku v slovenskem jeziku, dobra naložba za prihodnost. A vendar slednji ne poznajo ne ciljev ne ustroja te šole in jo doživljajo kot »italijansko državno dvojezično šolo«. Vera Oblak podaja sociološko analizo vzrokov, ki so pripeljali neslovenske starše ali starše medetničnih zvez k vpisu svojega otroka v slovensko šolo, ob tem pa obravnava sociološki pojem narodne identitete, ki ga je razvil sodobni sociolog Zyg-munt Bauman. Prispevek Marijana Kravosa analizira razvoj otroškega vrtca v zadnjih dveh stoletjih: od gole varstvene ustanove za otroke delavskih družin do prave šole, v kateri prevladuje pedagoški princip spremljanja otrokove rasti. Andrea Braun in Vlasta Polojaz izhajata iz psihoanalitičnega vidika in posveča- ta posebno pozornost razvoju pogovora med starši ter odmevu, ki ga je ta pridobil v diskusiji strokovnjakov znotraj delovne skupine: tako bi podtaknjeni požar, ki je pred leti uničil vrtec J. Ukmarja, priklical v spomin požar Narodnega doma in težavo prepoznavanja transgeneracijske travme s strani krivcev in žrtev. Ta predpostavka pa predstavlja nujni pogoj, da lahko v prostoru - tudi šolskem - skupaj živimo in se prepoznavamo. Knjigo zaključuje prispevek Pavla Fonde o globokih spremembah v odnosih med Italijani in Slovenci, ki smo jim priča na mejnem območju in so nastale tudi zato, ker se v resnici položaj ni nikdar nepremično kristaliziral, kot se je lahko na površni pogled zdelo prva povojna desetletja. Ugotavljamo namreč, da se je pod stagnacijo v dominantnih nacionalističnih stališčih, ki jih je v prvi vrsti vsiljevala politika, družba vendarle razvijala, četudi le v okviru skorajda izključno osebnih sfer. Danes se v osebnem, notranjem svetu mnogih Italijanov rojeva potreba po ponovnem odkrivanju in revitalizaciji svojih tu- di slovenskih korenin. V tem vse bolj svobodnem vzdušju lahko tudi Slovenci lažje izpostavljamo in vrednotimo to, kar smo dojeli med življenjem v italijanski družbi in kulturi. Sproščeno lahko priznamo italijanske prvine svojega notranjega sveta, svojo kulturno specifičnost Slovencev, ki smo se rodili in živeli v Italiji in smo zato v nečem drugačni od sonarodnjakov iz Slovenije. Zaradi te »kontaminacije« pa ne Italijani ne Slovenci ne čutimo več lastne pripadnosti ali skupinske identitete kot ogrožene. Nasprotno, ta prvina nas bogati in krepi. Živimo v izredno pozitivnem obdobju, v katerem se dobršen del negativnih izkušenj iz preteklosti postopno, vendar neustavljivo predeluje in premošča. Tako se lahko sproščajo konstruktivne energije, ki nas bogatijo, čeprav ta proces postavlja tudi izzive in zahteva napore. Predstavitev knjige, pri kateri sodelujeta tudi Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub, bo jutri ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma. O knjigi bodo spregovorili Norina Bogatec, Marijan Kravos in Vlasta Polojaz. / PRIREDITVE Četrtek, 17. novembra 2011 1 1 velenje - Predstavitev tržaškega umetnika Franka Vecchieta Samo tu lahko živim V Galeriji Velenje od danes na ogled grafike in slike - Razstava odprta do 17. decembra Samo tu lahko živim je svojo pesniško zbirko za odrasle imenoval Tone Pavček. Njegovo misel je kot rdečo nit svojega dela uporabil tudi Franko Vecchiet. Danes bo tržaški umetnik ob 19. uri protagonist dogajanja v Galeriji Velenje, kjer se bo predstavil z najnovejšo produkcijo slik in grafik Samo tu lahko živim. Razstava je posvečena njegovemu življenjskemu jubileju in bo na ogled do 17. decembra. Vecchiet pravi, »da samo v kontaktu in z mojim stalnim delom v umetnosti lahko živim. Brez tega ne bi imel več občutka, da sem jaz, izgubil bi enostavno identiteto in vse tisto, kar me veže na okolje in morda kar mi dovoljuje in opravičuje mojo prisotnost. Lahko živim samo v tem geografskem in kulturnem trikotniku, ki mi je bil delno dan in ki sem si ga tudi počasi izboril; med rodnim Trstom, slovenskim prostorom in koščkom širšega sveta (Benetke, Pariz in še kaj). Pri vsem tem so absolutno pomembne tudi osebe, s katerimi vzdržujem in stalno obnavljam moje odnose.« Kustosinja razstave Milena Koren Božiček je zapisala, da Vecchietove grafike temeljijo na klasičnih postopkih visokega tiska, slikarstvo pa na tisku, ki ga s kolažno in neformalno prezentacijo vrača gledalcu v vizualno branje. V ustvarjalni gradnji slike se dotika tudi konstruktivistične zgradbe in arhitekturnega slikarstva, ki ju preko skulptur, instalacij, konceptualno postavljenih objektov ter obliko- vanja avtorskih grafičnih map in unikatno izdelanih umetniških knjig udejanja v avtorskih poetikah. Skozi reliefne konstruktivistične sestavljanke in instalacije v različnih materialih, od lesa, pleksi stekla do mavca, in v različnih postavitvah se razpira v širine prostorov, v katerih je snoval in nanje je fokusiral svoja dela. Avtor umetnost pojmuje kot dejavnost, ki se giblje med gledanjem, obravnavanjem in izdelovanjem. V njegovi interpretaciji se nam umetnost kaže kot družben pojav, ki je preplet različnih interesov, odnosov in razmerij med njimi. Vecchiet ustvarja svoj osebni slikopis, ki je berljiv v prepoznavanju posameznih slikovnih znakov ter najdenih ali ustvarjenih predmetov in v mreženju le-teh. Uveljavljanje svojega pogleda pomeni po eni strani opozarjanje na probleme, po drugi strani pa reševanje problemov sodob- nega sveta, mimo katerih hodijo ljudje že skoraj brez vsakršnega zaznavanja. S pomočjo umetnikov pa to apatijo in probleme zaznavamo in ti jih rešujejo v kontekstu svojega ustvarjanja. V vsakdanjiku se nenehno srečujemo s krizami različnih oblik in razsežnosti. Je pa kriza tudi oblika priložnosti, ki jo prvi zaznavajo prav ustvarjalci. Ti so nenehno na preži za aktualnimi dogajanji in osebnim razvojem pa tudi v zapletih ter rešitvah. Največkrat so njihova podajanja futuristična in imaginarna. Sledljiva so s spremljanjem in proučevanjem. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 18. novembra, ob 20.30 / gostovanje Drame SNG Maribor s komedijo »Kar hočete« / režija: Janusz Kica. Ponovitvi: v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30/ komedija Mira Gavrana v priredbi Borisa Kobala »Šoferji za vse čase« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird « / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Popolizio, Anna Della Rosa in Silvia Altrui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 29. novembra, 21.0 / Corra-do Augias in Vladimiro Polchi: »Il moro di Venezia (Anatomia di un suici-dio)« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. / Ponovitve: od 30. novembra do 3. decembra ob 21.00 in 4. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V nedeljo, 20. novembra, ob 11.00 / otroška predstava (za otroke od 2 do 7 let): »Quadratino«. V petek, 25. novembra, ob 20.30 / Manlio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacc-higna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchi-gna, Roberta Colacino / Ponovitve: v soboto, 26. novembra, ob 20.30, v nedeljo, 27. in v torek, 29 novembra, ob 16.30, od srede, 30. novembra, do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.45. V torek, 29. novembra, ob 20.45 / Giu-lio Cavalli: »L'innocenza di Giulio (An-dreotti non è stato assolto)« / režija: Renato Sarti / igrata: Giulio Cavalli in Stefano Cisco Bllotti. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V nedeljo, 20. novembra, ob 20.45 »Friuli e altrove« večer s furlanskimi pesniki / besedila: Pierluigi Cappello, Ida Vallerugo in Leonardo Zannier. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 17. novembra, ob 11.00 in ob 20.00 / Katja Hansel: »Cifra mož«. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 20.00, in v četrtek, 24. novembra, ob 11.00 V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. KOPER Gledališče Koper V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Ponovitve: od četrtka, 24., do sobote, 26. novembra, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom Kosovelova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 20.30 / predstava »Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6ème étage)« / režija: Phillipe Le Guay / ponovitve do 30. novembra, ob 20.30. SNG Drama Veliki oder Jutri, 18. novembra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani« / ponovitev v ponedeljek, 21. novembra, ob 19.30. V soboto, 19. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država« / ponovitve: v sredo, 23. novembra, ob 19.30, v četrtek, 24. novembra, ob 17.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v sredo, 30. novembra, ob 19.30. Mala dvorana V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM« / ponovitev v četrtek, 24. novembra ob 20.00. V petek, 25. novembra, ob 20.00 / Jean Anoulih: »Orkester« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 17. novembra, ob 10.30 / Bernard-Marie Koltès: »Nickel Stuff« / Ponovitve: v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, ob 19.30. V torek, 22. novembra, ob 20.00 / avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak: »Diva svetnica mati prasica« / ponovitev v četrtek, 24. novembra, ob 20.00. ssg - Kar hočete SNG Drama iz Maribora s Shakespearjem v Trstu GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 17. novembra, ob 20.30 Muzi-kal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: jutri, 18. novembra, ob 20.30, v soboto, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. Gledališče Verdi Jutri, 18. novembra, ob 20.30 in v soboto, 19. novembra, ob 18.00 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / nastopata orkester in zbor gledališča Verdi; solist Jacopo Francini, violončelo -skladbe Nicolaia, Rota in Brahmsa. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20. novembra, ob 18.00 / Koncert / »In Medias Brass Quintet: Richard Kresz in Antal Endre Nagy -trobenti; Janos Benyus - rog; Robert Stürzenbaum - pozavna in Jozef Baz-sinka Jr. - tuba. GORICA Kulturni dom Gorica Danes, 17. novembra, ob 20.30 / v okviru festivala manjšinskih ansamblov »Liet international« / koncert laponske skupine Rolffa (Norveška), hrvaške skupine Coffeeshop Company (Avstrija) in irske pevke Aofie Scott. Jutri, 18. novembra, ob 20.30 / dobrodelni koncert za tržaško bolnišnico Burlo Garofolo / nastopa skupina Pink Passion / glasba skupine Pink Floyd. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 17. novembra, ob 20.45 / Cole Porter: »Can can«. / Režija: C. Abbati. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 20. novembra, ob 15.00 in ob 19.00 / »17. gala koncert Radia Ognjišče«. / Nastopajo: Ekipa Radia Ognjišče in pevci goste ob spremljavi priložnostnega ansambla / Pevci: Nuša Derenda, Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt. Od petka do nedelje bo konec tedna v Slovenskem stalnem gledališču obarvan z romantičnim humorjem in nesmrtnim čarom mojstrovine dramske literature, komedije Kar hočete Williama Shakespear-ja. Njene neverjetne pripetljaje, ljubezenske zaplete, identifikacijske zamenjave in sarkastična norčevanja v žlahtnem prevodu Otona Župančiča bo pričarala produkcija SNG Drama iz Maribora. Predstava v izvrstni režiji Janusza Kice je navdušila publiko in kritike, ki so jo ob premieri januarja letos označili z izjemno laskavimi ocenami. Kar hočete, znana tudi kot Dvanajsta noč (Twelfth Night ali What You Will) je verjetno najbolj dovršena od Shakespearovih komedij. Pre-miero je doživela leta 1602 in je bila poimenovana po prazniku dvanajste noči po božičnem dnevu; praznični dan je dal tekstu razvedrilni značaj, iz katerega verjetno izhaja -po mnenju nekaterih raziskovalcev- tudi neobičajni naslov. Zabava pa pridobi pod peresom znamenitega mojstra visoko umetniško vrednost. Komedija za veliko igralsko zasedbo se začne z Orsinovim romantičnim ljubezenskim hrepenenjem po Oliviji, nadaljuje z žalovanji za izgubljenimi družinskimi člani, a melan- holičen začetek se že v tretjem prizoru umakne radoživim komičnim prizorom z jezično Marijo, veseljaškim vitezom Tobijo in ne prav bistrim vitezom Andrejem Bledico. Ko se Viola preobleče v Cesaria in postane objekt poželenja, se začne ljubezenska igra zapletati na vse mogoče načine. Gostujoča predstava, ki spada v osnovni abonma Slovenskega stalnega gledališča, bo na sporedu v petek, 18. novembra (redi A, T, F), v soboto, 19. novembra (red B) in v nedeljo, 20. novembra ob 16.00 (reda C, K), in sicer v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma. Vse ponovitve bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Kdor bo v petek in v soboto parkiral v garaži Parksi v ulici Pieta 7, bo imel na voljo poleg kupona za parkiranje po posebno ugodni ceni tudi brezplačni avtobus, ki bo vozil iz parkirne hiše v gledališče ob 19.50 in ob 20.10 in ravno tako dvakrat v obratno smer po predstavi (ob 23.15 in ob 23.25), ki traja dve uri in pol. V nedeljo pa se bo ponovila posebna ponudba brezplačnega avtobusa, ki bo pripeljal gledalce in abonente s Krasa in Brega (iz Sesljana ob 14.15 preko Nabre-žine, Križa, Zgonika in Proseka ter z Opčin ob 14.30 s postajami v Trebčah, Padričah, Ricmanjih, Zabrežcu, Bo-ljuncu, Dolini in Domju). ljubljana - NUK 50 Mladikinih let Razstava ob 50-letnici tržaške založbe Mladika V ponedeljek, 21. novembra, ob 12. uri, bodo v avli pred veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice odprli razstavo ob častitljivi obletnici tržaške založbe. Razstavo bo odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Maja leta 1961 je v Trstu zagledala luč pesniška zbirka tržaške pesnice Brune Marije Pertot z naslovom Moja pomlad. Izid te zbirke je postavil temelje založniški dejavnosti majhne založbe, ki je dotlej že štiri leta izdajala revijo Mladika, a ki je z leti rasla in se krepila, posebej pa se razmahnila po slovenski osamosvojitvi. Založba z Doni-zettijeve ulice v Trstu ima danes pester knjižni program, izdaja leposlovna dela, otroško literaturo, zgodovinske študije, slovarje, priročnike, predvsem pa so ji pri srcu domači, v zamejstvu živeči avtorji, katerih dela promovira in širi v celot- nem slovenskem prostoru. S prevodno literaturo založba nagovarja tudi italijansko govoreče bralce. Razstava bo z izborom knjig obiskovalcu približala razvoj te založbe, njene avtorje in vlogo, ki jo je imela in ima na južnem robu slovenskega ozemlja. 12 Četrtek, 17. novembra 2011 KULTURA / film - Maribor bo prihodnje leto evropska prestolnica kulture ljubljana - DSP Film o mariborski judovski rodbini ASi Marpurgov snemajo tudi v Trstu ob njegovi V Italiji so se ohranili s priimkom Morpurgo - V vlogi pripovedovalca Vladimir Jurc 7 5-letnici Utrinka s tržaškega snemanja, levo igralec Vladimir Jurc na judovskem pokopališču kroma trst - Koncertno društvo Lep klavirski večer s Plameno Mangovo Tržaško Koncertno društvo je na drugi ponedeljkov koncert v gledališču Rossetti povabilo novo ime: enain-tridesetletna bolgarska pianistka Plamena Mango-va, ki je po študiju v Sofiji nadgradila svoje znanje v Španiji s priznanim ruskim mojstrom Dimitrijem Baškiro-vim, se je že uspešno uveljavila na mednarodnih tekmovanjih, zato je tudi njena koncertna dejavnost v polnem zagonu. Nastopila je že v najbolj uglednih evropskih, ameriških in japonskih dvoranah, za svoj prvi tržaški koncert pa je izbrala dokaj heterogen program, ki v začetku ni razkril vseh njenih vrlin. Schubertova Sonata v a-molu op.164 D537 je zazvenela dokaj muzikalno, zvok pa je bil večkrat forsiran in je zadobil kovinske odtenke. Lepše je izpadel vmesni stavek, kjer je mlada pianistka lahko pokazala svojo tankočutnost, tako začetni kot zadnji stavek pa sta bila izpeljana s pretiranim zagonom. Mangova je verjetno potrebovala nekaj časa, da je uravnovesila svojo igro, zato so bili tudi trije Schubertovi samospevi v Liszto- vi priredbi nekoliko preveč viharni, kot bi naslov prvega-Der sturmische Morgen (Viharno jutro) -pogojeval tudi ostala dva. Pianistka je našla pravi pristop v Lisztovem samospevu, ki sodi med najlepše tovrstne umetnine romantične dobe: Pace non trovo, iz sonetov Fran-cesca Petrarca, je razkril nežnost in intimno ubranost interpretke, ki se je nato spet razvnela v viharni vir-tuoznosti Lisztovega Mephisto Walzer. Vrhunska tehnika in temperament, ki v izzivu zagori brez za- držkov, sta navdušila občinstvo, drugi del pa je Mangova gradila v postopnem crescendu svojih po-ustvarjalnih zmožnosti: dovršeno, obenem zasanjano in razgibano, je podala Chopinovo Etudo v cis-mo-lu op.25 št.7, zelo prepričljiva je bila tudi v Baladi št.1 v g-molu op.23, nato se je predala okusno zabavni salonski glasbi Leopolda Godow-skega ter izbrala štiri odlomke iz kompozicije z naslovom Triakonta-meron: prijetno spogledovanje z dunajskim valčkom, s pariško ležernostjo ter onomatopeično posnemanje glasbene skrinjice je bolgarska pianistka podala z okusom, ironijo in lahkotnostjo, ki so bile skoraj presentljive glede na uvodni del koncerta. Svojo muzikalnost je potrdila v izvedbi Argentinskih plesov op.2 Alberta Evarista Ginastere, ki so povsem razpršili dvome o talentu mlade interpretke. Dolgim aplavzom se je oddolžila s kar tremi dodatki: najprej z bistro Scarlat-tijevo G-dur Sonato, nato s Chopi-novim Nokturnom v cis-molu, svoj nastop pa je zaokrožila z briljantnim Preludijem Dmitrija Šostakoviča. Katja Kralj Priimek Morpurgo je v Trstu znan in razširjen, v središčni Ulici Im-briani se nahaja celo mestni muzej Morpurgo. Vsi pa najbrž ne vedo, da je izvor priimka vezan na Maribor, ki mu v nemščini pravijo Marburg. In ravno mariborski judovski skupnosti je posvečen film Marpurgi, ki ga v v teh dneh snemajo v Trstu. Med številnimi ljudmi, ki so v nedeljo uživali v jesenskih žarkih sonca ob tržaškem Kanalu, je bilo tako mogoče videti tudi igralca Slovenskega stalnega gledališča Vladimirja Jurca, ki je v filmsko kamero ponavljal pripoved svojega deda o bogati in razgledani judovski skupnosti, ki so jo v 15. stoletju izgnali iz Maribora. Na čelu z rabinom Israelom Isserleinom so se naselili v različnih evropskih mestih, med drugim tudi v Trstu, kjer so se ohranili s priimkom Morpurgo. Po snemanju v Mariboru se je zato snemalna ekipa produkcijske hiše Casablanca in radiotelevizije Slovenija najprej preselila v Benetke, nato pa še za nekaj dni v Trst in ob zunanjih vedutah mesta posnela tudi razkošne meščanske prostore muzeja Morpurgo ter sugesti-vno okolje judovskega pokopališča. Režiser dokumentarnega igranega filma je Boris Jurjaševič, ki je z Zdenkom Kodričem podpisal tudi scenarij. Film nastaja v sklopu programa Maribor - evropska prestolnice kulture, saj bo štajersko mesto prihodnje leto imelo ta naziv. Snemanje naj bi zaključili pred koncem filma, v televizijski spored RTV Slovenija pa ga bodo uvrstili v letu 2012. (pd) Petra Varl razstavlja v New Yorku Slovenska umetnica Petra Varl je v torek odprla svojo prvo samostojno razstavo v New Yorku, in sicer risb ter serigrafij z naslovom Vedno dobim, kar si želim (I Always Get What I Wish For), ki bo v galeriji MC na Manhattnu na ogled do konca meseca. Ob otvoritvi je bil s pomočjo slovenskega generalnega konzulata pripravljen tudi sprejem, v.d. generalne konzulke Melita Gabrič pa je v otvoritvenem nagovoru izrazila veselje nad tem, da je Varlova dobila priložnost za predstavitev svojih privlačnih del tudi v New Yorku. Otvoritve razstave umetnice, ki biva v newyorškem ateljeju Ministrstva za kulturo v Broo-klynu, se je udeležilo okrog 100 gostov. Petra Varl je slovenska umetnica, ki ustvarja risbe, slike, tiskovine in instalacije. Doslej je sodelovala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim v brazilskem Sao Paolu, ljubljanskem Muzeju moderne umetnosti, v Budimpešti, Varšavi in na Dunaju. Za svojo prvo newyorško razstavo je umetnica izbrala dve skupini del, ki prikazujeta risbe navadnih ljudi v vsakdanjem življenju. Gre za risbe večjega formata na lesenih panelih, ki prikazujejo trenutke v življenju podob, ki so hkrati intimne in vidne širšemu krogu. (STA) V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so 75. jubilej zamejskega pesnika, prevajalca in igralca Aleksija Pregarca počastili s predstavitvijo njegove najnovejše pesniške zbirke Amebno razkošje. Po besedah avtorja spremne besede Vladimirja Gajška je Pregarc transnacionalni pesnik humanega izročila, čigar poezija je likovno in glasbeno dobra. Pesniška zbirka, razdeljena v tematske sklope, vsebuje pesmi iz avtorjeve mladosti in pesmi o ljubezni, pesnik pa spregovori tudi o naravi in človekovem odnosu do nje, ne izogne pa se niti temi smrti. Pregarc po Gajškovih besedah piše v razumljivem jeziku, pri čemer se ne izgublja v abstraktnih nerazumljivih kompozicijah. Pregarče-va poezija ima kritičen naboj, v katerem se čuti avtorjevo zamejstvo. Naslov pesniške zbirke, ki je nedavno izšla pri Goriški Mohorjevi založbi, si je pesnik sposodil pri enoceličarju amebi, ki je parazit. Besedno zvezo amebe in razkošja ponuja bralcu kot simbol za nesmiselnost »človeške amebnosti«. Za tem pojmom se po njegovih besedah skriva nezavedni del človeškega bistva, ki je razkošen. Naloga pesnika po Pregarče-vih besedah ni, da se poigrava z besedami, pač pa da prisluhne preprostemu človeku, pri čemer dobi tudi napotke za svoje življenje. Meni, da mora pesnik poznati ali vsaj iskreno iskati resnico, v nasprotnem primeru je bolje, da ne piše. Kljub temu, da se je Pregarc poklicno ukvarjal z igralstvom - deloval je v Slovenskem mladinskem gledališču, Odru 57, v Goriškem gledališču in Slovenskem stalnem gledališču v Trstu - in pozneje z delom na radiu, je vedno ostajal zvest poeziji. To dokazuje tudi 13 pesniških zbirk. Kot je poudaril, je večina pesmi nastala takrat, ko je čutil, da kot igralec igra nekoga drugega in ob tem izgublja svojo energijo. Prav to energijo je prenesel v poezijo. Na pogovoru, ki ga je vodil Gajšek, je Pregarc spregovoril tudi o svojem življenju, med drugim o tem, da je imel v Ljubljani črno piko samo zato, ker je bil zamejec, da je ostal brez službe zaradi političnih pritiskov ter da je ves čas ostal zvest »slovenskemu človeku in slovenski besedi«. (STA) Audio, Video, Disco Justice Electro-pop, disco-rock ED Banger Records, 2011 »Justice are back in town!« Tako je, francoska dvojica se vrača na mednarodno glasbeno prizorišče in to po dolgih štirih letih. Leta 2007 je namreč zasedba odločno stopila na glasbeno sceno s prvencem Cross, ki velja še danes za enega najboljših elektronskih albumov vseh časov. S to ploščo sta mlada Gaspard Augè in Xavier de Rosnay popestrila bolj skromno francosko electro sceno, na kateri je do takrat kraljevala bolj znana skupina Daft Punk. Posebno mešanico electro, techno in rock ritmov je z njima dvema začel vrteti marsikateri dj, naj omenimo le izrednega Vitalica. Augè in de Rosnay sta se po številnih glasbenih priznanjih končno odločila in se ponovno odpravila v studio. Aprila letos je tako zagledal luč single Civilization, electro-pop komad, primeren uvod v novo ploščo Audio, Video, Disco, ki sta jo fanta izdala konec oktobra. Album vsebuje enajst komadov za malo več kot štirideset minut glasbe, ki pa se precej razlikuje od prvenca Cross. Fanta sta se tokrat odločila za bolj rock in ponekod pop melodije in se tako oddaljila od hitrejših ritmov in močnejših basov. Nič za to, le sprijazniti se je treba z dejstvom, da je to »drugačna« plošča. Prvi komad Horsepower, izredna electro pesem, še spominja na pesmi iz prvenca Cross, takoj nato pa je na vrsti single Civilization, pri katerem lahko prisluhnemo angleškemu pevcu Aliju Loveu, ki je med drugim sodeloval že z legendarno dvojico Chemical Brothers v komadu Do It Again. Naslednja Ohio ima nekoliko bolj umirjene electro ritme, za njo pa je, po krajšem uvodu, na vrsti eden najboljših komadov Canon, izredna mešanica rock in electro melodij! Pesem On 'n' On spominja bolj na glasbo iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, prav tako pa tudi Brianvision, pri kateri nam spomini sežejo do kitare legendarnega kitarista skupine Queen, Brian Maya ... Proti koncu je še čas za (preveč) pop komad Newlands, funky-electro pesem Helix in še zaključno Audio, Video, Disco, s katero nam francoska glasbenika obljubljata, da sta še vedno zmožna polniti plesišča! Rajko Dolhar / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 13 grčija - Novi premier izrazil optimizem, da bo območje evra preseglo krizo Papademosova vlada dobila zaupnico v parlamentu Za je glasovalo kar 255 od 300 poslancev, samo 38 jih je bilo proti ATENE - Grški parlament je včeraj pričakovano z večino glasov izglasoval zaupnico novi vladi finančnega strokovnjaka Luka-sa Papademosa. Za je glasovalo 255 od 300 poslancev, 38 jih je bilo proti. Pred glasovanjem je Papademos izrazil optimizem, da bo območje evra preseglo krizo kljub razhajanjem med državami. Z nagovorom poslancev je novi premier končal tridnevno razpravo v parlamentu, ki so jo začeli, potem ko je minuli petek prisegla Papademosova prehodna vlada narodne enotnosti. Oblikovali so jo po štiridnevnih intenzivnih pogajanjih glavnih strank in odstopu premiera Georgea Papandreuja. V novi vladi, ki bo državo vodila do predčasnih volitev, so člani dveh največjih grških strank - v minulih dveh letih vladajoče socialistične stranke Pasok in opozicijske konservativne Nove demokracije - ter manjše desne stranke Laos, ki je v vladi prvič od obnove demokracije po padcu vojaške diktature leta 1974. Poglavitni nalogi nove vlade bosta hitro uresničevanje oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe in je pogoj za nadaljnjo finančno pomoč tej državi, ter priprava predčasnih volitev. Novo vlado sicer v nadaljevanju v zameno za nadaljnji paket mednarodne finančne pomoči čaka še izvedba že potrjenih bolečih varčevalnih ukrepov, med katerimi so nova povišanja davkov, sveži rezi v pokojnine in plače, prerazporeditev 30.000 javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini le 60 odstotkov njihove osnovne ter vrsta privatizacij. (STA) Lukas Papademos (prvi z desne) z ministri svoje vlade Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu sirija - Nasilje se nadaljuje Turčija in Arabska liga za zaščito prebivalstva RABAT - Države članice Arabske lige in Turčija so včeraj v Rabatu izrazile zaskrbljenost nad zadnjimi izbruhi nasilja v Siriji in pozvale k sprejemu nujnih ukrepov za zaščito civilnega prebivalstva. Medtem je v spopadih med opozicijo in vladnimi silami v Siriji včeraj življenje izgubilo več kot 30 vojakov in civilistov. Države članice Arabske lige in Turčija so ob koncu turško-arabskega foruma o sodelovanju podale izjavo, v kateri so se zavzele za "nujno prekinitev nasilja v Siriji, zaščito civilistov pred nasiljem in ubijanjem ter sprejetje nujnih ukrepov za zaščito civilnega prebivalstva". V izjavi so države zapisale tudi, da "nasprotujejo vsakršni tuji intervenciji v Siriji", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Turško-arabskemu forumu je v Rabatu sledilo še zasedanje Arabske lige, na katerem so razpravljali o razmerah v Siriji, predvsem v luči zadnjih dogodkov, ki kažejo, da predsednik Bašar al Asad izgublja nadzor nad sirsko vojsko. Na zasedanju so predstavniki držav poskušali tudi doseči dogovor o novih ukrepih proti Siriji, ki je bila konec prejšnjega tedna začasno izključena iz delovanja te organizacije. Iz Sirije medtem poročajo o novem nasilju. Dezerterji iz sirske vojske so včeraj napadli vojaško oporišče v bližini prestolnice Damask in pri tem ubili šest in ranili 20 vojakov. Dezer-terji so napadli tudi vojaško postojanko v bližini mesta Hama na severozahodu države, pri čemer je življenje izgubilo osem vojakov. Najmanj 17 civilistov pa je bilo ubitih, ko so vladne sile streljale na protestnike, največ v nemirni provinci Homs in Idlibu ob meji s Turčijo. Medtem pa je francoski zunanji minister Alain Juppe včeraj sporočil, da je Francija zaradi nedavnih napadov prorežimskih protestnikov na diplomatska predstavništva iz Sirije odpo-klicala svojega veleposlanika ter začasno zaprla konzularni predstavništvi v mestih Alepo in Latakija. Varnostni svet ZN je medtem v torek kljub različnim stališčem njegovih članic do protestov v Siriji obsodil napade na diplomatska predstavništva in osebje v Siriji. Torkova odločitev Varnostnega sveta bi lahko pomenila prvi korak k sprejemu resolucije, ki bi obsodila krvavo zatrtje protestov v Siriji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (STA) london - Po zgledu newyorških oblasti Pregon za protestnike pred katedralo sv. Pavla LONDON - Londonske mestne oblasti so protestnikom proti finančnemu kapitalizmu, ki že mesec dni taborijo pred katedralo svetega Pavla, naložile, da morajo v 24 urah izprazniti prizorišče protesta. London se je za ukrep odločil, potem ko je v torek več sto pripadnikov gibanja Okupirajmo Wall Street moralo zapustiti newyor-ški park Zuccotti. V skladu z nalogom za deložaci-jo, ki so ga izdale mestne oblasti, zadolžene za finančno središče Londona, morajo protestniki tabor, ki predstavlja "nezakonito blokado" pločnika na "javni cesti", pospraviti do danes zvečer. V nasprotnem primeru bodo proti njim sprožili pravni postopek na londonskem sodišču. Protestniki, ki pripadajo gibanju Okupirajmo London, so potrdili, da so prejeli naloge za deložacijo, ki jih sedaj preučuje njihova pravna ekipa. Kot pa je zatrdila njihova predstavnica Naomi Colvin, se bodo nalogom uprli. Pred znamenito londonsko katedralo že od 15. oktobra stoji kakih 200 šotorov, zaradi česar so morali katedralo celo začasno zapreti. Londonske mestne oblasti so pravni postopek za izpraznitev tabora ponovno sprožile v torek, potem ko so pogovori s protestniki zašli v slepo ulico. Pred dvema tednoma so namreč oblasti protestnikom ponudile kompromis, po katerem bi jim dovolile ostati pred katedralo, če bi obljubili, da bodo po novem letu prostovoljno odšli. A ker na to niso želeli pristati, so se jih oblasti odločile od tam pregnati. Akcijo proti protestnikom sicer vodijo le še mestne oblasti, medtem ko so predstavniki Cerkve oziroma katedrale sv. Pavla od nje dokončno odstopili. Kot so slednji sporočili včeraj, priznavajo pravico mestnih oblasti do koraka, za katerega so se odločili, sami pa se bodo v prizadevanjih za mirno rešitev še naprej sestajali s protestniki. (STA) Evropske borze neenotno FRANKFURT - Tečaji delnic na borzah v Evropi so se včeraj gibali neenotno, v ospredju pozornosti vlagateljev pa ostaja dolžniška kriza območja z evrom. Ker to še ni ponudilo zadostnih odgovorov glede stabilizacije evra, je nemška kanclerka Angela Merkel včeraj pozvala k hitrim odločitvam o dodatnih ukrepih. Evro se je pocenil, medtem ko so cene nafte neenotne. Merklova je po včerajšnjih pogovorih z irskim premierom Endo Kennyjem dejala, da še vedno ni dovolj zaupanja v to, da bodo nekatere države uspele svoje javne finance spraviti v red ter reformirati svoje gospodarstvo, zato je pozvala k hitremu sprejetju dodatnih ukrepov. Do dosedanjega reševanja krize so bili kritični tudi evropski poslanci v Strasbourgu, negotovost pa še najprej spodbuja tudi rast zahtevane donosnosti na obveznice evropskih držav. Donos do dospelosti na 10-letne italijanske obveznice se je znova nevarno približal sedmim odstotkov. Pod pritiskom sta tudi Španija in Francija, donos na njune 10-letne obveznice je včeraj dosegel 6,35 oz. 3,65 odstotka. Naboj v okno Bele hiše WASHINGTON - V blindirano okensko steklo Bele hiše v Washing-tonu, rezidence ameriškega predsednika Baracka Obame, je pred dnevi priletel naboj, še enega pa so našli v bližini poslopja, je v torek zvečer poročala lokalna televizijska postaja News4 ameriške mreže NBC. Tajna služba, pristojna za varnost ameriškega predsednika in drugih političnih osebnosti, je sprožila preiskavo o dogodku, potem ko so minuli petek v bližini Bele hiše slišali strele. Po dosedanjih ugotovitvah še niso našli povezave med nabojema in petkovim streljanjem, je poročala News4. Tajna služba pa o dogodku doslej ni želela dati nobenih izjav. Srbi na severu Kosova: Ostajamo v okviru Srbije KOSOVSKA MITROVICA - V severnem, srbskem delu Kosovske Mi-trovice se je včeraj na protestnem shodu zbralo več tisoč kosovskih Srbov, ki so po nedavnem uboju rojaka sporočili, da so odločeni ostati na Kosovu in v okviru srbske države. Protest pod geslom "Bog vse vidi" so organizirale štiri občine s severa Kosova, kjer živi večinsko srbsko prebivalstvo. Na njem so se svojci in prijatelji, pa tudi drugi, spomnili 28-let-nega Save Mojsica, ki je bil ubit 9. novembra med streljanjem, do katerega je prišlo, ko je policija posredovala v pretepu med Albanci in Srbi v mešanem naselju Brdjani na severu Kosovske Mitrovice. Ranjena sta bila še dva Srba. (STA) afganistan - Karzaj poudaril, da želi Kabul narodno suverenost doseči »danes« V Kabulu se je včeraj začelo večdnevno zasedanje plemenske skupščine loje džirge KABUL - V Kabulu se je včeraj začelo zasedanje afganistanske plemenske skupščine loje džirge, na katerem bodo razpravljali o strateškem partnerstvu med Afganistanom in ZDA ter zastalem mirovnem procesu s talibani. Več kot 2000 delegatov iz vseh delov Afganistana naj bi zasedalo do konca tedna. Zasedanje loje džirge, ki ga je sklical afganistanski predsednik Hamid Karzaj, poteka ob strogih varnostnih ukrepih in so ga pripravili slabe tri tedne pred mednarodno konferenco o Afganistanu, ki bo v Bonnu. Talibani so udeležencem zasedanja že zagrozili s "hudimi kaznimi", če se bodo izrekli za dolgoročno vojaško navzočnost ZDA v deželi pod Hindu-kušem. Hkrati so tudi vidni opozicijski politiki napovedali, da bodo zasedanje bojkotirali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Karzaj je ob začetku zasedanja po poročanju francoske tiskovne agencije AFP orisal svoje pogoje za dolgoročno namestitev ameriške vojske v Kabulu, ob tem pa je poudaril, da želi Kabul narodno suverenost doseči "danes". "Želimo si, da bi odnosi z ZDA temeljili na odnosih med dvema samostojnima državama," je poudaril afganistanski predsednik. Dodal je, da morajo ZDA prenehati z nočnimi operacijami in vzpostavljanjem vzporednih ustanov v Afganistanu. "Če bodo ti pogoji izpolnjeni, smo pripravljeni, da dolgoročno gostimo ameriške sile. Če želijo vojaške baze, jim jih bomo dovolili. So v našo korist, saj bomo dobili denar, naše sile pa bodo deležne urjenja," je še dejal Karzaj. Sosednjim državam Afganistana, Pakistanu na jugovzhodu, Iranu na zahodu, Turkmenistanu, Uzbekistanu in Tadžikistanu na severu ter Kitajski na daljnem severovzhodu, pa je poslal sporočilo, da je državni interes dežele pod Hindukušem, da ima dobre odnose z vsemi sosedami. Ob tem je dodal: "Amerika je morda mogočna. Amerika je morda bogata. Amerika ima morda več zemlje, a mi smo levi." (STA) Zasedanja se udeležuje 2000 delegatov ansa 1 4 Četrtek, 17. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Začela se je obnova vodovodnega omrežja Manj potrate in nemotena dobava vode v sušnem času Poseg je vreden 1.600.000 evrov - Zaključili naj bi sredi prihodnjega leta, nato na vrsti drugi sklop del Na območju doberdobske občine se je začel obsežen poseg, s katerim bo družba Irisacqua obnovila in izboljšala vodovodno omrežje v Doberdobu, Dolu, Jamljah in na Poljanah. Družba, ki ji je vodni okoliš AATO pred nekaj leti zaupal nalogo 30-letnega upravljanja celotnega vodovodnega omrežja v goriški pokrajini, je že lani sprejela dokončni in izvršni načrt, ki je bil izdelan tudi na podlagi dialoga z občinsko upravo, do začetka del pa je prišlo šele v prejšnjih dneh zaradi zamud pri zbiranju soglasij lastnikov zemljišč, na katerih bo potekala obnova. Poseg, ki naj bi se končal sredi prihodnjega leta, je vreden 1,6 milijona evrov, družba Irisacqua in doberdobska občina pa imata v načrtu tudi drugi sklop manjših del, v katerega bo vloženih dodatnih 600 tisoč evrov. Projekt, je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin, predvideva zamenjavo dotrajanih cevi vodovodnega omrežja z novimi, ki bodo omogočale večji in boljši pretok vode v različnih predelih občine. Družba Irisacqua je že začela z nekaterimi pripravljalnimi deli pri Bonetih, nato pa bo decembra podjetje IdroEsse infrastrutture začelo s koreni-tejšimi posegi v Martinščini, na Poljanah, v Doberdobu, med Doberdobom in Dolom in v Jamljah. Ob zamenjavi cevi je v projektu predvidena tudi namestitev večjega rezervoarja za vodo v Doberdobu. Eden izmed glavnih problemov, ki so povezani z dotrajanim vodovodnim omrežjem in zaradi katerega so omenjena dela že več let potrebna, je velika izguba vode. Problem seveda ne zadeva le občine Doberdob. Na Goriškem je pred začetkom del, ki jih na celem pokrajinskem ozemlju izvaja podjetje Irisacqua, izguba vode presegala 40 odstotkov. Na domove je namreč od 25 milijonov kubičnih metrov vode, ki so se pretakali po vodovodnem sistemu, prišlo le 13.710.000 kubičnih metrov, ostalo pa je bilo izgubljeno. »Nove cevi in rezervoar, ki jih bodo namestili v prihodnjih mesecih, so pomembni tudi zato, ker bodo zagotavljali nemoteno dobavo vode tudi v kritičnih momentih oz. v času velike suše,« je pojasnil župan Vizintin in izpostavil, da je obnova vodovoda eden izmed najobsežnejših projektov v Doberdobski občini v zadnjih letih. »Ker je podjetje, ki mu je družba Irisacqua po javni dražbi zaupala poseg, zagotovilo popust, bomo v okviru prvega sklopa del izvedli še nekaj manjših ukrepov, ki sprva niso bili predvideni. O teh se že dogovarjamo z družbo Iri-sacqua: med novostmi bo napeljava vode do pokopališča na Palkišču, name- stitev javnih pip na nekaterih ključnih točkah, kot so park v Doberdobu, Vi-žintini in Jamlje, ter izredno čiščenje vodnih odtokov,« je še povedal župan Vizintin, ki računa, da se bo takoj po koncu prvega sklopa del začel še drugi, ki ki je vreden okrog 600 tisoč evrov. (Ale) Podjetje Irisacqua je s pripravljalnimi deli začelo pri Bonetih bumbaca štandrež - V Ulici Monte Grappa Tatovi spet v akciji Iz stanovanja odnesli nekaj zlatnine - Isti kompleks vrstnih hiš obiskali že prejšnji teden ajdovščina - Izročena sodniku Komaj polnoletna že kradla z nožem v roki Domačina sta osumljena ropa bencinskega servisa in trgovine Ajdovski policisti so imeli v tem tednu opraviti z dvema komaj 18-le-tnima roparjema. V torek je namreč v trgovino na bencinskem servisu v Ajdovščini vstopil moški in z nožem v roki od uslužbenke zahteval gotovino iz blagajne. Takoj po tatvini manjše vsote je zbežal. Že istega dne zvečer so policisti odvzeli prostost 18-letnemu mladeniču iz Ajdovščine zaradi utemeljenega suma ropa na bencinskem servisu. Izročili so ga pristojnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici. Samo dan pred tem - v ponedeljek v večernih urah - pa so ajdovski po- licisti obravnavali tudi poskus ropa v eni od ajdovskih trgovin. Storilec, ki je tudi v tem primeru uporabil nož, je iz blagajne poskušal ukrasti denar, vendar mu to ni uspelo. Pri tem je odrinil uslužbenko v trgovini, da je ta padla po tleh in se udarila v ramo. Storilec je zbežal, a so ga naslednjega dne policisti izsledili in prijeli. Tudi v tem primeru gre za 18-letnika iz Ajdovščine. Po končani preiskavi ga bodo ajdovski policisti s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa izročili pristojnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici v nadaljnji postopek. (km) V torek pod večer so Štandrež ponovno obiskali tatovi. Med 17. in 18. uro so neznanci tako kot prejšnji teden vlomili v vrstno hišo v Ulici Monte Grappa, kjer so ukradli nekaj zlatnine. Pred tem so prebrskali celo stanovanje, tako da so se stanovalci ob vrnitvi domov znašli pred pravim razdejanjem. Tatovi so namreč skrbno izpraznili vse predale in omare ter zmetali vse obleke na tla, kot rečeno pa so našli »le« nekaj zlatnine. Drugo stanovanje v isti vrstni hiši v Ulici Monte Grappa so tatovi obiskali že prejšnji teden. Podobno kot v torek so počakali na odhod lastnikov, nato pa so nekaj pred 19. uro stopili v akcijo. V stanovanje so prišli po dvorišču druge hiše, do katere vodi stranska cesta iz Ulice Tabai. Tatovi so skočili čez ograjo, se sprehodili po vrtu in travniku ter nato z umazanimi čevlji vstopili v stanovanje. V njem so pustili številne odtise svojih čevljev ter ukradli vso zlatnino in računalnik. Zbežali so, ko so se stanovalci vrnili domov. gorica-tržič Zaradi stavke zagotavljajo le nujne storitve Danes bo tudi v Gorici potekala stavka javnega in zasebnega sektorja, ki sta jo sklicali sindikalni organizaciji COBAS in CUB. Osrednja protestna manifestacija bo potekala na Borznem trgu v Trstu, začela pa se bo ob 9. uri. Sindikalni organizaciji želita s stavko opozoriti na nasprotovanje sistemu bank, finančnih trgov in Evropske centralne banke, ki bodo po njihovem mnenju še enkrat naložili posledice gospodarske krize na ramena najrevnejših delavskih slojev. Zaradi stavke, ki bo trajala cel dan, bi lahko bile ohromljene tudi storitve goriških občinskih uradov. Matični urad bo sprejemal prijave rojstev in smrti, pogrebne službe bodo skrbele za prevoze in pogrebe, medtem ko socialne službe bodo dostavljale obede na dom ostarelim in mladoletnim. Ne glede na stavko bo ves dan v stanju pripravljenosti dežurna ekipa cestnih služb, v primeru urgenc pa bodo seveda posredovali tudi mestni redarji. Za informacije o delovanju vrtcev in jasli z goriške občine svetujejo vsem staršem, naj se pozanimajo neposredno pri učnem osebju. Ob goriških uradih bodo seveda lahko ohromljene tudi storitve ostalih občin na ozemlju pokrajine. Iz občine Tržič so sporočili, da bo matični urad danes sprejemal le prijave rojstev in smrti, pogrebne službe bodo zagotavljale prevoze in pogrebe, zagotovljena pa bo tudi oskrba na domu za nesamostojne občane. Osnovne storitve bodo tako kot v Gorici zagotavljali tudi mestni redarji in cestna služba. Prekrškov za 1.740 evrov Zasoljeno globo si je prislužil 20-le-tni mladenič, ki je z objestno vožnjo kar nizal cestno-prometne prekrške. Po ulicah Nove Gorice se je v torek s svojim BMW-jem s koprskimi registracijami vozil na tak način, da je več občanov zaskrbelo za lastno varnost in so voznika prijavili policije. Policisti so nato vozilo izsledili parkirano pred enim izmed novogori-ških lokalov. Po poizvedovanju so tudi ugotovili, kod je lastnik. Pri preverjanju dokumentacije so ugotovili vrsto nepravilnosti: vozilo ni registrirano niti zavarovano, na njem pa so bile nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Mladenič si je zaradi vsega naštetega prislužil 1.740 evrov globe.(km) Tragični korak Tržičana Umrlega sina, 40-letnega Davida Vi-sintina, je našla mati. Ko je včeraj navsezgodaj odprla njegovo mesnico v Drevoredu Serenissima v Tržiču, je visel brez življenja. Zasebna stiska ga je privedla do tega, da je naredil tragični korak. Prišli so reševalci, vendar za moškega ni bilo več pomoči. Prišli so tudi forenziki s policijskega komisariata in tudi sami ugotovili, da si je sodil sam. Poleg mame, ki si na noben način ne zna razložiti sinove izbire, je vest o njegovi smrti spravila v obup zaposlene v mesnici, pa še domačine, saj je obrat znan ne le v mestu, a tudi v pokrajini. Pokojnik je namreč pred nekaj leti prevzel mesnico od očeta Giuliana in matere Alide, ki sta jo pred več desetletji odprla, in iz nje naredil trgovino z zelo kakovostno gastronomsko ponudbo. Türk danes v Pipistrelu Danes bo ajdovsko podjetje Pipistrel obiskal slovenski predsednik Danilo Türk. Obisk je predsednik napovedal že 20. oktobra, ko je podjetju podelil najvišje državno odlikovanje - Zlati red za zasluge - za njegov prispevek k razvoju okolju prijazne tehnologije ter za uveljavljanje zmagovite inovativne filozofije, s katero so tudi Slovenijo postavili med tehnološke velesile. Zadnji veliki dosežek podjetja je letošnja prva nagrada ameriške Nase na mednarodnem tekmovanju malih osebnih letal v Kaliforniji, kjer je ekipa dosegla rezultat s svojim letalom Taurus G4. Gre za izdelek Pipistrelovega vrhunskega tehnološkega znanja, s katerim je gladko premagal svetovno konkurenco. Predsednika bo sprejel direktor in ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol s svojimi sodelavci. (km) foljan - Gradnja krožišča na cesti št. 305 Zaradi gradbišča zastoji v prometu V občini Foljan-Redipulja so se včeraj začela dela (in prve prometne težave) za ureditev krožišča med državno cesto št. 305 in pokrajinsko cesto št. 1, ki pelje proti občini Špeter ob Soči. Včeraj je podjetje, ki se je posvetovalo z družbo FVG Strade, podjetjem APT, civilno motorizacijo, goriško pokrajino ter občinami Foljan-Redipulja, Ronke in Špeter, najprej namestilo nove prometne znake, ki bodo preusmerjali tovorna vozila. Nato je bil promet speljan po obvoznici, ki so jo uredili v prejšnjih dneh in ki bo omilila težave voznikov, ki se bodo peljali v smeri iz Gorice proti Tržiču. Po zaslugi obvoznice bo med gradbenimi deli ostala cesta št. 305 prevozna v obe smeri, hitrost vožnje pa bo omejena. Pokrajinska cesta št. 1 bo prevozna le v smeri iz Foljana proti Špetru, v nasprotni smeri pa bodo morali vozniki zaviti v Ulico Oberdan, nadaljevati vožnjo po pokrajinski cesti št. 12 in nato zaviti na državno cesto št. 305. Zastoji na cesti bonaventura / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 15 gorica - Kulturni dom praznuje trideset let »Rokovanje kultur« z razstavo in koncertom K sodelovanju povabili umetnike, ki so v zadnjih letih razstavljali in nastopali v goriškem kulturnem hramu Goriški Kulturni dom, ki letos praznuje trideseti jubilej, ni le eden izmed dveh osrednjih hramov slovenskega kulturnega življenja v Gorici, pač pa je tudi kraj sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani. Zato bo praznovanje njegovega 30-letnega plodnega delovanja potekalo pod trijezičnim geslom »Rokovanje kultur - La cultura in una stretta di mano - La culture in tune strete de man«, ki se bo uresničilo prihodnji teden z dvema pomenljivima dogodkoma. V torek, 22. novembra, bo na vrsti odprtje razstave, v nedeljo, 27. novembra, pa bo na vrsti še osrednja prireditev, v kateri se bodo prepletali glasba in verzi. »Z naslovom Rokovanje kultur smo želeli izpostaviti bližino in sodelovanje med tremi kulturami našega mesta, hkrati pa je "stisk roke" tudi simbol za vlogo kulturne dejavnosti, ki nam lahko pomaga pri premoščanju hude družbene in gospodarske krize,« je na včerajšnji predstavitvi praznovanja, ki so se je med drugimi udeležili goriški predsednik SKGZ Livio Semolič, pokrajinski svetnik Mario Lavrenčič in pokrajinska svetnica ter goriška predsednica ZSKD Vesna Tomsič, povedal Igor Komel. Ravnatelj Kulturnega doma je poudaril, da je ustanova od leta 1981 gostila preko 350 razstav in med 5.500 in 6.000 dogodkov, letno pa jo obišče med 30 in 35.000 obiskovalcev. Številni umetniki, ki so v teh letih sodelovali s Kulturnim domom, so se nanj navezali, ravno te prijateljske vezi pa so omogočile organizacijo dveh dogodkov, ki bosta potekala prihodnji teden. Skupinsko razstavo »Poklon ob tridesetletnici Kulturnega doma«, o kateri je včeraj spregovoril kritik Joško Vetrih, bodo namreč sestavili z deli 42 umetnikov in fotografov iz Gorice, Nove Gorice, Trsta, Vidma, Benečije, Hrvaške in Bosne, ki so v minulih sezonah že razstavljali v galeriji goriškega kulturnega hrama. Vetrih je spomnil, da so razstave ena izmed najpomembnejših dejavnosti Kulturnega doma, ki je v zadnjih 15 letih gostil dela dela uglednih umetnikov iz naših krajev in iz tujine. Iz razstave, ki jo bodo odprli ob 18. uri, bo nastal tudi katalog, pri snovanju katerega je z Vetrihom sodeloval Vili Prinčič. Po odprtju razstave, ki jo bodo po Kulturnem domu gostile še druge galerije, bo v nedeljo ob 18. uri na vrsti slovesnost v režiji Petra Gergoleta in Valterja Sivilottija. Slavnostni govornik bo Boris Peric, predsednik Kulturnega doma, pozdravili pa bodo slovenski minister Boštjan Žekš, goriški župan Ettore Romoli in predsednik SKGZ Rudi Pavsič. Nagovorom bo sledil svojevrsten glasbeni dogodek. Ob spremljavi orkestra Ar-sAtelier iz Gorice, ki ga bo vodil Sivilotti, bodo nastopili mladi pevci iz goriške, videm-ske in tržaške pokrajine ter iz Nove Gorice. Martina Feri, Elsa Martin, Tatjana Mihelj, Alice Pozzetto, Bojan Kovic in Manuel Soban bodo izvedli skladbe, ki so jih Kulturnemu domu podarili priznani glasbeniki in kantavtorji, ki so z goriško kulturno ustanovo sodelovali. Med njimi so, kot je spomnil Si-vilotti, Vlado Kreslin, Edoardo De Angelis, Tinkara Kovač, Alice, Zoran Predin, Oliver Dragojevič, Elisa in Bruno Lauzi ter mnogi drugi. Sivilotti je napovedal tudi presenečenje, ki ga še ni hotel razkriti, Komel pa je poudaril, da se bodo s pesmimi prepletale poezije, ki so jih Kulturnemu domu poklonili Miroslav Košuta, Ciril Zlobec, Marino Za-netti in drugi »prijatelji«. Večer bo povezovala Karolina Černic, poezije pa bo prebiral Robert Cotič. Kulturni dom (levo), Joško Vetrih, Igor Komel in Valter Sivilotti na včerajšnji predstavitvi prazničnega programa (desno) bumbaca Častni pokrovitelj je predsednik RS Danilo Türk, ostali pokrovitelji pa so predsedstvo italijanske vlade, italijansko ministrstvo za kulturo, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu RS, občina in pokrajina Gorica, občina Nova Gorica, deželni sedež RAI v Trstu - Slovenski program in SKGZ. (Ale) štandrež Letošnji Klas za Viljema Zavadlava Viljem Zavadlav je letošnji dobitnik nagrade Klas, ki jo štandreški rajonski svet v sodelovanju z župnijo vsako leto podeljuje zaslužnim domačinom in domačinkam. Zavadlavu, ki je letos dopolnil 87 let, bodo nagrado izročili predvsem za dolgoletno delovanje v prid štandreškim kmetom, saj je bil predsednik Kmečkega društva Štandrež, v času gradnje tovornega postajališča pa se je zavzemal tudi za zaščito interesov razlaščencev. Ime letošnjega dobitnika je v torek določil rajonski svet, izročitev priznanja pa bo v nedeljo, 27. novembra, po maši na vaškem trgu. Na zasedanju je rajonski svet razpravljal tudi o pokopališču. Le-to je iz upravnega vidika razdeljeno na štiri dele, na enemu izmed njih pa že preko dvajset let ne pokopljejo nikogar. Zaradi tega bo rajonski svet naslovil na občino prošnjo, da bi imeli domačini možnost za sklepanje dvajsetletnih pogodb za grobove tudi na tem delu pokopališča. Svetniki so si dalje ogledali načrt za ureditev stranske ceste, ki bi Ulico Natisone v Štandrežu povezovala s cono D goriške industrijske cone, in manjšega parka ob Soči, na pobudo Davida Peterina pa so še sklenili, da bodo sklicali srečanje z pristojnim občinskim funkcionarjem, kateremu bodo predlagali namestitev ležečih policajev na nekaterih cestah. ajdovščina Primorje zaradi krize prodaja in se dogovarja Ajdovska družba Primorje se je zaradi gospodarske krize in razmer v gradbeništvu znašla v izjemno težkem položaju. »Sanacijska ekipa, ki jo vodi predsednica upravnega odbora Marjana Novak, je začela izvajati ukrepe, s katerimi želi zagotoviti ohranitev družbe,« sporočajo iz družbe. Prvi ukrep, ki bo Primorju omogočil poslovanje ter zaupanje delavcev in upnikov, je pridobitev pozitivnega mnenja bank upnic o prodaji družbe Rudis. Primorje je za nakup družbe Rudis že pred meseci prejelo več ponudb, najugodnejša pa je bila ponudba podjetja MSIN naložbe, saj je za več kot 10 odstotkov presegala uradno cenitev, pojasnjujejo. Drugi ukrep je dogovor s sindikati. »Družba zdaj lahko predlaga sindikatom dogovor, ki bo opredelil dinamiko izplačila zapadlih in tekočih obveznosti do zaposlenih do konca leta. Uprava pričakuje razumevanje sindikatov, da je družba v težkem položaju, po drugi strani pa bodo v Primorju naredili vse, da delavci za svoje delo prejmejo plačilo, saj se zavedajo, da brez njih Primorja ni,« zagotavljajo. Tretji pomemben ukrep je predlog dogovora z upniki, ki jim bo družba Primorje ponudila poplačilo dolgov v višini 55 odstotkov vrednosti njihovih terjatev v prihodnjih štirih letih in pol, kar je za upnike ugodneje, kot bi bilo poplačilo v prisilni poravnavi, še pojasnjujejo v družbi Primorje. (km) šempeter - Tečaj v okviru projekta JezikLingua Italijanščina za osebje bolnišnice, veliko zanimanje zlasti na policiji Med podelitvijo diplom udeležencem tečaja km V šempetrski bolnišnici se je včeraj zaključil 40-urni tečaj italijanščine, ki ga je obiskovalo šestnajst zaposlenih v tej ustanovi, med njimi so bili tako administrativni delavci kot tudi medicinske sestre in zdravniki. Tečaj je organizirala Italijanska unija s podjetjem Sotum v sklopu projekta JezikLingua, Programa za čez-mejno sodelovanje Italija-Slovenija 20072013. »Italijanska unija je ena od organizacij, ki sodeluje pri projektu, ki je namenjen promociji italijanskega jezika in kulture v Sloveniji ter slovenskega jezika in kulture v Italiji. Gre za aktivnosti, ki so namenjene pripadnikom obeh manjšin kot tudi za obeh večinskih narodov,« pojasnjuje Andrej Bertok iz Italijanske unije. Včeraj se je tako zaključil šesti od 23 jezikovnih tečajev, ki jih izvajajo za uslužbence v javni upravi: na sodiščih, policiji, v bolnišnicah, zdravstvenih domovih. S tečaji so začeli aprila letos, doslej so izobraževali 81 tečajnikov, zaključili pa bodo prihodnje leto decembra. »Interes je bil ogromen. Še zlasti na policiji je potreba po znanju italijanščine res velika, še posebej zaradi bližine meje,« pojasnjuje Ber- tok in dodaja, da sta v tem projektu obe manjšini nastopili kot promotorki obeh jezikov. »Evropa je izbrala obe narodni skupnosti za to, da bi promovirala jezik. Manjšina se tako izkazuje kot zelo dober in konkreten most med obema narodoma,« je prepričan sogovornik. Tudi v šem-petrski bolnišnici se osebje na posameznih oddelkih, še zlasti na mikrokirurgiji, pa tudi v porodnišnici oziroma na pe-diatriji ter na oddelku za invalidno mladino v Stari Gori čedalje pogosteje srečuje s pacienti iz Italije, zato jim bo znanje italijanščine vsekakor prišlo prav. (km) Mladina med včerajšnjo čezmejno hojo bumbaca gorica - Start na Travniku Čezmejni orienteering z Unicefovim pečatom privabil 540 dijakov Na Travniku v Gorici se je včeraj zjutraj zbralo 540 dijakov in učencev višjih in nižjih srednjih šol z Goriške, Trsta, Vidma, Trbiža in Nove Gorice za 8. izvedbo orienteeringa po goriških in novogoriških ulicah in predmestjih. Prireditev, ki je med najbolj množičnimi v deželi FJK, je organizirala goriška sekcija UISP-a v sodelovanju z italijansko zvezo orientacijskih športov FISO in Športno zvezo iz Nove Gorice. Mladim se je predstavila tudi humanitarna organizacija Unicef s projektom »Vogliamo zero - Želimo nič«, ki ima za cilj izničenje oz. znižanje umrljivosti otrok zaradi malarije, driske, ošpic in slabe prehrane v afriških državah in drugod po svetu. Vsem udeležencem orienteeringa so ožigosali dlan z napisom »Zero-Nič«. Sodelovali so tudi dijaki goriškega liceja Trubar-Gregorčič ter slovenski srednješolci iz Doberdoba in Gorice. Uspehu prireditve in veselemu razpoloženju je botrovalo tudi lepo sončno vreme. (it) 16 Četrtek, 17. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Poslovna konferenca med šanghajskimi in goriškimi podjetniki Bodo v Brda, Novo Gorico in na Lokve vlagali Kitajci? Goriška je lani zabeležila za 14,3 milijona evrov izvoza na Kitajsko, uvoza pa je bilo za 24 milijonov Čeprav je bila glavni cilj obiska 15-članske kitajske gospodarske delegacije Italija - med večdnevnim obiskom se je mudila v Milanu in Brescii -, si goriški gospodarstveniki veliko obetajo tudi od njihovega enodnevnega postanka v Novi Gorici. Tam so se namreč na poslovni konferenci sestali s predstavniki trinajstih goriških podjetij, ki bi si želeli navezati poslovnih stikov s šanghajskimi partnerji. K temu bo gotovo pripomoglo že predhodno sodelovanje z novogoriškim Medpod-jetniškim izobraževalnim centrom (MIC), ki deluje znotraj tamkajšnjega Tehničnega šolskega centra. Goriška je ne nazadnje tudi sicer zelo vpeta v gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, kar štiri tamkajšnja podjetja - šempetrska Iskra Avtoelektrika, Tekstilna tovarna Okroglica iz Volčje Drage, idrijska Kolektor in Hidria - imajo proizvodne obrate na Kitajskem. Potencialnim vlagateljem iz Šanghaja so nekatere projekte predstavile tudi družbe Hit in Eu-roinvest ter občini Brda in Nova Gorica. Kitajska je v svetovnem merilu četrta država po višini investicij v tujini, takoj za ZDA, Japonsko in Veliko Britanijo. »Prav seznanitev z možnostmi investiranja in trgovinske izmenjave na Goriškem je glavni namen našega obiska,« je včeraj v Novi Gorici povedal Jin Liang, podpredsednik šanghajskega združenja za trgovino, ki na vprašanje, na katerih področjih bi jih zanimalo vlaganje na Goriškem, ni odgovoril naravnost, je pa večkrat poudaril, da poznavanje Slovenije v Šang-haju ni na dovolj visoki ravni, zato si s takšnimi obiski želijo vzpostaviti predvsem stike, ki bi jih radi kasneje poglabljali. »Z medsebojnim spoznavanjem pa pridejo tudi priložnosti za sodelovanje in investicije,« je dodal. Poleg goriških podjetnikov, ki so desetim potencialnim šanghajskim partnerjem predstavili svoj posel, so možnosti za investiranje na Goriškem gostom predstavili tudi novogoriški župan Matej Arčon, župan Brd Franc Mužič ter predstavniki novogoriških družb Euroinvest in Hit. »Gre za večje investicije v naši lokalni skupnosti: novogoriška mestna občina jim bo predstavila projekt garažne hiše pod trav- Kitajska delegacija včeraj v Novi Gorici foto k.m. števerjan - 84-letni Bruno Štekar Za vedno odšel zaslužen domačin Sprevod žalujočih je včeraj v Šte-verjanu pospremil na poslednjo pot domačina Bruna Štekarja. Od njega so se poslovili svojci in prijatelji ter širši krog znancev, saj je bil pokojnik na Goriškem poznan zaradi vsestranskega delovanja. Bruno Štekar se je rodil 16. julija 1927 v preprosti kmečki hiši v Števerja-nu. Starša sta mu bila domačina Avguština Humar in Ivan Štekar. Bil je drugi sin v njunem zakonu. Poleg najstarejšega brata Virgilija in najmlajšega Rikarda sta se rodila še Lidija in Ratko, ki pa sta umrla v zgodnjem otroštvu. Osnovnošolsko izobrazbo je Bruno skupaj z bratoma pridobil na števerjanski osnovni šoli. Ko je bil star kakih šestnajst let, je z bratom Vir-gilijem odšel v partizane; oba sta bila kurirja. Ko se je vrnil v rodni Števerjan, bridkosti zaradi vojne ni bilo še konec: Nemci so jim požgali domačijo, kmalu zatem mu je umrl oče. Zaradi tega se je morala družina večkrat preseliti. Nekaj časa so bili gostje sorodnikov v števerjanskem okraju Mecver, nato so krajši čas živeli na Valerišču, nazadnje pa so se vselili k Fa-brževim, kjer so živeli vse do sredine petdesetih let minulega stoletja. Bruno je že v svoji mladosti spoznal Marijo (Cvetko) Humar in se po dolgi zaroki z njo oženil 7. novembra 1953. Da bi sebi in ženi zagotovil prijazen dom, je za silo popravil in uredil požgano kmetijo. Prvi se jima je rodil sin Damian, sledila sta Bruno Štekar mu Nives (1956) in Joško (1960). Preživljali so se s kmetijstvom in vinogradništvom, pri upravljanju kmetije pa jim je veliko pomagal Brunov brat Rikardo. Pokojnik je bil celo svoje življenje dejaven na družbenem področju. Bil je lovec, nadarjen pevec, aktiven član vaškega društva - ukvarjal se je tudi z organizacijo kulturnih dogodkov - in vaške zveze borcev, pa še občinski svetnik. Kdor ga je poznal, se ga spominja kot veselega, družabnega človeka in zvestega prijatelja, v družini pa vedo o njem povedati, da je bil prisrčen oče in ljubeč dedek. Umrl je v torkovih jutranjih urah na svojem domu po šestih letih bolezni, ki ga je nazadnje izčrpala. Med domačimi je za njim zazevala boleča praznina. Ob odprtem grobu so se od njega poslovili z besedami: »Z vami odhaja del naše zgodovine, ki ste jo oblikovali v ustvarjanju družbenega življenja v vasi.« nikom ob mestni hiši, Hit njihov načrtovani večji igralniško-zabaviščni center vreden milijardo evrov, župan Mužič jim bo predstavil projekt briških term, Euroinvest pa možnost investiranja na Lokvah. Upamo, da bo katera od idej padla na plodna tla,« je projekte povzel župan Arčon. »Kitajska je velik trg, težava pa je, da Slovenije tam ne poznajo. Še najbolj oprijemljivo je, ko povemo, da smo eno uro oddaljeni od Benetk,« pravi vinar Jean Michel Morel iz kmetije Kabaj Morel z Do-brovega, ki na Kitajsko letno izvozi 15.000 steklenic vina. »Prepričani smo, da je na Goriškem veliko možnosti za kitajske vlagatelje,« dodaja Mirjam Božič, direktorica območne gospodarske zbornice za Severno Primorsko. »Vsekakor gre za priložnosti na področju turizma in pri oko-ljevarstvenih projektih, kajti tudi sami se osveščajo, da je zelena ekonomija zelo pomembna. Kitajski trg se je začel v zadnjem času precej odpirati, predvsem na živilsko-predelovalnem področju in področju elek-tro komponent, predvsem za motorna kolesa in avtomobile. Kitajci že leta uspešno sodelujejo predvsem z ZDA, Japonsko, Južno Korejo, Tajvanom. Med evropskimi državami so najbolj močno usidrani v Nemčiji. Zadnja leta pa tudi sami močno investirajo v tujih državah in so po podatkih četrta država po višini tujih investicij: prve so ZDA, sledita Japonska in Velika Britanija, za njimi pa je Kitajska. Se pravi, da pospešeno, načrtno investirajo v tujini. Ali z deleži ali z nakupom podjetij,« pojasnjuje Božičeva. Goriška je v letu 2009 zabeležila 9 milijonov evrov izvoza na Kitajsko, lani pa že za 14,3 milijone evrov, kar predstavlja 16 odstotkov vsega slovenskega izvoza na Kitajsko. Podobne rezultate se pričakuje tudi ob koncu letošnjega leta. Tudi pri uvozu gre za precejšnjo rast: Goriška je leta 2009 zabeležila za 14,3 milijone evrov uvoza s Kitajske, kar je 4 odstotke celotnega slovenskega uvoza s Kitajske v tem letu, lani se je številka povzpela na 24 milijonov evrov, medtem ko konec letošnjega leta pričakujejo že za 32 milijonov evrov uvoza s Kitajske. Katja Munih Gorico spoznavajo v »slovenskem ključu« Vse pogosteje obiskujejo Gorico, da bi jo spoznali v »slovenskem ključu«, manjše ali večje skupine iz Slovenije: šolniki iz Nove Gorice, rekreativci iz Šempetra, dijaki srednjih šol, gospodarstveniki. Na posnetku je skupina znancev iz različnih koncev Slovenije, ki se vsako leto v drugem kraju srečajo na Martinovo: predavatelji na univerzi, sodniki, zdravnice, podjetniki, raziskovalci. Po mestu jih je spremljal prof. Aldo Rupel; fotografirali so se na začetku »peripatetičnega predavanja« na trgu pred Severno postajo (foto Bumbaca). Nov center v Martinščini V Martinščini so ob prisotnosti deželne odbornice Federice Seganti, županje iz Zagraja Elisabette Pian in podpredsednice goriške pokrajine Mare Černic odprli nov večnamenski center za občane. Deloval bo v prostorih nekdanjega vrtca. Pevski večer manjšin Drevi ob 20.30 bo Kulturni dom v Gorici gostil »košček« evropskega festivala manjšin Liet International. Nastopili bodo laponska skupina Rolffa (Norveška), hrvaški bend Coffeeshop Company (Avstrija) in irska pevka Aofie Scott. Liet international je najpomembnejši glasbeni dogodek, namenjen jezikovnim manjšinam v Evropi. Inženiija Antonello in Dreossi Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulici Carducci 2) v Gorici bo danes z začetkom ob 18. uri govor o železniških načrtih inženirjev Antonella in Dreossija. Govorniki bodo Giorgio Milocco, Paolo Sluga, Fabio Cu-cut, Sergio Gorjan, Guido G. Pettarin in Alessandro Puhali. Napovedujejo tudi projekcijo diapozitivov in prikaz zgodovinskih dokumentov. Šolska politika proti nasilju V avditoriju poklicnega tehničnega inštituta Sandro Pertini v Tržiču (Ulica Baden Powell 2) se danes med 16.30 in 18.30 začenja tečaj na temo postopkov in strategij za uvedbo šolske politike za preprečevanje nasilja med mladimi. Predaval bo docent Videmske univerze Daniele Fedeli; za udeležbo na tečaju je obvezna prijava v občinskem uradu za vzgojne dejavnosti v Tržiču (tel. 0481-494361, edu-cazione@comune.monfalcone.go.it). Znanstveni večer v Gorici Univerza v Novi Gorici prireja danes v okviru ciklusa »Znanstveni večeri« predavanje Andree Nistrija na temo osnovnih raziskav z namenom razumevanja poškodb hrbtenjače. Predavanje bo ob 19. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, sledil bo razgovor s predavateljem. (km) Razstava Gigija Di Luce Jutri ob 18. uri bodo v prostorih palače Locatelli v Krminu odprli razstavo slikarja Gigija Di Luce z naslovom »Realta vissute, sognate, temute«. Likovnega umetnika bo predstavil Giuseppe Bergamini, njegova dela bodo na ogled do 18. decembra. tržič - Nova izdaja knjige Maurizia Puntina Imena krajev v Laškem Pobudo so uresničili v sodelovanju med centrom Gasparini ter društvoma Jadro in Tržič Maurizia Puntina, raziskovalca s področja imenoslovja, v krajih ob jezikovni in narodnostni meji na Goriškem ni treba posebej predstavljati. Od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja je objavil kar nekaj publikacij s tega specifičnega področja, zbral in navedel v njih ogromno podatkov iz različnih arhivskih virov, ki so bili, zaradi takih ali drugačnih razlogov v preteklosti slovenskim raziskovalcem težko dosegljivi ali povsem neznani. Redno sodeluje tudi s prispevki v različnih revijah. Posebno vztrajno se Puntin posveča preučevanju podatkov o slovenski prisotnosti v prostoru med Krasom in Sočo, ki ga danes zaznamujemo z besedo Laško. O tem govorijo krajevna in ledinska imena, nekatera še živa in poznana, večidel pa zabeležena v najrazličnejših arhivskih virih, ter priimki in imena nekdanjih prebivalcev vasi v tem prostoru. Puntin je z objavo svojih izsledkov, temelečih na različnih arhivskih virih, postavil v dvom različne ideološko oziroma nacionalistično prežete teorije o zgodovini in narodnostni sestavi, ki so potek dogodkov največkrat tolmačile precej ali pretežno enostransko. V sodelovanju med Raziskovalnim in dokumentacijskim centrom Leopoldo Ga-sparini iz Gradišča ter društvoma Jadro in Tržič je pred kratkim izšla nova publikacija z naslovom »Dei nomi dei luoghi« (O imenih krajev) in s podnaslovom »Toponoma-stica storica del Territorio di Monfalcone e del comune di Sagrado«. Namenjena je italijanskemu bralcu. Že iz podnaslova je razvidno, Tržiška odbornica Paola Benes in Maurizio Puntin fotoc.m. da gre za historični prikaz ledinskih in krajevnih imen v Laškem in na območju za-grajske skupnosti. V glavnem gre za novo objavo podatkov iz prejšnjih publikacij, pri čemer je avtor za nekatera imena upošteval na novo odkrite podatke in razlage. Publikacija je bogatejša tudi za niz poglavij s področja onomastike - priimkov, imen in vzdevkov. Knjigo so ob številčni udeležbi predvsem članov zgoraj omenjenih društev, predstavili pred nedavnim v Tržiču, v sklopu po- bud »Scripta maneant«, posvečenih odkrivanju tržiške preteklosti, ki jih usklajuje občinska uprava. Predstavitve se je udeležil tudi avtor, ki je pojasnil vzgibe in cilj pred leti zastavljenega raziskovalnega dela, medtem ko je o številnih zagonetkah (vloga Benetk), ugankah in spodrsljajih na področju topo-nomastike spregovoril univerzitetni profesor Franco Crevatin. Pozdrav občinske uprave je udeležencem posredovala odbornica Paola Benes. (vk) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 17 gorica - Danes Začenja se festival na temo konca V Gorici se danes začel festival različnih kulturnih izrazov Alla_Fi-ne (Ob koncu), ki ga prireja združenje Ex Border. Osrednje prizorišče današnjega festivalskega dogajanja bo Hiša filma na Travniku, v prihodnjih dneh in do nedelje pa bodo kulturne dogodke priredili tudi drugod po mestu. Uradno odprtje festivala bo ob 17.45 v prostorih pokrajinske me-diateke Ugo Casiraghi, nakar bo ob 18.15 v bližnjem lokalu Wine Cafè na vrsti srečanje z mlado književnico Francesco Genti, ki se bo z Giovan-nijem Fierrom pogovarjala o svojem zadnjem romanu »La febbre«. V Hiši filma pa bo festivalsko dogajanje že od 15. ure dalje, ko bo v dvorani tamkajšnjega Kinemaxa s spremno besedo docentov Roya Menarinija in Sare Martin niz filmskih projekcij. Na ogled bodo kratki film »In order of appearance«, epizoda televizijske nadaljevanke »Ai confini della realtà« iz leta 1959 z naslovom »Time Enough at Last«, film »La Jétée« in splet najlepših koncev filmov »This is the end ... my friend«, zato da bo zadoščeno tudi naslovu letošnjega festivala. Od 20.45 dalje bodo pred publiko v travniškem lokalu Wine Cafè prebirali svoje poezije Francesca Genti, Jurij Paljk in Francesco Tornadi. Predstavili bodo tudi zgoščenko Silvio Donati and The Blue Art Strings in koledar Ellerani za leto 2012, ob 21. uri pa bodo v dvorani Kinemaxa vrteli še film »L'ultimo ter-restre« Giannija Pacinottija. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče U Kino števerjan - Shod v rodnem kraju Komjančev rod z Mocverja ima zagotovljeno prihodnost Komjančevi so se za spomin nastavili fotografu Silviu Petroniju Sredi Brd, v zatišju vaškega dogajanja, se nad okolico rahlo dviga Mocver; leta 1878 je v prvi krstni knjigi, ki jo hrani župnijski urad v Števerjanu, sicer zabeležen kot Mocvir. To je v zelenje odet svet, skozi katerega vodi pot v dolino proti Gorici. V drugi polovici 19. stoletja si je na Mocverju uredil dom Franc Komjanc. Z njim se je začela zapisovati zgodovina Komjančevega rodu z Mocverja. Z oporo žene Elizabete Jakin s Ce-rovega - v zakon sta stopila leta 1874 - je Franc Komjanc zaraščeni svet okrog hiše pripravil za obdelavo. Njun dom so kmalu obsijali otroški obrazi. Ob prvem porodu je mati povila dvojčka. Jožef, eden od dveh otrok, je umrl star le dva dni, njegov brat Franc pa je v življenju postal redovnik Emil. Rodili so se jima še Jožef, Avguštin, Mihael in Cecilija. Smrt je spet udarila po družini: mati Elizabeta je izdihnila potem, ko je dala na svet še Marijo, ki je tudi sama umrla takoj po rojstvu. Oče Franc, ki je bil po poklicu čevljar, a se je ukvarjal s kmetovanjem, je moral nase prevzeti poleg dela še skrb in vzgojo odraščajočih otrok. Breme je bilo veliko, a mu je bil kos, tako da so njegovi otroci zrasli in si poiskali samostojno pot v življenje. Sinova Avguštin in Mihael sta se oženila z domačinkama in si uredila kmetijo nedaleč od očetovega doma, Cecilija pa se je po poroki z vaščanom izselila v Argentino. Skrb za domačijo je oče Franc prepustil sinu Jožefu in začelo se je pisati novo poglavje v zgodbi o Komjančevih z Mocver-ja. Pred kratkim, 30. oktobra, so se potomci Komjančevega rodu sešli v rodni vasi. Najstarejše potomke so Marija Komjanc, rojena 8. marca 1921, Alma Komjanc (17. decembra 1922) in Severina Komjanc (28. avgusta 1924), ki se srečanja niso mogle udeležiti. Marija, ki živi v ZDA, pa se je od- dolžila s prisrčnim pismom. Lojze (Gigi) Komjanc, rojen 29. januarja 1931, in France Komjanc (12. oktobra 1931) sta najstarejša moška člana družine. Najmlajša pa sta Eva Komjanc, rojena 25. februarja 2008, in Kevin Komjanc (10. maja 2007). Najprej so se zbrali v vaški cerkvi pri maši za pokojne sorodnike, nato so položili cvetje k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne, saj so med padlimi tudi Danilo, Mirko in Ri-hard; cvetje so položili tudi na družinske grobove Avguština, Jožefa in Mihaela. Sledilo je družabno srečanje na domačiji grofice Tacco. V krajšem kulturnem programu na travniku, pod hrasti, je Simon Kom-janc pozdravil prisotne in povzel zgodovino Komjančevega rodu z Mocverja, Nikolaj Pintar pa je recitiral Gradnikove poezije. Pozdravila je županja Franca Padovan. Slavje je nato potekalo v grajski dvorani, kjer je bilo na ogled tudi razvejano ge-nealoško drevo. (md) 21.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Immortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.30 »Il re Leone«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Le- zioni di cioccolato 2«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; 22.00 »I soliti idioti«. Ronkah. Nastopala bosta Mirko Bu-tkovič in Eva Dolinšek. M Izleti fl Razstave GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. novembra, ob 20.30 »Co-penaghen« Michaela Frayna, nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave (BS); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Šoferji za vse čase« Mira Gavrana v ponedeljak, 21. novembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445). ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 19. novembra, ob 16.30 »Storie di ani-mali«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049). »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je naslov potujoče fotografske dokumentarne razstave, ki jo v petek, 18. novembra, ob 18. uri odpirajo v slovenskem šolskem centru v Puccinijevi ulici v Gorici. Sočasno z odprtjem razstave bodo predvajali tudi film »Sfinga«, ki prikazuje osvajanje Triglavske severne stene. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 v Solkanu, bo v petek, 18. novembra, ob 20. uri odprtje razstave kipark Anite Olivetti in Giogie; na ogled bo do 8. decembra od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Alessandra Gambe; na ogled bo do 3. decembra, od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo zjutraj. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled božičnih sejmov v Milanu; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 vsak torek in četrtek, med 9. in 12. uro in v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, po tel. 040-360072. IZLET V LJUBLJANO, GRADEC IN BELJAK prireja Kulturno društvo So-vodnje v soboto in nedeljo 10. in 11. decembra. Odhod iz Sovodenj v soboto ob 7.30. Prihod v Ljubljano in ogled tržnice zelišč, božičnih tržnic in centra. Odhod proti Gradcu, postanek za kosilo in prihod v glavno mesto Štajerske v popoldanskih urah. Čas na razpolago za ogled središča mesta in tržnic. Skupna večerja v pivnici. V nedeljo zjutraj ogled centra Gradca z vodičem. Kosilo prosto. Čas na razpolago za ogled muzejev, tržnic in drugih zanimivosti. V prvem popoldnevu odhod proti Sovodnjam. Na poti ogled Beljaka, vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisnovanje do 30. novembra po tel. 349-3666161 (Erik). Ü3 Obvestila M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 -21.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: »Praznik kulture« 21.00 »L'ultimo terrestre«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 21.45 »One Day«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 - DOBRODELNI KONCERT PINK PASSION ZA BOLNIŠNICO BURLO GA-ROFOLO V TRSTU bo v petek, 18. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; predprodaja vstopnic pri podjetju Termoidraulica Medeot v Ločniku pri Gorici (Ul. Udine 159 - tel. 0481-393237), informacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). 53. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV CECILIJANKA bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri. Revij bo letos posvečena skladatelju Radu Si-monitiju ob 30-letnici smrti. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na orgelski koncert v spomin na Ber-nardko Radetič v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju občine v Gorici, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 8. uro in 17.30, ob petkih med 8. uro in 12.30 in ob sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383680, 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini) in v občinskem uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. OBČINA TRŽIČ sporoča nove urnike demografskega urada in urada za ljudsko štetje. Demografski urad bo odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. uro in med 15.30 in 18. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 9. in 13. uro. Urad za ljudsko štetje v Ul. S. Ambrogio 60 (tel. 0481494499) bo odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15.30 in 17.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD- NJAH je odprta ob ponedeljkih med 16. in 18. uro in ob sredah med 15. in 18. uro, zjutraj pa je trenutno zaprta zaradi notranjega dela. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481-882079 (Vlado). SREČANJA Z OBČANI SOVODENJSKE OBČINE: za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Ru-pa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). Prireditve V SKRD JEZERO v Doberdobu prirejajo pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v mesecu do aprila v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. V KNJIGARNI RINASCITA na Drevoredu S. Marco 29 v Tržiču bo v petek, 18. novembra, ob 17.30 srečanje z avtorjem in predstavitev knjige »Questa cro-ce di Novecento« Gianfranca Sodo-maca. Z avtorjem se bo pogovarjal Silvio Cumpeta. PROSLAVITEV 70-LETNICE OF bo potekala v jameljskem kulturnem centru na Prvomajski ulici 20 v soboto, 19. novembra, ob 20.30. Program bosta oblikovala AŠKD Kremenjak in sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje, Patrik Zulian bo predaval o zgodovini in zgodovinski vlogi OF, sledil bo recital društvenih odbornikov z glasbeno spremljavo harmonikaša Mateja Emilija. V GOTSKI HIŠI V KANALU bo v sodelovanju s PD Soča Kanal v soboto, 19. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri ma- ša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Spominsko mašo bo obogatil nastop mešanega pevskega zbora Podgora pod vodstvom dirigenta Petra Priha. MePZ bo zapel dele iz »Maše za očeta Bogo-mirja«, ki jo je napisal sam Mirko Špa-capan po očetovi smrti. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 2012 v ponedeljek, 21. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. OBČINA SOVODNJE IN SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV-SO-VODNJE v sodelovanju z Vinsko kletjo Rubijski grad in Lokando Devetak vabita na dobrodelni večer v podporo društvu Spiraglio v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v Vinski kleti Rubijski grad na Vrhu. Večer bo obogatila pesem DPS Bodeča neža. Mali oglasi PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Anna Maria Zappala vd. Amurri v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Ines Ledri iz splošne bolnišnice v cerkev v Straž-cah in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: 11.00, Maria Ban-delli vd. Buzzi (iz Renč) v cerkvi in na pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Veronika Tomsič vd. Butkovič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 12.00, Miledi Zor-zet por. Cuzzolin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Roberto Za-nolla v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Gino Sclau-nich (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona Veronika Tomsič vd. Butkovič stara 91 let Žalostno vest sporočajo sin Bogdan, hči Ljubica, Vilma, Giuseppe ter ljubljena vnuka Tamara in Alex Pogreb bo v četrtek, 17. novembra, ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Sovodnje ob Soči ob 14. uri. Darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojno spremili na zadnji poti. Gorica, Sovodnje ob Soči, 17. novembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob izgubi drage mame in none Veronike izreka AŠD Sovodnje iskreno sožalje svoji podpredsednici Ljubici, vnuku Alexu in ostalim sorodnikom. Ekipa ljubiteljev Sovodnje izreka sožalje soigralcu Alexu ob izgubi drage none Veronike. Upravni in Nadzorni odbor Zadružne banke Doberdob in Sovodnje izrekata iskreno sožalje odborniku Bogdanu Butkoviču ob izgubi drage mame. 18 Četrtek, 17. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Jurgen Klinsmann v »mixed zone« na ljubljanskih Stožicah po tekmi Slovenija-ZDA »Sloveniji manjka klasična številka 10« LJUBLJANA - Po obveznem srečanju z mediji je bil trener Američanov Jurgen Klinsmann, po torkovi prijateljski tekmi med Slovenijo in ZDA, na voljo še za kratek pogovor. ZDA niso zanj samo ZDA, temveč prava Amerika. Tja se je že kot mlad igralec Stuttgarta podal na adrenalinsko potepanje z nahrbtnikom in veliko potoval z avtostopom. Po končani igralski karieri se je iz vlažne in meglene Nemčije preselil v sončno Kalifornijo. »Šlo je za praktične rešitve družinske organizacije«, je povedal plavolasi bivši napadalec Interja. »Žena je namreč iz Kalifornije in sva si tam uredila dom zaradi boljše oskrbe otroka.... das ist alles (to je vse).« Iz Amerike ste skoraj elektronsko nekaj časa vodili nemško reprezentanco. »Mislim, da je bilo obdobje, ko so me prepričali za selektorsko mesto, nekoliko kritično za nemški nogomet. Nekaj začasnega. Spominjam pa se še nastopa proti Sloveniji... kje je že bilo?.. Aha, v Celju. Menda smo tesno zmagali. Prijateljska tekma. Kot danes.« Bili ste v stiku z evropskim nogometom na najvišji ravni. Se v Ameriki kaj premika? »Kaj bi rekel? Domača liga ni posebno resna stvar v primerjavi z evropskimi. Konkurenca je povprečna. Skoraj vsi repre-zentanti igrajo na tujem. Namesto, da bi se kakovost kalila med domačim prvenstvom, moramo prirejati številne prijateljske tekme, pretežno z moštvi iz srednje Amerike. Vsi, ki igrajo z nami, dajo vse od sebe. Zato me dokaj negativen izkupiček sezone ne pretirano skrbi.« Ko pa ZDA igrajo na velikih tekmovanjih, je stvar drugačna... »Res! V Ameriki velja, da se vsi zavedajo svojih odgovornosti. Domovinski čut je na najvišji ravni. Kakih visokih ciljev si seveda ne moremo postavljati. Naš izbor je premajhen. Ko pa bi videli ženske! Njihovo prvenstvo je vrhunsko in veliko je zanje zanimanja. Nas tlačijo ostali skupinski športi, ki so veliko bolj razburljivi. Pri košarki imamo stotice, pri hokeju od 5 do 10 golov, pretepe... nogometna tekma je lahko izredno razburljiva, konča se pa pri 0:0.« Nogometna zveza vam je menda dala proste roke glede organizacije. »Pri Major League Soccer bi morali sezono podaljšati za dva meseca. S samo sedmimi meseci igranja ne more zaživeti. Pomanjkljivost je v družbeni športni organizaciji. Vaških ali majhnih mestnih klubov ni. Športna organizacija sloni na šolah, tu pa je soccer malo poznan pojem. V sistem skušamo povleči priseljence iz južne Amerike.... morda nam bo uspelo vzgojiti kakega Messija.« Kaj lahko poveste o Sloveniji? V Južni Afriki je proti ZDA igrala odlično. »Tisto tekmo sem analiziral. Slovenija je bila verjetno na višku svoje forme. Danes nisem opazil prevelike vneme. Posebno v prvem polčasu ne. Vendar ne zaradi rezultata. Brez dvoma ji manjka režiser. Klasična številka 10. Ko žoga pride do sredine igrišča in se vrne v svojo polovico, je znak, da manjkajo ideje. Drugi polčas je bil na strani Slovenije bolj zaradi juriša kot jasnih pobud.« Kaj pa posamezniki? »Pri Interju je z mano igral Matthaus... saj ga poznate.. no, Slovenija ima igralca skoraj z enakim imenom. Izvrsten je!« V ZDA »Klinsi« deluje kot nek apostol nogometa. Če je nekoč Martin Luther King povedal, da »I have a dream« (sanje se mi), velja za Jurgena »Ich haben ein Traum«, da bi ameriški nogomet kdaj postal popolna velesila. Majhna zanimivost iz Stožic. Med izvajanjem državne himne Američani dlan desne roke naslonijo na srce. Dva temnopolta igralca tega nista storila. Včasih bi to bil škandal. »Black power« bi rekli. Med gledalci pa so si roko na srce med »Zdravlji-co« položili nekateri (redki) Kranjci. Čar Amerike pač. In še o ameriškem veleposlaniku, ki je v torek sploh prvič v živo videl tekmo »soccerja«. Pri njihovem »foot-ballu« navija za newyorške Velikane. Zmage je bil presrečen. Bruno Križman Jurgen Klinsmann je igral za Stuttgart, Inter, Monaco, Tottenham, Bayern, Sampdorio in ameriški klub Orange Blie Star, za nemško reprezentanco pa je odigral 108 tekem in dosegel 47 golov. Med letoma 2004 in 2006 je bil tudi njen trener, pred reprezentanco ZDA pa je vodil tudi muenchenški Bayern ansa euro 2012 - Bobni sklepne faze Italija bi se lahko že v prvi fazi znašla v skupini s Španijo ali Nizozemsko KIJEV - Po torkovem koncu dodatnih kvalifikacij za nogometno evropsko prvenstvo leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini je že znano, v katerih kakovostnih bobnih bodo ekipe, ki so si priigrale nastop na zaključnem turnirju stare celine, dočakale žreb skupin za EP. Ta bo 2. decembra v Kijevu. Z izjemo Ukrajine in Poljske, ki sta gostiteljici, so ekipe razdelili glede na število točk v kvalifikacijah za Euro 2012 (40 odstotkov), glede na točke iz kvalifikacij za SP 2010 in s samega SP 2010 (40 odstotkov) in glede na točke v kvalifikacijah za EP 2008 in samega Eura 2008 (20 odstotkov). Tako bosta v prvem bobnu ob Poljski in Ukrajini še Španija in Nizozemska, v drugem bodo Nemčija, Italija, Anglija in Rusija, v tretjem Hrvaška, Grčija, Portugalska in Švedska, v četrtem pa Danska, Francija, Češka in Irska. odbojka Italijanke so se že uvrstile na OI 2012 RIM - Italijanske odbojkarice so v 9. krogu svetovnega pokala, ki poteka na Japonskem, s 3:2 premagale Nemčijo in si že zagotovile pravico do nastopa na olimpijskih igrah 2012 v Londonu. Italijanke, ki so še nepremagane, so že izgubljale z 2:0. Davi igrajo proti ZDA, v primeru zmage pa bi že osvojile tudi svetovni pokal. PETRUCCI - Predsednik CONI Gianni Petrucci ima dovolj nogometnih klubov, ki se po pravico zatekajo k civilnemu sodstvu. Zadnji primer je sprožil Juventus, ki je na sodišču TAR vložil zahtevo po 440 milijonov evrov odškodnine zaradi odvzetega »scudetta« leta 2006. »To je sodni doping, ki ga krojijo pametnjakoviči in odvetniki. Športna pravila je treba spoštovati,« je dejal Pe-trucci in napovedal ustanovitev petčlanskega odbora, ki bo iskal orožja proti prepogostemu vmešavanju sodstva. ODŠEL JE - Vodstvo turške nogometne zveze je prekinilo pogodbo s selektorjem članske izbrane vrste, Nizozemcem Guusom Hid-dinkom. Turki se pod vodstvom nizozemskega strokovnjaka niso uvrstili na Euro 2012, v dodatnih kvalifikacijah jih je izločila Hrvaška.Že po torkovi povratni tekmi v Zagrebu. NI DENARJA - Hokejski klub Acroni Jesenice je zaradi slabege finančnega položajain zamud pri izplačilu plač ostal še brez peterice tujcev. ROMA ŽALUJE - Na tekmi južnoameriških kvalifikacij za SP 2014 proti Kolumbiji si je argentinski branilec Nicholas Burdisso strgal vezi v desnem kolenu. Po operaciji bo igralec Rome z nogometnih igrišč odsoten šest mesecev. ROKOMET - Rokometaši koprskega Cimosa so v 5. krogu evropske lige prvakov v gosteh premagali ruski Sankt Peterburg s 35:26 (18:16). Cimos se bo z ruskim pod-prvakom spet pomeril v soboto, 26. novembra, v Kopru. EVROLIGA - Danes ob 17.00 Kazan - Union Olimpija plavanje - (Ne)uspešna vrnitev Ian Thrope še verjame, da se bo uvrstil na olimpijske igre Kam konec tedna i -hj ta i. JAMA SEUL - Petkratni olimpijski zmagovalec Avstralec Ian Thorpe, ki je na zadnjih tekmah svetovnega pokala v Aziji ostal daleč od vrha in zmagovalne forme v svojih paradnih disciplinah, še ni izgubil upanja. Prepričan je, da je namreč postal tehnično bolj dovršen plavalec in da se bo kvalificiral na olimpijske igre v Londonu. Deve-tindvajsetletni Avstralec je bil iz plavalne karavane odsoten pet let, nazadnje je na mednarodnem prizorišču nastopal na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah. V svoji karieri je med drugim osvojil pet zlatih olimpijskih kolajn, 11 naslovov svetovnega prvaka in postavil 13 svetovnih rekordov. «Niti najmanj nisem razočaran. Pričakoval sem, da po vrnitvi v bazene ne bom tako hiter, kot si želim. Je nekaj povsem običajnega, da nisi več tako konkurenčen, če si bil zunaj bazenov toliko časa kot jaz. Želim si, da bi lahko plaval veliko hitreje, vendar pa v tem trenutku takšne želje niso nič kaj realne,» je v Seulu dejal avstralski rekorder. Thorpe se zelo dobro zaveda, da je šport, v katerem je tako blestel, v času njegove odsotnosti doživel neverjeten napredek. «Ko pogledam nazaj in svoje plavanje primerjam s tistim izpred šestih oziroma petih let, tehnično plavam veliko bolj dovršeno. S tem tehničnim znanjem pa bom moral opraviti še veliko treninga. Ne za- lan Thorpe v Seulu ansa dajam si lažnih upov o vrnitvi na plavalni prestol, temveč se želim čim bolj posvetiti kakovostnim pripravam,» je dejal Thorpe, ki svoje stanje primerja z nekoliko zarjavelim avtom, ki je bil predolgo garažiran, in ga želiš vnovič zagnati. «Ne glede na to, kako dober je ta avto, še vedno boš imel težave zagnati ga in nekaj podobnega doživljam tudi sam. Najpomembneje je, da sem vnovič odkril veliko strast do tega športa, kar ne bi smel niti najmanj podcenjevati,» je še dejal avstralski torpedo. (STA/AP/AFP) ŠPORTNO PLEZANJE Slovo Natalije Gros LJUBLJANA - Ena najbolj vsestranskih slovenskih in svetovnih športnih plezalk Natalija Gros, ki je kot ena izmed redkih na svetu zmagala v težavnosti in v balvanih, je sklenila tekmovalno pot. Strastna in predana ljubiteljica vertikale plezalnih čevljev še ne bo zalučala v kot. Še naprej se bo namreč predajala plezanju v skali, križ pa je dokončno naredila čez tekmovanja. Zadnjič je tekmovala na svetovnem prvenstvu v Arcu julija letos, kjer je bila 11. v težavnosti, deseta v balvanih in peta v kombinaciji. Uspehov je veliko, med njimi velja omeniti naslova evropske prvakinje v kombinaciji in balvanih iz leta 2008, naslova evropske pod-prvakinje v težavnosti in kombinaciji (2004, 2010), prvo mesto v skupnem seštevku v kombinaciji svetovnega pokala v sezoni 2007, dvakrat je zmagala na prestižnem mastru v Serre Chavalierju ter bila leta 2005 druga na svetovnih igrah X-games. Rti ti Gremo na izlet Športno plezanje Nedelja, 20. novembra ob 17. uri v Kranju, športna dvorana Zlato polje Svetovni pokal Tekma je klasična postaja svetovnega pokala. Po tradiciji se z njo lahko merita samo največja mastra na svetu - Serre Chevalier in Arco. Letošnje tekmovanje bo že petnajstič zapored. Nobeno mesto nima toliko tekem svetovnega pokala kot Kranj. V naslonjaču pred TV UMETNOSTNO DRSANJE Sobota, 19. novembra ob 18.30, Rai sport 1, prosti program Grand Prix Južnotirolka Carolina Kostner bo v Franciji, na tretji preizkušnji Grand Pri-xa, zaplesala po Mozartovih notah. V Orlandu je bila druga, v Shangaju pa prva, v Franciji pa seveda želi ponoviti kitajski uspeh. Poleg nje tudi druge šampionke. Navijamo za »naše« DEŽELNA KOŠARKARSKA C-LIGA Sobota, 19. novembra ob 18.30 v Trstu, 1. maj Bor Radenska - San Daniele : J tïi Nepremagani košarkarji Bora (16 točk) se bodo pomerili s prvim zasledovalcem San Danielejem (12), še lani nasprotnikom Jadrana v višji ligi. Furlanska ekipa (izgubila je tudi proti Bregu) ima za sabo tri zaporedne zmage. Pravi »derbi« kroga. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 19 umetnostno kotalkanje - Svetovno prvenstvo Mojmir in Tanja gresta v Brazilijo • •• Tanja Romano in njen dolgoletni trener Mojmir Kokorovec odhajata na svetovno prvenstvo v umetnostnem ko-talkanju, ki poteka letos v brazilskem mestu Brazilija. Ne, ne gre za pomoto in Tanja se ni zadnji hip (in v najstrožji tajnosti) premislila. Res gresta, vendar, kajpak, v drugačni vlogi od dosedanje. Tekmovalna pot na najvišji ravni, ki se je za dvojico ŠD Polet začela leta 1999 v Avstraliji, pripada (slavni) preteklosti, kotalka-nje pa imata oba preveč v krvi, da bi se mu kratko malo odpovedala. Tako bo Kokorovec v Braziliji še vedno član strokovnega štaba italijanske reprezentance, Romanova pa se bo tam mudila na povabilo italijanskega podjetja Risport, svetovno znane znamke kotalk in drsalk. »Zaradi velikih stroškov, ki so povezani z gostovanjem v oddaljeni Južni Ameriki, je kotalkarska zveza črtala iz štaba tri trenerje, mene pa je vseeno vključila vanj, kljub temu, da letos na prvenstvu nimam svoje tekmovalke. To si štejem v čast,« je pred jutiršnjim odhodom v Brazilijo povedal Kokorovec, ki še ne ve točno, katera bo njegova vloga v sklopu reprezentance. »Zagotovo bom spremljal nastope reprezentantov in reprezen-tantk, saj nekateri na prvenstvu ne bodo imeli svojega osebnega trenerja,« je še dodal Mojmir, ki je priznal, da bo pogrešal »adrenalin, ki so ga v vseh preteklih letih sproščali Tanjini nastopi.« Trenerja slovenskega društva z Opčin smo seveda vprašali, kakšna je panorama svetovnega kotalkanja v »eri po Tanji«. »Mislim, da bo svetovni vrh še naprej krojila Italija. Med moškimi je favorit trikratni svetovni mladinski prvak Dario Betti, ki letos sicer prvič nastopa med člani, ampak je tudi edini na svetu, ki obvlada trojni axel. Med ženskami ima odprto pot do zmage državna prvakinja Deborah Sbei (edina, ki je na SP enkrat premagala Romanovo, op.ur.), čeprav je med evropskim prvenstvom odstopila zaradi fizičnih težav. Tanjin konec kariere pa je seveda razširil krog kandidatk za zmagovalni oder, posebno velja to za kombinacijo. Nanj bi lahko stopili tudi Slovenki Lucija Mlinarič in Nika Arčon (trener slednje je Samo Kokorovec, op.ur.),« meni Kokorovec. Gre torej za že poznana imena. Kokorovec na obzorju ne vidi nevarnih tekmic za Sbeijevo. »V Italiji smo imeli izvrstno mladinko Silvio Nemesio, večkratno državno in svetovno mladinsko prvakinjo, ki pa se je morala odpovedati svetovnemu prvenstvu zaradi hernije diskus in je vprašanje, kako bo zdaj z njo.« Petnajstkratna svetovna prvakinja Tanja bo čez veliko lužo odpotovala prihodnji teden, v Braziliji se bo mudila od srede do nedelje. »Povabila podjetja Risport se veselim. Tam ga bom predstavljala. Prvič bom SP spremljala, ne pa na njem nastopala. Bo zanimivo, ne vidim ure, da se vse skupaj začne. Ne, zagotovo me ne bo preveč stisnilo pri srcu, svoje odločitve, da neham tekmovati, se ne kesam,« nam je povedala Tanja, ki ostaja kotalkanju nadvse predana kot trener (že leta 2009 je opravila izpit najvišje stopnje) in ima v tej vlogi veliko dela in zadolžitev. »Zelo mi je všeč,« je še povedala. Ne boste verjeli, ampak Južno Ameriko bo do konca leta obiskala kar trikrat. Na povabilo tamkajšnjih zvez oziroma trenerjev se je prejšnji mesec že mudila v Braziliji in Paragvaju, kjer je predavala pred velikim številom slušateljev, zdaj gre na SP, decembra pa spet v Čile, kjer jo čakajo tudi ekshibi-cije, saj je še vedno v formi. Pa še zanimivost. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji se mudi tudi No-vogoričanka Veronika Brešar, ki je sicer tekmovalka goriške Unione Ginnastica Goriziana. V sklopu reprezentance Slovenije na SP nastopa v obveznih likih med mladinkami. Veronika že od vsega začetka tekmuje v Italiji, sicer kot tujka, njena mama Anita pa je v klubu UGG trener. A. Koren Tanja Romano in Mojmir Kokorovec (arhivski posnetek) kroma NOGOMETNI DEŽELNI POKAL Primorec se je uvrstil v polfinale Casarsa - Primorec 0:1 (0:0) Strelec: Lodi v 90. min. Primorec: Sokolic, Lodi, Ravalico (Lanza), Meola, Sincovich, Ojo, Giorgi, Falanga, De Bernardi, Sau, Antonaci (Santoro). Trener: Corona. V Casarsi je bil Primorec vseskozi boljši nasprotnik. Kljub temu pa je zmagoviti zadetek padel šele, ko je vse kazalo, da bosta morali moštvi odigrati podaljška. Tako pa ni bilo. Z lepim prostim strelom je domačega vratarja prelisičil Lodi. Pred tem so imeli gostje več priložnosti za gol. »Vsaj petkrat je nasprotnikov vratar odločilno ubranil naše nevarne strele. Casarsa pa je imela le eno resno priložnost za gol. Sokolic je bil na pravem mestu. Dokazali smo, da smo v dobri formi,« je sinočnje dogodke orisal in ocenil predsednik Primorca Darko KraljOstali četrtfinalni izidi: Vallenoncello - Terzo 0:3, Montereale - Santamaria 3:1, Arteniese - Ronchi 4:2. ODBOJKA - UNDER 16 ŽENSKE NA TRŽAŠKEM Zalet ZKB in Zalet plave na vrhu svojih skupin Skupina A: Libertas - Zalet Zadružna kraška banka 0:3 (10:25, 16:25, 11:25) Zalet ZKB: Pozzo, Kalin, Zonch, Costantini, Pučnik, Klun, Olivo, Lugo, Quaia, Rabak (L). Trener: Mitja Gombač Z zmago proti Libertasu si je Zalet ZKB v bistvu že zagotovil mesto v skupini zmagovalcev. Naša ekipa je tehnično zelo slabega nasprotnika nadigrala v vseh elementih, pa čeprav je trener Gombač stalno spreminjal postavo. Vrstni red: Zalet ZKB 9, Coselli A 6, Libertas 1, Olympia -1 (Zalet ZKB in Olympia z dvema tekmama več). Skupina B: Oma A - Zalet plave 0:3 (12:25, 24:26, 20:25) Zalet plave: Ban, Cassanelli, Grgič, Kojanec, Pertot, Rauber, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz, De Walderstein. Trener Berlot. Igralke Zaleta so dosegle že tretjo zaporedno zmago brez izgubljenega seta, tokrat pa so se morale nekoliko bolj potruditi. Boljše so bile predvsem na mreži. Vrstni red: Zalet plave 9, Oma A in Lucchini 6, Altura 0 (Zalet plave in Oma A s tekmo manj). (Kilo)metri niki meriggioli Gimnastika in »akrobatski koktejli« Dvaindvajsetletni Niki Merig-gioli trenira cicibane Primorje, zaposlen pa je v baru na Proseku. Openc ima rad vse športe. »Če bi imel čas in denar, bi se ukvarjal s številnimi športnimi panogami,« je sprva izjavil Niki. Kako je s težo? Rad bi imel deset kilogramov manj. Koliko ur dnevno preživiš na igrišču? Z otroci in za svoje kaprice približno uro na dan. Kako pa vzdržuješ svojo formo? Igram nogomet, ukvarjam se z gimnastiko, hodim in tečem. Z gimnastiko se ukvarjam enkrat tedensko in sicer z amaterskim klubom Carso -Muggia 2000 v Ervattiju pri Briščikih. Uspešno znam izvesti kar nekaj zahtevnih vaj. Do kdaj si aktivno igral nogomet? Nogomet sem končal igrati že pri naraščajnikih. Ni mi bilo več všeč. Spoznal sem, da je tudi na amaterski ravni vse odvisno od denarja in poznanstev. Ali še nastopaš s plesno-navi-jaško skupino Cheerdance Millenium? Ne, tudi od tam sem se umaknil. Ali je vodenje cicibanov zahtevno? Še kar. Skušam jih naučiti enostavne stvari, na katere trenerji večkrat pozabijo. To so spoštovanje nasprotnika, fair-play in podobno. Primorje je najbolj disciplinirana ekipa cicibanov. Ali imaš še kak konjiček? Kot pravi barman zbiram majhne stekleničke žganih pijač. Rad pa bi postal uspešni bar-tender. To je barman, ki se ukvarja tudi z akrobatsko pripravo koktejlov. V Rimu se opravil tečaj. gorica - V telovadnici Mirka Špacapana odbojkarski večer Olympia se je predstavila Odbojkarski sektor Olympie šteje letos 78 igralcev in igralk, od teh je največ mladoletnih, 73 %. Razdeljeni so v pet vadbenih skupin, nastopajo pa v petih mladinskih prvenstvih in treh članskih, v katerih jih čaka 170 uradnih tekem. Njim je bil namenjen torkov večer v telovadnici Mirka Špacapana. Na parketu je združil čisto vse: ob igralcih so bili seveda prisotni tudi vsi trenerji in spremljevalci. Sad večletnega načrtnega in kvalitetnega dela sta prestavila Damjana Češčut in športni direktor Andrej Vogrič, ki je še spomnil, kako se je odbojkarska dejavnost pri klubu naglo razširila: še v sezoni 2004/05 je bilo pri Olympii »le« 16 mladincev in mladink, letos pa bo Olympia nastopala s petimi ekipami na Goriškem, v deželi in v Venetu. Ženska delovna skupina, ki združuje 21 deklet, bo nastopila v prvenstvu U14, starejše pa bodo odigrale nekaj prijateljskih tekem. Najmlajši odbojkarji pa bodo tekmovali v pokrajinskem prvenstvu U12 in U14. Zanimivost predstavlja pri Olympii delovna skupina odbojkarjev letnikov 1996/97, ki deluje v sklopu deželne odboj- Večer sta povezovala Andrej Vogrič in Damjana Češčut. Prisotne sta pozdravila ob Santuzu tudi koordinator goriške odbojkarske zveze Carlo Facchettin in goriški tajnik ZŠSDI Igor Tomasettig kroma karske zveze FIPAV: gre za ekipo, v kateri igrajo odbojkarji Olympie in drugih sedmih društev, nastopala pa bo v deželnem prvenstvu U16, elitnem prvenstvu U16 v Venetu in že nastopa v D-ligi. Gre za homogeno delovno skupino, kateri se bodo junija pridružili še nekateri perspektivni od-bojkarji; tako dopolnjena ekipa bo nasto- pila na državnem prvenstvu deželni selekcij Trofeo delle Regioni. Projekt je v pozdravu opisal tudi deželni odbornik FIPAV Paolo Santuz: »V naši deželi delujejo že štiri mladinske skupine, ki združujejo najboljše igralce. S tem želimo okrepiti moški odbojkarski sektor, saj samo z združenimi močmi bomo lahko kvalitetni.« S projek- tom združuje odbojkarska zveza najboljše talente v deželi, ki trenirajo s sebi enakimi in lahko tako napredujejo. Ekipa Olympie že nastopa tudi v prvenstvu U18, na članski ravni pa ob D-ligi nastopajo goriški odbojkarji še v C-li-gi, pravkar pa bo začela tudi nastope v med pokrajinskem prvenstvu 1. divizije. Tako širokega delovanja seveda ne bi bilo brez sponzorjev, ki podpirajo posamezne ekipe (letos so to: K2 sport, Corsi Adriano SPA Števerjan, Hlede A. I. Šte-verjan, Terpin Spa iz Gorice) in še ostale, ki prispevajo svoj delež in čigar plakati visijo v telovadnici. Del budžeta, 22 %, pa izhaja iz javnih ustanov. (V.S.) / 2 0 Četrtek, 17. novembra 2011 ŠPORT kolesarstvo - Mladinci, ljubitelji in gorski kolesarji Vidoni letos v odlični formi Mladinec Denis Milic je »obesil« kolo na klin in igra odbojko - Christian Leghissa se posveča skoraj izključno trenerskemu delu namizni tenis - Ženska C-liga Mladi sta se izkazali, zmagala pa je Sistiana V D1-ligi prvi uspeh Krasa - Presenetila Claudia Micolaucich Denis Milic kroma Po dirki Po Lombardiji profesionalni kolesarji pospravijo kovčke in se odpravijo na počitnice v tople kraje. Z oktobrom pa se je končala tudi mladinska in ljubiteljska kolesarska sezona. V starostni kategoriji mladincev je Šempolajec Denis Milic letos tekmoval s kolesarskim klubom iz Caneve. »Zame je bila to zadnja sezona. Odločil sem se, da ne bom več kolesaril agonistično in ne bom več tekmoval. Po dvanajstih letih sem se naveličal tega športa in pridružil sem se odbojkarski ekipi Sloge, pri kateri bom bržkone igral v prvenstvu prve divizije,« nam je zaupal 18-letni Šempolajec, ki obiskuje peti razred višje šole Jožefa Stefana iz Trsta. Milic bi moral v prihodnji sezoni prestopiti v starostno kategorijo U23. »Ker pa letos nisem imel vidnih rezultatov, bi si moral šele sam poiskati klub za prihodnjo sezono. Vse skupaj pa bi postalo bolj naporno. Junija prihodnjega leta me čaka še matura,« je dodal Milic, ki je začel kolesariti pred dvanajstimi leti pri Devinu. Med ljubitelji je letos uspešno tekmoval član tržaške kolesarske ekipe Federclub Trieste Roberto Vidoni. 34-letni nabrežinski kolesar, ki je v letošnji sezoni prevozil 16 tisoč kilometrov, je na ljubiteljski večdnevni dirki Po Umbriji osvojil prvo mesto v kategoriji senior in skupno je bil drugi. Prvi v svoji kategoriji je bil tudi na kronometru Trst - Za-gradec, na katerem je slavil zmago član tržaške ekipe Team Eppinger Andrej Guček, ter na enodnevni dirki v Tarž-izmu (Tricesimo). Vidoni je osvojil tudi prvo mesto na trofeji Alpe Jadran, ki združuje vrsto enodnevnih dirk na tem geografskem območju. »Zame je bila to absolutno najboljša sezona. Tekmovati sem začel že januarja z dirko v Liguriji. Christian Leghissa Končal pa oktobra. Nastopil sem na 34 dirkah,« je povedal Vidoni, ki je začel aktivno kolesariti leta 2000, s cestnim kolesom pa leta 2005. »Treniram skoraj vsak dan. Združujem agonizem in zabavo. Motivacij mi ne manjka. Kolesarstvo je zame skupinski šport in druži nas dobra klapa,« razmišlja Roberto, ki bo v prihodnji sezoni, kot nam je napovedal, skušal tekmovati na večdnevni ljubiteljski dirki Po Siciliji. Za gorskega kolesarja Christiana Leghisso je bila letošnja sezona manj tekmovalno in vse bolj trenersko obarvana. »Po opravljenem trenerskem izpitu v Rimu sem se odločil, da se bom osredotočil na treniranje mladih kolesarjev. Pri ekipi RCP Stevens iz Motte di Livenza v Venetu sem vodil pet kolesarjev. Izpolnili smo vse načrte in smo uspešno tekmovali, kar mi je v veliko zadoščenje,« je dejal 33-le-tni Leghissa, ki je letos zmagal na državni dirki pri Vicenzi. »To je bila tudi edina letošnja zmaga. Zaradi treniranja sem sebe zelo malo treniral,« je še dodal nabrežinski kolesar. Začelo se je tudi prvenstvo deželne C-lige, kjer so mlajša dekleta Krasa odigrala izjemno zanimivo srečanje proti domačinkam. Proti Trie-ste/Sistiana bi lahko pripravile presenečenje, saj so bile že na pragu zmage. Obe mladinki sta se izkazali: Johana Milič je premagala bolj izkušeno Pi-lotto in tako priprla vrata na poti do zmage. Pri dvojicah pa se je zataknilo: Giada Sardo in Johana Milič sta kljub napredku v igri morali priznati, da sta tokrat nasprotnici boljši. Kra-ševki sta veliko napadali (kar predstavlja perspektivo v konceptu igranja) in zato tudi več grešili ter šele po petih setih igre izgubili. V nadaljevanju je doživela isto usodo Giada Sardo, ko je po zelo enakovredni in borbeni tekmi izgubila proti Pilotti. Torrentijeva je odigrala edino tekmo proti Previsti in, žal, izgubila v četrtem setu, čeprav je imela večkrat prednost v setih. V drugem srečanju je naša ekipa gladko izgubila v tekmah, v setih pa se je enakovredno upirala. Povedati pa moramo, da so bile nasprotnice izredno močne in nenavadne za to ligo: Pamela Pezzuto je pred kratkim zmagala Evropsko prvenstvo Paralimpijcev pri posameznicah (ima tudi srebrno odličje paralimpijske olimpiade), Romunka Marton pa igra zelo uspešno tudi v moški deželni C2 ligi. Trieste / Sistiana - AŠK Kras 3:1 Previsti - Torrenti 3:1; Pilotto -Johana Milič 1:3; Previsti/Pilotto - Sardo/ Milič 3:2; Pilotto - Giada Sardo 3:2 San Giorgio Porcia - AŠK Kras 3:0 Marton - Johana Milič 3:0; Pez-zutto - Giada Sardo 3:0; Pezzutto/ Marton - Torrenti/ Sardo 3:0. MOŠKA D1 LIGA Krašovci so v četrti tekmi prvenstva končno zmagali proti direktnemu tekmecu za izpad v nižjo ligo in se nekoliko oddahnili. Lu-brano in dekleti sta s sproščeno igro in boljšim taktičnim pristopom dokazali predvsem v usmeritvi napada preciznost in hitrost izvedbe. Vse tri gre pohvaliti, presenetila pa je nedvomno kadetinja Claudia Micolau-cich, ki je zmagala proti bolj izkušenemu nasprotniku. Kljub temu, da je pred kratkim spremenila koncept igranja, se ji že pozna večja gotovost v napadu s »forhandom«. Damjana Sedmach je postavila piko na i in osvojila peto točko proti nasprotnikovemu številki ena Miloccu. Fiumicello - AŠK Kras 0:5 Damjana Sedmach - Biffi 3:0; Vittorio Lubrano - Brescia 3:0; Claudia Micolaucich - Milocco 3:0; Vitto-rio Lubrano - Biffi 3:0; Damjana Sedmach - Milocco 3:1. (M.M.) košarka - U19 Neroden poraz Jadrana ZKB Cordenons - Jadran Zadružna kraška banka 71:70 (19:23, 33:40, 55:62) Jadran: Batich 19, Daneu 20, Škerl 11, Floridan 6, Tritta 9, Valic, Zerjal, Ma-jovski 2, Ridolfi 3, Valentinuz, Gregori, Zhok, trener Andrea Mura. Jadranovi mladinci so tokrat krepko razočarali. Proti povprečnemu nasprotniku, ki bi ga bili morali po mnenju trenerja Mure premagati za 20 točk, so namreč v gosteh tesno izgubili, zanje je bil to že tretji zaporedni poraz. V Corde-nonsu so gostje nastopili brez prave volje do igre, zbranost in intenzivnost sta povsem zmanjkali (kar 29 izgubljenih žog), kljub vsemu pa so vodili vso tekmo, v začetku tretje četrtine po seriji uspešnih protinapadov (delni izid 0:10) celo za 17 točk. Tu pa se je njihova tekma končala, popolnoma so popustili v obrambi in nasprotnik je s petimi zaporednimi trojkami nadoknadil zamujeno. V končnici so zaradi petega prekrška jadranovci ostali še brez Baticha, domači so se odločili za consko postavitev 2-3 in izenačili pičlo minuto pred koncem. V poslednjih sekundah so naši zapravili dva prosta meta, zmagovito točko pa so gostitelji dosegli vedno izza črte tri sekunde pred zvokom sirene. Ostali izidi 5. kroga: UBC - Co-droipo 61:82, Venezia Giulia - Rorai-grande 69:64, Servolana - Barcolana 64:101, Gemona - Falconstar danes. Vrstni red: Codroipo 10, UBC 8, Cor-denons, Falconstar in Venezia Giulia 6, Jadran ZKB in Barcolana 4, Roraigran-de in Servolana 2, Gemona 0. Prihodnji krog: Falconstar - Jadran ZKB, 21.11. ob 19.30 v Tržiču. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. OOZUS vabi učitelje smučanja in deskanja na snegu v petek, 18. novembra ob 19.00 na informativni večer smučarske sezone 2011/12, ki bo v gostilni Bita v Križu. Član demo teama ZUTS Slovenija Vid Baruca bo predaval o trendih v smučarski industriji. Po predavanju bo večerja (za rezervacijo pišite na oozus@yahoo.com). Giada Sardo in Johana Milič pokazali napredek ansa PLANINSKI SVET Martinovanje Martinova ali kostanjeva nedelja, kot ji tudi pravimo, je za tržaške planince zelo občuten dogodek. Še posebno prijeten postane, ko je tudi vreme primerno za sproščen jesenski sprehod in za prijetno druženje. Tako je bilo tudi v nedeljo, 13. novembra, ko so se v jutranjih urah pred cerkvijo na Gorjanskem začeli zbirati po-hodniki (na sliki). Veliko jih je prišlo, skoraj sto. Pridružila se jim je še skupina prijateljev, članov pobratenega Planinskega društva Integral iz Ljubljane, ki se vsako leto udeležujejo tega tradicionalnega jesenskega druženja. Po prijateljskih pozdravih ob prijetnem snidenju, je skupina prečkala glavno cesto in se podala po poljski poti v smeri proti vasi Škofi. Dolga, strnjena kolona, ki ji je načeloval Franc, ob njem pa je korajžno stopala skupina kakih petindvajsetih razigranih otrok, se je vila med travniki, jesensko obarvanimi vinogradi in med gozdiči. Prekrasno sončno jesensko jutro je nudilo udeležencem poseben užitek, ki ga je bogatil še pogled na žive jesenske barve rastja, predvsem na žareče barve ruja. Krajši postanek v Škofih so pohod-niki izkoristili za spoznavanje arhitekture stare kraške domačije in že so se podali najprej mimo Kregolišča do Volčjega Grada. Tu je bil krajši postanek za okrepčilo in ogled kavern, ki so v prvi svetovni vojni služile za skladišče municije, oziroma skupaj z med vojno porušeno cerkbijo, tudi za poljsko bolnico. Iz Voč-jega Grada so se izletniki po širokem kolovozu vrnili v Gorjansko, kjer jih je z glas- beno dobrodošlico pričakal Igor, Livio pa jim je postregel s toplim čajem. To pa je bil uvod v družabni del martinovanja, ki se je odvijalo v vaški večnamenski dvorani. Pohodnikom so se pridružili še nekateri starejši člani, da se skupaj poveselijo. Med kosilom, pri katerem ni manjkalo ne slaščic, ki so jih pripravile neutrudne članice, ne novega vina, pa tudi kostanja ne, je vladalo prijetno prijateljsko vzdušje. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeli glasbeniki: Igor, Igo in Ivo. Spominski pohod na Volnik Slovensko planinsko društvo Trst prireja v soboto, 19. novembra 2011 tradicionalni spominski pohod na Volnik nad Repničem. Ob tej priliki se bomo spomnili na prerano preminulega prijatelja, dolgoletnega člana in odbornika Marija Mi-liča, kateremu je društvo leta 1996na vrhu Volnika odkrilo kamnito obeležje. Zbirališče vZagradcu ob 14.00 uri. SPDTvabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo prijetnega jesenskega pohoda. Zaključni večer SPDT Slovensko planinsko društvo Trst zbira slikovni material za Zaključni društveni večer, ki bo v četrtek, 15. decembra 2011. V ta namen vabi člane in prijatelje, ki so se udeležili društvenih dejavnosti v letošnji sezoni, da posredujejo slikovni material, s pomočjo katerega bo postal prikaz pesterejši, bolj popoln in doživet. Izlet v neznano Tudi letos načrtuje odbor Slovenskega planinskega društva iz Trsta ob izteku sončnega leta tradicionalni avtobusni izlet s prikritim ciljem. »Izlet v neznano« bo v nedeljo,11. decembra 2011. Odhod avtobusa ob 8.00 uri s trga Oberdan, oziroma ob 8,20 izpred hotela Danev na Opčinah. Predvidene so približno 3 ure prijetne in nenaporne hoje. Potrebna pa je planinska oprema in topla, nepremočjiva oblačila, saj je vreme muhasto. Pohodu bo sledilo kosilo in prijateljsko druženje. Za informacije in vpisovanje pokličite na telefonsko števiko 040-220155 (Livio) do torka, 6. decembra, ne bo vam žal. Jutri odprtje razstave Življenje pod Triglavom in film Sfinga Po gostovanju v Trstu in na Reki bo potujoča dokumentarna razstava Življenje pod Triglavom jutri prispela v Gorico. Ob 18. uri jo bodo odprli v slovenskem šolskem središču v Puccinijevi ulici, kjer bo na ogled v naslednjih dveh tednih. Razstava prikazuje različne segmente planinstva in z njim povezanih dejavnosti na Slovenskem. Pripravili so jo pri Plninski zvezi Slovenije in v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem, obisk v Gorici pa je v soprireditvi Slovenskega planinskega društva in vodstv slovenskega šolskega centra. Poleg razstave velja posebej opozoriti na predvajanje dokumentarnega igranega filma Sfinga, ki so ga posneli po zamisli in scenariju Darka Marenčeta in ki pripoveduje o plezalskem osvajanju triglavske stene. Film so predstavili na letošnjem festivalu v Portorožu, na Goriškem pa se predvaja prvič. Za planince, alpiniste in ljubitelje narave in športa nasploh vsekakor zanimiv dogodek. Vstopnine ne bo. V nedeljo tradicionalni Vrtovčev pohod Nekaj tisoč udeležencev pričakujejo v nedeljo v zgornji Vipavski dolini, na Vrtovčevem pohodu. Začetek in cilj bo Pri hrastu na Ustju, od koder se bodo udeleženci napotili proti Dolenjam in nato nav-zgorproti Planini, preko Ostrega vrha proti Šmarjam in Vrtovčam, rojstnem kraju duhovnika, pisca poučnih knjig in umnega vinogradnika Matije Vrtovca. Spotoma se bodo udeleženci seznanili z zanimivo kulturno dediščino ter lahko okusili domače dobrote. Pri hrastu pripravljajo, od 12. ure dalje, tudi sejem domačih dobrot. Pohodniki bodo šli na pot med 7. in 9. uro. Celotno pot pa je mogoče prehoditi v približno petih urah. Lahko se tudi znatno podaljša ob prepogostih postankih! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 21 GLOSA Če je odpisan evro, je odpisana Evropa JoZe Pirjevec_ Berlusconijevo zgodbo najbolje ponazarjata dva naslova, ki ju je objavil londonski The Economist pred približno desetimi leti in prejšnji teden. Prvi se je glasil: »Zakaj Berlusconi ni primeren, da bi vladal Italiji?« Drugi pa bolj šegavo: »Ljudje, to je vse!« Še-gavo zato, ker so se s tem napisom končale holly-woodske risanke, v katerih so nastopali prašički, zajčki, racmani, miške in druge živali. Treba je priznati, da so britanski časnikarji imeli prav v obeh primerih. Najprej so resno opozorili na to, v kolikšni meri je lahko Berlusconi - že zaradi svojega medijskega imperija - nevaren za italijansko demokracijo, v drugem pa so povzeli sedemnajstletno politično izkušnjo, o kateri lahko upravičeno rečemo, da bi bila farsa, če bi se ne spremenila v grozljivo grotesko. O tem, da Berlusconi ni »fit« za vladanje Italiji, je bilo jasno vsakomur, ki je imel kaj soli v glavi. Vsakomur, razen italijanskemu srednjemu sloju, ki ga je Berlusconi speljal na limanice z uspešnim trikom: z manj ali bolj očitno obljubo, da ne bo treba plačevati davkov. Ta šport, v katerem Italijani skupaj z Grki pred-njačijo, je gojila že Krščanska demokracija, ki je v desetletjih svoje oblasti tolerirala davčno utajo obrtnikov, trgovcev in podjetnikov v prepričanju, da s tem v bistvu daje zagon gospodarstvu. Razvado je blagoslovila tudi Cerkev, saj je znano, da v spovednicah duhovniki te kraje na račun skupnosti niso smatrali za naglavni greh. Po Berlusconijevem vzponu na oblast pa je prepričanje, da je plačevanje davkov za tiste sloje, ki si to lahko privoščijo, »optional«, dobilo še dodatno potrditev že zaradi dejstva, ker je krmilo države prevzel self made man, o katerem se je bilo upravičeno spraševati, ali se je dokopal do bogastva s doslednim spoštovanjem zakonov. Berlusconi je tej »odliki« dodal še marsikatero drugo, ki je bila všeč italijanskim množicam. Kakor je sam izjavil, je treba povprečnega televizijskega gledalca imeti za neizobraženega najstnika (pod štirinajstim letom), kar pomeni, da je njegova medijska mreža ubrala svoje programe na primeren način. Ker je s tem doživela velik uspeh, jo je morala posnemati tudi državna televizija. Zaradi tega ima Italija danes eno najbolj telebanskih televizij v Evropi. Nedavni uspeh nekega »Fiorella«, katerega show je privabil deset milijonov gledalcev, je v tem smislu zgovoren. Berlusconi je posnemal tiste rimske imperatorje, ki so bili prepričani, da je mogoče vladati s tem, da daješ ljudstvu »panem et circenses«. Kako je zaradi take politike končal rimski imperij, je znano. Berlusconijev pač ni mogel biti izjema. Vse krivde za polom, ki smo mu priče, seveda ni mogoče naprtiti na njegova ramena. Veliko odgovornost nosijo njegovi klienti, ki so ga v zadnjih letih podpirali, tudi tako imenovani »izdajalci«, ki so zapustili barko, preden se je potopila. Še večjo pa nosita Umberto Bossi in njegova Severna liga, saj se je izkazalo, da ta politična struja ne premore voditeljev, ki bi zmogli preseči svoje provincialne dimenzije. A priori nisem nasprotoval Severni ligi, kajti njen protest proti rimskemu centralizmu in južnoitalijan-skemu parazitizmu je upravičen. Če Italija ne bo znala rešiti tega problema in se ne bo kritično soočala z dejstvom, da je 10 odstotkov njenega BDP mafijskega izvora, se ne bo mogla rešiti močvare, v katero se utaplja. Protest Severa je v tem smislu popolnoma razumljiv. Ni pa sprejemljivo, kako ga je udejanjal Bossi: tako namreč, da se je povezal z najbolj mračnjaško politično stranko v parlamentu v upanju, da bo njegova podpora poplačana z preureditvijo države v federalno strukturo. Pogorel je na vsej črti in dokazal, da ni dovolj biti glasnik ljudskega protesta, če nimaš primerne politične kulture, s pomočjo katere ga preoblikuješ v konstruktiven projekt. To kulturo nova vlada, ki jo je včeraj imenoval Mario Monti, gotovo ima. Impresivno je bilo včeraj poslušati spisek članov pravkar imenovanega ministrskega sveta. Vprašljivo je seveda, če ji bo »kasta«, ki obvladuje parlament dovolila, da sanira Italijo. Tuji opazovalci so v tem smislu zelo skeptični. Pravkar sem dobil zapis oddaje, ki je bila pred dnevi na nemškem radiu. Gre za intervju z znanim ekonomistom Štefanom Homburgom, profesorjem na univerzi v Hannoverju. Na vprašanje, ali je zaradi italijanske krize evro že odpisan, je Homburg preprosto odgovoril: »Ja!« Če ta prognoza drži, je seveda odpisana tudi Evropa. VREME OB KONCU TEDNA v Se naprej stanovitno vreme, postopno pa bo več vlage Darko Bradassi_ Anticiklon se je v zadnjem tednu še utrdil in nam je prinesel stanovitno in povečini sončno vreme. Občasno je v preteklih dneh od severovzhoda še pronical s šibko burjico hladnejši celinski zrak, vendar gre predvsem v zadnjih dneh povečini za zelo umirjeno vremensko sliko. V spodnjih plasteh začenja počasi tudi pri nas stagnirati bolj mrzel in vlažen zrak. Predvsem ponoči beležimo razmeroma nizke temperature, čez dan, ko sončni žarki prebijejo prizemni temperaturni obrat, pa so temperature povečini za ta čas kar visoke. Kaj se bo spremenilo v prihodnjih dneh? Bolj malo ali nič, če izvzamemo kopičenje vlage v nižjih slojih. Nad nami se bo še zadrževal anticiklon, vremenska slika bo zaradi prisotnosti razmeroma toplega zraka v višinah še naprej stanovitna. Padavin in poslabšanj vsaj do prvih dni v prihodnjem tednu ne pričakujemo. Vendar obračunati bomo morali ravno z vlago. Za zdaj kaže, da pri nas povečini ne bi smela povsem pokvariti lepega jesenskega vzdušja zadnjih dni. Glavnina vlage se namreč še zadržuje zahodno od nas v Padski nižini, kjer imajo v teh dneh precejšnje težave zaradi megle ter vzhodno od nas, v osrednji Sloveniji. Nad nami pa se ravno zaradi šibke burjice v preteklih dneh zadržuje nekoliko bolj suh zrak. V nižinah je sicer v nočnih urah ozračje ponekod zamegljeno, toda hujših težav še nismo beležili. Višinski tokovi še kolikor toliko mirujejo. Edinole proti koncu tedna je možno, da bodo ob sicer zelo šibki jakosti obrnili od jugozahoda. Tedaj je verjetno, da bodo proti nam preusmerjali bolj vlažen zrak. Ali bo to dovolj za dnevno zamegljenost, meglo ali krajevno nizko oblačnost pa je zelo težko presoditi. Drugod po državi pa se že ubadajo s težavami zaradi prekomerne zračne onesnaženosti. Resnici na ljubo so bili naši kraji v zadnjih letih res srečna oaza, večjega in dolgotrajnejšega preseganja zračne onesnaženosti že dalj časa ne pom- nimo. Zahvaliti se moramo predvsem šibki burji, ki odnaša prašne mikro delce proti morju ter povečini precej razgibanim vremenskim slikam in odsotnosti dolgotrajnih anticiklonov. Ob zelo stanovitnem ozračju se namreč nad prizem-nim mrzlim zrakom, ki je težji, zadržuje toplejši in lažji višinski zrak. V tem primeru ni navpičnega vzgona, mrzel zrak ostaja lahko dalj časa pod toplejšim. V prizemnih plasteh se tako začenjata kopičiti vlaga in nesnaga. Zelo verjetno se bo sicer v prihodnjih dneh zračna onesnaženost začela postopno večati tudi pri nas. Do prve občutnejše spremembe vremena pa naj bi prišlo šele v drugi polovici prihodnjega tedna, ko bo dogajanje na širši ravni postalo bolj dinamično in se bo proti nam spustila višinska dolina s hladnejšim severnim zrakom. Prišlo bo do prehodnih padavin in do ohladitve. Večje spremembe pa pričakujemo ob koncu meseca. Od danes do vključno nedelje bo prevladovalo stanovitno in povečini sončno ali precej sončno vreme. Iz dneva v dan bo postopno več vlage in nizkih oblakov. Temperature se ne bodo bistveno spremenile, noči bodo razmeroma sveže, čez dan pa se bo živo srebro predvsem ob morju vzpenjalo do okrog 15 stopinj Celzija. Na sliki: nad večjim delom Evrope je soliden anticiklon povir - 12. mednarodno ocenjevanje medu Podelili številna priznanja Organizator Čebelarsko društvo Sežana - Sodelovalo je 96 čebelarjev iz petih držav, ki so za ocenjevanje ponudili 171 vzorcev Čebelarsko društvo Sežana je pripravilo že 12. mednarodno ocenjevanje medu, ki se ga je udeležilo 96 čebelarjev iz petih držav (Hrvaške, BiH, Srbije, Slovenije in Italije), ki so prispevali 171 vzorcev medu. Slavnostno podelitev priznanj najboljšim pa so pripravili v društvenih prostorih v Povirju v času martinovega, ko so številne zbrane poleg predsednika Čebelarskega društva Sežana Ivana Atel-ška in predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča pozdravila še podžupana sežanske in hrpeljsko-kozin-ske občine David Škabar ter Ivan Mahne. Prisotni so bili tudi predstavniki čebelarskega konzorcija Pordenona, Gorice in Trsta. »Ocenjevanje je bistveno promocijsko sredstvo, s katerim čebelarji pokažejo, kaj so pridelali. Ponosni smo na naše čebelarje, saj pridelujejo zelo visoko kakovostni med, kar je potrdilo tudi letošnje ocenjevanje, kjer smo ocenili 350 vzorcev v interni kontroli in 150 vzorcev na državni ravni in nobeden od vzorcev ni bil izven pravilnika,« je poudaril Noč. Vzorce je ocenjevala 6-članska strokovna komisija pod vodstvom Terezije Golob. »Akacijev in cvetlični med sta bila najboljša, tudi lipov ne zaostaja. Manj pa smo prejeli vzorcev posebnih vrst, kot so žajbelj, rešeljika ipd.,« je poudaril Atel-šek. Podelili so kar 72 zlatih, 62 srebrnih in 29 bronastih medalj ter 7 zahval. Plakete za najboljši med so prejeli: Robert Ščuka (za akacijev med), Bogomir Mar-setič (cvetlični), Franci Trček (kostanj), Peter Vrhunc (gozdni) in Damijan Pavšič (lipa). Nagrade za najboljše ocenjeni med v absolutni konkurenci pa so šle v roke primorskim čebelarjem za akacijev med. Največ točk (31,28) so zbrali Robert Ščuka (Tomačevica na Krasu), čebelarstvo Oskar Kristančič (31,08 točke, Plešivo v Brdih) in Alojz Kodermac (30,98 točk, Neblo). Kar 27 čebelarjev sežanskega ČD je vključenih v skupino blagovne znam- Na prireditvi v Povirju so čebelarjem podelili številna priznanja za kakovost njihovega medu o. knez ke Kraški med in proizvajajo največ medu na Krasu in v Brkinih. Društvo ima tri čebelarske mojstre, kmalu bo dobilo še dva. Imajo tudi 12 čebelark, kar je nad slovenskim povprečjem in več kot polovica čebelarjev je mlajša od 50 let. »Vsaka vas ima približno 2 do 3 čebelarje, katerih čebele poskrbijo za opra-ševanje sadnega drevje, trt, poljske zelenjave. Letno pridelamo 120 do 130 ton medu. 18. novembra pa pripravljamo v vrtcih in šolah medeni dan oz. zajtrk, za kar bomo razdelili 160 kilogramov medu. Slavnostna akademija z odprtjem razstave poslikanih panjskih končnic učencev vseh petih osnovnih šol Krasa in Brkinov in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom pa bo 15. decembra v sežanskem Kosovelovem dom,« je še povedal Atelšek. V kulturnem programu je s pesmijo razveselil Oktet Vidus z zborovodkinjo Anjo Frelih, sledila pa je sladka pokušnja dobrot oz. peciva z medom, ki so ga pripravile domače čebelarke. Olga Knez PISMA UREDNIŠTVU Ivan Sancin - Jovo Mlfi je bil iz Doline V Odprti tribuni dne 12. novembra 2011 prof. Samo Pahor piše, da je bil Ivan Sancin - Jovo rojen v Krogljah. V resnici je bil Jovo rojen v Dolini, na hišni številki 92, kjer je tudi živel vse do vpoklica v italijansko vojsko ob izbruhu vojne v Abesiniji, ko je zbežal v Ljubljano. Od tam se je pridružil prvim partizanskim enotam, ki so šle na Primorsko. Na pročelju rojstne hiše v Dolini je tudi spominska plošča, ki jo je Sekcija VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg postavila 18. aprila 1982 ob 40. obletnici njegove junaške smrti na Nanosu. Sam sem bil priča, kako so ob vsakem fašističnem shodu (t.i. raduno fascista) v Dolini na njegov porton obešali plakat z napisom »TRADITORE DELLA PATRIA« (izdajalec domovine). Mislili so, da bodo s tem užalili njegovega očeta Ivana Sancina st., vendar je bil ta še bolj ponosen na junaško dejanje svojega sina, ki je tudi prvi primorski padli partizan. Drago Slavec gledališče V Novem mestu trije Brechtovi učni komadi V novomeškem Anton Pod-bevšek Teatru (APT) bodo v nedeljo premierno uprizorili tri učne komade nemškega dramatika Bertolta Brechta. Predstava, ki jo je režiser Matjaž Berger poimenoval Od-loči-tev v Mukdenu, prinaša kritiko vsakdanjega sveta, po drugi strani pa prikazuje Brechtovo potujitev razmerja med skupnostjo in posameznikom, je povedal Berger. Približno poldrugo uro trajajočo izvedbo Brechtovih Treh učnih komadov (Dajevec, Nejevec in Ukrep) so v gledališču po Bergerjevih besedah zastavili kot parabole oziroma tri lekcije iz paradoksa izsiljene izbire, hkrati pa gre za raziskavo, pri kateri igralci rotirajo od vloge do vloge ter za učne komade, pri katerih se prvenstveno učijo. Predstava, ki bo tako vsakokrat nekoliko drugačna, poleg kritike vsakdanjega sveta podaljšuje niz vprašanj, z delnimi gestami pa odgovarja tudi na krizo obstoječega, je poudaril.Prečila jo bo osebna izpoved slovenskega odvetnika o tem, kako so v Kosovski Mi-trovici ob razpadu nekdanje Jugoslavije slovenski odvetniki zagovarjali kosovske starotrške rudarje v montira-nem političnem procesu. Pri tem je prva zgodba Ukrep historizirana inačica tistega, kar prinašata v univerzalni obliki drugi dve, Nejevec in Dajevec. Ukrep se dogaja v kitajskem Mukdenu, kjer je leta 1931 Japonska pod pretvezo zavzela Mandžurijo. V predstavi so se oprli na prevod Slavoja Žižka in Hilde Zdovc, pri njeni izvedbi pa sodelujejo Petra Govc, Aleksandra Balmazovič, Aki-ra Hasegawa, Pavel Ravnohrib, Jure Longyka, Irena Yebuah Tiran, Letitia Yebuah Slapnik, Martin Koncilija, odvetnik Peter Čeferin in drugi. 22 Četrtek, 17. novembra 2011 AVTOMOBILI / predstavitev - Nov 2200-kubični turbodizel Jaguar XF se tudi z manjšim motorjem dobro odreže Izboljšani sedeži in vrsta elektronskih sistemov - Cena primerna razredu avta Je že res, da je vožnja z jaguarjem, katerimkoli posebno doživetje. To velja za velikega XJ, ni pa nič manj res, ko sedemo za volan novega XF, ki ga tokrat poganja povsem nov 2200-kubični turbodizelski štirivaljnik. Pred nami začne utripati rdeč gumb za zagon motorja in ko ga pritisnemo, se mačka prebudi: motor je sicer zelo tih, a da se je zbudil priča dejstvo, da se je dvignil gumb za prestavljanje (kot tudi drugi jaguarji XF nima vreč klasične prestavne ročice, temveč vrtljiv gumb, s katerim pretikamo. Istočasno se nam približa volan in se odprejo reže za zračenje oziroma segrevanje in hlajenje kabine, reže, ki so skrite v armaturni plošči. Ped nami je sedaj večfunkcijski volan, na katerem so gumbi za vodenje tempomata, prižiganje in krmiljenje radia in ostalih »infotainment« sistemov, da o telefonu z Bluetoot-hom niti ne govorimo. Pred nami je tudi LCD zaslon, ki je občutljiv za dotik. Sedeži so, za razliko od prejšnje različice, pri katerih so leteli očitki, češ da te ne objemajo dovolj čvrsto v ostrih ovinkih, izboljšani. Za nastavitev položaja, gretja in hlajenje, skrbi elektrika. Voznikov sedež ima tudi spomin, tako da vas samodejno pripelje do položaja, ki ste si ga izbrali. O XF smo že pisali, naj še enkrat povemo, da gre za športni avto, s prijetnimi oblinami, ki je primeren tako za dolge vožnje po avtocesti, kot za gost mestni promet. K temu prispeva seveda osem-stopenjski samodejni menjalnik, ki je trenutno na samem vrhu tovrstnih menjalnikov, omogoča samodejni način preno- volkswagen Milijardna investicija v ekološke tehnologije Skupina Volkswagen bo v nove modele, proizvodnjo in ekološke tehnologije v prihodnjih petih letih investirala kar 62,4 milijarde evrov, kar je največja investicija skupine v njeni zgodovini. Namen VW je prevzeti vodstvo med avtomobilskimi proizvajalci v ekonomskem in ekološkem pogledu. Zato bo največja pozornost namenjena okolju prijaznim modelom in pogonskim rešitvam. Vlaganja v tovarne in opremo bodo znašala 49,8 milijarde evrov, saj želi Skupina Volkswagen pri vseh svojih znamkah razširiti paleto modelov. Več kot polovica tega zneska bo namenjena nemškim proizvodnim lokacijam. Volkswagen si želi dobičkonosno prihodnost zagotoviti tudi z izgradnjo novih proizvodnih obratov, predstavitvijo novih modelov in alternativnih pogonov ter modularnih orodij. Investicije bodo namenjene tudi novi generaciji bencinskih in dizelskih motorjev ter menjalnikov z dvojno sklopko. Del sredstev bo namenjen oskrbi z električno energijo z izkoriščanju energije sonca, vetra in vode. Stran pripravil Ivan Fischer sa, z osrednjim vrtljivim gumbom pa si lahko omislite tudi bolj športen program (S), ki se ga upravlja z dvema obvolan-skima ročicama. Menjalnik deluje zelo uglajeno v samodejnem načinu, zelo hitro in učinkovito pa tudi v športnem programu. XF je tako lahko povsem krotek, pohleven in prav nič zahteven za vožnjo (stabilnostni sistem DSC namreč deluje izvrstno), lahko pa preklopite na S, nastavite stabilnostni sistem na Dynamic mode (karirasta zastavica ob prestavnem gumbu) in izključite večino stabilizacij- skih elektronskih sistemov. V mestni gneči vas razvaja, saj je motor izredno tih, a vedno poskočen, če pa pritisnete na plin, se v vas sprosti ves adrenalin. Kot smo rekli, ga poganja 4-valjni 2200-kubični turbodizel, ki zmore 190 K pri 3500 obratih in450 Nm pri 2000 obratih. Dosega najvišjo hitrost 225 km na uro. Vse to vas bo stalo pičlih 47 tisoč evrov, če pa vam ni dovolj, si lahko omislite še nekaterega iz vrste dodatnih paketov, s katerimi se cena jaguarja XF lahko dvigne za več tisočakov. novost - Ponovil naj bi uspeh prednikov Peugeot 208 je že na obzorju Novost pri XF je samo 2,2-litrski turbodizel, notranjost (na spodnji sliki) pa je še vedno zelo privlačna Peugeot bo kmalu poslal na tržišče svoj nov model 208, ki hoče nadaljevati uspeh predhodnikov 205, 206 in 207.0b prijetno dinamičnem videzu so povečali notranjo prostornost in prtljažnik. Dobil je manjši volan, velik na dotik občutljiv zaslon in kompletno na novo zasnovano armaturno ploščo. Motorjev bo zaenkrat 5, 4 s sistemom start&stop, najvarčnejši dizel (e-HDi) pa naj bi porabil le 3,4 l na 100 km in dosegel izpust le 99 g C02/km. razvoj Mazda razvija uporabo jekla visoke trdnosti Mazda Motor Corporation je v sodelovanju s podjetjema Sumitomo Metal Industries, Ltd. in Aisin Takaoka Co. postala prvi avtomobilski proizvajalec, ki je uspešno razvil komponente vozila z jeklom visoke trdnosti 1.800 MPa. Prvi Mazdin model z omenjeno trdnostjo jekla bo novo kompaktno terensko vozilo Mazda CX-5, ki bo na trg zapeljalo v prihodnjih mesecih. Mazdina nova proizvodna tehnologija uporablja jeklo z visoko natezno trdnostjo 1.800 MPa za izdelavo nosilcev, ki bodo nameščeni v notranjosti prednjih in zadnjih odbijačev za večjo varnost v primeru trka. Prečni nosilci so 20 odstotkov trši in 4,8 kilogramov lažji v primerjavi s prejšnjimi različicami ter predstavljajo ključni del nove generacije Mazdine lahke in trdne zasnove vozil. Nova karoserij-ska zasnova je bila razvita v sklopu Mazdine inovativne tehnologije SKYACTIV in vključuje strukturo za absorpcijo energije trka ter uporabo visoko nateznih trdnih materialov za doseganje manjše mase vozila. mercedes - Zunanjost tega družinskega avta se ni bistveno spremenila Razred B z novimi motorji in zasnovo Na voljo dva bencinska motorja s turbopolnilnikom in dva turbodizla - Vse različice imajo tudi dodatno oznako bluefficiency Mercedes B doživlja drugo generacijo: avto je zadržal osnovno obliko oziroma značilen obris karoserije, a pod pločevino je prav vse zasnovano na novo. Pri tem avtu ni diskusije, ali ti je všeč, ali pa te odbija. Toliko, da veste: ohranja obliko še kar viso- kega avta z odsekanim zadkom. Dosedanje ostre bočne linije so se sicer prelevile v obline in krivulje, povsem nova sta tudi tako prednji kot zadnji del avtomobila, a osnovne oblikovne značilnosti so ostale. Razred B je še vedno huda konkurenca za manjše eno- prostorce, kot so ford C-max, renault scenic in drugi, gre bolj pa za zunanjost kot pa za vsebino. V notranjosti je namreč vidno, da je razred B manj prilagodljiv od svoje konkurence. Prtljažnik je manjši, kot v prejšnjem modelu, a to je za avto, ki hoče biti družinski dokajšnja pomanjkljivost. Sedeži so vgrajeni nižje, tako da je prostora nad glavo več, istočasno pa so tudi udobnejši. Mercedes B je pridobil kar 8,6 cm v dolžino in je tudi za 4,6 cm nižji in tako na cesti sedi bolj športno in dinamično. V notranjosti je armaturna plošča dokaj domiselno oblikovana in ima kar nekaj zanimivo oblikovanih značilnosti. Ob novi platformi je razred B dobil tudi nove motorje in novo zasnovo podvozja ter vzmetenja. Motorno paleto sestavljata dva bencinska in dva dizelska motorja. rečno postavljena bencinska motorja imata prostornino 1,6 litra in sta opremljena s turbinskim polnilnikom. Tudi dizelska motorja imata enako osnovo - 1,8-litrski CDI štirivaljnik s turbinskim polnilnikom. Šibkejši motor zmore 107 KM, močnejši pa 134 KM, nekaj razlik je tudi pri navoru. Za vse motorje pri Mercedesu obljubljajo občutno boljšo gospodarnost in čistejši izpuh - prav vse različice imajo tudi dodatno oznako bluefficiency. Nova sta tudi dva menjalnika, 6-stopenjski ročni in 7-stopenjski avtomatiziran menjalnik z dvojno sklopko. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu! - Zebra 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 6.55, 7.45, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes: Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.00 Glasba: 54° Zecchino d'Oro 8.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Don Matteo 8 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke, vmes L'Albero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 0.25 Aktualno: I nuovi Mille 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Vremenska napoved ^ Rai Tre Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Blood diamond - diamanti di sangue (pust., ZDA, '06, r. E. Zwick, i. L. DiCaprio, J. Connelly) 0.10 Film: The life of David Gale (dram., ZDA, '03, r. A. Parker, i. K. Spacey, K. Winslet) 1.40 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.451.50 Variete: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.20 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik 20.30 0.40 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Mi manda Raitre (v. E. Ca-murri) 23.30 Nan.: Boris 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzi-ni Einstein 1.35 Glasba: La musica di Rai-tre u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 21.10 Film: Agente smart casino totale (kom., ZDAJ 08, r. P. Segal, i. S. Ca-rell, A. Hathaway) 23.25 Film: 40 anni vergine (kom., ZDA, '05, r. J. Apatow, i. S. Carell, C. Keener) 1.40 Pokerlmania ^ Tele 4 La l Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dosje: Dost mamo (pon.) 14.25 Dok. feljton: Kmečka biblija (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.50 Minute za jezik (pon.) 17.55 Nad.: Vrtičkarji 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2011: Soočenje 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Dok. film: Tista lepa leta 0.30 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.05 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 11.55 19.00, 0.15 Videozid (pon.) 12.40 Misija Evrovizija (pon.) 14.20 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem (pon.) 14.50 Volitve 2011: Soočenje (pon.) 16.45 Mostovi-Hidak 17.15 Nad.: Kingdom (pon.) 18.00 Evropski magazin 18.35 Univerza 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Osmi dan 21.50 Nad.: Komisar Rex 22.40 Mini serija: George Gently (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Poročila 11.05 20.40 Ne Tretjem 12.00 Izredna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 19.40 Slovenska kronika 20.00 22.30 Aktualno 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Rokomet: Liga prvakov 16.00 K2 - dok. oddaja 16.30 Vas tedna 17.00 Alpe Jadran 17.30 Dok. odd.: Gubbio 18.00 22.45 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 20.00 Dok. odd.: Sergio Endrigo 20.30 Film: Kid Blue 23.15 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.50 16.00 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco ADNKronos 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Co-pertina da Udine 15.05 Dok.: Borghi del FVG 15.15 Videomotori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conoscia-mo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: PLG - Piano Locale Giovanile 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 22.30 Dok.: Agrisa-pori 23.02 Nočni dnevnik 23.45 Film: Prey for rock e roll 6.35 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola la Pola 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 Preobrazba doma (dok. serija) 10.35 Žena za mojega očka (resn. serija) 12.0017.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Tereza (nad.) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.15 Volitve 2011 16.40 Film: Come le foglie al vento (rom., ZDA, '56, r. D. Sirk, i. R. Hudson, L. Bacall) 18.55 Dnevnik 19.35 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Vivere con il nemico (triler, Kan., '05, r. P. Gagnon, i. S. Lancaster, M. Humphrey) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.20 1.20 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso 1.05 Aktualno: Prossi-ma fermata (t Slovenija 1 6.15 Kultura (pon.) 6.20 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Čisto novi športni copati (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.10 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.35 23.00 Film: Rad mora imeti pse 0.55 Nan.: Zvezde na sodišču 1.50 Šest modelov (nan.) 2.25 24UR (pon.) 2.25 Nočna panorama Kanal A 7.45 10.40 Obalna straža (akc. serija) 8.35 Svet 9.30 Tom in Jerry (ris. serija) 9.50 Ve-veriček Squirrel Boy (ris. serija) 10.15 Razred 3000 (ris. serija) 10.40 13.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.10 17.05 Na kraju zločina - CSI Miami (krim. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 13.00 TV prodaja 13.55 Film: Nesreča nad Pacifikom 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Iron Man (ZDA) 22.20 Film: Čistilec trupel 0.00 Will in Grace (hum. nan.) 0.30 Film: Branilec 2.10 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Vlasta Nussdorfer); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Mavrica - Odprta knjiga: Zor-ko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide - 6. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: sa-mopredstavitev stranke oz. liste; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki strank oz. list; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma;22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Prenos koncerta Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 17. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA ČEDAD O VIDEM Ort'1"3 -2/14 , O PORDENON -1/13 TRBIŽ O -4/7 O -2/7 KRANJSKA G. CELOVEC O -4+9 O TRŽIČ -1/7 O KRANJ o GRADEC -5/6 O-1/6 S. GRADEC CELJE -2/6 O MARIBOR O-4/6 PTUJ O M. SOBOTA O-4/5 ¿25-, GORICA O 1/14 O N. GORICA O LJUBLJANA* -2/7 „ 2/12 POSTOJNA ^ 2/12 O-3/7 N. MESTO -4/6 O ZAGREB -3/6 O KOČEVJE v Č O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi. Ponoči se bodo po kotlinah pojavljale temperaturne inverzije z možno meglo na območju Trbiža. Po nižinah bo lahko zmrzovalo. Pretežno jasno bo. Po nekaterih nižinah bo megla, ki se lahko ponekod zadrži ves dan. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, v krajih z dolgotrajno meglo malo nad 0, drugod od 4 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Središče obširnega anticiklona, ki se nahaja nad srednjo Evropo se pomika proti Italiji.Nad našo deželo se bo zato nadaljevalo lepo stabilno vreme a v prizemlju se bo vlaga povečala. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33 Dolžina dneva 9.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.39 in zatone ob 12.02 Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od severovzhoda suh zrak, pri tleh pa se ob šibkem vetru zadržuje hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo pa bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.02 najvišje 23 cm, ob 12.05 najnižje 3 cm, ob 15.15 najvišje 4 cm, ob 22.41 najnižje -31 cm. Jutri: ob 5.37 najvišje 32 cm, ob 12.20 najnižje -11 cm, ob 17.33 najvišje 10 cm, ob 23.34 najnižje -34 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............-1 2000 m............0 1000 m............3 2500 m...........-2 1500 m............1 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Okusite živo kulinariko, iz morja na krožnik, tam, kjer se morje začne. Poslovna kosila, Romantične večerje, Veseli december, Silvestrovanje. novembra in decembra nudimo 15% popust na hotelske storitve