PR....wt?SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim n ,. Abo. postale I gruppo ( it*lia •)()(! 11T Lelo XXXIX. Št. 57 (11.473) TRST, četrtek, 10. marca 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni « Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V TRETJEM DNEVU 7. VRHA NEUVRŠČENIH DRŽAV V NEW DELHIJU Vrsta znakov za zbliževanje med stališči arabskih držav «Signal» iz Teherana za premirje v vojni z Irakom - Tri latinskoameriške države za ohranitev «duha Manague» NEW DELHI — Prisrčni objem med palestinskim voditeljem Arafatom in sirskim predsednikom Asadom pred načelniki delegacij, ki so st včeraj udeleževali jutranjega zasedanja sedmega vrha neuvrščenih držav v indijski prestolnici, je na slikovit način potrdil, da se v arabskem svetu nekaj premika. Dokazov za zbliževanje med arabskimi državami na tem zasedanju ne manjka. O tem pričajo dokaj sorodne izjave v govorih libanonskega pred- sednika Džemajela in Asada, gesta alžirskega predsednika Bendžedida, k* je skupščini predstavil mladega libanonskega voditelja Džemajela, dalje sestanek med arabskimi udeleženkami vrha, na katerem so izdelali enotni načrt za rešitev bliž-»jevzhodne krize, ki ga bodo predložili ob koncu zasedanja, pa se- do včeraj zjutraj nepopustljivo vztrajali pri stališču, da bodo svoje nasprotnike dotolkli z vojno. Zato je povzročil veliko presenečenje iranski diplomat Korasani. ko je sinoči prinesel poslanico, v kateri je jasno rečeno, da mir med obema državama nikakor ni nemogoč tudi po nevojaški poti. Po mnenju mnogih Stanki Egipčana Mubaraka s kra- opazovalcev je iranska poslanica Ijem Huseinom. Džermjelom. iraškim podpredsednikom Marufom ter 6e s predstavniki drugih treh zalivskih držav itd. Druga pomembna vest. ki pa v bistvu dopolnjuje ugotovitev iz prej Povedanega je prišla od držav, ki sta ob Zalivu zapleteni v medsebojno vojno. Potem, ko je Irak že Pred časom izrazil pripravljenost, da ustavi sovražnosti proti svojim Vhodnim sosedom, pa so Iranci vse dolgo pričakovani «signal» iz Teherana. da je iransko vodstvo pripravljeno prekiniti sovražnosti, vendar je ob tem navedlo tudi pogoje, ki se pa vendarle razlikujejo od dosedanjih. Ne zahteva namreč več odstranitve iraškega predsednika Huseina ampak le njegovo «obsodbo pred mednarodnim forumom* (ki bi bil lahko tudi vrh neuvrščenih). Čeprav jo je delno kubanski premier že napovedal, pa je vendarle lll*,liiiniimii,mi,n,n,Diimi,(iHnuuniiiiniuiiMMmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfmiiiiiiiiit lASEDANJE MINISTROV ZA PETROLEJ DRŽA V OPEČ V Londonu napovedujejo sporazum o ceni nafte Kaže, da je tudi Nigerija pripravljena na kompromis p ustalitvi cene petroleja nekoliko presenetljiva tudi vest, ki prihaja iz skupine latinskoameriških držav. Po dolgem nočnem sestanku so namreč sklenile Argentina, Kuba iu Nikaragua sporazum, ki naj prispeva k ohranitvi «duha Mana-gue», kjer so se pred nekaj meseci zbrali zunanji ministri neuvrščenih držav. Čeprav je videti ta sporazum na prvi pogled »nenaraven*. glede na družbeni ustroj v teh treh državah, pa ga je treba le gledati kot logično posledico teženj in razpoloženja prebivalstva Latinske Amerike ob nedavni falklandski vojni. Sporazum je namreč uperjen proti britanski prisotnosti na tem otočju in podpira argentinske težnje, da vzpostavi nad njim svojo suverenost. Sicer pa je tudi včeraj nastopila v splošni razpravi vrsta govornikov, ki so se v svojih posegih dotikali predvsem vprašanj utrjevanja miru in premoščanja nesoglasij. Živahno aktivnost so razvili tudi v raznih delovnih skupinah, ki pripravljajo predlog za zaključno deklaracijo vrha. Enako kot v prejšnjih dneh, je bila med najbolj aktivnimi na zasedanju tudi včeraj jugoslovanska delegacija. Udeleževala se je tako dela v okviru zasedanja samega, kot je imela tudi vrsto srečanj z raznimi državniki, kot s predstavniki Somalije, Nikarague, Jordanije, Argentine, Nepala, Sirije in drugih dežel. za sestavo nove zvezne vlade BONN — Predsednik krščansko demokratske zveze nemški kancler Helmut Kohl in predsednik liberalne stranke zunanji minister Dietrich Genscher sta se včeraj sešla. da bi ocenila položaj po nedeljskih volitvah in se dogovorila o ustanovitvi nove koalicije. Pogovor med obema predstavnikoma večine je trajal približno eno uro. ob koncu pa nista hotela da- ti nobenih L.jav. Po mnenju opazovalcev je bila tema pogovorov brez dvoma vprašanje pogajanj med strankami večine CDU, CSU in FDP. o čemer se je Kohl pogovarjal že v ponedeljek z lider-jem CSU Josefom Straussom. Na sliki (telefoto AP); Kohl in Genscher med včerajšnjim pogo- MED URADNIMI RAZGOVORI Z REAGANOM IN SHULTZER1 Colombo pozval ZDA k novi pobudi za kompromis o raketah v Evropi Predlagal je tudi čimprejšnje srečanje ameriškega predsednika z Andropovom in večjo zavzetost za mir na Bližnjem vzhodu WASHINGTON - Tudi na razgovorih. ki jih vodi italijanski zunanji minister Emilio Colombo v ZDA s kolegom Shultzem in s predsednikom Reaganom so prišla do izraza prizadevanja evropskih zaveznikov za enakopravnejši pristop in bolj u-sklajeno odločanje v okviru NATO glede v tem trenutku najbolj perečega vprašanja jedrske oborožitve v Evropi. Vsi, in zlasti Zahodna Nemčija in Velika Britanija z bržkone večjo težo, pritiskajo na Reaganovo upravo, da izkoristi ugodnejše (za NATO) pogoje po nemških volitvah in sproži nove pobude v okviru ženevskih pogajanj s SZ še pred začasno prekinitvijo 28. t.m. Colombo je včeraj ponovno prigovarjal Reaganu, naj vloži delegacija ZDA odločnejše napore za premaknitev pogovorov o «evroizstrelkih» z mrtvega tira. češ da kaže SZ sicer togost v svojih stališčih, a hkrati tudi zanimanje za uspešen izid pogajanj. Pomenljivo je tudi vztrajal, da je «treba vsako odločitev vedno sprejeti skupaj* in da se mo- ra posvetovanje med zavezniki okrepiti že v prihodnjih tednih. Evropskim članicam NATO je namreč zmeraj manj pogodu, da se ZDA pogajajo s SZ o nameščanju ali u-mikanju jedrskih izstrelkov na evropskih tleh, ne da bi jih dovolj obveščale o poteku pogajanj in s premajhnim upoštevanjem njihove pravice do soodločanja. Angleški tisk prav v teh dneh zelo poudarja potrebo, da sprožijo ZDA nove pobude, tako da bi prisilile SZ h kompromisu o zmanjšanju števila raket srednjega dometa še pred koncem leta. Kompromis, o katerem sta delegaciji v Ženevi že govorili (a so se nato pogajanja nekako zataknila) naj bi predvideval umik občutnega števila sovjetskih SS20 v zameno za namestitev samo omejenega števila ameriških cruisov in pershingov v Zahodni Evropi, namesto predvidenih 572. Nove rakete bi morali namestiti, kot je znano, že konec leta in v začetku 1984 in sicer najprej v Italiji (Co-miso), Zahodni Nemčiji in Veliki Včeraj srečanje Glcnip - Jaruzdski VARŠAVA — Pred svojim današnjim odhodom v Rim se je poljski primas Glemp včeraj sestal z gen. Jaruzelskim. Pogovarjala sta se o odnosu med Cerkvijo in državo, vendar kaže, da je glavna tema zaobjela obisk papeža Janeza Pavla II. na Poljsko. Papež naj bi obiskal svojo domovino od 16. do 23. junija letos, vendar program obiska bodo najbrž izdelali jutri in ga tudi posredovali javnosti. Zaenkrat ni še jasno, s kje bo prišlo «uradno vabilo* za obisk. Medtem je prišlo včeraj v Vroclavu do manifestacije, ki sta jo organizirala razpuščeni sindikat Solidarnost in Zveza neodvisnih študentov, da bi obeležili obletnico protestnega študentovskega shoda marca 1968. Policija je priprla 43 demonstrantov. Ob tem gre tudi zabeležiti vest, da je poljska policija aretirala znanega pisatelja in člana vodstva Solidarnosti Malahovskega. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiniiiiiiiMiiimiiiiiniiiiiiimiiiimifiiiiiiiiiiiiMiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiilim PRED PARLAMENTARNO RAZPRAVO 0 PRORAČUNSKIH DOKUMENTIH Vlada predložila nove popravke k finančnemu zakonu za leto 1983 Med postavkami sklada za investicije in zaposlovanje tudi dotacija 20 milijard lir za gospodarske pobude v Trstu in Gorici RIM — Pred pravim vrtincem i Ur, torej 12.610 več kot je prvotno spremenljivih številk, ki jih vlada | predvidevala in 5.580 milijard več sproti objavlja in popravlja pri pt stavkah državnega proračuna, se težko znajdejo izvedenci parlamen tamih skupin, kaj šele državljan z ulice. Včeraj je ministrski svet spet posredoval parlamentu nove inačice osnovnih proračunskih do kumentov, in sicer finančni zakon za letošnje leto z novimi popravki, predloge za porazdelitev sklada za investicije in zaposlovanje ter trimesečno blagajniško poročilo s predvidevanji zakladnega ministrstva za vse leto. Na osnovi spet popravljenega finančnega zakona si bo morala dr žava letos priskrbeti na finančnem tržišču, oziroma izposoditi od državljanov in bank, kar 94.665 milijard od popravkov, ki jih je že vnesl„ ob začetku leta. Med novimi spre-minjevalnimi predlogi, ki jih vlada ,sama uvaja k finančnemu zakonu, so najpomembnejši naslednji: do datnih 4.200 milijard prispevka (od 16.500 na 20,700 milijard) državnemu zavodu za sccialno zavarova nje INPS, 1.398 milijard za šolske suplente, 2.330 milijard več skladu za naložbe in zaposlovanje. 100 no vih milijard kmetijstvu, dodatnih 1.530 milijard za obresti za državne zadolžnice. 102 milijardi za nestalno osebje finančnega ministrstva in 120 milijard novih stroškov uri raznih postavkah proračuna. Vlada je kot rečeno že tudi raz poredila naložbe sklada za inve- LONDON _ V britanski prestol-Vjci so se nadaljevala pogajanja med članicami OPEČ o vprašanju cene Petroleja, ki tokrat baje potekajo v ®airienju dokajšnjega upanja v •torajšnjo rešitev. Znotraj organiza-^l|e proizvajalcev petroleja obstaja 'Sl,'oka pahljača različnih stališč, ki od Irana, ki uradno svojega Petroleja noče prodajati za manj kot _ dolarjev za sod (čeprav ga ne d>'adno ze dalj časa prodaja mnogo _D°lj poceni) in do Nigerije, ki je svoji gospodarski krizi ceno pe- d'oleja ze]0 Znižala. Kaže, da trenutno govorijo o kom Ptomisnem predlogu, ki predvideva saudski petrolej 29 dolarjev za S“d, medtem ko bi nigerijska nafta. 1 je kvalitetnejša velja 30 dolar-“fcv- Za libijski in alžirski petrolej Postavili ceno 30,5 dolarja, tu d' zato. ker so za ta petrolej cene Pfevoza nižje. Ta predlog je baje Oaietel ta odobravanje vseh prisot-,0' zunanjih ministrov. Pristali naj , ‘ ,udi Angleži, ki sicer niso člani J".1 EC. in izrazili pripravljenost, da ■ “držijo stabilnost tržišča, seveda Pod pogojem, da cene petroleja OP ijC ne padejo pod določeno mejo. /P,teh stališčih Britancev so baje Udi Nigerijci izrazili pripravlje-°st, da ne pritiskajo za nadaljnjo Pocenitev petroleja, vendar so tudi j'u postavili pogoj, da pač njihov .zvoz. ne sme pretirano trpeti za-ddi visokih cen njihovega olja. Ko bodo dosegli sporazum o ceni. ® bodo morali ministri OPEČ do-"'eniti tudi o količini nafte, ki jo /de vsaka država črpati in to bo ,aJPrž mnogo bolj zamudno. Šef olegacije Združenih arabskih emi-utov al Otciba je glede tega izrazil 0‘Uenje, da bodo ta pogajanja tra-Mla nekaj dni. , Medtem je skupina cambriških e-.PPuntistov izdelala študijo o mož- ■ 1 Posledica 1) padca cene petrole-•a- Zmeren padec bi zahodnemu go- Pedarstvu le koristil, menijo cam riški znanstveniki, vendar pa bi sjob pat)ec pomenil za zahodni 'et energetsko krizo, kot je bila ti-leta 1970 Nižja cena petroleja f še imela kot posledico dejstvo, a s° opustili nekatere raziskave na POt*r°čju alternativnih energij. 1 ‘ sliki (Telefoto AP): vodja de-e*“el1«. Združenih arabskih emlra-al Oteiba (levo) pred začetkom **e*iitega dela zasedanja OPEČ. TERORISTIČNA AKCIJA NEKE ARMENSKE ORGANIZACIJE V krvavem atentatu sredi Beograda ranjen turški veleposlanik v SFRJ Njegovo stanje je zelo resno - S streljanjem v množico atentatorja ubila študenta in ranila dve osebi - Miličnik težko ranil enega od atentatorjev, drugi pa je zbežal BEOGRAD - Skupina armenskih teroristov je včeraj dopoldne v središču Beograda streljala v turškega veleposlanika v Jugoslaviji Galtpa Balkara in ga težko ranila; ranili so tudj veleposlanikovega šoferja, s streljanjem med begom pa so u-bilj eno osebo in ranih dve; miličniki so enega atentatorja težko ranili, drugemu pa je uspelo pobegniti. Do dogodka, ki je za nekaj trenutkov spremenil središčni beograjski Bulevar revolucije in Ulico generala Ždanova v prizorišče Divjega zapada, je prišlo nekaj minut po 11 uri. Turški veleposlanik je bil namenjen na sekretariat za zunanje zadeve: ko se je njegov avto na križišču med Bulevarom revolucije in Ulico ždanova ustavil pri rdečem semaforju, sta se mu pri- bližala dva mladeniča (nekateri o-čividci so sicer trdili, da so bili atentatorji trije, kar pa ni dokazano) in izstrelila v avtomobilsko šipo rafal z avtomatskim orožjem, ki sta ga bila skrila pod jopič. Nato sta zbežala, pri begu pa sta izstrelila še nekaj rafalov in zadela trj mimoidoče. Težko sta ranila študenta Željka Milivojeviča, ki je zaradi poškodb malo kasneje umrl na kirurški kliniki, polkovnika v pokoju Slobodana Brajevida, čigar zdravstveno stanje je zelo resno in Zorico Zoltič, ki pa je na srečo utrpela le lažje poškodbe in so jo že odpustili iz bolnišnice. Uslužbenec mestnega sekretariata za zunanje zadeve, ki je stekel za atentatorjema, je enega izmed napadalcev zadel in težko ranil. A-tentator je imel pri sebi libanonski Ranjeni turški veleposlanik takoj po atentatu (Telefoto AP) potni list z imenom Haroutiony Kri-kor Levonian, rojen leta 1960; njegov pajdaš, ki je, kot rečeno, zbežal, ima baje prav tako libanonski potni list na ime Aleksander el Be-kijan. V Beogradu so takoj sprožili obširno akcijo, da bi izsledili pobeglega atentatorja. Nekatere zahodne agencije so celo objavile vest, da so preklicali vse odhode z beograjskega letališča, vendar te informacije v Beogradu niso potrdili. Do ure ko poročamo vsekakor ni vesti o aretaciji atentatorja. Turškega veleposlanika so nemudoma prepeljali v bolnišnico in ga operirali. Zadela sta ga dva naboja, eden v glavo s povzročitvijo notranjih krvavitev in drugi v hrbet do hrbtenice. Ambasador je v globoki nezavesti in njegovo stanje je kritično. Tudi šofer je utrpel težke telesne poškodbe. Angleška agencija Reuter poroča iz Aten, da si je prevzela odgovornost za atentat armenska teroristična organizacija »Pravični borci proti genocidu Armencev*. V pismu, ki so ga dostavili neki tiskovni agenciji, so napisali: «Mi smo likvidirali turškega diplomata v Beogradu.* Pismo je napisano v francoščini in v njem je poudarjeno, da hoče skupina »opozoriti svet na nacionalno vprašanje armenskega naroda in na velike krivice, ki se mu godijo*. V pismu piše tudi. da je ista skupina že organizirala a tentate proti turškim diplomatom na Dunaju, v Parizu, v Rimu. v Lizboni in v Sydneyu. Predsednik predsedstva SFRJ Pe-tar Stambolič, jc takoj ko je izve del za atentat, poslal predsedniku Turčije Kenanu Evrenu brzojavko, v kateri najostreje obsoja to kriminalno dejanje mednarodnega terorizma in zagotavlja, da bo Jugoslavija storila vse. da bodo njegovi povzročitelji prišli v roke pravice. Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič pa je včeraj obiskal odpravnika poslov turškega veleposlaništva v Beogradu Omera Zeitinoglua in mu izrazil obžalovanje zaradi tragičnega poskusa umora turškega veleposla nika. sucije, Ki znašajo skupaj 7.820 milijard. Najpomembnejše postavke predvidevajo dodelitev 850 milijard državnemu električnemu pedjetju ENEL, 300 milijard za večje odbitke na davku IVA. 1.100 milijard državni družbi IRI. 850 milijard za ENI, 450 milijard skladu za industrijski preustroj. 450 milijard za kmetijstvo in gozdarstvo ter 1.400 milijard za finansiranje takoj izvedljivih načrtov na področju kmetijstva, gradbeništva, infrastrukture, zaščite ambientalnih in kulturnih dobrin ter šolskih gradenj. PoseDej veija omeniti, da financ ni zakon dodeljuje 20 milijard lir skladu za gospodarske pobude v Trstu in Gorici (na osnovi zakona št. 908 iz leta 1955) ter 80 milijard a podpore proizvajalnim m delov tlim zadrugam, ki jih ustanavljajo delavci v dopolnilni blagajni. Ob predložitvi trimesečnega blagajniškega poročila je zakladni mi nister Gcria spet nekoliko spremenil številke o novi luknji v proračunu v primerjavi s podatki izpred nekaj dni. Primanjkljaj je treba zadržati na 71.200 milijard, toda že zdaj dosegajo obveznosti 76.300 milijard, ki jim je treba dodati še 9.300 milijard za večje potrebe INPS (7.500) in zdravstvenega skla da (1.800). Teh 9.300 milijard naj bi pokrili z novim odlokom o skrbstvu (3.300) in s poenotenjem zakladnice (6.000). Če 76.300 milijardam dodamo še dodatnih 2.300 milijard skladu za investicije, znaša skupni primanjkljaj 78.600 milijard, zaradi česar mera vlada pridobiti z novimi ukrepi 7.400 milijard lir in sicer na račun krajevnih zdravstvenih enot. IVA, poštnih in železniških tarif, petrolejskih derivatov in »odpustka* na črne gradnje. TURIN — Zadeva o podkupovanju v Turinu se širi. Po odstopu šestih socialističnih odbornikov so včeraj aretirali komunističnega deželnega svetovalca Franca Revelli-ja. nekdanjega tajnika partije za Piemont in lemokristjana Claudia Artusija. mestnega tajnika KD. Obtožba govori o korupciji v obeh primerih. ‘ » Evropski parlament podpira Jugoslavijo STRASBOURG - Evropski parlament je na osnovi poročila libe raica Bettize poudaril pomen proti-kriznih ukrepov v SFRJ in predlagal izvršni komisiji ter ministrskemu svetu, naj pospešita izvajanje sporazuma med Jugoslavijo in EGS, države članice pa je pozval, naj krepijo sodelovanje s SFRJ Britaniji, kjer dober del javnega mnenja temu nasprotuje. Odraz tega je tudi izvolitev kar 27 zastopnikov »zelenih* v nemški parlament, ki so že napovedali, da bodo dali v javnost vse podatke o lokacijah izstrelišč, ki jih bodo pridobili v Bundestagu. Zanimivo je. da bi se s tem strinjal liberalni podtajnik v zunanjem ministrstvu Moellemann, medtem ko njegov de-mokrščanski kolega Mertes temu nasprotuje, če ne bi tudi SZ recipročno objavila namestitev svojih izstrelišč. Znano je tudi, da so na Siciliji zbrali več kot milijon podpisov proti namestitvi ameriških raket v Comisu. Mimo formalne podpore Reaganovi «ničelnj rešitvi* (zahtevi po u-maknitvi vseh sovjetskih SS20) ja torej tudi Colombo zagovarjal iskanje kompromisnih rešitev za zmanjšanje jedrske oborožitve v Evropi in je s tem v zvezi vztrajal pri Reaganu, naj si prizadeva za čimprejšnji sestanek z Andropovom. Med pogovori so izrazili tudi «razočaranje» nad počasnostjo pogajanj za umik tujih vojaških sil iz Libanona, pri čemer so se ZDA obvezale pritiskati na Izrael ob bližnjem obisku njegovega zunanjega ministra Sha-mira v Washingtonu, Colombo pa je prepričeval Reagana, naj bolj podpira Huseinova prizadevanja za federativni paket med Jordanijo in Palestinci, čemur je pogoj prenehanje priseljevanja Izraelcev v Cis-jordanijo. Mitja Ribičič o kongresu KPI BEOGRAD — Pod predsedstvom dr. Dušana Dragosavca je bila včeraj v Beogradu 5. seja komisije CK ZKJ za mednarodno sodelovanje ZKJ. Predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič in drugi člani delegacije ZKJ na 16. kongresu 1-talijanske KP so seznanili člane komisije z delom kongresa in številnimi srečanji, ki jih je imela jugoslovanska delegacija med kongresom. Mitja Ribičič je med drugim dejal, da je kongres italijanske KP velik političen dogodek in da je ta partija pomemben političen dejavnik z velikim vplivom na politična gibanja v Italiji, (dd) POD VODSTVOM PREDSEDNICE DARINKE PUŠKARIČ Delegacija SZDL Hrvaške na uradnem obisku pri SKGZ Delegacija bo imela pogovore v Trstu, Čedadu in v Gorici Danes pride na dvodnevni uradni obisk k Slovenski kulturno gospodarski zvezi delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Hrvaške s predsednico Darinko Puškarič na čelu. Delegacija vrača lanskoletni obisk predstavnikov SKGZ v Zagrebu. Ob 9.30 se bo začel uradni razgovor med obema delegacijama na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška. Goste iz Hrvaške bo nato sprejel predsednik deželnega sveta Mario Golli, ob 19. uri pa bodo na obisku in razgovoru v uredništvu Primorskega dnevnika. Jutri se bo delegacija SZDL Hrvaške podala v Čedad, kjer se bo srečala s predstavniki Slovencev v videmski pokrajini. Popoldne bo v Gorici, kjer jo bo najprej sprejel goriški župan Starano, na kar si bo ogledala slovenski Kulturni dom in se potem na sedežu v Ul. Malta srečala s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ za goriško pokrajino. Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Hrvaške bo imela tudi priložnost srečati se z nekaterimi predstavniki obla sti, deželnimi in pokrajinskimi tajniki ter drugimi predstavniki političnih strank. ,t ■iiii alti iiiMMH ih it iiii iihiiiiiiiiiiii iiti iiii n iiiiii || it iii iiiiiiiiiiiii 11,1,11111,,k|a,,,|| ii,,i,,,,in|.||(l|ll|||llf|)|||||llll||lll|||l|llll|ll|l||l|,||||||l|l,||l|l||||l||l|a,,all||,|||,|f||||i|l|l|iU|l m um, m um Z OBISKOM HAITIJA KONČANO PAPEŽEVO POTOVANJE V SREDNJI AMERIKI «Prineselsem besede upanja in Ijubezni» BELIZE — Versko potovanje papeža Janeza Pavla II. v osmih srednjeameriških državah se je izteklo ponoči okrog polnoči in začela se je pot povratka. Papeža namreč pričakujejo danes popoldne v Rimu, s tem pa bo zaključena ena najbolj tveganih poti pontifikata Wojtyle. Včeraj je papež obiskal še Belize in Haiti. Pred odhodom v Belize, ki je postal neodvi sen šele pred poldrugim letom, je Janez Pa vel II. na gvatemalskem letališču nekako str oil vsebino in namen svojega obiska v Srednji Ameriki: «Nisem mogel prinesti že priprav Ijene rešitve vsem zapletenim vprašanjem, kajti to je izven zmožnosti Cerkve. Približa) pa sem se jim s spoštovanjem in ljubeznijo, z besedo, ki mora odmevati v svetu, ki mora odkriti tilve bolečine teh ljudstev Približa) sem se z vabilom po bogatejšem notranjem življenju ljudi, da bi lahko začeli pot k miru in pravičnosti. Približal sem se z besedo spodbude in upanja, ki se še lahko razcvete v od bolečine in naslija uničenih srcih*. V Belizeju se je papež ustavil samo pol drugo uro in je daroval mašo kar na letališču. Belize je država, kjer je najmanj katoličanov (63 odstotkov) od vseh držav, ki jih je Janez Pavel H. obiskal. Zbranost, tišina in pesem so bile značilnosti, ki so spremljale verski obred, papež pa je v svoji homiliji ostro obsodil nekatere veroizpovedi Srednje Amerike, ki se navdihujejo pri protestantizmu in poudaril, da je glavni namen njegovega pontifikata enotnost vseh kristjanov. Pomembnejši je bil seveda obisk v Haitiju, državi, ki živi v nedopovedljivi revščini in kjer že 26 let vlada samo ena dinastija Prav tu je ta čas evharistični kongres in prav o tem je spregovoril papež ob svojem prihodu na letališče Port au Prince, kjer je obsodil «preveliko neenakopravnost, revščino in lakoto, ki prizadevajo haitsko ljudstvo*. Pred tako sliko imajo vsi kristjani Haitija dolžnost, da spremenijo položaj. «Cutiti je potrebo po pra vici in pravičnejši razdelitvi dobrin, potrebo po boljši organiziranosti družbe*. Vendar te spremembe je treba doseči brez nasilja in smrti, v spoštovanju svobode in z ljubeznijo do slehernika. «Vsi bogati, tisti, ki so na oblasti, naj se zavedajo svojih odgovornosti do vseh bratov in sester*. Iz Vatikana pa so prav včeraj, ko je papež pokazal veliko razumevanje do vseh vprašanj Srednje Amerike in tudi posredno obsodil zatiralce, prišle vesti o ne preveč posrečeni potezi kardinala Polettija. Ta je napovedal solidarnostno manifestacijo s papežem, sklicujoč se na dogodke v Managui, ki naj bi v vseh kristjanih vzbudili žalost. Dejal je, da bodo v nedeljo pri vseh «mašah molili za tiste prebivalce Nikarague, ki niso mogli popolnoma izpričati svoje prisotnosti na verskem obredu 4. marca v Managui*. Kaj pa je «večja prisotnost* za kristjana kot to, da se v trenutku zbranosti in svečanem ozračju zaveda položaja, v katerem živi njegov narod? Ali ni smelo ljudstvo Nikarague izpričati svojega nezadovoljstva in prositi papeža za tolažilna besede, za besede upanja? C3 NJIHOVEM VČERAJŠNJEM OBISKU PRI USTANOVI ESA Deželni odbornik De Carli sprejel delegacijo obrtnikov iz Slovenije Navzoča tudi direktor SOBI Kocjančič in predsednik sekcije za obrt Andolšek Včeraj je bilo v gosteh pri deželni ustanovi za razvoj obiti ESA (Ente per lo sviluppo delTartigianato) odposlanstvo Zveze obrtnih združenj Slovenije. Delegacijo, v kateri so bili predsednik zveze Stane Špindler, njen podpredsednik Franjo Verbnik in predsednik Odbora obrtnih zadrug Janez Zidar, je spremljal generalni sekretar Gospodarske zbornice SRS Milan Sterban. Goste so pričakali stalni predstavnik Zvezne gospodarske zbornice SFRJ v Trstu Boris Zidarič, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič in predsednik sekcije za obrt pri SDGZ Rado Andolšek, ki so jih pospremili na deželno odborništvo za industrijo in obrt. da se skupaj z zastopstvom ESA snidejo z odbornikom Francescom De Carli jem. Za ustanovo ESA so bili prisotni njen p edsednik Diego Di Natale, funkcionar Eugenio Rosmann in odgovorni za tisk Giovanni Molina. Navzoč je bil še predsednik blagajne za srednjeročno kreditiranje obrtnikov (Artigiai cassa) Cesare Piron-ti, ki je pri deželni upravi zadolžen za vprašanja obrti. Srečanje z odbornikom in predstavniki ESA je pomenilo važen korak naprej v prizadevanjih za o-krepitev in kakovostno obogatitev sodelovanja ob meji v obojestransko korist v duhu meddržavnih dogovorov in v luči gospodarske krize. ki pretresa tako Italijo kot Jugoslavijo. Potrebne pa so višje, trajnejše oblike kooperacije, ki bi se v obrtništvu dale razviti zlasti v proizvodnih in storitvenih panogah. Doslej se je sodelovanje omejevalo na slovenski uvoz italijanske tehnologije in polizdelkov ter na udeleževanju na sejmih in razstavah. kar zdaleč ni dovolj. Drugačna organiziranost obrti v Furlaniji - Julijski krajini in Sloveniji, kot je izšla iz posegov Špindlerja in Di Nataleja, ni ovira za učvrstitev sodelovanja, a takšne o-vire tudi ne gre videti v jugoslovanskih omejitvenih ukrepih, ki so le odraz trenutne konjunkture. Obmejno sodelovanje pomeni enega od temeljev, na katerih slonijo širši i-talijansko . jugoslovanski gospodarski odnosi, razviti pa ga velja tudi zaradi tega, ker se gospodarstvi tostran in onkraj meje v marsičem dopolnjujeta; treba le poiskati možnosti in oblike za ovrednotenje komplementarnosti. Pri tem bo važno vlogo odigralo SDGZ kot temeljit poznavalec razmer na obeh straneh meje. torej kot naraven povezovalec ustreznih gospodarskih interesov. Da možnosti za poglobitev sodelovanja v resnici obstajajo, je potrdil tudi sam De Carli. Gostje iz Slovenije so nato odšli v Videm na sedež EISA, kjer so nadaljevali razgovore in si tudi ogledali nekaj obrtnih podjetij. Predstavniki ustanove ESA bodo Zvezi obrtnih združenj vrnili obisk morda še pred poletjem in možno je, da pojde z njimi v Slovenijo tudi De Carli, (dg) Predsednik F-JK Comelli sprejel generalnega konzula SFRJ Mirošiea Predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli je včeraj sprejel dr. Draga Mirošiča. generalnega konzulata SFRJ v Trstu. Med prisrčnim srečanjem so bila, med drugim, poglobljena nekatera vprašanja, ki zadevajo obstoječe odnose med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in bližnjima republikama Slovenijo in Hrvatsko. Jutri se bo sestal tržaški občinski svet Jutri se bo sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih vprašanj. Skupščina bi morala izvoliti svoje predstavnike v razne upravne sve ' ■> krajevnih in drugih javnih ustanov. med drugim pa bi morala dopolniti tudi sestavo nekaterih občinskih komisij. Tržaški pokrajinski svet pa se bo po daljšem premoru spet sestal v torek Z VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE Delavci «VM» odločno v bran delovnih mest Družba napovedala vpis 120 od 142 delavcev in uradnikov bivše CMI v dopolnilno blagajno za leto dni Včeraj so se zbrali na nujni sindikalni skupščini delavci obeh tržaških obratov VM tVM Trieste in VM Divisione Macchine Stradali -bivše CMI), da bi vzeli v pretres najnovejšo potezo vodstva družbe VM. Ta je namreč prek organizacije javnih delodajalcev Intersind sporočila 8. marca tukajšnjemu sindikatu kovinarjev FLM (CGIL - CISL -UIL), da namerava zaradi krize, ki je zajela tržišče s stroji, ki jih proizvajajo v obratu CMI, vpisati 5. aprila letos v dopolnilno blagajno — in to najmanj v poprečju za leto dni — 120 od 142 zaposlenih delavcev in uradnikov. Delavci, zbrani na sindikalni skupščini, so se soglasno izrekli proti tej nameri vodstva VM. Takšen u-krep — so poudarili — spravna na kocko samo bodočnost prizadete tovarne, hkrati s tem pa pomeni nov hud udarec za tržaško gospodarstvo. v okviru katerega se čedalje bolj razširja brezposelnost, zlasti kar za deva tovarne z državno soudeležbo. Oba obrata VM v Trstu morata na sprotno okrepiti svojo prisotnost na tržišču in zagotoviti redno zaposlitev vsega osebja ter osebja vrste manjših obratov, ki delujejo po «zu-nanjih» naročilih obeh tovarn VM. Ob zaključku sindikalne skupščine sta tovarniška sveta VM Trieste in VM - Divisione Macchine Stradali izdala skupno poročilo, v katerem naglašata, da so delavci obeh o-bratov mobilizirani v obrambo o-groženih delovnih mest. Poročilo tudi poziva politične sile in njihova izvoljena predstavništva, naj prevzamejo vse potrebne ukrepe, da bodo vodilni organi državnih soudeležb spremenili svojo politiko v smislu, da bo preprečeno vsako nadaljnje poslabšanje splošnega gospodarskega položaja v tržaški pokrajini. VČERAJ SO SE DOGODKOV PRED 40 LETI SPOMNILI V DOLINSKI OBČINI Prisilni odhod v zloglasne posebne bataljone zaživel v spominu preživelih deportirancev Na včerajšnji dan, pred štiridesetimi leti, so bili slovenski fantje s tržaškega podeželja prisilno odpeljani v posebne bataljone v A-quiIo. Trpkega dogodka, ki je tedaj boleče odjeknil med našimi ljudmi, so se včeraj spomnili preživeli mobiliziranci iz dolinske občine in se spet združili, tokrat pa v drugačnem, slovesnem in zmagoslavnem vzdušju. Možje, rojeni v letih 1924, 1925 in 1926, so se včeraj popoldne zbrali v Boljuncu, pred sedežem ZZB iz Boljunca in obudili spomin na dan pred štirimi desetletji, ko so jih fašisti naložili na vojaške kamione in jih odpeljali na naborni urad v Trst, od tam pa naprej v Srednjo Italijo. Rdeč nagelj in harmonika, iz katere je neutrudni Mirko Maver izvabljal motive partizanskih in ljudskih pesmi, je preživele deportirance, zbralo se jih je kakšnih štirideset, navdalo z istim občutkom povezanosti, kot so bUi pred dtthej- •1943, se spomnil ponižanj in kru- letji povezani v isti nesreči in kruti usodi polni neznank. Potem ko je Mario Magajn« u- Z ZADNJE SEJE ZAHODNOKRAŠKEGA SVETA ZA URAVNOVEŠEN RAZVOJ TRGOVINE IN URBANISTIKE Ugodno mnenje za ureditev novih parkirišč za plačilo Kdaj namestitev telefonske kabine sredi Križa? Tržaška občinska uprava bo v kratkem uredila v mestnem središču več tako imenovanih zavarovanih parkirišč, na katerih mora kot znano avtomobilist za vsako uro parkiranja odšteti danes 400 lir. Taka parkirišča bodo med drugim uredili na Trgu stare mitnice, na Trgu Oberdan (ob postajališču o-penskega tramvaja), na Nabrežju in na Trgu Liberta, skupno bo torej občina dala na razpolago približno 500 novih parkirnih prostorov. Ome njeni načrt je občinska uprava pred kratkim odposlala vsem rajonskim svetom, ki ga morajo sedaj proučiti ter ga v roku dvajsetih dni zavrniti ala sprejeti. O tem načrtu je bil govor tudi na ponedeljkovi seji za-hodnokraškega rajonskega sveta, ki je po obširni razpravi v bistvu podpri te občinske predloge z zahtevo pa, da se uprava vendarle enkrat za vselej loti korenitega vprašanja ureditve parkirnih prostorov v mestnem središču. Rajonski svet je nato z zadovoljstvom vzel na znanje, da je občinska uprava vključila Prosek med ta ko imenovana razvojna središča, ki jih predvideva trgovski načrt ter tako upoštevala stališče, ki so ga svoj Čas izrekle vse svetovalske skupine v tem organu. Zelo jasno pa je, so bili nadalje mnenja svetovalci, da mora vse trgovske in splošne gospodarske razvojne smernice za hodnega Krasa vedno spremljati ustrezna urbanistična politika, kar se doslej resnici na ljubo ni vedno dogajalo. Prvi korak k temu bo vsekakor podrobnostni urbanistični načrt za Križ, Prosek in Kontovel, ki je, kot znano, trenutno v fazi strokovne izdelave. V nadaljevanju seje je nato rajonski svet posvetil pozornost nekaterim upravnim zadevam, ki od blizu zadevajo vasi zahodnega Krasa. Načelniki vseh svetovalskih skupin so tako naslovili na predsednika Štcko zahtevo, da čimprej posreduje pri občinski upravi za namestitev stalnega uslužbenca ali druge osebe za urejevanje pokopališč v Križu, na Proseku in na Konto-velu. To zahtevo so utemeljili z dolgoletnimi prošnjami prebivalcev teh vasi, ki želijo, da bi pogrebne svečanosti, kot je bil vedno običaj, opravili v popoldanskih urah in tako omogočili sorodnikom, znancem in prijateljem, da se jih lahko udeležijo. Načelnik svetovalske skupine KPI Ukmar pa je s svoje strani pozval predsednika naj spet zahteva pri podjetju SIP namestitev telefonske kabine v središču Križa. Tudi v preteklosti je svet že več- krat posegel za rešitev tega »pro-blema», vse prošnje pa so vedno naletele na gluha ušesa. Vprašanje gledališča Verdi Predstavniki okine na srečanju v Rimu Zastopstvo tržaške občine, ki ga je vodil podžupan Pacor, se je v torek srečalo s predstavniki političnih skupin, ki so zastopane v parlamentu in jih seznanilo o hudem finančnem položaju tržaškega gledališča Verdi. Kot znano je prejšnji petek občinska skupščina soglasno odobrila resolucijo, v kateri poziva rimske politične sile. da se v parlamentu izrečejo proti tako visokemu krčenju finančnih podpor, ki jih država namenja mestnemu gledališču Verdi. Kot je določila posebna senatna komisija bi morali letos to podporo skrčiti za kar tri milijarde lir. daril skupinsko sliko in je njihovo razpoloženje ujela v kamero sne-malka egencije Alpe Adrija, so se bivši vojaki posebnih bataljonov podali v občinski Spominski park, kjer so položili venec in počastili padle in preminule tovariše z e-nominutnim molkom. V kratkem nagovoru je predsednik bivših mobilizirancev Josip Lo-vriha dejal: »Mnogi izmed fantov, katerih imena so tu zapisana, so bili pred štiridesetimi leti z nami odpeljani v posebne bataljone, a se žal niso več vrnili. Toda mi jih ne bomo nikoli več pozabili!» Po ganljivi slovesnosti ob občin- j skem spomeniku padlim se je kolona avtomobilov pomaknila v Dolino, nadalje pa v Prebeneg, Mač-kolje, k Domju, v Ricmanje in Boršt, kjer so bivši deportiranci i-melj skupno večerjo v gostilni Pri Leni. Zbranemu omizju je spet spregovoril Josip Lovriha. ki je orisal zgodovino prisilnega odhoda 9. mar- I tosti, ki so jih morali v posebnih enotah naši fantje pretrpeti nato pa je poudaril velik doprinos, ki so ga primorski fantje dali NOB, potem ko so se po razpadu fašizma vključili v prekomorske brigade in v partizanske edinice v Sloveniji in drugod po boreči se Jugoslaviji. Na koncu je Lovriha še dejal, da kot takrat, še danes ostajajo tedanji mobiliziranci goreči antifašisti in neutrudni borci za svobodo in za demokratično in tvorno sožitje med narodi. Besedo je nato povzel župan občine Dolina Edvin Švab, ki je poudaril njihov delež v boju za svobodo in da so z današnjo skupno spominsko manifestacijo tudi pokazali zgledno povezanost med vsemi prebivalci dolinske občine. Svečanosti se je udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Aco Nikolič. Obujanje spominov, med katerimi ie tudi veliko prijetnih in šaljivih doživetij se je zavleklo dolgo v noč, dolgo v noč pa je tudi, čeprav iz nekoliko hripavih grl. odmevala borbena pesem. (ris) Jutri spominska svečanost na Krasu Vsi tisti Kraševci, ki so jih fašisti pred štiridesetimi leti prisilno mobilizirali v zloglasne posebne bataljone, se bodo zbrali ob 17. ari na Bazoviški gmajni in položili venec pred spomenik Bidovcu, Milošu. Ma-ruš-ču in Valenčiču. Nato bodo počastili padle tovariše pred vsemi spomeniki na Krasu tja do Nabrežine. Zvečer pa bodo imeli družabni večer v Repnu. PRIHODNJI ČETRTEK V HOTELU EU ROPA POD NABREŽINO Srečanje šolnikov obeh narodnosti za boljše medsebojno spoznavanje Pobudo za srečanje sta dala koordinacijski odbor italijanskih in slovenskih šolnikov in devinsko-nabrežinska občina i-}. -.■Tiri'—• Pred dolinskim spomenikom padlim »Izkušnje in didaktične perspektive v odnosih med italijansko in slovensko šolo v deželi Furlaniji-Julijski krajini*. Pod tem vsestransko aktualnim in privlačnim naslovom se bo v četrtek, 17. marca, ob 16. uri odvijalo v konferenčni dvorani hotela Europa v nabrežinskem bregu prvo deželno srečanje italijanskih in slovenskih šolnikov, ki bo nedvomno pomenilo mejnik ali bolje rečeno stvarno izhodiščno točko za vzpostavitev rednih odnosov in stikov med obema šolskima stvarnostma. Gre torej za zelo važno pobudo, ki po svojem pomenu presega didaktično, oziroma šolsko stvarnost (čeprav je v prvi vrsti namenjena šoli in vsem njenim komponentam) in se odraža kot vse pozornosti vreden kulturni dogodek. Srečanje, ki ga skupno prirejata devinsko-nabrežinska občinska uprava in koordinacijski odbor italijanskih in slovenskih šolnikov, so včeraj zjutraj uradno predstavili javnim občilom na sedežu tržaškega Novinarskega krožka. Kot je uvodoma povedal predstavnik zgoraj omenjene krajevne ustanove prof. Depangher, so prireditelji povabili na četrtkovo srečanje šolnike iz vseh treh pokrajin naše dežele, kjer živita in kjer se dnevno soočata italijanska in slovenska narodnostna skupnost, javne uprave in vse tiste dejavnike, ki so pokazali zanimanje za to problematiko, O namenih in ciljih pobude kot take pa sta spregovorila predstavnika koordinacijskega odbora šolnikov prof. Stelio Spadaro in prof. Samo Pahor. Iz njunih posegov je prišlo do izraza, da se je ta pobuda rodila v šolski realnosti, ki morda v največji meri trpi za posledicami korenitih in zgodovinskih predsodkov, ki še danes v marsičem negativno pogojujejo tudi tisti minimalni pretok informacij med obema skupnostima. V vseh nas je namreč še zelo živ spomin na lanskoletne zasedbe nekaterih italijanskih višjih šol »proti dvojezičnosti*, ki so jih sicer sprožili in vodili neofašistični pre-napeteži, te »protestne* akcije pa so neposredno vpletle tudi mnoge dijake in dijakinje, ki se ne spoznavajo v stališčih desnice, a so bili enostavno premalo informirani o stvarnosti Slovencev v Italiji. Menimo, da je treba ob srečanju, ki dejansko predstavlja prvo večjo pobudo koordinacijskega odbora italijanskih in slovenskih šolnikov, pozdraviti tudi dejstvo, da se je za omenjeno pobudo zavzela tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava. To jasno dokazuje, da tudi javne ustanove lahko igrajo aktivno in učinkovito vlogo pri teh vprašanjih. Naj omenimo, da se je včerajšnje predstavitve v Novinarskem krožku udeležil tudi didaktični ravnatelj dr. Škrinjar, pričakovati pa je, da bo nabrežinsko srečanje podprlo tudi šolsko skrbništvo. Danes občni zbor KD Primorsko iz Mačkolj Danes zvečer ob 20. uri bo v prostorih srenjske hiše v Mačkoljah občni zbor KD Primorsko. Od prejšnjega občnega zbora sta namreč minili že dve leti in nocojšnji obračun delovanja, bi moral biti še kar zajeten, sodeč po prizadevnosti članov KD Primorsko. Odbor je poslal vabila vsem društvom v občini ter športnim in drugim organizacijam in pričakovati j« polno udeležbo, predvsem pa so seveda na skupščino vabljeni vaščani, ki jim je društvo pri srcu, in ki bi radi, da bi KD Primorsko še bolj razširilo in popestrilo svojo dejavnost. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan MAU-RO ZONTA. Vse najboljše mo 1» srca želijo vsi, ki ga imajo radi. »IrafMIIIMIIIIIIIIIIllllItttmilllllllllHIItlllMItlllllUIIIMIIIIIIIItllltlllllllllllllllllllllllllllltIHI11* PO SKLEPU NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V SEŽANI Letošnje dijaško obmejno srečanje DOSP bo v Tolminu Na srečanju zamejskih in primorskih dijakov tokrat večji poudarek na kulturnem delu V prostorih sežanske gimnazije je bil včeraj sestanek kontaktnega odbora DOSP, ki je pobudnik vsakoletnih dijaških obmejnih srečanj Primorske. Letošnji 11. DOSP bo v Tolminu, organizacijo pa je prevzel tamkajšnji šolski center Vojvodina, ki je tudi predložil organizacijski načrt letošnje izvedbe. Vsebinsko bo letošnji DOSP zastavljen nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj bo športni del sporeda skrčen, več poudarka pa bo dobil kulturni del srečanja. Tako bo v športnem delu srečanja na sporedu le moška košarka, ženska odbojka, namizni tenis (moški in ženske) ter streljanje z zračno puško (moški in ženske), kulturni del pa bo zajemal slikarski ex tem-pore in obvezni literarni natečaj (dela bo treba predložiti do 11. aprila), v katerem bo lahko vsaka šola sodelovala s tremi sestavki (literarnim, jezikovnim, pesniškim). Poleg tega je predvidenih še več drugih pobud, kot je srečanje ra v- Glede gradnje hitre ceste Sestanek delovne podskupine iz dolinske občine Na sedežu deželnega odbomištva za prevoze se je včeraj sestala tehnična delovna podskupina, ki je zadolžena, da spremlja potek del za gradnjo nove avtoceste med Tovarno velikih motorjev in viaduktom štev. 7; sestavljajo jo predstavniki dežele, družbe ANAS, tržaške in dolinske občine, KGS, gradbenega podjetja Palmieri, konzorcija «Naša zemlja*, Kmečke zveze in Coltivatori diretti. Na sestanku, o katerem bomo podrobneje še poročali, je bilo govora o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo ta odsek avtoceste, ki se bo odvijal po ozemlju dolinske občine in deloma tudi tržaške. Predvsem pa je tekla razprava o nekaterih za-pletljajih, do katerih je v razlastitvenem postopku prišlo na tem odseku. Drugo važno vprašanje včerajšnjega sestanka je bil problem šestih hiš na Katinari, ki jih bodo morah porušiti. Gre za zelo zapleteno zadevo, ki pa jo bo treba nujno rešiti — tako je bilo poudarjeno — pred bližnjimi deželnimi volitvami, sicer se bo močno zavlekla. • Mladinski krožek »Rivoluzione* je začel zbirati podpise pod peticijo, ki nasprotuje namestitvi jedrskih raket v Comisu na Siciliji. Finančni stražniki spet odkrili mrežo prekupčevalcev heroina V 1 Vincenzo Calabrese V zelo skopem komunikeju so finančni stražniki sporočili, da so po nekajmesečni preiskavi aretirali dva Tržačana, ki sta vpletena v širšo mrežo razpečevalcev težkih mamil. Gre za 55-letnega Mariana Subana, Ul. Torrebianca 18, in za 48-letnega Vincema Calabrese ja a Trga Tra Marlano Suban i Rivi 11. Finančni stražniki so razpečevalca zasačili, ko sta bila na tem, da predata drugim razpečevalcem približno kilogram heroina. Do dogodka je prišlo že konec januarja, finančni stražniki pa so o tem obvestili javnost šele te dni. ker se je medtem preiskava nada ljevala. Dejansko je padlo v past še šest razpečevalcev heroina. V glavnem so vsi iz okolice Padove, od koder je pravzaprav prišla prva vest o novem tihotapskem kanalu heroina, ki je baje prihajal iz Jugoslavije Med organi Javne varnosti je Suban že poznan zaradi tihotapske dejavnosti, Calabrese pa je bil lani aretiran v zvezi z afero o igralnici v Umagu. Nekateri preiskovalci so celo mnenja, da mu trgovina z barvili v Ul. Barbariga v Rojanu ni nudila dovolj finančnih sredstev za poravnavo številnih dolgov, ki si jih je nakopal prav z upravljanjem umaške igralnice in se je zato u-smeril v trgovanje s heroinom. • Predsednik deželnega sveta Colli in predsednik deželnega odbora Comelli sta naslovila svojcem odv. Ga-brieleja Venezialeja sožalno brzojavko ob smrti slednjega, ki je bil predsednik deželne skupščine Moliseja. OB 100-LETNICI ROJSTVA Trst proslavlja Umberta Sabo Z otvoritvijo bibliografske razstave del Umberta Sabe v prostorih dižavne ljudske knjižnice so se pričele včeraj ob prisotnosti najvidnejših predstavnikov političnega in kulturnega življenja mesta proslave ob 100-lelnici pesnikovega rojstva. V imenu mestnega odbora, ki je bil ustanovljen za to priložnost in ki mu predseduje župan Manlio Cecovini, sta na proslavi spregovorila predsednik Krožka za kulturo in umetnost Giorgio Tombesi in odbornik za kulturo Arduino Agnelli. Oba sta poudarila pomen prireditev ter izrazila pripravljenost sodelovati z vsemi organizacijami, ki bodo počastile pesnikovo obletnico. V okviru proslav, ki bodo potekale skozi vse leto, bodo tudi odkrili v mestnem parku spomenik Sabi, ki ga bo pripravil kipar Ugo Čara. Rosa Maria Rugliaro, ravnateljica mestne knjižnice in urednica bibliografske razstave, pri kateri so sodelovale vse mestne knjižnice, je nato predstavila razstavo samo. Kronološko razporejeno gradivo predstavlja izdaje pesnikovih zbirk, nekatere rokopise, pisma, prevode ter razkriva odnos kritike do pesnikovega dela, od prvih priznanj do zadnjih kritičnih analiz. V dvorani Krožka za kulturo in umetnost je nato sledilo zanimivo predavanje pesnika Giovannija Giudicija, ki je predstavil Umberta Sabo na zelo oseben in učinkovit način, ne kot kritik, je dejal, pač pa kot navaden bralec. Svoje izvajanje je obogatil z osebnimi spomini na srečanja s Sabo, ki je bistveno vplival na njegovo pesniško izoblikovanje. Proslava se bo nadaljevala danes, ob 18.30 s predavanjem Gena Pam-palonija v Krožku za kulturo in u-metnost. Občinski odbor razpravljal o openskem pokopališču Tržaški občinski odbor je na zad nji seji sprejel vrsto sklepov, med temi je sklenil predstaviti v očinskem svetu sklepe, ki predvidevajo obnovitev električne napeljave v openskem otroškem vrtcu, kar naj bi upravo stalo 110 milijonov lir. Občinski odbor se je tudi spoprijel z vprašanjem razširitve openskega Danes dan praznuje 70. rojstni RUDI ŽERJAL Vse najboljše in da bi bil še mnogo let med nami. mu iz srca želijo žena, hčerki, zeta ter vnuki Jadranka, Valentina in Igor pokopališča. Zaradi prepovedi zdravstvenih oblasti, da bi se uporabilo temu namenjeno zamljišče, je občinski odbor pozorno proučil alternativne rešitve, med katerimi ni izključena možnost razširitve sedanjega pokopališča. • V tržaškem državnem arhivu bodo v soboto, 12. marca odprli dokumentarno razstavo o 100-letnici smrti Garibaldija. Razstava bo odprta do 15. aprila. • Giorgio Tomasetti je novi pred sednik združenja mladih tržaških delodajalcev. Tomasetti bo opravljal tudi funkcijo podpredsednika. Silovit požar sinoči na Opčinah V stanovanju 81-letne Marije Malalan na Opčinah (Narodna ulica 101) je včeraj zvečer izbruhnil silovit požar, ki je skoraj popolnoma uničil kuhinjo in manjšo shrambo, delno pa je poškodoval celotno stanovanje. Požar so po vsej verjetnosti povzročili zublji, ki so prihajali iz majhne peči v shrambi. Ogenj je prvi opazil sosed priletne stanovalke, ki je takoj poklical o- penske gasilce, pri gašenju požara pa so pomagali tudi karabinjerji. Marija Malalan ni v nesreči utrpela poškod. Nočno dogodivščino bodo obravnavali sodniki Agenti letečega oddelka so prejšnjo noč aretirali 20-letnega Roberta Fontanota, ki je verjetno pod vplivom vinskih hlapov ukradel pred disco-klubom »Paradiso* v Ul. Fla-via avto mini mino’ in se z njim peljal po Ul. Brigata Casale. Vožnja pa se je kmalu končala, saj je z avtom trčil v kar štiri parkirana vozila. Policija, ki mu je bila za petami, ni imela veliko dela. Ugotovila pa je le še dejstvo, da je Fontanot vozil avto, ne da bi imel vozniškega dovoljenja. Rajonski sveti Danes ob 19. uri se bo na Opčinah sestal vzhodnokraški rajonski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu vprašanje openskega pokopališča ter mnenja o trgovskem načrtu tržaške občine, o ureditvi parkirišč za plačilo in o novem pravilniku vloge mestnih redarjev. ItllllllllllliniHIHIIHIMIIItlMIIIIttnillHIIMIMMIIMIMnHIlIMlIlttlHIMItllMItimiHlltlMIimMmillllltllltltlliaa Z VČERAJŠNJEGA SREČANJA V OKVIRU «NAUTICAMP» Na Severnem Jadranu urediti še nove turistične pristane V okviru prireditev, ki spremljajo letošnjo razstavo Nauticamp, je bil včeraj popoldne v Kongresnem centru na razstavišču pri Montebelu razgovor o prizadevanjih za razvoj navtičnega turizma ob Severnem Jadarnu. Nastopili so predstavniki vseh turističnih pristanov ob istrski obali in ob obali Furlanije - Julijske krajine, ki so orisali sedanje zmogljivosti in opremo posameznih »marin* Predsednik organizacije jugoslovanskih marin Enes je povedal, da šteje Jugoslavija danes 15 marin, v katerih je prostora za skupno 2700 športnih čolnov, do leta 1999 pa naj bi se število marin podvojilo. V deželi Furlaniji - Julijski kra jini pa je v marinah od Milj do Lignana skupno 6.000 mest, medtem ko je nedavna raziskava srednjeevropskega tržišča pokazala, da bi v naši deželi lahko računali na prisotnost okrog 15.000 čolnov. Iz razprave se je izvedelo, da stane uporaba jugoslovanskih marin v poprečju polovico tega, kar stanejo storitve v deželnih marinah, marine drugod v Italiji, in zlasti tiste ob Tirenskem morju, pa so še znatno dražje. Na deželnem območju računajo, da se pristan za navtični turizem gospodarsko izplača le, če ima razsežnost, da lahko sprejema 800 do 900 čolnov: takšne dimenzije naj bi imeli obe marini v načrtu pri Miljah. Razprava je zajela tudi vprašanje Sesljanskega zaliva: v tej zvezi je župan devinsko - nabrežinske občine Škerk poudaril, da se občina zavzema za turistično ovrednotenje tega območja, da pa se bo protivila vsaki pobudi nove družbe, lastnice zaliva, da bi iz špekulativnih namenov zadelala Sesljanski zaliv s stanovanjskimi bloki ter ga tako spremenila v fevd določenega števila premožnih družin. Občina nadalje pripravlja varianto k regulacijskemu načrtu, po kateri naj bi vzdolž obale od kamnoloma do hotela »Evropa* lahko turistično ovrednotili obalo, ki spada sedaj v enega od Belcijevih rezervatov. nateljev in pa pogovor o oblikah sodelovanja med primorskimi Slovenci in zamejskimi Slovenci. Ker je predvidenih še nekaj drugih novosti bo letošnji 11. DOSP vsekakor predstavljal nov pristop » izvedbi te najbolj množične dijašk* manifestacije ob meji. V deželnem svetu zamenjava Biasuttija Na današnji seji deželnega svet* bo prišlo do zamenjave deželnega odbornika Biasuttija, ki je bil Pr®“ nedavnim izvoljen za deželnega tajnika KD. Biasutti je odstopil na to£ kovi seji deželne vlade, njegov odstop pa je včeraj deželnemu svetu sporočil predsednik skupščine C0111' Zamenjal ga bo, vsaj tako k*ž®’ Romano Specogna, tudi sam pripadnik stranke relativne večine v dež®' li. Doslej je bil Specogna eden štirih tajnikov v predsedstvu dež®1' nega sveta. V okviru glasbenih srečanj J* drevi, ob 18.30 v baziliki sv. Sil«*; stra koncert dua Bertola-Leoiie, bo izvajal Beethovnove, Schumannove, Kodalgjeve in Prokofievove skladbe. Duo sestavljata violončelist Carlo Bertola in pianist Sandro Leone. Predavatve o impresionizmu na Slovenskem Sinoči je bilo v mali dvorani Kulturnega doma peto predavanje f ciklusa o zgodovini slovenskega sir karstva, ki ga prireja Narodna 1 študijska knjižnica. Tomaž BrejC’ docent na akademiji za liJcotmo JjJ metnost v Ljubljani je spregovori o slovenskem slikarstvu v obdoM* impresionizma. Brejc je lani oW®" vil knjigo o tej temi. Dramska skupina iz Povirjo bo gostovala na Opčinah Sodelovanje med društvi in rimi dejavnostmi je pri kulturne društvu Tabor postalo že kar vsa*j dan ja oblikd dela. Z izmenjavo rn društvi popestri domače drusi svojo dejavnost, občinstvu pa “dl možnost, da ovrednoti delo , skupin. Toliko bolj smo zadovol}"/ če se naši stiki poglobijo z dra sko družino, ki prihaja v goste c. mejo. V soboto, 12. t.m., ob 20- u bo na odrskih deskah kulturne* društva Tabor gostovala drams * družina Franca Žiberne iz PovtrjO . šaljivo igro «Hodi de bodi» v reZJ‘. Aleksija Pregarca. Dramska drv žina se bo openskemu občinstvu drugič predstavila. Pred dvema 1 torna so uspešno nastopili 2 z < zahtevnim tekstom Antigone. lQr . ce nadvse uspešno vodi in usmeri” že peto leto režiser Aleksij PreHgSt kar dokazuje tudi strokovna r° ansambla. Scena za veselo v *Hodl de bodi» si je omislil TJemei. Cej kostumografinja je Marija dau. glasbo je napisal Marko Lupinc' Zgodba o cunjarju, ki se pol postavi vse polno nepredviden zapletov, dogodivščin in pripa^I^J, no;; bo gotovo razveselila in vila v smeh, ki nam vsem dofP, dene. Zato so v soboto vsi vabi? v Prosvetni dom na Opčinah. Razna obvestila Pogrebno podporno društvo V J* zovici vabi na redni letni občni ztx\ v soboto, 12. marca, ob 20. uri Bazoviškem domu. Odbor. . Godbeno društvo Prosek jutri, 11, marca, ob 20. uri v.s' ga Krasa družabni večer. Kdor še ni prijavil naj telefonira v Zg nik na št. 229-120. Gledališča VERDI Danes ob 20. uri sedma predstava Narodnega baleta iz Marseilla »Les intermittences du coeur* (Poklon Proustu) za red C/E. Koreografija in režija Roland Petit, dirigent Ja-cques Bazire. Osma predstava bo jutri, 11. t.m., ob 20. uri za'red B/C. Na tej predstavi bo nastopil elitni plesalec baleta Jean Charles Gil, ki je okreval in bo nastopal do konca predstav. Pri blagajni gledališča se nadaljuje tudi prodaja vstopnic za izven-abonmajsko predstavo, ki bo v soboto ob 17. uri. ROSSETTI Jutri, 11. t.m., ob 20.30 Mario Chiocchio bo predstavil Enrica Maria Salerna v Manzarijevem delu «Tabu». Predstava je izven abonmaja. Za abonente od 20 do 30% popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 10. t.m., ob 20. uri: Milan Kundera «Burka», red S četrtek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu. Danes, 10. t.m., ob 20. uri: Peter Turrini «Lov na podgane*, red S - četrtek in S*- petek B ter izven v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Jutri, 11. t.m., ob 20.00 Milan Kundera: «Burka». Predstava za red S - petek in izven, v gledališki dvorani v Solkanu. CANKARJEV DOM • LJUBLJANA I. Preddverje Še danes, 10. marca, odprta razstava Irwina Dermerja »Fotografski cikli*. Mala dvorana Danes, 10. t.m., ob 19.30: Vsakdo sleče svojo kožo, vsakdo odstre o-svezdje svoje. Okrogla dvorana Danes, 10. marca, ob 17. uri: ponovitev igre Georga Biichnerja: »Vojaček*. Srednja d orana Danes, 10. marca, ob 19.30: skupna uprizoritev Drame SNG in Cankarjevega doma «Umetnikova triologija* Lojzeta Kraigherja (premiera). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom nredstave. IZREDEN KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI Upravni svet gledališča Verdi s podporo sindikalnih organizacij in sporazumno z ravnateljstvom gledališča, želi tržaško javnost opozoriti na resno nevarnost, ki grozi gledališču Verdi kot eni najpomembnejših tržaških kulturnih ustanov, z najavljenim krčenjem državnih sredstev za njegovo dejavnost. V ta namen namerava nuditi občinstvu zborovsko-simfonični koncert, ki bo v nedeljo, 13. t.m., ob 11. uri v gledališču Verdi. Orkester in zbor gledališča bosta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgija izvajala skladbe Richarda Wagnerja (Sigfrid), Puccinija (Turandot) in Aleksandra Borodina polovske plese iz opere »Knez Igor*. Vstop prost, vabila pri blagajni gledališča od jutri dalje. Kino Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 «11 sogno di una notte di mezza estate*. Režija M. Reinhardt in W. Dieterle. 1 Ariston Danes zaprto. Eden 17.00 »Sapore di mare*. Barvni film za vse. Nazionale 16.00 «Calde labbra sul mio corpo*. Prepovedan mladini • pod 18. letom. 4Jrattacielo 16.00—22.15 »In viaggio' con papa*. A. Sordi, C. Verdone. Fenice 17.30 «Rambo*. Barvni film za vsakogar. Mignon 16.30 »Un sogno lungo un giorno*. Filodrammatico 15.00 »Schiava del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Mia moglie 1’erocissi-ma*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Ciao nemico*. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 »Dio gli fa poi gli accoppia*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.30—22.00 «Classe 1984». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 »Porno pensieri*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 16.30 «L’orgia dell’a more*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eumiere 16.30 «Quattro mosche di velluto grigio* Režija D. Argen-to. Prepovedan mladini pod 14. letom. Danes, ČETRTEK, 10. marca 40 MUČENIKOV Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 18.03 — Dolžina dneva 11.35 — Luna vzide ob 4.41 in zatone ob 13.37. Jutri, PETEK, 11. marca KRIŠTOF Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 7 stopinj, najnižja 4 stopinje, ob 18. uri 7 stopinj, zračni tlak 1023.5 utb rahlo pada. brezvetrje, vlaga 83-odstotna, zamegljeno, morje mirno. temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Di Meola, Antoinette Agbedjro, Luca Clarich. UMRLI SO: 73-letni Bruno Napp, 12-letni Giuseppe de Candussio, 68-letna Pierina Gleria, 83-letna Maria Sosič vd. Obersnel, 82 letna Carla Zerial vd. Furlani, 86-letna Giusep-Pina Trampuš vd. Ferrari, 60 letni Giovanni Načini, 89 letna Ermene-Silda Businelli vd. Pontini, 79 letna Maria Miloš vd. Bacichi, 59-letni Carlo Brajkovic. Tudi letos tradicionalno darilo Tržaške kn|igarne DO 12. MARCA dnevi knjige Vsa slovenska književnost, strokovni priročniki, plošče, kasete in vse ostale knjige tudi do 50% popusta — Ne zamudite te izredne priložnosti! TR2ASKA KNJIGARNA — UL. SV. FRANČIŠKA 20 SLOVENSKO STALNO ■-GLEDALIŠČE ^ V TRSTU Kulturni dom PIERO CHIARA DELITEV komedija v dveh dejanjih Režija: MARIO URŠIČ Danes, 10. marca, ob 20.30 — ABONMA RED E (mladinski v četrtek); jutri, 11. marca, ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski); v soboto, 12. marca, ob 20.30 — ABONMA RED B (prva sobota po premieri) Koncerti KMEČKA ZVEZA prireja predavanje GNOJENJE IN ZAŠČITA VINSKE TRTE TER OLJKE ki bo jutri, 11. marca, ob 20. uri, v mali dvorani Kulturnega doma F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljeni! Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Godba Viktor Parma iz Trebč vabi na koncert, ki bo v nedeljo, 13. t.m., ob 18. uri v ljudskem domu v Trebčah. KD Ivan Cankar vabi jutri, 11. t.m., ob 20.30 na srečanje ob 8. marcu. Krajnemu kulturnemu sporedu bo sledila družabnost. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dnmvV soboto; 12. marca, ob 20. uri gostuje KUD F. Žiberna iz Povirja z veseloigro «Hodl De Bodi*. Režija Aleksij Pregare. Vabljeni. KD Rdeča zvezda Salež priredi ob praznovanju 8. marca - dneva žena otvoritev razstave pod naslovom «Kvačka, pletiljke in pridne roke* jutri, 11. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih v Saležu. Sodelujejo duet flaut glasbene šole iz Sežane in Gianna Pahor - harmonika. KD Vesna vabi v nedeljo, 13. t.m., ob 17.30 v dom Alberta Sirka v Križ na predstavitev knjige Miroslava Košute »Tri igfe za glas*. Sledil bo kulturni spored. Izleti Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na kmetijski sejem. Vpisovanje pri M. Zaharju, tel. št. 228 481, do ponedeljka, 14. t.m., v večernih urah. SPDT prireja ob priliki IX. zimskega pohoda na Snežnik izlet z o-sebnimi avtomobili. Zbirališče je ob 6.45 pred spomenikom v Bazovici. Izlet vodi Franc Armani (tel. 415318). V nedeljo, 13. marca, priredijo starejši planinci izlet na Kokoš. Zbirališče ob 9. uri pri openskem tramvaju. Odhod ob 9.10 z Ober-dankovega trga. Z Obeliska bomo šli po vertikali mimo spomenika bazoviških žrtev. Zveza vojnih invalidov NOV — odbor. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju prirejata tradicionalni dvodnevni izlet dne 28. in 29. maja 1983. Obiskali bomo Zagreb, Karlovac, Petrovo goro. Delnice in Kraljevi-co. Vpisovanje in vse informacije še jutri, 11. marca, v Trstu na sedežu ZVI - NOV, Ul. Montecchi 6, tel. 795136; v Gorici v Ul. Malta 2, tel. 84644. ŠPORTNA ŠOLA TRST priredi danes, 10. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu okroglo mizo na temo ALI SE NAŠI OTROCI PREMALO IGRAJO? Izhodiščne misli o tem vprašanju bodo podali priznani strokovnjaki, ki bodo celotno problematiko osvetlili iz raznih zornih kotov. Vabljeni so zlasti starši in pedagogi. Razstave SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom vabi jutri, 11. marca, ob 20. uri na odprtje razstave lutk Agate Fre-yer iz Ljubljane. Na večeru sodelujeta čembalistka Dina Slama in čelist Edi Majaron. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta, oziroma Doberdoba. Telefon 040/749457 ali 941153. PRODAM pet mesecev starega psa braka. Telefon 040/200760. OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Viko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-364. OSMICO so odprli v Saležu pri Škr-ljevih, kjer točijo črno in belo vino. DELAVEC tvrdke fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 040/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 15.30. PRODAM seno. 20 stotov brez embalaže. Telefon 227-339. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Milan Kraljič Prebenegu. Toči belo in črno kapljico. PeUiccvria CERVO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI seh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale XX settembre 16 Tel. 796-301 PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390. DVOSOBNO opremljeno stanovanje v središču Trsta iščemo za nere-zid^nčno osebo za dobo enega leta. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/630685. OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje Križpot. Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043. OSMICO so v Dobetdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8.30 do 20,30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje ■ Drevored Mazzini 1. (»d 8.30 dn 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Nabrežina, Bazovica, Milje - Drevored Mazzini 1. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 280121; Sesljan: tel. 209 197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službe, od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA 65.000 lir 49.000 lir 9.000 lir + kolek 500 lir Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 65 000 + 500 lir vel|a za tiste, ki |o poravnalo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašalo 108.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. '/sl. ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradiconolnem žreban|u. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik: od 8.30 do 14.30 Uprava: Gorica. Drev. XXIV ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik: od 9 do 12. ure RaznaialcI Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun 2TT 11/5374 Tržaška kredUno hanka: Tekoči ročun štev 1192 Kmečka banka Gorica: Tekoči račun štev. 9333 POGOVORI V NOVI GORICI Kmalu obnovitev del za dograditev ceste čez Sabotin v Goriška Brda Srečanje med članom slovenske vlade in predsednikom republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernejem Janam in predstavniki novogoriških družbenopolitičnih organizacij V Novi Gorici se je včeraj popoldne mudil predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Slovenije Jernej Jan s sodelavkama Cvetko Selšek in Vlasto Valenčič - Pelikan. V pogovorih družbenopolitičnimi predstavniki novogoriške občine in nekaterih tovarn so preučili stanje in naloge, da bi meja med Jugoslavijo in Italijo bila čimbolj odprta skladno z duhom in težnjami osimskih sporazumov. Najvažnejši splet vprašanj je zadeval prometne povezave in druge infrastrukturne objekte, ki jih je bodisi treba zgraditi ali pa razširiti in posodobiti. Sporočili so, da bodo v kratkem obnovili gradnjo tako imenovane osimske ceste. Slednja bo Novo Gorico čez italijansko ozemlje na Sabotinu neposredno povezala z goriškimi Brdi. Posebnega pomena bo cesta za prebivalce Brd, morajo zdaj v strogih pogojih za prehod meje potovati po ovinkih čez Plave in po Soški dolini v občinsko središče, ki je v Novi Gorici. Kot kaže, bodo pri delih sodelovala tudi nekatera podjetja, ki bodo gradnjo izvajala na kredit. Pomembno seveda, da bo cesta skupaj z velikim mostom čez reko Sočo v Solkanu zgrajena do predvidenega roka, to je do leta 1984. Graditelji bodo svoje posege kot prej vzporejali z italijansko gradbeno operati-vo, ki bo tudi kmalu obnovila gradnjo svojega odseka ceste na Sabotinu. Kar se tiče gradnje avtocestne povezave od novega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba - štandrež ter do obstoječe avtoceste pri Razdrtem, bodo preučili tudi možnost angažiranja tujih kreditev oziroma sodelovanja italijanskega kapitala. Nov Gorici so včeraj spet opozorili, da v Gorici in drugod v Italiji kažejo že dolgo veliko zanimanje, oziroma so zelo zainteresirani za zgraditev omenjenega odseka avtoceste. šele ta bo namreč ovrednotila mejni prehod Vrtojba - Štandrež kot stičišča za povezavo med Severno Italijo in Slovenijo ter Jugoslavijo. Na vsak način bodo, so poudarili, izkoristili vse možnosti za zgraditev tega približno 50 km dolgega odseka avtoceste, ki je predviden tudi v zakonu o tako imenovanem slovenskem cestnem križu. Poglobljeno so nadalje obravnavali vzdrževanje mejnih prehodov, kjer občina, podobno kot pri finansiranju drugih stroškov, ki nastajajo zaradi njene obmejne lege, nima na voljo sredstev. Število prehodov bo ostalo nespremenjeno, ker tudi izražajo odprtost jugoslovanske družbe, vendar pa bo za denar za vzdrževanje takih in drugih obmejnih objektov, kot tudi za urejanje čistilnih naprav, oziroma za razna vodnogospodarska dela ob meji, zlasti na širšem območju Nove Gorice, morali zagotavljati iz virov širše družbene skupnosti. Omenili so tudi potrebo za razširitev in modernizacijo mejnega prehoda Vipol-že v Brdih, ki je zelo obremenjen. Na pogovorih v Novi Gorici so razpravljali še o raznih predlogih in pobudah za kakovostne premike pri gcsopdarskem sodelovanju s sosednjimi mejnimi območji in sploh z Italijo. Sicer pa je bil v Novi Gorici velik del včerajšnjega dne namenjen pogovoru o sodelovanju in prijateljstvu ob meji. Najprej se je dopoldne sešel organizacijski odbor za konferenco o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja, ki bo v okviru letošnjega sejma ESPOMEGO v Gorici. Konferenca bo predvidoma 5. in 6. maja in bodo na njej so- delovala podjetja iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine, Hrvatske in iz Veneta. Predvidena je tudi u-deležba predstavnikov najvišjih o-blasti iz Slovenije in iz naše dežele. Pozneje se je sestala tudi komisija za kulturno in športno sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. Komisija je sprejela več konkretnih sklepov in umestitev za poglobitev sodelovanja na omenjenih področjih. Tako naj bi se znani festival malih gledaliških odrov iz Nove Gorice razširil tudi v italijanski prostor. Predvideno je sodelovanje med o-srednjima knjižnicama iz Nove Gorice in Gorice. Slikarsko tekmovanje ex-tempore, ki ga že dolgo let prireja osnovna šola v Solkanu pa naj bi razširili tudi v Gorico. Komisija je nadalje predlagala dolgoročno in sistematično predstavljanje likovnih del avtorjev iz obeh obmejnih območij. NA POVABILO SINDIKATA FULTfl Na obisku je bila delegacija jugoslovanskih tekstilcev Delegaciji sta izmenjali informacije o trenutnem gospodarskem položaju in se domenili za nadaljnje sodelovanje Na povabilo vsedržavnega, deželnega in pokrajinskega tajništva sindikata tekstilcev (FULTA), sta se prejšnji teden mudila na obisku v Gorici predsednik zveznega odbora sindikata tekstilnih delavcev Jugoslavije, Franc Fistrovič ter tajnik republiškega komiteja omenjene organizacije Jože Klofutar. Na srečanju, na katerem so bili poleg predstavnikov pokrajinskega in deželnega vodstva sindikata FULTA (Papais, Liva, Baro, Coslanich) prisotni tudi člani vsedržavnega vodstva omenjenega sindikata, Landi, Celara, Broccati in Poma, sta si delegaciji izmenjali informacije o trenutnem gospodarskem položaju v obeh državah, s posebnim poudarkom na razmere v tekstilni industriji. Delegaciji sta izrazili potrebo po nadaljnjem utrjevanju sodelovanja in prijateljskih stikov ter poudarili, da je treba iskati izhod iz sedanjega neugodnega položaja v povečanju blagovne menjave in pospeševanju vsestranskega gospodarskega sodelovanja. *ii!iiiiiriinnimiiiiMiiiiiiiuMiiiiiiintimiitiiiiiiiiimtTi!Miiiiiinininfiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiitiiiiiiiiwiiniii>iiitiiiiiimiiii!aj. Vpr.: »V teh dneh sem dobila Ljubljane odločbo o moji dobi sem ugotovila, da so mi pri ali preko 19 let. tako da bt mjka še približno devet mese v do 20 let. Če se ne motim, Iliče pokojnina na podlagi 20 dela. Ker sem stara komaj 4Š . bi lahko prostovoljno dopla la še tistih nelcaj mesecev, da pridobila pravico do pokoj te? Obstoja kaka druga mož-st? V informacijo navajam, da am tudi v Italiji nekaj delov dobe.» M.C. Ppr.: , v Košljunu. in na celotnem otoku, velikem kot majhen kontinent, v teh dneh prijetno toplo, mande-ljevci cvetejo hi domačini so že obdelali vrtove in njive. Najbolj pogumni turisti se iz marine s svojimi jadrnicami vozijo na odprto morje med Cresom in Lošinjem. V restavraciji Kostarika (ime nosi po domačinu, ki se mu je sreča nasmehnila v Srednji Ameriki in je delček te sreče namenil svojemu kraju) pa postrežejo z ribami. Niso med najbolj plemenitimi, so pa sveže. Ribiči so jih tisti ali prejšnji dan povlekli iz bogatih vod v zalivu. Ob svetilniku na začetku zaliva v Punat, kjer je komaj zaznaven borin prav narahlo vznemirjal si cer umirjeno morsko gladino, kjer je v teh dneh mogoče zavihati ro kave in se sončiti, tam nekje se je zaključilo moje potovanje. Od skromnega Huma. povečini pozabljenega in samevajočega sredi Is- tre, sem prevozil po svojih občut kih zamišljeno Alejo glagoljašev, ki jo bom imenoval kar transverzalo. do Baške, nekdaj ribiške vasi. obkrožene z gorovji Velebita in skalnatimi otoki, in jo zaključil v Košljunu. biseru v severnem Jadranu. Skok iz osrčja Istre v sončno Hrvaško primorje, pa tudi skok v našo kulturno preteklost. Prevoziti to transverzalo in podoživljati vse. kar je ob njej, je lahko enkratni užitek. GORAZD VESEL so samo v plesnih oblikah in korakih, marveč predvsem v prenašanju čustev skozi te prvine. Roland Petit je nadaljnji učinek v tem smislu dosegel še z glasbeno opremo, ki ni izvirna v smislu kompozicije, je pa izvirna v smislu do kraja pretehtane in dognane izbire glasbenih motivov. In tudi pri tem je Roland Petit ostal zvest Proustu in njegovi ljubezni do muzike, saj je motive izbiral med tistimi avtorji, ki so bili Proustu najbolj všeč, kot so Saint-Sčiens, Rci/vald H ahn, Richard Wagner, Cesar Franck, Gabriel Faure in Claude Debussg. Balet «Les intermittences du coeur> je razdeljen na dve dejanji in na trinajst slik oziroma prizorov. Prvo dejanje obsega motive oziroma podobe iz proustov-skega «raja», drugo pa podobe iz proustovskega «pekla». Tako prisostvujemo v prvem podobam iz nežne mladosti, iz porajanja prvih ljubezenskih vzgibov, kar je razvidno tudi iz naslovov posameznih slik, v drugem dejanju pa prizorom, v katerih se Proust sooča s «peklom», z mračnimi a-spekti življenja, s prepovedano cdrugačnostjo», katere se je v svojem času samo Proust drznil lotiti, s homoseksualnostjo, mazohizmom, skratka z ljubezenskimi nagibi tistih, ki so uklenjeni obžalovanja vredni del človeške skupnosti». Seveda je v koreografiji Rolanda Petita vse to skrajno diskretno, kulturno prefinjeno in koreografsko neoporečno. V tako zahtevnem in modernem baletnem delu se je gostujoči ansambel iz Marseilla predstavil kot imeniten baletni zbor z odličnimi solisti, med katerimi naj o-menimo samo Gillesa Cochinaira (ki je v prvi predstavi zamenjal Jeana ■ Charlesa Gila), Dominique Khalfouni, Pascale Leroy, Dengsa Gania, Gerard Taillade in druge. Orkester gledališča Verdi je vodil Jacques Bazire z veščo roko in z nekaterimi lepimi solistični mi poudarki violin, predvsem pa s smislom za komorno muziciranje. Občinstvo sprejema predstave Narodnega baleta iz Marseilla z velikim odobravanjem in zasluženimi aplavzi. (jk) lUiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiMiii.mmiiiiinttiiiitiiiuiiinimiiiiiiiimiuiiiuuiiniuruiiMiiMMtiu DELEGACIJA MO SKGZ NA OBISKU PRI RK ZSMS Za načrtovanje dejavnosti in za pospeševanje stikov Pred nedavnim se je mudila v Ljubljani na obisku pri Republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije, delegacija Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, katero so sestavljali člani s Tržaškega in Goriškega. Na uradnih razgovorih je pred sednik RK ZSMS Andrej Brvar obrazložil stanje in delovanje mla dih v Sloveniji. Pri tem je še posebej poudaril frontovsko vlogo mladinske organizacije, nato pa se je dotaknil še vprašanja brezposelnosti, stanovanj za mlade družine, reforme srednješolske ga izobraževanja, mladinskega turizma. ukrepov v Jugoslaviji (posebno depozita in maloobmejnega prometa) ter sodelovanja z za mejstvom. Podrobneje o sodelovanju med mladimi iz zamejstva in RK ZS MS .je nato obrazložil predsednik Komisije za mednarodne odnose pri RK ZSMS Ignac Krivec, ki je pozitivno ocenil dosedanje stike (obmejno mladinsko sodelovanje, udeležbo na seminarjih in MDA itd.) ter k temu dodal, da je nujno potrebno v prihodnje to sodelovanje še obogatiti. Predsednik MO SKGZ Boris Sie-ga pa je uvodoma obrazložil trenutno stanje v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s posebnim poudarkom na mladinskem področju. Nato je ugotovil, da se medsebojni stiki redno razvijajo in utrjujejo Pri medsebojnem sodelovaniu se je dotaknil naslednjih pobud, ki naj bi bile izvedene v prihodnosti: srečanje mladih pripadnikov narodnostnih manjšin, ki naj bi bilo v jesenskem času na Tržaškem, mladinski tabor na obali, mladinski seminar treh dežel Alpe - A-dria, tripartitni seminar na Koroškem. obmejno mladinsko sodelovanje. razni štafetni teki. mladinske delovne akcije ter radijska kviz oddaja »Spoznavajmo svet in domovino®. O vseh zgoraj navedenih točkah te nato stekla debata, strani pa so se domenile, da je možno zgoraj navedene akcije v celoti izvesti. Za vsako akdjo posebej pa se je oziroma se bo treba dogovarjati. Po uradnem delu na sedežu RK ZSMS so člani delegacije obiskali Univerzitetno konferenco ZSMS in RK Klubov OZN Slovenije Na u-niverzitetni konferenci so se pogovarjali o sodelovanju med raznimi fakultetami, med študenti tržaške in ljubljanske univerze, o poletni praksi slovenskih študentov v Sloveniji itd. Na programu je tudi seminar za študente ekonomskih fakultet ter vrsta obiskov slovenskih študentov iz zamejstva po Sloveniji Posebna toč ka pa je bilo vprašanje Kluba slovenskih študentov v Ljubljani, ki naj bi postal pravi most med zamejskimi študenti in študenti v matični domovini. V tem programu je bil dan predlog o družab mh in športnih srečanjih, o literarnih večerih, ter o zabavnih večerih ■ z zamejskimi kanta vtorji. Na sedežu RK klubov OZN Slovenije pa so se pogovori dotaknili poletnega tabora OZN v An karanu, obiska članov OZN v zamejstvu. razgovorov na permanentnih seminarjih na Tržaškem in Goriškem in podobno. uiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiHiiiitimiiiiimHitfiiatiitfiiiniiiiiiimitiiiiiiifiiitiiiiiiniiiiiiuiiimiiiinm RUDI ŽERJAL -BREŽAN 70-LETNIK Danes slavi na svojem domu v Boljuncu sedemdeseti rojstvi dan v našem zamejstvu dobro znani javni in prosvetni delavec Rudi Žerjal, dosleden in zagnan borec za naprednejši in pravičnejši svet. pa tudi za to, da bo v tem svetu naš mali narod enakovreden velikim. v našem zamejstvu pa naš slovenski človek enakovreden ve činskemu. Za današnjega slavljenca bi mogli tudi reči, da je eden iz množice tistih slovenskih ljudi, posebno iz našega zamejstva, za katere velja Kajuhova misel, da bi nas brez njih že zdavnaj odnesel plaz. In temu plazu, ki je ogražal že naš obstoj, se je Rudi Žerjal začel upirati že v svojih mladeniških letih, sproti, kot mu je v domačih krogih in vrstah rastla in se krepila zavest in osveščenost. In ko se je v času fašističnega mraka slovenska beseda in pesem morala zateči v cerkev, se je današnji slavljenec pridružil ostalim vaščanom v cerkvenem zboru, hkrati pa je sodeloval v kvintetu, ki je malone v ilegali s pesmijo budil med našimi ljudmi narodno zavest in borbenega duha proti fašizmu, ki se je bil ali s terorjem ali pa tudi z lažno naklonje nostjo namenil nas izbrisati. V tem času so se Rudiju Žerjalu tudi odpirala vrata v komunistično partijo, v to dobo spadajo števil V Portorož je pred dnevi prispela skupina gostov Iz Finske. Tu bo preživela dva tedna na zdravljenju v termalnem kopališču. Gosti iz. daljne dežele severne Evrope prihajajo v Portorož že štiri leta. Med tistimi, ki so te dni prišli, jih je več, ki so v istrskem turističnem centru že bili ni tajni sestanki in velikopotezni načrti. Hkrati se vrstijo leta dela in leta vojaščine in bližajo se leta naše največje preizkušnje, le ta NOB. Ko se je v začetku septembra 1943 fašistična Italija zrušila, je Rudi prihitel k vojske domov, se pognal v organiziran narodnoosvobodilni boj in skupno z neka terimi sovaščani organiziral kra jevni odbor Osvobodilne fronte in v svojstvu njegovega tajnika pred domačo, boljunsko srenjo prvi javno nastopil z govorom o na menih in programu Osvobodilne fronte, o boju našega naroda pro ti nacifašizmu, torej o nadaljnjem našem o boju za nacionalno in so cialno svobodo. Seveda se je ta boj dolgo, zelo dolgo zavlekel, vse do maja 1945. In bil je teža ven, terjal je celega človeka. In z njim se je začela doba Rudija Žerjala kot Brežana. Ko se je naš boj proti nac!fa šizmu po zlomu fašistične Italije ne le razširil in rekli bi razbo hotil, pač pa tudi organizacijsko utrdil, je na rame današnjega slavljenca padla odgovorna naloga. ker je bH imenovan najprej v okrajni odbor poznejšega petega okraja, torej v vodilni forum OF. ki je zajemal področje sedanje do tinske občine, nato so ga imeno vali v odbor OF za istrsko okro žje. ko pa sta se pivško in istr sko okrožje 1944 združili v južno primorsko okrožje, so Rudija Že rjala potegnili tudi v to vodstvo, hkrati pa je bil v stiku s >zoman do mesta Trst. ki je že zbirala in strnjevala svoje sile za oni za ključni spopad konec aprila in prve ma ja 45. ko je jugoslovanska vojska osvobodila vse noše kraje in ob sodelovanju tržaških na prednih sil tudi naše mesto, tudi Trst. Brž ko smo po tolikih letih morečega mračnjaštva vendarle za dihali, je bilo treba obnoviti to. kar nam je bil fašizem zrušil in uničil. Tolikšnega poleta, kot go je naše ljudstvo pokazalo tedaj, ga verjetno ni nikoli ne prej in ne pozneje. In v tem ognju dela in ustvarjanja srečamo Rudija Žerjala tako na političnem kot i prosvetnem delu na vsakem ko raku na tedanjem petem okraju Če bi hoteli zapisati vse, koder je bil in koder je delal, bi morali pač povzeli lep del zgodovine do linske in ne le dolinske občine. Poleg angažiranosti na političnem področju, predvsem v boju za u veljavitev in uresničenje progra ma OF, se je Rudi Žerjal močni angažiral pri obnavljati in prosvet nega društva France Prešeren, v vzpostavitvi njegovega moške ga in mešanega pevskega zbora, v organiziranju lamburaškega z bo ra, v katerem je tudi igral, sbrat ka v obnovitvi bogate tradicije ki jo je imel in io še ima Bolju nec na prosvetnem področju. In ko se je rojeval Tržaški par tizanski pevski zbor Pinko To mažič, Rudi Žerjal kot človek na šega narodnoosvobodilnega boja in kot ljubitelj lepe pesmi ie bi kaj kmalu član tega zbora, nali ie bil kaki dve leti njegov pod predsednik, končno so ga za štiri leta izvolili za predsednika zbo ra, dokler ni to odgovorno mesti, prešlo v roke mlajših sil. Škrat Im današnji slavljenec se ie. kot smo rekli v začetku, ie v mladih letih zapisal boju za napredek in za našo slovensko stvar in je temu svojemu življenjskemu pro gramu ostal zvest vse do danes. Zato se mn ob njegovem življem skem hibileht zahvaljujemo zn vse. kar ie dal in napravil, hkrati pa mu telimo, da bi še vedno čil in zdrav nadaljeval po isti poti, še dolgo dolgo let. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.15 Kinematografski program 12.30 šolska vzgoja 13.00 Italijanske kronike 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Al Paradise ponovitev 4. oddaje 15.30 šolska vzgoja: Osma stoletnica rojstva svetega Frančiška Asiškega 16.00 Mister Fantasy - glasbeni program 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredni prenos s tvojo anteno 17.10 Remi - risani film 17.30 10 slik, ena zgodba 18.00 Odisej 31 - risani film 18.20 Dnevnik 1 - Kronike: Sever kliče Jug. Jug kliče Sever 18.50 Tukaj smo, komični filmi s Stanliom in Olliom 19.00 Italia sera - dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 «1 miserabili» - «Bednikis> -po romanu Victorja Hugoja 22.30 Dnevnik 22.40 Neapelj rock: koncert Pina Danielija 23.35 Dnevnik 1 - Nočne vesti Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program: En groš, dva groša 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Sto tisoč zakaj 14.00 Tandem 14.05 Videogames - l. del 14.15 Doraemon - risanka 14.25 Videogames - 2. del 14.35 V studiu . . . 14.55 Blondie - TV film 15.20 Kviz: Oddaljene dežele 15.40 Po mojem 15.50 Doraemon - risanka 15.55 V studiu 16.00 šolska vzgoja: Pravica o troka 16.30 Planet - programi z vsega sveta 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Srce in utrip srca - TV film Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 20.30 Reporter tedenska oddaja Dnevnika 2 »Reporter® je oddaja, ki pri tegne. Vodi jo namreč eden tistih strokovnjakov, ki se v svoje misli poglobi. Aldo FaUvena je namreč pripravil že več oddaj, ki so tudi zahtevnejšemu gledalcu marsikaj povedale. Danes bo go vor o razmeroma ali bolje na videz banalnem vprašanju. Vprašanje je, zakaj se človek smeji, zakaj eni ljudje raje kažejo zobe, drugi manj. Vprašanje je tudi, ali se danes človek več smeji kot se je nekoč ali bolje zakai se človek danes ta ko malo smeji. Še več, ne kateri se vprašujejo, ali se današnji človek sploh smeji, ker je marsikdaj njegov smeh le grimasa, smeh iz kurtoazije. Sicer pa prepusti mo liesedo Faliveni in nje govim reportažam ter sode lavcem, oziroma sogovomi kom 21.20 Srečanje s kinematografijo 21.25 Drim srečanje z glasbo 22.20 TV dnevnik 22.30 TV dnevnik - Šport Košarka Boks 23.45 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 10.15 - 11.40 Kinematografski pro gram 17.20 Simfonični koncert - igra orkester »I pomeri ggi mušicah® iz Milana 18.25 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželne novice 20.05 šola in vzgoja 20.30 Glasbena oddaja ki jo vodi Miranda Marino »Oprostite, samo trenutek, prosim . . .» tako nekako bi mogli imenovati nocojšnjo oddajo, ki je pravzaprav nekakšen recital pred leti slo vite pevke in igralke Mirande Martino, ki se sedaj vrača na mah ekran z vrsto svojih starih popevk, pa tudi z deloma novimi »uspehi®, novimi ali obnovljenimi popevkami. Seveda ne bo Miranda Martino nastopila sama, pač pa bodo z njo sode lovab številni mladi odrski igralci, ki jih za gledališko življenje pripravlja sloviti italijanski odrski mojster Gigi Proietti 21.25 TV dnevnik 22.00 «1 racconti del terrore® • TV film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.05 10.35 - 16.15 TV v šoli 17.25 Vesolje na robu večnosti 18.25 Ljubljanski obzornik 18.40 Na sedmi stezi 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.10 Vreme 20.15 - 21.15 Tednik 21.15 Zvoki godal 21.55 S poti po Indiji: Rajska dolina dokumentarna oddaja Koper 13.30 - 16.30 Odprta meja * v Danes bodo v okviru oddaje »ODPRTA MEJA® med drugimi predvajali tudi naslednje vesti: TRST - Obisk Darinke Puškarie, predsednice SZDL Hrvaške, pri SKGZ TRST — Srečanje delovae skupnosti Alpe - Jadran BOLJUNEC — Srečanje bivših pripadnikov posebnih bataljonov ČEDAD — Pogovor s Pavlom Pe-tricigom, novoizvoljenim članom v centralno nadzorno komisijo KP1 TRST — Predstavitev pobude devinsko . nabrežinske občine: srečanje med slovenskimi in italijanskimi šolniki 17.00 Z nami pred kamero 17.C5 'ITD novice 17.30 TV šola 18.00 The collaborators - serijski film 19.00 Glasba iz mednarodnega cen tra «Ca' del liscio® iz Ra venite 19.30 TVD stičišče 19.45 Lepotna kirurgija 20.15 Visoki pritisk - glasbena od daja 21.15 Turistični vodič Zagreb 17.45 Nekega poletja otroška se rija 18.15 TV koledar 18 25 Kronika občine Spht 18.45 Yu rock skozi čas 19.30 TV dnevnik <• 20.00 Panorama politični magazin 21.05 Kvizkoteka TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00. 14 00. 17.00. 19.00 Poročila; 7 20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenska ekonomija na Tržaškem od 1. 1945 do danes; 8.45 Glasbe na matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11 00 Od daja za drugo stopnjo osnovne šo le; 1130 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12 00 Na goriškem valu; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Ro man v nadaljevanjih »Nož in ja bolko®; 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!®, 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih: 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Trio Lo renz v Kulturnem domu v Trstu: 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER tSIOvensl« piuuronp 6.00. 6.30. 7.00. 13 00, 14 00 Po ročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6 00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Slovenski radijski program; 7.15 Val 202, 13 00 Glasbena zavesa objave itd.: 14.10 Objave in glas benc želje poslušalcev: 14.30 Mia di izvajalci; 15.00 Dogodki in od mevi: 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba- 16 40 Danes z nami: nagradna glasbena oddaja: 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER lltalljonski ciogrami 6.30. 7 30. 12.30. 16 30. 18 30 Ra dijski dnevnik: 8.30. 9 30. 10.30 11.30. 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 6.00-9.30 Jutranji programi; 9 32 Lucianov! dopisi; 10.00 Glasba in besedilo: 10.10 Loteči zmaj otro ška oddaja. 10 32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik: 1100 Kirn; 11.32 Pesem tedna; 1135 Glasbe na oddaja; 11.45 Igra orkester E. Galetti; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah; 14.33, Glasba; 15.00 Ihteči zmaj ponovitev; 15.20 Glasba; 15 3? Crash; 10 00 Slovenija poje; 16.10 Glasba; 16 4„ Dalmacija in njene pesmi; 16 5-5 Knjige v izložbi: 17.00 Okrog sveta v 3t minutah; 18.15 Country glasba; 18.45 Slišimo se zopet jutri. RADIO 1 7.00. 8.00. 9 00. 10 00. 11.00 12.00 13.00. 15 00, 17 00, 19 00 Poročila; 6.00 9 00 Jutranji programi; 9 0-Radio in jaz '83; 10.30 Glasba v času; 1132 Radijska priredba 1. del: 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Pnštna kočija nadaljevan ka: 13.35 Master; 14.30 Epigon; 15.03 Znanstvena oddaja; 16 00 H paginone: 1730 Master under 18; 18 00 Glasbena knjižnica RAL 18 35 Glasba Dave Brubeck;20 0< Normalna ženska radijska pr' redba: 21.52 Objektiv Evropa; 22 27 Audiobojc; 22 50 Danes v par lamentu: 2310 Telefonski pogo vori; 23.28 Zaključek programov LJUBLJANA 6.00. 6.30. 7 00 8 00. 9.00 10 00 1100, LUK). 14 00. 19.00 21 00 22.00. 23 00 24 00 Poročila; 6 10 6.45 in 7 35 Prometne ihfoi mačje; 6 20 Rekreacija; 6.50 Dobn jutro, otroci: 7 45 Iz naših šport dov: 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8 35 Mladina poje; 9 0 Glasbena matineja; 10.05 R ženi rano za. .: 11 05 Ah poznate' Glasbeno paleto Clauda Debussy ja; 11 35 Naše pesmi ir« plesi 12 10 Znane melodije; 12 30 Kmetijski nasveti; 12 40 Od vasi d vasi: 3 00 Danes do 13 ure: '3 3* Od melodije do melodije: 14" Mehurčki. 14 20 Koncert za mla de poslušalce: 14 10 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmev' 15 50 Radio danes, radio iutr 10.00 VrtRjak: 17 00 Studio ob 17 uri; 18 00 Z ansamblom »Krim11 ški kvintet®, 18 15 Lokalne radij ske postaje. 18 35 Iz solističnega opusa Lucijana Marije Škerjanca. 19 35 Lahko noč otroci; 19 45 \1: mite z ansamblom Slavka Žnidar šiča: 20 00 četrtkov večei donw čih pesmi; 2105 Literarni večer 21 45 Lepe melodije: 22.25 Iz na ših sporedov; 22 30 Večerna po uoknica; 23 Oj Literarni nokturno’ "315 Paleta iiopevk jugnslovan sirih avtorjev; 0 05 Nočni pro gram - glasba. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. marca 1983 košarka V Palmi de Mallorci Scavoliniju pokal pokalnih prvakov V finalu zanesljivo premagal moštvo Villeurbanne Scavolini - Villeurbanne 111 :99 (52:50) SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 31. Magnifico 11, Panzoni 8, Jerkov 23, Benevelli 2, Silvester 24, Zampo-lini 12, Boni, Bini, Del Monte. VILLEURBANNE: Gilles 8. Batts 20. Rigo 19, Szanyiel 26, Boston 24, Vebobe 2, Haquet, Cazemajonu, Vin cent, Servolle. SODNIKA: Hernandez (Šp.) in Mottari (Bel.) PM: Scavolini 17:22, Villeurbanne 13:15. PON: Vebobe (30), Magnifico (38). PALMA DE MALLORCA — Scavolini je sinodi v finalu zasluženo premagal francosko moštvo Villeurbanne in tako osvojil letošnji pokal pokalnih prvakov. Francozi so bili v prvem polčasu enakovredni Italijanom, v nadaljevanju pa si je Scavolini, predvsem Po zaslugi odličnega Kičanoviča, Priigral zanesljivo prednost in zasluženo zmagal. V POKALU PRVAKOV Pred italijanskim super finalom? Drevi se bo končal finalni turnir evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov. Medtem ko bo srečanje v Madridu med Realom in zagrebško Cibo-Uo le formalnost, pa bosta tekmi v Milanu (BiUy - Makabi) in Can-Uiju (Ford - CSKA Moskva) odločali o ekipah, ki bosta igrali v •Uper finalu. Italijanski moštvi sta v drevišnjih tekmah favoritinji in tako se obeta v Grenobleu italijanski super finale. UMETNOSTNO DRSANJE Svetovno prvenstvo HELSINKI - Po obveznih likih v plesnih parih na SP v umetnost-Uem drsanju vodita Jayne Torvill ’u Christoper Dean (Velika Brita-U>Ja) pred ameriškim parom Judy Blumberg - Michael Seibert. nogomet Več izključitev MILAN — Disciplinska komisija Italijanske nogometne zveze je v Prvi ligi izključila kar 11 nogometašev, obenem pa je kaznovala Ca- tanzaro s prepovedjo igranja na domačem igrišču za eno kolo. Izključeni za eno kole pa so: Cavasin (Catanzaro), Beruatto (Torino), Bo-goni (Cagliari), Boldini (Ascoli), Ferrari (Avellino), Gentile (Juven-tus), Guerrini (Sampdoria), Mar-chetti (Cagliari), Novellino (Ascoli), Zaccarelli (Torino) in Bellotto (Sampdoria). ATLETIKA Tudi Zdravkovič, Salcejeva in Masullova zmagali MILAN — Na sinočnjem medna-ordnem dvoranskem atletskem tekmovanju so med drugim zmagali Jugoslovan Zdravkovič (na 3.000 m s časom 7’51”47), Italijanka Masullova (na 60 m s časom 7”34), ter na 5.000 m v hoji za ženske Salcejeva, ki je razdaljo pretekla v 23'31”47 in tako postavila tudi novo svetovno znamko. AVTOMOBILIZEM V nedelj« start formule ena RIO DE JANEIRO — Z uradno slovesnostjo, ki je bila včeraj v Rio de Janeiru, so tudi uradno odprli letošnjo sezono avtomobilskih dirk v formuli ena, ki se bo začela v nedeljo z veliko nagrado Brazilije in katere se bo s svojimi vozili udeležilo petnajst avtomobilskih hiš. Prve poskusne vožnje za VN Brazilije bodo jutri, dirka pa bo kot omenjeno v nedeljo ob 13.30 (ob 17.30 po italijanskem času). NOGOMET «Under 21» boljša od Fiorentine FIRENCE — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj italijanska reprezentanca «nuder 21» z 2:1 premagala Fiorentino. Gola za «under 21» sta dosegla Dossena in Incoccia-ti, za Fiorentino pa je bil uspešen Bertoni. Miljaniča odslovili MADRID — Zaradi slabih rezultatov v prvenstvu je španski nogometni klub Valencia odslovil trenerja Miljana Miljaniča, obenem tudi bivšega vodjo jugoslovanske reprezentance. SMUČANJE PO ZMAGI V VELESLALOMU V VAILU Philu Mahni tretji svetovni naslov Prednost pred Stenmarkom je še povečal in je sedaj nedosegljiv VAIL — Čeprav do konca letošnje smučarske sezone manjkajo še slalom in veleslalom na Japoskem in smuk v Lake Luisu, je Američan Phil Mahre tudi matematično osvojil svoj tretji svetovni naslov. Na skupni lestvici si je namreč nabral tako prednost pred drugouvrščenim Stenmarkom, da je nedosegljiv. Kot smo že včeraj poročali, je Phil Mahre z odlično drugo vožnjo zmagal na predvčerajšnjem veleslalomu v Vailu, vrstni red pa je bil tak: 1. Ph. Mahre (ZDA) 3'03"00 2. Stenmark (Šve.) 3 03”32 3. Julen (Švi.) 3’03"52 4. Erlacher (It.) 3'04”01 5. Enn (Av.) 3’04”29; 6. Gruber (Av.) 3’04”33; 7. Burgler (Švi.) 3 min. 04”47; 8. Steve Mah-e (ZDA) 3'04”51; 9. Strel (Jug.) 3’04"52; 10. Giorgi (It.) 3’05”27. T^clvipsi SP 1. Phil Mahre (ZDA) 275 točk; 2. Stenmark (šve.) 218: 3. Girar-delli (Luks.) 168: 4. Wenzel (Liecht.) 166: 5. Zurbriggen (Švi.) 161; 6. Lii-scher (Švi.) 160; 7. Muller (Švi.) iiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniHiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiin Pred sobotnim derbijem na «1. maju» V soboto bo na stadionu «Prvi maj» slovenski odbojkarski derbi ženske B lige med Borom Intereuropo in Sokolom Meblo. Tekma bo še kako pomembna za obe ekipi, ki se borita za obstanek v ligi. V prvem delu so zmagale Nabrežinke. Bodo tokrat borovke s Kusovo boljše? Na sliki: posnetek s prve tekme 123; 8. Križaj (Jug.); Julen (Švi.) in St. Mahre (ZDA) 108. Lestvica veleslaloma za SP 1. Stenmark (šve.) 100; 2. Julen (Švi.) 95; 3. Ph. Mahre (ZDA) 93; 4. Zurbriggen (Švi.) 90; 5. Enn (Av.) 81. McKinneyeva potrdila odlično formo WATERVILLE VALLEY (ZDA) -Američanka Tamara McKinney, ki vodi tudi na lestvici svetovnega pokala. je tudi na včerajšnjem prvem veleslalomu v Waterville Valle.vu potrdila, da je v odlični formi. Zmagala je namreč pred zahodno Nemko Mario Eppl* in Francozinjo Fa-bienne Serrat. EVROPSKI POKAL Tonielova in Edalini na drugam mestu Na včerajšnjem ženskem slalomu, veljavnem za evropski pokal, se je jugoslovanska vrsta na domači Kohli dobro odrezala. Zmagala je sicer Švicarka Von Gruniger (1’48”97), druga pa je bila Tometova (1’49'TO), tretja Mavceva (1’49"24) in četrta Zavadlalova (1’49”25). Leskovškova je bila petnajsta (1’52”41). Moški so se prav tako v slalomu, pomerili na Zelenici, zmagal pa je Francoz Bouvet (95”27) pred Italijanom Edalinijem (95”81). Tretji je bil zahodni Nemec Worndl, najboljši med Jugoslovani je bil Oblak, ki je zasedel 19. mesto (98”85). ODBOJKA ŽENSKE «UNDER 15» Sokol — Sloga 2:1 (15:13, 3:15, 15:3) SOKOL: Jazbec, Perdec, Radetič, Pizziga, Pertot, Ušaj, Gruden, Le-giša. SLOGA; Rebula. Puri, Bizjak, Morpurgo, Kokorovec, Colja, Hrovatin. Slogašice so se v prvem setu dobro upirale Nabrežinkam in v drugem nizu zanesljivo osvojile drugi niz. Nakar so se Nabrežinke le &prebudile», osvojile tretji set in zmago. Po tem uspehu je Sokol prvi na lestvici v svoji skupini. (S. U.) Inter 1904 — Sloga B 0:2 (7:15, 5:15) SLOGA: Cergol, Cipollino, Drnov-šček, Filipovič. Gorkič. Križman-čič. Lupine, Milkovič, Sastč^lrr Vidah. nedeljo pripravile res veliko presenečenje, saj so gladko premagale Inter 1904, glavnega favorita za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Zmaga naših igralk ni bila nikoli v dvomu, saj so slogašice prikazale zrelejšo in učinkovitejšo odbojko in so bolj kvotirane nasprotnice dobesedno nadigrale. S to zmago se je Sloga B še bolj približala vrhu lestvice. (INKA) 1. MOŠKA DIVIZIJA Kras - Sistiana 3:0 (15:6, 15:5, 15:3) KRAS: Igor in Lucijan Milič. Budin, Rebula, Furlan, Boris in Zvon ko Simoneta. Proti začetniški sesljanski ekipi se Krasu ni bilo treba posebno truditi. Bil je to le slab trening v pričakovanju resnejših preizkušenj. ISSY LES MOULINEAUX (Francija) — V predetapi na kronometer kolesarske dirke Pariz - Nica je bil najhitrejši Belgijec Erič Van-deraerden. ki je prehitel Irca Sea-na Kellyja in Francoza Alaina Bon-duea. ■ - • ';v • • Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT V nedeljo, 13. marca, bodo v Cimi Sappadi tekmovanja za Tržaško prvenstvo za pokal «Olympic* (bivša trofeja Tommasini). Ob tej priliki prireja SPDT avtobusni izlet. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. tel. 767 304) ob uradnih urah. člani tekmovalne skupine SPDT so naprošeni, da se te tekme čim številneje udeležijo. Odhod avtobusa bo točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače. Tekmovanje bo na dveh progah, začelo se bo ob 9.30, vzpenjače bodo obratovale že od 7. ure naprej, ogled proge pa bo ob 7.30. * * * V okviru predavateljske sezone, predvsem pa v počastitev dneva žena. je bilo prejšnji petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu zanimivo predavanje, ki so ga popestrili z barvnimi diapozitivi na temo «Jugoslovanska ženska odprava na Pamir». Predavala je članica le te Marija Perčič - Štremfelj, ki je prisotnim nazorno in občuteno prikazala potek te uspešne akcije, ki je izzvala velik odmev tudi izven meja matične domovine. * * * Pred kratkim so trije mladi zamejski planinci (Boris in Peter Paoli ter Marko Civardi) uspešno o-pravili tečaj za mladinske planin- NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Visoka zmaga Slovana Včeraj je v Bazovici odpravil domačo Zaijo Zarja — Slovan 1:5 (0:3) STRELCI: v 10. min. Voljč, v 20. min. Javornik, v 39. min. Poljanšek, v 50. min. Udovicich, v 67. min. Maver, v 80. min. Voljč. ZARJA: Racman (od 46. min. Puzzer), Bencich, Tognctti, Franco, Gabrielli, Sossi (od 46. min. Be-drina), Gatta, Udov^dch, D. Fonda. Križmančič, E. Fonda (od 21. min. Lupidi). SLOVAN LJUBLJANA: Oblak (od 46. min. Magič), Pavlinič (od 46. min. Stupar), Javornik, Dekič (od 46. min. Hegler) Jeglič (od 46. min. Vrhove), Pejovič (od 46 min. Maver), Jovičevič, Kolarič. Voljč. Marolt (od 46. min. Kavčič). Poljanšek (od 46. min. Poplatnik). SODNIK: Krašovec V včerajšnji prijateljski tekmi v Bazovici je ljubljanski Slovan, ki nastopa v prvi slovenski ligi, zasluženo in visoko premagal domačo Zarjo. Gostje so bili predvsem taktično in telesno bolje pripravljeni od na- ših, ki pa so se, po svojih močeh, srčno borili in tudi dosegli lep zadetek z Udovicichem. (bi) 2. AMATERSKA LIGA ZAOSTALI TEKMI Opicina Supercaffe - Zaule 1:3 Giarizzole - Opicina 1:0 LESTVICA: Muggesana 31 točk, CGS 29, Opicina 26, Isonzo in Primorje 25, Kras, Čampi Elisi in Zaule 24, Libertas in Giarizzole 23, Supercaffe 22, Zarja 21, Domio 18, S. Marco 14, Campanelle 13, Gaja 8 točk. Italija v finalu mladinskega turnirja UEFA RIM — Italija je tudi v povratnem nogometnem srečanju s 3:0 brez težav premagala Malto in se tako uvrstila v finale mladinskega turnirja UEFA, ki bo v Londonu od 13. 'do '22i'-maja in na katerem se bo pomerilo 16 ekip, razdeljenih v štiri skupine. Najmlajše Slogine igralke ' ^ m >vv _ g ^ » *v v' ' košarka JADRAN PRED SOROTNIM GOSTOVANJEM Proti Pacherigotovo ne bo lahko Košarkarji iz San Bonifacia navdušeni po zmagi v Vicenzi Košarkarsko prvenstvo C-l lige * »ponorelo*. Kaj vse se je zgodilo v zadnjih treh kolih! In na srečo V8® v korist naše združene ekipe. Ce bi hoteli vse to analizirati, bi korali napisati kar roman, prav žaJ® pa bomo (površno) preučili le sobotnega Jadranovega nasprotni-*a: Pachero iz San Bonifacia. Po a®uspehu v lanskem «play-off» za Prestop v B L'jo so košarkarji Pa-r[!ere startali z velikimi ambicija-/)* v letošnji sezoni. Zagotovili so . 2® novega sponzorja za nasled-sezono v B ligi (!) in tudi ne-nakup dveh novih igralcev vtsuciiij jn Bertolazzi) jim ni splah-J6* navdušenja. Za to je poskrbel atn začetek tekmovanja: poiaz za P°razom je spravil v obup odborni-®: ki so ostro (finančno) ukrepali SJJ igralcih in trenerjih (imeli so Jin več). Ekipa je pozitivno reagi-( I® 'e kratkotrajno. Vse je že ka-srLc se I*0 s°lidno usidrala na , ^ini lestvice, ko so zopet začeli aPati tragični izidi. Dva zapored-tj ,P°raza na domačem igrišču p>-o-m *ev*su >n Pistoii sta spravila °stvo na spodnji del lestvice, v nJ11, boj za obstanek v ligi. Ponov-j J® odbor reagiral in pred tekmo vicenz° našel pravi način, da poji r®ji pri igralcih reakcijo, ki pe-zmage. Bkk ai smo govorili po telefonu z A novim odbornikom Pelosatom, ki p bil dobesedno euforičen: »Kar (jbite, naučili vas bomo košarke, konca sezone bomo pregazili vse Vrsti, zopet smo močni, najboljši, ePrema(ani komisije za narodnosti pri o-bal ii konferenci SZDL. Tukaj nam reč razmišljajo o vlogi in delu dveh organiziranosti italijanske narodnosti. Na eni strani so pripadniki narodnosti organizirani v Skupnosti Italijanov, na drugi pa še v samoupravno 'interesno skupnost za prosveto in kulturo. V obeh organizacijah so v minulih letih dosegli pomembna rezultate pri uveljavljanju mesta' na odnesti in s tem kre pitvi sožitja, vendar razlogov za za dovolj.sJ.vo ni na pretek, saj je pomanjkljivosti se veliko, predvsem pa so pogledi o vlogi in mestu obeh oigap.zaeij velikokrat različni in na sprotujo i. Zato je današnja razpi a va komisije za narodnost pomenila I avzarav uvod v 'daljšo poglob l eno javno razpravo na kateri bodo sodelovali tudi pripadniki večinskega naroda, organizirala pa jo bo sociali 'ična zveza. Za italijansko skup ni st pomeni obstoj olieh organizacij dve plati iste medalje«, z isti n i smotri in cilji, zaradi česar morata imeli v osnovi enak program drla. V samoupravni interesni skup nosti naj bi dosegli enoten pietok delegatskih pobud Ta interesna skupnost naj hi nastopala kot četrti y.',or v občinski skupščini, hkrati pa nnj hi povezovala delegatske pobu do tudi v druge interesne skupnosti, ne le za vzgojo in kulturo, temveč tudi za šport, zdravstvo in tako da Ije Interesna skupnost za prosveto in kulturo mora prevzeti pomembnejšo vlogo pri obravnavi vseh pro Ijlemov. ki se tičejo obstoja in raz.vo ja narodnostne skpnosti. Skupnost Habjanov pa je organizirani del socialistične zveze in povezuje delegate aktiva zveze komunistov, biv-šiii borcev NOB in Zveze socialistična mladine, delegate pripadnikov narodnosti iz dvojezičnih krajevnih skupnosti — torej na delegatski osnovi in z družbenopolitičnim obeležjem povezuje vse pripadnike narodnosti v socialistično zvezo. Skupnost Italijanov naj bi ustanavljala dru štva ali samostojne sekcije za kulturno, umetniško in športno dejav nost in je tudi volilna baza za vse organizacije narodnostne skupnosti. Ta temeljna načela in usmeritve naj bi že v osnovi razmejila vlogo in delo posamezne organizacije. Razprava, ki jo je sprožila komisija za narodnosti pri obalni konferenci SZDL je nujna predvsem zato, ker še sedaj marsikje mešajo pomen in vlogo obeh organizacij. Morda so k temu pripomogli tudi statuti, ki nimajo ustreznih pravilnikov o delovanju obeli oblik organizira ----------------------- ŠULIGOJ Deželni svet sprejel izvršilne norme sporazuma med Italijo in SFRJ o skupni obrambi pred točo TRST — Deželni svet F-JK je I učinek pri preprečevanju nastaja včeiaj s široko večino glasov spre- nja toče. jel zakonski osnutek, ki določa iz- (j vsebini konvencije, ki je sestav-vršilne noime italijansko jugoslo-1 [jena jz 17 členov, smo podrobno po- vanske konvencije o obrambi pred točo. Konvencija je bila, kot znano, podpisana 6. aprila ani v Trstu, za njeno izvajanje pa bosta pogod beniei ustanovili «skupni sistem o-brambe pred točo», ki obsega mrežo strelnih mest za izstreljevanje raket in za ugotavljanje podatkov, ki je namenjeno obrambi pred točo na področju 300.000 hektarov (po 150 tisoč na vsaki strani meje). Na o-snovi konvencije bosta nadalje ustanovljena operativni center s sedežem v Novi Gorici ter raziskovalni in dokumentacijski center s sedežem v Gorici. Skupni obrambni sistem se bo izvajal na osnovi podatkov radarskega računalnika, tako da se bo aktivna obramba pred točo opravljala z izstreljevanjem raket iz tistih strelnih mest. ki v določeni meterološki situaciji lahko zagotovijo maksimalni roeali ob njenem podpisu, pri če mer smo še posebej podčrtali važnost tega sporazuma, ki se uokvirja v dobrososedsko sodelovanje na različnih ravneh med Italijo in Jugoslavijo. Važnost tega sodelovanja je bila z redkimi izjemami tistih, ki mu nasprotujejo (kot npr. LpT) podčrtano tudi na včerajšnji seji med splošno razpravo o izvršilnih normah. Zakonski osnutek, ki jih določa, je sestavljen iz štirih členov. Prvi predvideva, da bo dežela finansirala deželno ustanovo za razvoj kmetijstva — ERSA — da bi le ta na osnovi določil konvencije lahko bila kos finančnim stroškom in vsem ostalim obveznostim, ki so povezane z izvajanjem sporazuma za celotno obdobje njegovega trajanju (10 let). V te namene je dežela z zakonskim osnutkom nakazala 2,2 mili- nosli. BORIS Stališče o odpoklicu grških študentov s skopske univerze SKOPJE — Rektor univerze Ciril in Metod 1 Skopju prof. dr. Aleksandar Andreevski je poslal pismo konferenci rektorjev univerz Evrope, ki bo aprila v' Ženevi in sicer' v zvezi s sklepom grške vlade, da iz Makedonije umakne svoje študente in z zakonom prepove, da grški državljani študirajo r «mednarodno širše nepriznanih jezikih». Poteza vlade republike Grčije, ki je bila nepu sredno usmerjena proti univerzi Ciril in Metod 1 Skopju, Makedoniji in Jugoslaviji, je izzvala vzue mirjenje in upravičene reakcije celotne Jugoslovan ske znanstvene hi družbene javnosti, je rečeno v pismu. Grško ministrstvo za prosveto in religijo je sprejelo sklep, ki praktično pomeni, da makedonski jezik po grških uradnih organih *ni mednarodno šir še priznan». Praksa pa kaže povsem drugače. Univerza Ciril in Metod v Skopju je bila vedno odprta za tuje štu dente, na njej je od leta 1959 do danes diplomiralo veliko študentov iz 31 držav, nekateri od njih pa so tudi magistrirali in doktorirali. Sklep grške vlade ni le nesprejemljiv temveč tu di paradoksalen. Vsem tistim, ki so jim ukazali, da takoj prekinejo študij v Skopju in zapustijo Jugoslavijo so namreč obljubili nadaljevanje študija na kateri od univerz v Grčiji. To jim je omogočeno brez sprejemnega izpita in s priznanjem več izpitov 1; skopske univerze. S tem praktično priznavajo ti sto, kar sama grška vlada zanika — makedonski jezik. V šolskem letu 1982/83 je bilo na skopski uni verzi vpisanih 47 brucov iz Grčije, skupno pa je na tej univerzi študiralo 90 študentov iz sosednje države. Sedaj so mnogi med njimi pred diplomo in nekateri so kljub tveganju, da jim akademske stop nje izobrazbe ne bodo priznali, ostali v Skopju, da bi dokončali študij. Rektorat skopske univerze pričakuje, da bo ev ropska konferenca rektorjev svoja stališča in priporočila posredovala grškim kolegom. Rektorat v Skopju je prepričan, da kolegi iz Grčije ne podpi rajo diskriminacije makedonskega jezika in skopske univerze. Pričakujemo, je rečeno v pismu, da se bo evropska rektorska konferenca zavzela za odpravo sedanjih ovir v sodelovanju med grškimi in jugoslovanskimi univerzami, da bi Vzpostavili boljše in širše sodelovanje med univerzami v svetu', (dd) jarde lir. od katerih 200 milijonov za letošnje leto ter po eno milijardo v letih 1984 in 1985. Poleg tega bo deželna uprava ustanovi za razvoj kmetijstva nakazala 600 milijonov lir za leto 1985 za stroške, ki jih bo le ta imela za delovanje skupnega obrambnega sistema. Zaenkrat je torej dežela v te namene nakazala 2,8 milijarde lir. Naj dodamo, da so v včerajšnjo razpravo posegli svetovalci Casula (MSI). Puppini (MF), Dal Mas (PSDI). Tassinari (LpT), Ermano (PSI) in Simsig (KP1), katerim sta replicirala poročevalca Chinellato (KD) in predsednik odbora Comelli. Z izjemo liste in misovcev. je bila podčrtana važnost te oblike sodelovanja med državama, poudarjena pa je bila tudi nujnost, da bi to konvencijo čim prej začeli izvajati. Svetovalci pa so imeli določene pomisleke glede osebja, ki bo v F-JK zadolženo za te naloge: v izvršilnih normah ni namreč niti besede o teh strokovnjakih, zaradi česar so ko munisti na eni strani ter PSI. PSDI ter predsednik skupščine Del Gob-bo (KD) predložili ustrezna amandmaja, ki naj bi po njihovem dopolnila izvršilne norme glede tega vprašanja. Po podrobni obrazložitvi predsednika Comellija, ki je potrdil trdne obvezo deželne vlade za rešitev tega problema, kakor tudi problema finančnih nakazil (PSI, PSDI in KD so amandma umaknile, komunistični pa je bil zavrnjen), je skupščina izglasovala zakonski osnutek s široko večino: vzdržali so se LpT, Ml’ in misovci, ostali pa so ga podprli. Plaz na Kitajskem: 270 mrtvih HON KONG — Najmanj 270 oseb je izgubilo življenje zaradi velikega usada, do katerega je prišlo v kitajski severozahodni pokrajini Gansu. Kot poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua se je s pobočja neke gore odtrgalo 60 milijonov kubičnih metrov kamenja in zemlje ter zasulo tri kvadratne kilometre površine v dolini. Nadaljnjih 300 oseb so eva kuirali. Včeraj nenavadna nesreča v Ljubljani LJUBLJANA — Na platoju ljubljanskega kliničnega centra je prišlo do nenavadne nesreče: po pristanku helikopterja, ki bi moral prepeljati inkubator za nekega novorojenčka v Murski Soboti, se je zaščitnik Franc Sodja preveč približal repnemu vijaku. ki se je še vrtel. Vijak je 67-letnega Sodjo zadel tako nesrečno, da je bil pri priči mrtev. najpametneje spor rešiti po mirni poti. Ta «popustljivost» pa Siriji in Libij ni bda po volji, saj se je s tem PLO odtegovala njunemu vplivu. K bolj realističnemu ocenjevanju možnosti za razplet bližnjevzhodne krize so Palestince spodbujale tudi tako imenovane «zmernejše» arabske države. Najpomembnejša med njimi je gotovo Saudova Arabija, ki je konec novembra 1981 v maroškem Fesu objavila tako imenovani Fahvov načrt. Bistvo te zamisli je v tem, da poziva k ustanovitvi ramostejne palestinske države in hkrati k priznanju «pravice vseh držav lega področja živeti, v miru». Predlog torej spodbuja k priznanju izraelske države in pravici Izraela, da (tako kot njegovi sosedi) živi v miru. A prav ta predlog je Arabce še bolj razdelil. Na vranski sestavek voditelja Sirije in Libije sploh nista prišla, njuni zastopniki pa so zelo kritično govorili n Fahdovem načrtu. Sestanek so zato prekinili še preden se je prava razprava začela. Kljub temu je Fahdovih 8 točk ostalo naj-pomembnejša tema v medarabskih stikih. Nazadnje so pristaši ~. sprejeti nobene trajne rešitve. y tem je zanimivo, da so tudi v skvi naklonjeni priznavanju PratlCa «vsem narodom in državam tc9a področja*, da živijo t> mitu. Poleg obeh velesil ne gre Voz° biti zahodnoevropskih držav, še zjl' sti ne Francije in Velike Britanije-Obe sta bili kolonialni velesili 1. z nekdanjimi kolonijami oz. Pf°' telctorati jih vežejo mnogotere S° spodarslcc. politične in kulturne zi. Francija, na primer, je P"® najodločnejša v prizadevanjih, “. se prepreči izraelsko ■ palestinsk spopad na bejrutskih ulicah. V rlzu si tudi močno prizadevaj° spodbuditi čimprejšnji umik t'se° tujih vojska iz Libanona, saj je ’ pogoj za povrnitev suverenosti “ države. V svojih pogledih na njevzhodne razmere so zahodnoev_ ropske dežele prožnejše od ZDA < sodijo, da miru ne bo, če se n bo uresničila palestinska pravici do samoodločbe. Tako so vsaj pisali v «deklaraciji iz Benetk*-L. šKOBEBN*