PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini •Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 256 (9561) TRST, sreda. 3. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PETKOVO SREČANJE NE BO ZGOLJ INFORMATIVNEGA ZNAČAJA VLADNA SEJA ODLOŽENA V PRIČAKOVANJU IZIDA NAPOVEDANIH SREČANJ S STRANKAMI Piccoli skuša dopovedati, da so srečanja v dvoje predlagali demokristjani Trinajst točk PRI z zahtevo po pojasnilih o vladni gospodarski politiki RIM, 2. — Andreotti je odpovedal napovedano četrtkovo vladno **i° in jo odložil do ponedeljka. Vsak, ki je izvedel za to sicer na videz nepomembno vest, je razumel, da gre za «novo sporočilo» vladnega predsednika, ki odtehta marsikatero prenagljeno izjavo de-mokristjanskih voditeljev. Vsem je namreč jasno, da ne gre za «zadnji praznični most», ki ga tokrat politiki sploh ne spoštujejo, kakor ga tudi ne spoštuje vlada, p(:č Pa za nekakšno opozorilo predsednika vlade strankam. Dejansko je namreč * tem Andreotti priznal, da bo petkov «krog posvetovanj» in srečanj *v dvoje» med vlado in stranka-mi, od K Pl do P LI neklaj več kot navadna priprava na parlamentarno razpravo. To so sicer mnogi trdili in tudi sam Andreotti je to rekel, vendar odložitev vladne seje, na kateri bi mortali sklepati o važnih gospodarskih ukrepih, kot je fiskalizacija socialnih dajatev podje-nj in torej sprememba sistema pod-Piranja podjetij v okviru politike Preusmerjanja, pomeni, da se ho-ce Andreotti pomeriti s strankami Pred to vladno sejo in bo njihova 'nnenia tudi upošteval. Jutri se vsekakor sestanejo finanč-ni ministri, ki bodo razpravljali o predlogu nekaterih davčnih in drugih ukrepov. Dopoldne se pod predsedstvom Pietra Ingraa: sestanejo načelniki parlamentarnih skupin, ki bodo določili datum razprave o An-dreottijevem poročilu o vladni politiki. V petek sledi prvi krog srečanj v dvoje, medtem ko (kot doslej vedno) izostaja iz tega procesa mrzličnega delovanja samo večinska stranka, samo KD. Ta namreč napoveduje za drugi teden svoj «gospodarski dokument». Andreotti dobro ve, da srečanja, ki jih je predlagal, ne Spreminjajo političnega bistva problema, se pravi vprašanja o sodelovanju vseh demokratičnih strank pri vodenju zasilne politike. To izrecno priznava v razgovoru z urednikom tednika «Panorama» in pri tem ironično na- """"i,"',,,,,.inumili................... PREVLADALE SO ZMERNE STRUJE Delna zmaga Soaresa na kongresu portugalske socialistične stranke kljub temu pa je levica prejela eno tretjino članov glav-nege odbora in bo lahko krepko pogojevala usmeritev vlade v LIZBONA, 2. — «Ni še dozorel Sas za socializem, v naši domovini. dela.jmo koraka, ki bi bil pre-hagljen, kajti tako bi samo pomagali reakciji.» S tako linijo je Mario ooares zmagal na kongresu portugalskih socialistov in si zagotovil ipGraj enodušno podporo vladi. To-.a zmaga ni bila taka, kakor jo 1° pričakoval. Nasprotno, kongres le bil delno porazen za Soaresa, ki j ,VeJ>dar znal dobro manevrirati 11 le še med kongresom sporočil, da so se nekateri ministri (v vlado so a| vključeni, kot «strokovnjaki») VT-sali v stranko. n vfì Se ie zgT-dilo? Mnogi so Pr-čakovali, da bo Soares s svojo Pragmatično in zmerno linijo žel ? asl® na kongresu. Pri tem so ,Una!> predvsem na dejstvo, da socialistična stranka ni ‘-mli imela močne delavske baze, * p pa ie vedno bila stranita izobra-cev m srednjih slojev, malih tr-§ '/pev; obrtnikov in uradnikov. To-a časi se spreminjajo in v okviru _)?..»Se .is oblikovala izrazito «mark-,,, a. l£vica», ki se sicer močno Kiv !KUle °d komunistov, se pa pri-neLako podobi tradicionalnih «mediteranskih socialistov». Levica in skratka zgleduje po italijanskih rnl1trancosk'h socialističnih stran-l . m ne Pri skandinavskih ali za-nodnonemških socialdemokratih. Le-mnn 113 kongresu povedala svoje šlo -ije ze^a Presenetljivo veliko si »Ti0 glasov. V glavnem odboru 1 Un nke bo ,namreč odslej ena tre-J. a pristašev levice kmetijskega ministra Lopeza Cardosa, Id je larari a81'aino reformo in dosežke pr-n ’ r?VCl^C*onarnih let «goncalviz-n- >>’ ki je po Soaresovem mne-J glavno zlo in vzrok sedanje gospodarske krize. Soares je tudi ve- ž«; g-2VOril 0 «gaupolitičnem» Doloriti .Lvrtugalske, češ da je to e-dtL ‘Zmed razi°g°v, če se'mora v 7r>' * * * * v!. '?vajati zmerna linija o-lian-V Janj,a £osPod,arstva jn odpravit Ja pos ed’c Prvih revolucionarnih mn,°»TS t-0re' zmaguje, vendar bo v ti računati na nov dejavnik: narilrnankl ,b° -imel levico' ki *a b0 rial ro.vala in spodbujala, preve-rjaia njegovo delo na krmilu drža-n a Preprečevala nesrečne kom-Piomise s centrističnimi silami. To lf,.za, voditelja stranke, ki vodi . 1 kjšmsko vlado, ni malo. Ni torej va l^e, če se je prav po prešte-„ Ju 1 glasov delegatov začel So-«mes sklicevati na načela «demokra-centralizma», češ da bi se ‘orala «manjšina v stranki» podrejati večini po tem načelu. ci5>C*?rto ie sedai se vprašanje za-_ opstva mladih socialistov. Po sta-pcd lma • mladinska organizacija P pravico do dvajset mest v glavnem odboru, ki šteje 151 čla-mJ'-i °i.ngres pa i'e henadoma spreti' ni , statut in predstavništvo mla-me, ki je v glavnem levičarsko u-^Jtna’, zreduciral na polovico. Mladinska organizacija bo vsekakor imela v kratkem svoj kongres in razpravljala tudi o tem vprašanju. Naj na koncu omenimo še nepotrjene vesti, da je Soares zagro- zil voditelju levice Lopezu Cardo-su, da ga bo izločil iz vlado, če ,se ne bo podredil zahtevam večine v stranki. Sestanek v Sofiji Falimi-Gromiko SOFIJA, 2. — V bolgarsko glavno mesto je dopotoval egiptovski zunanji minister Fahmi, ki se bo sestal s sovjetskim kolegom Gromikom. O bravnavala bosta splošna vprašanja egiptovsko - sovjetskih odnosov in probleme Bližnjega vzhoda. Sestanku pripisujejo dokajšen pomen, sai se zunanja ministra Egipta in SZ nista videla skoraj poldrugo leto. kar je dokaz ohlajenih odnosov med Moskvo ni Kairom. Po sofijskih pogovorih bo Fahmi odpotoval na prijateljski obisk v Jugoslavijo. miguje na izjavo KD, da bi se utegnila po srečanju «šestih» spremeniti vladna večina: «Pred tremi meseci ni bilo nobene večine in tudi sedaj je ne vidim.» Pač pa se tega ne zaveda očitno, predstavnik desnice v KD, Flaminio Piccoli, ki je v svoji izjavi o skorajšnjih srečanjih med strankami in vlado skušal vtihotapiti misel, da je pravzaprav to pobudo dala KD. Saj pravi, da je «tečno to, kar je de mokrščanski vrh mislil, ko je izdelal odgovor Berlinguerju». Piccoli pri tem poudarja, da bi srečanje vseh strank za isto .mizo pomenilo spremembo političnega o-kvira in «odnosov med večino in manjšino». Pri tem, seveda pozablja, da aritmetika dokazuje, kako v parlamentu ni politične večine in zato tudi ne manjšine. Ni naključje, če se je oblikovala Andreottijeva vlada, ki obstaja samo zato, ker se je skupina strank vzdržala glasovanja. Med temi je odločilno zadržanje KPI. Precej skeptičen s tem, kar se dogaja, je član socialističnega vodstva Mancini, ki je izjavil, da izmenjava pisem med Berlinguerjem in Andreottijem dokazuje, da nobena izmed dveh velikih strank, KD ali KPI, noče pretrgati vseh vezi in izzvati razbitja obstoječega ravnotežja. Najbolj pa so negotovi in skeptični republikanci. V večernih urah je republikansko vodstvo sestavilo daljši dokument v 13 točkah. Vsaka točka je dejansko vprašanje vladi, od katere zahteva točne podatke in obrazložitev namenov, vlade v zvezi z določenim gospodarskim problemom. V. prvi točki sprašuje PRI o usodi davka na nakup tujih valut, v naslednjih pa o namenih vlade do draginjske doklade in obdavčevanja visokih dohodkov. Nadalje PRI sprašuje o možnosti davčnih olajšav zaradi večje cene bencina,. o fiskaHzaciji socialnih dajatev,-o količini nabranega denarja itd. V celoti je republikanski dokument prežet s kritiko vladni politiki, da je «drobnjakarska» in' s skepso, saj ‘zahtevajo pojasnila 'tudi o stvareh, ki so bolj manj znane. Republikanski tajnik Biasini je dejal, da bo PRI ta vprašanja postavila vladi na srečanju z Andreottijem. Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, kaj bodo republikanci storili, če odgovori na postavljena vprašanja ne bodo zadovoljivi. Nekateri sicer govorijo o možnosti, da bi PRI prešla v opozicijo, vendar zaenkrat niso v večini. CANDIDA CURZI Nestalna vrednost lire RIM, 2. — Ob današnjem odprtju menjalnih trgov v Italiji je lira začela zelo dobro in takoj pridobila do dolarja in ostalih valut. Do poldne pa se je položaj spremenil in. ob določitvi uradnega tečaja je lira zgubila do dolarja 0,23 od sto. Medtem ko je bil dolar v petek vreden 863,95 lire, je bil danes ob določitvi uradnega menjalnega tečaja vreden 865,90 lire. Posli so bili danes zelo veliki in samo v Milanu so zamenjali 29 milijonov dolarjev. Zaradi precejšnjega popraševanja po tujih valutah je morala poseči «Banca d’Italia», da je obdržala liro v znosnih mejah. Menijo, da je «Banca d'Italia» prodala precej tujih valut. VIDEM, 2. — Manjša skupina vojaških strokovnjakov je odpotovala v Kanado, kjer jih bodo izvežbali za montažo posebnih kanadskih montažnih hiš. Vladni komisar za potreseno Furlanijo poslanec Zarnber-letti je namreč v Kanadi naročil tisoč montažnih hiš (za 40 tisoč kv. metrov površine), kamor bodo lahko naselili 4 do 5 tisoč oseb. Deli montažnih hiš bodo prispeli na potresno področje konec meseca. VČERAJ SO BILE V ZDA PREDSEDNIŠKE VOLITVE Presenetljivo visoka udeležba Kdo je novi predsednik ZDA? Demokrat Carter in republikanec Ford sta se do zadnje ure pred volitvami bojevala za naklonjenost volivcev Jimmy Carter na volišču WASHINGTON, 2. — Po zadnjih vesteh iz raznih ameriških držav, je udeležba volivcev na predsedniških volitvah presenetljivo visoka za ZDA, kjer je 65 od sto že veliko število. Po napovedi, da se je v New Yorku udeležilo volitev 75 od sto volivcev, je pr šla vest iz Michigana, da je na tamkajšnjih voliščih poprečna udeležba narasla na 72 od sto. O visok h odstotkih udeležbe na volitvah poročajo tudi iz Georgije, New »landa, New Jerseya, Pennsylvanie, Illinoisa in Texasa. Iz mnoi volišč oort.čajo da tolikšne udeležbe še ne pomnijo. Zaradi visokega števila volivcev so mortali v nekaterih krajih postaviti nova volišča, da so tanko zadostili potrebam. Po vseh dosedanjih ugotovitvah, velika udeležba volivcev je v korist demokratskega kandictita Carterja. Sicer pa je prišlo na volišče mnogo volivcev tudi v državah, kjer ima Ford prednost pred Carterjem, tako da pričakujejo, da bodo šele na koncu preštevanja glasov lahko ugotovili, kdo je zmagal. Američani bodo danes izbrali novega predsednika za prihodnja štiri leta. Volitve, ki so začele ob 7. uri zjutraj, so trajale ves dan. Jutri zjutraj se bo vedelo, kdo je bil izvoljen: Gerald Ford ali Jimmy Carter. Zvedelo se bo, kdo od njiju bo vodil največjo in najmočnejšo industrijsko državo v začetku njenega tretjega stoletja. Letos so v ZDA praznovali dvestoletnico ustanovitve. iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiicjo država po številu prebivalcev in zate tudi po številu «velikih volivcev». To zaradi t«gn ker imaia Frid in Carter po sedanjih podatk I. vseh statističnih ir. raziskovalnih zavodov v ZDA skoraj enako možnost za izvolitev. Vreme v ZDA je bilo danes povsod lepo in zato pričakujejo, da bo sorazmerno precej volivcev izpolnilo svojo dolžnost. V ZDA :e 150 milijonov volilnih upravičencev. Po prvih ocenah, naj bi jih glasovalo od 78 do 80 milijonov, ali okrog 53 od sto. Po prvih vesteh '/. Ne« Yor-ka pa se zdi. da se bo volitev udeležilo večje število volivcev, kol so pričakovali. V zadnjih letih se je največ volivcev udeležilo volitev leta I960, ko sta se za predsedniško nešto potegovala Nixon in Kennedy. Zmagal je Kennedy z veliko večino glasov. Na zadnjih volitvah, leta 1972. pa je volilo 55.5 odstotka volivcev. Iz New Yorka pc ">čajo, da Je v tej metropoli prišlo na volitve 75 odstotkov volivcev, kar je pravi rekord. V državi New Yorl j ima Carter že zagotovljeno več no. Tako veliko število volivcev pripisujejo tudi volitvam za senat med repub ikan-skim kandidatom Buckleyem in demokratom Movnihanom. bivšim ve-ieposlan kom ZDA pri Združen i narodih. Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi i J slednji gotovo izvoljen. Vsi komentatorji pa ugotavljajo, da gre velika udeležba volivcev v korist demokratom. Zato so tudi naj-bliži; Fordovi sodelavci izjavili, da uo Ford izvoljen za predsednika, če se ne bo udeležilo volitev vec kot 50 odstotkov volivcev. Poleg predsednik so Američani danes volili tudi 33 senatorjev in vseh 435 članov predstavniške zbor-n:ce. ki jo obnovijo vsaka štiri leta. Do sedai so imeli demokrati, če-orav je uu predsednik republikanec, tako v senatu kot v predstav liski zbornici absolutn» večino. Pričakujejo, da bodo demokrati to večino ohranili, čejvrav mnogi ugotavljajo, da bodo republikanci povečali svojo navzočnost v obeh vejah jiarlamen-ta. O ben. m so danes izvolili tudi 14 od 50 guvernerjev. V ameriških ■ olitični* krogih ne izključujejo možnosti, dr bo novi predsednik ZDA izvoljen z manjšim številom ljudskih glasov od svojega nasprotnika. Ta možnost obstaja in se je v zgodovini ZDA io nekajkrat 'ripetila. Ameriška ustav določa, da ja i neriškj p.edseanik izvoljen na osnovi seštevanja tako imenovanih «volilnih glasov: v vseh petdesetih državah in ne na osmr i večine ljudskih glaso", v ZDA. Izvoljen je torej tisti kandidat, ki d ...i večino tako imenovanih «velikih volivcev», ki jih je skupno 538, toliko, kolikor je vseh ciano predsta. .liske zbormce in senata. Tem st dodajo še trije «velikj volivci», ki pripadajo «Columbijskemu zveznem- o-kraju», v katerem j. glavno mesto ZDA Washington. Razlik: med dobljenimi «ljudskimi» in «volilnimi glasovi» je v tem, da se slednji glasovi v posarne/..,i državi pripišejo tisier.r kandidatu, ki je dobil večino ljudskih glasov, ne glede, koliko je znašala ta večina. Vzemimo za primer kandidata, ki je zmagal v Aljaski, kjer je dobil 3 «voiilne glasove». Ti trije glasovi mu pripadajo, če je dobil 50 glasov več kot njegov nasprotnik ali pa, če jih je dobil 50 tisoč več. Isto velja tudi za Kalifornij' . ki je najbolj obljudena zvezna država in ki ima 45 «velikih volivcev». Večina «volilnih glasov» znaša torej 270 (od skupnih 538 deljeno n* dva plus ena). Če pa nihče od dveh kandidatov ne doseže te večine, izvolijo novega predsednik predstavniki senata in predstavniške zbornice na skupni seji. POROČILO POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA PSI Ratifikaciji osimskih sporazumov naj siedi zakon o globalni zaščiti Prosta cona na Krasu edinstvena priložnost za tržaško gospodarstvo, ki hi ga nasprotno «integralna prosta cona» docela zadušila Pokrajinsko tajništvo socialktične stranke je objavilo tiskovno poročilo ob skorajšnji ratifikaciji osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Pogodbo med obema državama tajništvo PSI označuje kot politični akt, ki e dal pravno potrditev temu, kar se je zgodilo pred več kot tridesetim; leti, pri tem pa poudarja, da mora ratifikaciji slediti odobritev zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Poročilo PSI ugotavlja, da se bo na ta način zaključ i proces zbliževanja med obema državama, ki sloni na medsebojnem spoštovanju in na volji po uresničitvi kar najboljših dogovorov o sodelovanj : na gospodarskem področju, kljub razlikam v političnih in socialnih strukturah. Ratifikacija osimske pogodbe in istočasno tudi sporazuma za gospodarsko sodelovanje, ki vključuje tudi protokol o industrijski prosti coni na meji med obema državam, predstavlja po -menju tajništva PSI, glede na že predvidena finančna nakazila, najboljše jamst/o da bodo končno uresničene bistvene infrastrukture za povezavo Trsta z Italijo na eni strani in s svojim zaledjem na drugi. Pristanišče in industrijska cona bosta lahko potencirana, nova prosta cona na bo lahko nudila Trstu priložnost, da postane stična točka med Evropsko gospodarsko skupnostjo, člarJcami SEV in državami tretjega sveta. Priložnost, ki jo sporazumi nudijo našemu mestu, pa terja, kot poudarja tajništvo PSI, resno... in budnost, da bodo izbire o namestitvah industrij v skladu s politiko razvoja države, komplementarne z že obstoječimi industrijami pri nas in take, da bodo prinesle razvoj novih dejavnosti v našem mestu. Tajništvo PSI poudarja tudi nalogo krajevnih uprav, da zajamčijo najstrožje nadzorstvo nad morebitnimi onesnaženji in učinkovito zaščito družbenih, gospodarskih in kul-t'irnih značilnosti zainteresiranega območja. Prosta cona, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, se nadaljuje poročilo socialističnega tajništva, nudi Evropski gospodarski skupnosti, Italiji in Trstu veliko komunikacijsko zvezo z donavskim območjem, z vsem evropskim vzhodom, z državami v razvoju, poleg tega pa nudi Trstu priložnost, da zadobi novo industrijsko dimenzijo. Tako imenovana «integralna prosta cona», ki se v bistvu kaže kot področje proste potrošnje, pa je pravo nasprotje s tem, saj postavlja carinsko mejo med Trstom in Italijo ter skupnim tržiščem ter utesnjuj , tja do popolne zadušitve, tržaško industrijo, ki ima svoje tržišče v Italiji in evropski skupnosti. Socialistično tajništvo polemizira dalj. s pobudniki «integralne proste cone», ki bi prav v trenutku, ko so delavci poklicani, da prenašajo hude žrtve, hoteli ustvariti območje privilegijev, ki spominja na stališča tržaškega indipendentizma, ki se je ob tej priložnosti združil z najslab Šim desničarskim kvalunkvizmom. Po ugotovitvi, da je pobuda o zbiranju podpisov le priprava volilne osnove za nekatere osebe v pričakovanju prihodnjih občinskih volitev, se poročilo tajništva PSI zaključuje, da je težka usoda našega mesta slejkoprej povezana z usodo Italije. Zato pa morajo prav v sklopu italijanskih institucij, zakonov in pogodb, ki jih je italijanski parlament odobril, italijanski in tržaški delavci najti moč in sposobnost napredek in obnovo. Protest VZPI-ANPI zaradi atentata na Koroškem Pokrajinski odbor Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI v Trstu je ob vesti, da so neonacisti v kraju Komelj pri Pliberku na Koroškem izvršili dinamiti.: atentat na spomenik boja za svobodo, izraža v imenu slovenskih in italijanskih partizanov tržaške pokrajine, koroškim partizanom svojo antifašistično solidarnost. , Ob tem dogodku pokrajinski odbor VZPI - ANPI ponovno obsoja vsa teroristična dejanja, s katerimi hočejo reakcionarne sile netiti sovraštvo med narodi, ogrožati mir in demokratični razvoj. X. NAGRADA ZDRUŽENJA KRONISTOV NAŠE DEŽELE Prot. Pierpaolu Luzzattu-Fegizu letošnji «Iloti sv. Just» Pomembno je njegovo raziskovalno delo na podro. čju statističnih ved ■ Njegovo ime tesno povezano z milanskim raziskovalnim inštitutom Doxa «Zlatega sv. Justa», nagrado, ki jo že deseto leto zapored podeljuje Združenje kronistov Furlanije - Julijske krajine uglednim osebnostim, ki so se s svojo strokovnostjo, sposobnostjo in vidnimi osebnimi uspehi .A rniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnHiiiiHiiiiimuiiimiiiiiiiiiiiininiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE SE)E DEŽELNEGA SVETA Nezadovoljiv zakonski osnutek za razvoj industrije v deželi Odborove predloge kritizirali celo predstavniki večine - KPI zahteva razpravo v deželnem svetu o razmejitvi šolskih okrajev V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o zakonskem osnutku za posege v korist industrijskega razvoja dežele Furlanije - Julijske krajine. Gre za zakon, ki daje na razpolago kakih 44 milijard lir za pomoč raznim malim in srednjim podjetjem, predvsem pa za ponovno financiranje že obstoječih deželnih zakonskih instrumentov za pomoč industriji. Kot je rečeno v spremnem poročilu demokristjana Berzantija, je namen zakona pomagati podjetjem iz težav ter ščititi in po možnosti okrepiti raven zaposlovanja v deželi. Že v komisiji, pa tudi med razpravo v svetu, je leva opozicija očitala deželnemu odboru, da je z zakonskim osnutkom omogočila le finančne posege brez vsakršne skupne vizije gospodarskega. .položaja y deželi in v državi. Pač pa odbor ni bil sposoben pripraviti globalnega 11111 ■ ìli il 11 tl ! 111111 ■ I >■ 11 ZARADI STAVKE USLUŽBENCEV PREVOZNEGA PODJETJA Danes od 9. do 12. ure brez avtobusnih prevozov Stavkajoči zahtevajo dosledno izvajanje delovne pogodbe ter preosnovo prevoznega sektorja V okviru vsedržavne stavke u-službencev avtobusnih in drugih prevoznih podjetij, ki jo je napovedala vsedržavna sindikalna zveza prevoznega sektorja CGIL, CISL in UIL. bo danes tudi naše mesto in podeželje za tri ure brez avtobusnih zvez. Prevozniki in drugi uslužbenci prevoznih podjetij bodo namreč stavkali od 9. do 12. ure. Glavni razlog, ki je sindikalnim organizacijam narekoval sklep o stavki je odnos delodajalskih zvez, ki ne spoštujejo sindikalnega dogovora Uslužbenci prevoznih podjetij zahtevajo zato v prvi vrsti takojšnje in dosledno izvajanje delovne pogodbe. Istočasno pa hočejo z današnjo stavko opozoriti na celo vrsto osnovnih problemov javnih mestnih prevozov, iz katerih v bistvu izvirajo občutne težave, s katerimi se so- Urnik trgovin za praznike Tržaška občina sporoča, da bodo danes, 3., in jutri, 4 novembra, zaprte vse trgovine razen naslednjih: Mlekarne bodo danes. 3. novembra, odprte od 7.40 do 13. Pekarne bodo odprte danes, 3. novembra od 7.40 do 13. ure. Trgovine z jestvinami, mesnice. ribarnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, drogerije, branjevci in krošnjarji ter živilski trgi bodo odprti danes, 3. novembra, po običajnem jutranjem urniku do 13. ure. Cvetličarne bodo odprte danes 3., in jutri, 4. novembra, od 8. do 13. ure. Slaščičarne in trgovine s napravljenimi jedmi bodo lahko odprte ob prazničnih dneh od 8. do 20. ure. ne glede na običajni dan tedenske zapore. Cvetličarne v bližini pokopališč bodo lahko odprte po umiku. ki je sicer v veljavi ob delavnikih. Ta urnik velja tudi v okoliških občinah z izjemo danes, 3. novembra, ko bedo v okoliških občinah odprti vsi trgovski o-brati po rednem urniku: tržaškega patrona sv. Justa pra znujejo namreč samo v tržaški občini. očajo občinska prevozna podjetja in ki so tudi vzrok hudega deficita krajevnih uprav. V tem hudem položaju je treba zato po mnenju sindikatov in delavskih prevoznih svetov korenito ukrepati v smeri nove prevozne politike. V prvi . vrsti je treba okrepit' in ovrednotiti javne prevoze, preosnovati prevozno omrežje in racionalneje izkoristiti razpoložljive naprave. Gre skratka za ukrepe, ki ne zahtevajo posebnih izdatkov, ki pa lahko dvignejo učinkovitost, proizvodno zmogljivost in ekonomičnost prevozne službe. Brez teh ukrepov b' bilo tudi zvišanje prevoznih tarif, ki je tudi po mnenju sindikatov sicer neizbežno, le dodatno breme za vse, a bi bistveno ne spremenilo sedanji nevzdržni položaj. Danes praznujejo Tržačani svojega patrona sv. Justa Ob lepem in sončnem jesenskem vremenu je bilo včeraj v mestu ponovno vse razgibano. Tržaške trgovine so že navsezgodaj preplavili kupci iz Jugoslavije in naval se je nadaljeval tudi v popoldonskih urah. Na mejnih prehodih so bile dolge kolone avtomobilov, tako proti Trstu, kot proti Jugoslaviji in zato so imeli obmejni organi polne roke dela. Vendar bo mesto danes spet ohromelo, kajti Tržačani praznujejo svojega patrona, sv. Justa. Tako bodo v Trstu vse trgovine in javni uradi zaprti, medtem ko bodo v ostalih občinah tržaške pokrajine poslovali. Za nekatere, predvsem šolarje in dijake, se bo dolg most, ki bo morda zadnji, nadaljeval tudi jutri, ko bo državni praznik 4. november. Predvidene, so številne proslave in manifestacije; omenimo naj le tradicionalno proslavo v Redipuglii. Lepo vreme teh prvih novembrskih dni in pa seveda dolg «most» so mnogi izkoristili za krajša potovanja ali obiske. V Trstu in na mejnih prehodih smo opazili precej avtomobilov iz ostalih mest Italije, pa tudi jugoslovanskih turistov ni manjkalo. Predvsem včeraj se je v Italijo vrnilo precej lovcev, ki so praznike izkoristili za lov v jugoslovanskih gozdovih. Na vsak način pa delni obračun govori, da je bil tokratni «most» ob novembrskih praznikih nekoliko pod poprečjem. načrta za razvoj deželnega gospodarstva ter je izbral pot finančne pomoči, namesto da bi sledil vsedržavni liniji vlade, ki teži za preustro-jem in posodobljenjem industrijskega aparata. Te očitke je med včerajšnjo razpravo ponovil komunist Zorzenon, ki je med drugim tudi ugotovil, da daje odbor napačno in izkrivljeno sliko gospodarskega položaja v deželi ter da deluje brez vsakršne povezave s splošnim položajem v državi. Zorzenon je na primer poudaril važnost, ki ga bo za razvoj deželnega gospodarstva imela ustanovitev industrijske proste cone na Krasu, še posebno, če bo ta cona omogočila večjo trgovinsko izmenjavo s socialističnimi državami in z državami tretjega sveta. Za reševa-njfuritgh kočljivih,.,vprašanj pa je seveda potrebna globalna strategija, ki je, sedanji odbor ni sposoben izdelati. Tudi, v: tem. pogledu se torej postavlja nujnost — je zaključil Zorzenon — nove večine in novega načina upravljanja dežele. Strogo kritičen do zakonskega o-snutka je bil tudi liberalec Rinaldo Bertoli, čeprav je napovedal, da bo glasoval za zakonski osnutek, predvsem kot zastopnik industrijcev, ko pa zakon določa finančno pomoč kategoriji, ki jo sam zastopa. Vendar pa je Bertoli naštel vrsto pomanjk- V OKTOBRU Skoraj 5 milijonov prehodov čez mejo v tržaški pokrajini V tržaški pokraj.ni je v oktobru prešlo italijansko - jugoslovansko mejo 4 milijone 814.506 oseb, kar je 1.162.165 več kot v istem mesecu lanskega leta. S potnim listom je prešle mejo 2.413.163 oseb, s prepustnico pa 2.401,343 oseb. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je na Tržaškem prešlo mejo 42 milijonov 165.977 oseb, to je skoraj 12 milijonov več kot v istem obdobju lanskega leta. ijivost! zakona in med drugim dejal. da njegova stranka ne bo več glasovala za odborove zakonske o-snutke, če bodo pripravljeni na tak pomanjkljiv način. Zanimivo je, da je utemeljenost nekaterih kritik prizna! tudi socialdemokrat Lonza, ki pa ie kljub temu zagovarjal zakonski osnutek. Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala v petek, ko bodo govorili še Manzon (PSI), Pascolat (KPI) in Vanisco (KD). Na začetku seje so odborniki Miz-zau, Cocianni in Romano odgovarjali na nekatera svetovalska vprašanja, še prej pa je komunist Bosari zahteval. naj bi v deželnem svetu končno razpravljali o vprašanju razmejitve šolskih okrajev. Bosari je zahteval nujen odgovor na interpelacijo, ki jo je skupaj s komunistoma bpnadelqm. in,. Da,- Cecccm. .predložil prejšnji mesec, glede na dejstvo, da je ‘deželni odbor ž.e pripravil svoj predlog o‘razmejitvi okrajev, ki, ga trenutno proučuje tretja svetovalska komisija. Svetovalci KPI pa v interpelaciji ugovarjajo, da je vprašanje preveč važno in delikatno, da bi o njem lahko odločal odbor, ne da bi se z njim ukvarjal svet. Med drugim gre tu za kočljivo vprašanje slovenskega avtonomnega okraja, ki ga predlog deželnega odbora sploh ne omenja, čeprav se zanj zavzema vsa slovenska javnost ter sc se v tem smislu že izrekle demokratične stranke in krajevne usta- uveljavili v državnem ali svetovnem merilu ter s tem dvignili tudi ugled našega, mesta v svetu, bo letos preje! prof. Pierpaolo Luzzatto-Fegiz, znanstvenik, ld je v Italiji dal svoj viden pečat predvsem statistični vedi. Prof. Luzzatto-Fegiz se je rodil v Trstu 19, junija 1900. Diplomiral je na pravni fakulteti bolonjske univerze s tezo o statistiki, kateri je nato vse življenje posvetil največjo skrb. To vedo je najprej kot asistent in nato kot docent poučeval na tržaški univerzi, od leta 1951 do 1960 pa je bi1 ravnatelj tržaške ekonomske . fakultete. Prevzel je nato katedro za statistiko na ekonomski fakulteti rimske univerze. Med drugim moramo omeniti, da je bil ustanovitelj in ravnatelj šole za prevajalce na tržaški univerzi, predsednik tržaške trgovinske zbornice ter član višjega sveta za statistike in komisije za družinske bilance pri ustanovi ISTAT. Njegovo ime pa je predvsem tesno povezano z znanim milanskim raziskovalnim inštitutom Doxa, ki ga je skupno z nekaterimi drugimi znanstveniki u-stanovil pred tridesetimi leti in ki je pod njegovim vodstvom izvedel v tem dolgem obdobju nešteto pomembnih raziskav, ki imajo poleg znanstvene tudi veliko praktično vrednost. Velik ugled si je Doxa pridobila ob zadnjih političnih volitvah, ko je z izredno točnostjo posredovala volilne izide še pred zaključkom samega štetja glasov. Leta 1968 mu je «Accademia dei Lincei» podelila visoko priznanje šolskega ministrstva in ob tej priložnost! je predložil tudi vrsto svojih publikacij, ki so najzgovornejši doka z njegove poglobljene in bogate znanstvene dejavnosti na podro čju statističnih, demografskih in e-konomskih ved. Njegovo publicistično delo obsega nad 200 znanstvenih razprav, med katerimi moramo posebej omeniti obsežno znanstveno didaktično delo «Statistica demografica ed economica». Prof. Luzzatto-Fegiz je bil v mladosti tudi uspešen športnik. Leta 1925 je bil celo državni prvak v skifu. Uradna podelitev Zlatega sv. Justa bo, kot običajno, v dvorani tržaškega občinskega sveta v začetku decembra. 9 Na pobudo rocolske sekcije KPI bo v petek, 5. t.m., v dvorani na Rocolski cesti 79 javno zborovanje o vprašanjih italijanske vojske. Košata drevesa ogrožala promet na obalni cesti Tri košata drevesa, ki jih je sobotni vihar močno razmajal, so včeraj resno ogrožala varnost prometa po obalni cesti v bližini hotela Riviera pri Grljanu. Že zjutraj so morali na kraj gasilci z veliko premično lestvijo, ki so odstranjevali veje in nadaljevali z delom do večera. Pri tem so jim pomagali u-službenci gozdarskega nadzorništva, medtem ko so mestni redarji urejali promet. • Začetek lekcij za študente fakultete naravoslovnih ved bo v ponedeljek, 8. t.m. študenti, ki so vpisani v prvi letnik, so vabljeni na sr^čar^e z do centi, ki bo 8. t.m. ob 10. uri v dvorani K. SINOČI V NAŠEM UREDNIŠTVU Življenjski jubilej predsednika SKGZ Borisa Raceta V kolektivu Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska smo včeraj počastili 60-letnico Borisa Raceta - Žarka, predsednika Slovenske kulturno - gospodarske zveze in podpredsednika upravnega sveta ZTT. V imenu nameščencev ZTT sta jubilantu najprej čestitala k življenjskemu jubileju ravnatelj ZTT Sergij Lipovec v slovenščini in ravnatelj tiskarne Rafael Perko v italijanščini, za uredništvo Primorskega dnevnika pa je jubilanta nagovoril urednik Jože Koren. Orisal je vlogo Borisa Raceta pri razvoju ilegalnega slovenskega tiska na Primorskem in organizaciji tiska po osvoboditvi v Trstu in Gorici. Omenil je še njegovo dolgoletno in zavzeto sodelovanje v Primorskem dnevniku. Na koncu je Jože Koren jubilantu v imenu uredništva poklonil simbolično darilo kot izraz želje, da bi še sodeloval v Primorskem dnevniku, in album s slikami jubilantove dejavnosti v povojnih letih Boris Race se je za čestitke zahvalil z zagotovilom, da se ne le kot predsednik SKGZ, marveč tudi kot član naše narodnostne skupnosti, čuti obvezanega, da sodeluje s Primorskim dnevnikom, ki je glasilo slovenskih narodnih interesov v deželi Furlaniji - Julijski krajini in kot tak nadaljuje boj, ki ga je začel v narodnoosvobodilni borbi Partizanski dnevnik. V prejšnjih dneh je Racetovo 60-letnico počastil tudi izvršni odbor SKGZ. O jubilantovih zaslugah na vodstvu SKGZ in pri vztrajnih prizadevanjih za skupno nastopanje j vseh komponent našega manjšinskega življenja v boju za skupne narodnostne interese, je spregovoril najstarejši član izvršnega odbora, beneški rojak Izidor Predan. Borisu Racetu so izrazili čestitke ob njegovi 60-letnici član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, član sveta federacije SFRJ Lidija Šentjurc, predsednik CK ZKS France Popit, predsednik SZDL Sloveni-1 je Mitja Ribičič, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Borisav Jovič, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, rapubliški odbor Zveze združenj borcev NOB Slovenije in drugi. * I 0 • 1 I I c 9 I I STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU £ razpisuje ^ I I I I ABONMA za sezono 1976-77 Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734265 vsak delavnik od 11. do 14. ure STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Svetlana Makarovič SOVIČA OKA Režija in obnova predstave MATJAŽ LOBODA Osnutki za lutke in sceno JAKA JUDNIČ Pesmi uglasbila SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in priredba FRANCI OGRIZEK Izvedba lutk JANKO ŠTEFE Izvedba kostumov BECA ŠTUPNIK VOJKO ŠTUHEC Izvedba scene SALKO BAŠIČ Tehnično vodstvo CIRIL JAGODIC V ponedeljek, 8. t.m., ob 15.30 in ob 17.30 (Mala dvorana). Ponovitev: v ponedeljek, 15. t.m., ob 15.30 in ob 17.30. Razstave Gledališča SPD Tabor - Opčine piiredi od fi. do 14. t.m. razstavo JOŽETA CESARJA. Odprtje bo v soboto, 6. t.m. ob 20. uri in kratki film o ljudski kulturi. Razstava bo odprta ob nedeljah od 9. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. "ure. V ČASNIKARSKEM KROŽKU Kritik Pugliesi o Bizet avi «Carmen» O Bizetovi operi «Carmen», s katero bodo letos pričeli Verdijevo o-perno sezono, bo v časnikarskem krožku na Korzu 12 v ponedeljek, 8. t.m., ob 18. uri govoril Giuseppe Pugliese, glasbeni kritik in vodja tiskovnega urada beneške «Fenice». Premiera «Carmen» bo v torek ob 20. uri. Režiser je Sandro Bolchi, dirigiral pa bo Reynald Giovanetti. liiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiHimiiiniiiMHiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiiimin V MALI DVORANI GLEDALIŠČA ROSSETTI Strindbergov «Pelikan» priča človeškega razkroja Delo so uprizorili igralci gledališke skupine «Quattro Cantoni» Včeraj so v mali dvorani gledališča Rossetti uprizorili dramo A. Strindberga «Pelikan». Predstava spada v pregled «zgodovinske» a-vantgarde «Incontri», ki ga izvaja igralska zadruga «Quattro Cantoni». A. Strindberg je dramatik, ki je s svojim delom začel utirati pot v ekspresionizem. Drama Pelikan po obliki in vsebini močno spominja na umetnost krikov in človeške izgubljenosti. Vsebinska osnova drame naturalistično utemeljuje razkroj družine. Ljudje so obsedeni od strasti, zlobe in egoistične želje po u-živanju. Družinska mati krade denar in kruh lastnim otrokom in možu. Njeno početje moža ugonobi, o-troci pa so slabotni in brez življenjske moči. Hči se poroči z možem, ki mu je samo do denarja in ko spozna, da je družina revna zasužnji ženino mater in jo podi na STOPNJUJEJO SE PROTESTI PREBIVALSTVA Preureditev avtebusne proge 26 v središču številnih polemik Nasprotujoča si stališča koordinacijskega odbora in vodstva podjetja Acegat Včeraj zjutraj je skupina prebivalcev Barkovelj in Grete ponovno protestirala zaradi okrnjenja avtobusne proge štev. 26. Kakih 30 ljudi je hodilo od Rumene hiše proti mestu in precej oviralo promet na Furlanski cesti. Svojo zahtevo po ponovni vzpostavitvi prvotne proge so podprli s transparenti in z vzkliki po zvočniku. Sprevod se je razvil vse do začetka Furlanske ceste. To pobudo je treba pripisati skupinici ljudi, ki se je dejansko odcepila od konstruktivnega dela koordinacijskega odbora, ki se trudi, da bi v okviru preureditve avtobusne prevozne službe zagotovili primerne avtobusne povezave tudi prebivalstvu zgornjih Barkovelj. Po preusmeritvi proge štev. 26 na Trg Osoppo so se prevozne usluge v Barkoveljah precej poslabše. Prebivalstvo se mora namreč posluževati avtobusov, ki vozijo po Furlanski cesti z zahodno-kraškega področja: ti avtobusi pa so večkrat natrpani, obenem pa vozijo ob urah, ko je promet najgostejši in torej takrat, ko mora največ domačinov v sl"žbo ali v šolo, z veliko zamudo. Včasih na posta- jah nižje od Rumene hiše sploh ne ustavijo, ker so prenatrpani, kar povzroča veliko nejevolje med domačini. Upoštevati je treba namreč, da v zgornjih Barkovljah sploh nimajo trgovin in drugih nujnih storitev ter mora prebivalstvo tudi po večkrat dnevno v mesto po opravkih. Eden izmed predlogov koordinacijskega odbora se zavzema tudi za to da bi progo podaljšali do bivše mitnice, kjer bi lahko uredili primeren prostor, na katerem bi av-tobis lahko obračal brez dodatnega sprevodnika, ki pa je bil nujno potreben pri Rumeni hiši, kar je predstavljajo za podjetje Acegat približno 20 milijonov lir letnih stroškov. Poleg tega pa je bilo o-biačanje avtobusov pri Rumeni hiši zelo nevarno za promet. Po drugi strani so pri Acegatu mnenja, da je taka rešitev neuresničljiva. «V okviru smotrne ureditve prevozne službe, nam je dejal inž. Morteani, ni mogoče vzdrževati prog na katerih vozijo prazni avtobus’ » Inž. Morteani je dejal, da razume vse pritožbe, ki so v veliki meri tudi povsem upravičene, ven- dar pa ni mogoče na racionalen način ugoditi zahtevam prebivalstva. Doslej so v zgornjih Barkovljah razpolagali z začetno postajo in z vsemi ugodnostmi, ki jih začetna postaja nudi. Med temi ugodnostmi je dejstvo, da tam avtobus stoji nekaj minul in da se popolnoma izprazni. To pa .ie prednost vseh začetnih postaj. Sedaj se je prebivalstvo znašlo v drugačnih okoliščinah, ki so za večino meščanov povsem običajne, saj vstopajo na avtobuse na vmesnih postajah. Za Acegat pa je začetna postaja vsekakor Prosek in tega dejstva ne bo mogoče spremeniti Kar pa zadeva pritožbe, da avtobus; vozijo po Miramarskem drevoredu in ne več po Ul. Udine, je inž. Morteani dejal, da je bila ta sprememba nujna, ker je Ul. Udine prenatrpana s prometom. O možnostih rešitve problema prevoznih storitev v zgornjih Barkovljah bodo zopet govorili na javnem zborovanju, ki bo v petek v Pro svetm dvorani v Barkovljah. Na to zborovanje je bil bale povabljen tudi predsednik skupščine novoustanovljenega konzorcija za prevoze kaščo. Brat in sestra sta najprej sovražnika, nato pa zaveznike, ki ju združuje sovraštvo do matere, saj spoznata, da je ona navadna tatica. Na določeni ravni je torej družinski razvoj socialen, saj se srečujemo z lakoto, mrazom in splošnim pomanjkanjem. Strindberg pa je to naturaHstično osnovo prerasel in jo napolnil s kriki in tišino, ki so tipično ekspresionistični elementi. Ljudje so si med sabo popolnoma tuji. Vsak je zaprt v svojo samoto in v svoj obup. Kar govorijo je navadno nekaj čisto banalnega, iz monologov (osebe v bistvu niso zmožne med seboj komunicirati) pa diha globok obup. Vsak stavek govori o človeški nemoči in o njegovi zapuščenosti. Družina, nekdanje toplo gnezdo, je sedaj razbita čaša in prostor z grozljivo odprtino v temno noč. Zloba, zavist, želja po maščevanju so edina goreča čustva, ki jih protagonisti dogajanja zmorejo. Tudi čas se nekje ustavi, gledalcu se zazdi, da gleda dejanje brez pravega začetka in brez možnosti konca. Iz močvirja se sem pa tja dvignejo o-bupani kriki, med kuliserijo se plazijo smrtne sence. Ozračje je torej prav prostor velike človeške katastrofe. Igralci in scenarist so Strindbergova hotenja izvirno poudarili. Igralci so recitirali tako, da so izrečene 1 besede izzvenele hladno in delovale odtujevalno. Jezik ni izražal duševnih občutij, ampak je stalno poudarjal duhovno praznino onega, ki govori. Igralci so torej že na ravni glasu in izgovorjenih stavkov pokazali, kako se govorica v Pelikanu vedno bolj odtujuje človeku in neha biti posrednik pristnih emocij. Tudi scena in kostumi so pripomogli k mučnemu vzdušju. Predstava je bila torej učinkovita in je dobro «ujela» smisel pred-ekspresionistične dramaturgije. Preden bi dodal nekaj opomb, naj navedem imena igralcev: Anna Do-frizi, Alberto di Stasio, Maria Teresa Sonni in Rino Sudano. Deio je režiral Rino Sudano. Opombe: v bistvu sta opombi dve; prvič, pobuda «Incontri» je zelo koristna, saj ima tudi močno izobraževalno vlogo, vendar bi bilo treba najti takšne načine publicizacije, ki bi pritegnila občinstvo. Druga opomba se bistveno navezuje na prvo; na predstavi je bilo zelo malo ljudi. mislimo, da predstava zasluži več pozornosti. Gledališče ni samo tisto, kjer so sama znana imena in kjer hodi občinstvo v izbranih toaletah. Gledališče je predvsem iskreno ljubezen do gledališča. Sicer pa se bodo predstave še ponovile... Izleti Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane in Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (ra zen srede in sobote) od 17. do 18. ure. Včeraj-danes Danes, SREDA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49. — Dolžina dneva 10.01. — Luna. vzide ob 15.09 in zatone ob 3.14. Jutri, ČETRTEK, 4. novembra . PRAZNIK ZMAGE . Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.7 stopitìjé, najnižja ; lit«;"mb/ 19. uri 14 stopinj, zračni pritisk 101.2, rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 16.5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. novembra 1976 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 72-letni Ferdinando Battilana, 67-letni Costantino Fiorio, 79-ietna Silvia Zocchi por. Imperimi, 77-letni Cesare Angeli, 72-letna Giuseppina Curellovich vd. Raschini, 79-ietna Anna Bric vd. Lupo, 68-letni Alfredo Cervellera, 68-letni Giuseppe Zalar, 81-ietna Cristina Denic vd. Zangrando, 81-letni Girolamo Guina, 77-letna Rosa Del Medico vd. Maraldo, 81-letna Renata Portada, 80-letni Luigi Co-suiich, 99-letna Giuseppina Tomz, 53-letni Ermes Montagna, 90-letna Guglielmina Moller vd. Markovitz, 75-Ietni Mario Gaspardi. AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovich. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Rezervacija mest in prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. VERDI Z Bizetovo Carmen bodo letos otvo-rili novo sezono 1976/77 v gledališču Verdi. Slovesna premiera bo 9. novembra. Opere niso izvajali v Trstu že šest let, ob stoletnici avtorjeve smrti (1875) pa so Bizetova dela uvrstili v repertoarje najboljših svetovnih gledališč. Delo, ki ga bodo v Trstu prikazali, bo dirigiral Reynald Giovaninetti, režiral pa Sandro Bolchi. Sceno in kostume je izdelal Emanuele Luzzatti. V operi bodo peli Olivia Stapp, Gianna Amato, Carlo Bini, Maurizio Mazzieri, Luiza Macnez, Rosetta Arena, Tito Turtura, Ermanno Lorenzi. Alessandro Maddalena in Lucio Rolli. Orkester, zbor in baletna skupina gledališča Verdi. Obiskovalci opere lahko dvignejo a-bonentske bloke A, B, C, D in F. Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 13. ure) Angelo d’oro, Goldonijev trg 8; Costalunga, Erta S. Anna 10; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Trg Sonnino 4; S. Andrea, Trg Venezia 2, Sponza, Ul. Mcntorsino 9; Neri, Ul. Dante 7; Samaritano, Trg Ospedale 8; Minerva, Trg Giotti 1; Due mori, Trg Unità 4; Rossetti — Emili. Ul. Combi 19 in Alabarda, Istrska ulica 7. (od 13. do 16. ure) Neri, Ul. Dante 7; Samaritano, Trg Ospedale 8 in Rossetti — Emili, Ul. Combi 19. (od 16. do 19.30) Neri, Ul. Dante 7; Samaritano, Trg Ospedale 8; Minerva, Trg Giotti 1; Due mori, Trg Unità 4; Rossetti, Ul. Combi 19 in Alabarda, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Minerva, Trg Giotti 1; Due mori, Trg Unità 4 in Alabarda, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 226-596; Nabrežina: tel, 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Ariston 15.30 «L’albero di Guerni-ca». Igra M. Melato. Barvni film. La Cappella Underground 19.00 — 21.30 «Monsieur Hulot nel caos del traffico.» Barvni film. Igra Jacques Tati. Mignon 15.00 «Nina». V glavnih vlogah Liza Minnelli in Ingrid Bergman. Barvni film. Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 15,00 «Oh, Serafina», R. Pozzetto, D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini, pod 18- letom. Fenice 15.00 «Tutti gli uomini del presidente», Robert Redford in Du-stin Hoffman. Excelsior 15.30 «Cattivi pensieri»* Ugo Tognazzi in Edwige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Taxi driver». Barvni film. Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15I)p «Missouri», Marion Brando in Jack Ničholson. Aurora 14.30 «Qualcuno volò sul I SMft.Ifél ..cuculo». Igra Jack Ni-cholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 15.00 «Invito a cena con delitto». David Niven in Peter Sei-lers. Cristallo 15.00 «Luna di miele in tre», Renato Pozzetto in Stefania Casini. Moderno 15.30 «Novecento» l. de' Prepovedano mladini pod 14. letom. V glavni vlogi Robert De Niro- Filodrammatico 14.30 «Gola profonda». Prepovedano mladini pod 18. letem. Impero 15.00 «Bluff». Igrata A Ce-lentano in A. Quinn. Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 «Telefoni bianchi». Igrata A. Belli in V. Gassman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Il piccolo grande uomo». Igra Dustin Hoffman. Barvni film. Abbazia 15.00 «Peccati di famiglia». Igra Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 14.30 «Frankestein Junior». Igrata Mei Brooks in Marty Feld-man. Astra 15.00 «Che carambola ragazzi». Barvni otroški film. Volta 15.00 «La guerra dei bottoni.» Barvni otroški film. Prispevki Franc Kižmančič (Plese) daruje za PD Lipa 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Frančiške Furlan darujeta Furlan in Rustja 6000 Ur za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Gabrovcu. V spomin na svoje nepozabne starše Natalijo in Janka Furlana ter sestro Vido daruje Dušan Furlan 50.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. V počastitev 10. obletnice smrti očeta Karla Gombača darujeta Milka in Emil 10.000 lir za PD Lonjer-Katinara in 10.000 lir za ŠZ Bor. mmm TEČAJI VALUT V MILANU DNE 2. 11. 1976 Ameriški dolar: debeli 866,50.— drobni 835.— Funt šterling 1413.— Švicarski frank 353,75 Francoski frank 172,80 Belgijski frank 22,60 Nemška marka 353.— Avstrijski šiling 50,25 Kanadski dolar 860,— Holandski florint 337,- Danska krona 145.— Švedska krona 200.— Norveška krona 166,— Drahma: debeli 18.30 drobni i8.30 Dinar: debeli 40,- drobni 40,- MENJALNICA vseh tujih valut GORIŠKI DNEVNIK RAZSODBA DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA Zdravilišče INAM ne more opravljati bolnišniške oskrbe Sodišče je razveljavilo dekret deželne uprave, s katerim je priznalo zdravilišču v Ulici Farneto status bolnišniške ustanove Deželno upravno sodišče je v teh dneh izdalo razsodbo v zvezi s prizivom socialno zavarovalne ustanove INAM proti dekretu deželnega predsednika, s katerim je bilo kirurško zdravilišče INAM v Ul. Farneto uradno priznano za bolnišniško u-stanovo. Ustanova INAM je, kot znano, pred več meseci zahtevala, da se ta ukrep razveljavi in v ta na®en vložila priziv na upravno sodišče. Slednje je po daljši razpravi Ugotovilo nelegitimnost deželnega ukrepa ter ga razveljavilo. Istočasno pa je določilo, da kirurško zdravilišče INAM, v kolikor ni bol-nišniška ustanova, ne sme opravljati bolnišniške oskrbe. Zavarovalna ustanova INAM se le v svojem prizivu sklicevala na neosnovano ,t argumenta, na katerega se je pri svojem sklepu nasprotno oslanjala deželna uprava. Le-ta je namreč upoštevala člen st. 65 deželnega zakona 132, ki doječa priznanje raznih zdravilišč in drugih zdravstvenih inštitutov, ki so odvisni od bolnišniških ustanov. Za jo priznanje je treba izpolniti naslednje pogoje: treba je poslati u-radno prošnjo, pokrajinski zdravnik Utora izdati ustrezno dovoljenje, o-benem pa mora biti prošnja v skladu z deželnim bolnišniškim načrtom. Zavarovalna ustanova pa pri tem ugotavlja, da kirurško zdravilišče ui odvisno od bolnišniške ustanove, temveč od ustanove INAM. Poleg tega si ustanova INAM ne želi in ni-jua pravice zaprositi, da bi zdravilišču priznali status bolnišniške ustanove. Nadalje zdravilišče nima določenih pogojev, da bi mu ta status priznali in pokrajinski zdravnik ni '^dal nobenega dovoljenja, da bi se zdravilišče v Ul. Farneto spremeni-,? v bolnišnico. Sicer pa tega dovo-r^uja tudi ni mogel izdati, ker NAM, kot rečeno, ni nikoli za to zaprosila. Državno pravobranilstvo, ki je na sodni razpravi zastopalo deželo, je s svoje strani zagovarjalo stališče, da dejstvo, da zdravilišče INAM uirna vseh pogojev za priznanje sta-usa bolnišnice, še ne izključuje Utožnosti, da bi te pogoje izpolnilo Y trenutku, ko bi ji bil priznan status nove ustanove. Sodišče je, kot rečeno, sprejelo ezo zavarovalne ustanove INAM in razveljavilo deželni ukrep, zdravili-sce v Ul. Farneto pa ne bo moglo upravljati več nobene bolnišniške oskrbe. 12. t. m. okrogla miza o strokovnem usposabljanju Na pobudo Združenja obrtnikov o v petek, 12. novembra, na sedežu trgovinske zbornice okrogla uuza o vprašanju strokovnega u-Posabljanja v naši deželi v prime-lavi z drugimi državami evropske •skupnosti. JUTRI V BOLJUNCU Prostovoljno delo pred gledališčem ' ^vi'a<^ močnega naliva v soboto Je bilo odloženo prostovoljno delo za drecl-tev okolice pred občinskim gle-ahsčem v Boljuncu. T'er se bliža an otvoritve novega doma kulture, p treba z delom pohiteti zato Koor-macijski odbor prosvetnih društev 12 . e§a poziva vse prosvetne delav-ce m posebno mladino iz bližnjih vasi, da se udeležijo delovne akcije, ki bo jutri, 4. t.m., z začetkom ob 8. uri, seveda v upanju, da se ho muhasto vreme izboljšalo. V teh dneh bo v stavbi dokončana razsvetljava, tako da bo lahko domače društvo poskrbelo za drugo prostovoljno akcijo čiščenja notranjosti. V. L. Kontingent izmenjav v okviru sporazuma «AIpe-Adria 1976» Urad za trgovino s tujino pri vladnem komisariatu v deželi Furlaniji-Julijski krajini obvešča, da je ministrstvo s tujino, soglasno z jugoslovanskimi oblastmi, določilo dodatni kontingent medsebojnih italijansko -jugoslovanskih blagovnih izmenjav za olajšanje obmejne trgovine «Alpe Adria 1976». Kontingent znar a 3 milijarde 25 milijonov lir, tako za uvoz blaga iz Jugoslavije v Italijo kot tu di za izvoz iz Italije v Jugoslavia Ugodnosti, ki jih predvideva ta operacija, se lahko poslužijo vsa podjetja s pravnim sedežem v eni izmed štirih pokrajin naše dežele. Razpisu je priložen sezm.m blaga, ki ga je moč uvoziti oziroma izvoziti po tem sporazumu, prošnje pa je treba naslovih na Urad za trgovino s tujino pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu najkasneje do 20. novembra. V primeru sfiora bo veljal datum prejema prošnje pri o-menjenem uradu. Prošnje, ki bi pri-SDele po zapadlosti roka, bodo lahko upošteva., le, če 1 red tem ne bodo izčrpali kontingenta. V isti prošnji lahko prosilec navede več vrst blaga, ki pa sodi v isti blagoznanstve-ni sektor. Kar zadeva trgovino s kmetijskimi pridelki in s tekstilom, morajo prosilci upoštevati navodila EGS in sporazum med EGS in Jugoslavijo. uiiiimiiiiuiiiiiiimiiiiiiiimmiitmmiiiiMiiiimiiitiiiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiniiii Pismo uredništvu POJASNILO IN DOPOLNITEV Prejeli smo in objavljamo. «Na Kontovelu, 31. oktobra 1976 Spoštovani tovariš urednik! Prebral sem pismo gospoda ravnatelja Humberta Mamola v nedeljski številki vašega lista. Prav prisrčno me je presenetilo, ker je gospod Mamolo z njim izpričal, da je bil na srečanju, ki ga omenja, tudi z mislijo navzoč. Naj mi bo zdaj še sobesednik ! Trditve gospoda Mamola so točne. Škoda, da jih ni izrekel na srečanju samem. Želim pa jih — bralcem v pojasnilo — dopolniti. Na srečanju je bil navzoč uradni občinski tolmač. S tem je bilo pravici formalno vendarle zadoščeno. Ali Slovenci poznamo tudi dolžnost, da govorimo po slovensko. Za tiste Slovence, ki so italijanski državljani, pa ta dolžnost ni pravna kategorija, marveč moralna kategorija. To moralno povelje sam globoko čutim; seveda pa ima vsak pravico, da presodi, kako ga spoštujem. Vendar pa velja za nekatere tudi pravna dolžnost, da s Slovenci, ki so italijanski državljani, občujejo v slovenščini. To velja za zastopnike oblasti. In prav to je predmet vzorno nesebičnega in nelahkega prizadevanja gospoda profesorja Sama Pahorja. Kajti Slovenci v Italiji i-mamo pravico ne le, da govorimo slovensko, temveč da od oblasti tudi poslušamo v slovenščini. In tu sva se — priznajva, gospod ravnatelj Mamolo! — oba spozabila. Kajti ko je gospod odbornik Zanini po enourni zamudi začel in ob 22 20 končal svoje uvodno poročilo v italijanščini, nisva od njega izterjala zadostitve njegovi dolžnosti, da z nama, s pomočjo tolmača ali s prej pripravljenim slovenskim besedilom, občuje po slovensko. Zato pa, dajva: obljubiva, da bova v prihodnje to storila: Vi pri svojem občevanju s proveditorskim uradom, z občinskim odborništvom, skratka z Vam nadrejenimi, prirejenimi in podrejenimi oblastmi, jaz pa ravno tako v mejah svojega delovanja. Še nekaj; ne v opravičilo, temveč v pojasnilo. Ko je gospod odbornik Zanini sklenil svoje uvodno poročilo, sem zaprosil za besedo in po slovensko, kot že drugi pred menoj, napovedal, da «bom govoril kar po italijansko, ker smo pozno začeli in ker je bil gospod odbornik vse prej kot jedrnat». Med obravnavo (od 22.20 do 23.45) so se vrste številnih navzočih postopno krčile; tudi pri tistih — in ni jih bilo malo — ki so živahno in tvorno v slo venščini in v italijanščini segali v obravnavo; treba je bilo pač drugo jutro zgodaj v šolo, urad ali tovarno. Gospoda ravnatelja Mamola lepo prosim, naj v mojih besedah ne išče polemičnih osti; njihov namen in moje upanje zasledujeta le vse krepkejšo in tvornejšo enotnost Slovencev v boju za lastne «uzakonjene» pravice, pa tudi za vse tiste, ki še niso uzakonjene, niso pa ustavno nič manj zakonite. Po vsem tem pa je vendarle — kajne, gospod ravnatelj? — dokaj nenavadno, da občani zahodnega Krasa še ne poznamo Vašega strokovnega mnenja o obravnavanem predmetu, namreč o psihopedago ški službi, ki jo občinska unrava uvaja na šole prve stopnje. Zaprosili ste za besedo med posegom, demokrščanskega sosvetovalca — bil je vneto kritičen do odbornikovega izvajanja — a ste se ji, brž ko Vam jo je predsedujoči ponudil, odrekli. Domnevam, da pač zato, ker ste soglašali z že izrečenimi mislimi. Ker pa niste preprost zasebnik, bi vendarle — ne menite? — bilo prav, da pojasnite, s čigavimi. Mar s tisto — tako bi nepoučena oseba sklepala iz Vašega ravnanja — ki jo je že gospod odbornik upravičeno zavrnil in ki je priporočala, naj se vprašanja psi-hopedagoške službe za slovenske šole obravnavajo ločeno od sorodnih vprašanj na italijanski šoli in ne v občinskem sosvetu, marveč le na srečanju slovenskih ravnateljev z gospodom občinskim odbornikom? Z odličnim spoštovanjem Ravel Kodrič, član komisije za zdravstvo pri občinskem sosvetu za zahodni Kras.» DANES SEJA KOMISIJE ZA MEJNE PREHODE Sestavljen okvirni program menjav na področju kulture in športa Pogovor z Igorjem Komelom, članom komisije - Potreba po večji navzočnosti manjšinskih dejavnosti uiiiiui,ii,„nliilll||,IIIH|||||||u|||||i||)||||[||||un)j||n|t||]||||n)I|||||)|||||ft||mm)l|., miiusai iiiiiiiiiiu — Informacije SIP __ SIP obvešča telefonske naročnike, da je zapadel rok za poravnavo računov, ki se nanašajo na 4. trimesečje 1976, in o-pozarja tiste, ki tega še niso storili, da je za račune, ki so poravnani v roku 30 dni po datumu, ki je označen na vsakem računu, predvidena za 50”» znižana globa od tiste, ki bi se morala plačati v smislu zakonskih predpisov za račune, ki so bili plačani po tem roku. 5IP SOCIETÀ ITALIANA PER L’ESERCIZIO TELEFONICO Včeraj, 2. novembra, je zapadel rok za plačilo izrednega davka «una tantum» na motorna vozila. Proti vsakemu pričakovanju je včeraj (in tudi v soboto) plačalo davek razmeroma malo lastnikov motornih vozil Zato ni prišlo do običajnih zastojev, dolgih vrst in gneče. Ker so nekateri plačali davka v uradnih ACI, drugi pa na pošti, je danes nemogoče reči, koliko oseb je v Trstu plačalo «una tantum». Gotovo je le, da je pri ACI davek poravnalo nad 35 tisoč avtomobilistov. Potrdilo o plačilu je treba imeti s seboj Vse, ki jih bodo že danes zasačili brez njega, bodo «razveselili» s slano globo. Na sliki: vrsta v osrednjem uradu ACI v Ul. Cumano. $ Zaradi vojaške svečanosti, ki bo jutri na Trgu Unità, je tržaški župan odredil začasno prepoved parkiranja na Trgu Unità, v Ul. dell’Orologio in v Ul. Mercato Vecchio. Prepoved velja od 12. do 115. ure. Danes dopoldne la županstvu v Gorici sestane tretja komisija, sestavljena iz zastopnikov občin Gorica in Nova Gorica. Ta komisija, ki je ena izmed štirih, se sestaja kot zadnja in bo razpravljala o komunikacijskih zvezah in mejnih prehodih. V komisiji za kulturo in šport, izobraževanje in mladinsko dejavnost je kot član tudi Igor Komel, s katerim smo se pogovarjali o poteku seje komisije in o vprašanjih, o katerih so govorili na seji. «Naša komisija je zbrala celo vrsto predlogov o navezovanju stikov med sosednjima mestoma na področju kulturno - prosvetnega, izobraževalnega, športnega in mladinskega delovanja. Ocenili smo tudi dosedanje delo, ki je vsekakor spodbudno, čeprav še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti, ki nam jih ponujajo razmere, da bi se čimbolj spoznali, je dejal Igor Komel, potem pa je nanizal celo vrsto predlogov, ki sta jih izoblikovali italijanska kakor tudi jugoslovanska stran. V program je komisija vključila ogled muzejev, slikarski ex tempore za osnovnošolce, ki naj bi ga priredili ob Andrejevem sejmu, nadaljevanje tradicionalnega lahkoatletskega troboja med Gorico, Novo Gorico in Celovcem, pohod prijateljstva med Gorico in Novo Gorico. Obstajajo tudi možnosti za izmenjave nastopov folklornih skupin, ki naj zajame folklorno skupino iz Sovodenj. Jugoslovanska stran je predlagala, da bi gledališče iz Bologne, ki bo gostovalo v Novi Gorici, ob povratku nastopilo tudi v Gorici. Kar zadeva izobraževanje, je Nova Gorica poudarjala željo, da bi se njene šole srečavale tudi z italijanskimi. Pogovor je nanesel tudi na turizem in s tem v zvezi je bilo izrečeno priznanje pobudi za tiskanje dvojezičnega prospekta Posočja. Ko so se pogovarjali o kulturnih stikih je Igor Komel predlagal, da proslavljamo letos 50. obletnico smrti Srečka Kosovela, ki bi jo v Gorici lahko proslavljali ob sodelovanju obeh mest. «Po moji oceni je bila seja komisije koristna, ker smo na njej sprejeli predloge za vrsto koristnih izmenjav. Naša narodnostna skupnost v zamejstvu je bila navzoča s svojimi predlogi in tudi jugoslovanska delegacija je pogostoma zastavljala vprašanja, kako tudi manjšino vključevati v stike med obema mestoma,» je dejal Igor Komel. «Vendar pa sodim — je takoj dodal — da bi sé morali sestati z našimi kulturno - prosvetnimi, športnimi in rekreacijskimi organizacijami, da bi od njih izvedeli, s kakšnimi pobudami se v dvostransko menjavo lahko vključijo. Prav tako bi morale tudi šole sporočiti, kakšne so možnosti, da se preko občinske uprave povezujejo s sebi enakimi zavodi v Novi Gorici.» V soboto v Gorici okrogla miza o handikapiranih V soboto, 6. novembra, ob 9.30 bodo odprli v dvorani Petrarca (nekdanji Trgovski dom) razs avo ročnih del skupine handikapiranih iz Podturna. Ta skupina, ki deluje pri re-kreatoriju že več let, vključuje devet oseb v starosti od 15 do 30 let. S primerno vzgojo so te handikapirane osebe usposobili, da izdelujejo najrazličnejše igrače ter uporabne predmete. Zaradi proizvodnih in tudi komercialnih potreb so združeni v zadrugi. Eno uro po odprtju razstave, ob 10.30, bo zadruga priredila okroglo mizo, na kateri bodo o vprašanju vključevanja handikapiranih oseb v družbo spregovorili znam italijanski strokovnjaki s tega področja, in sicer Franco Morbidelli, tehnični vodja zadruge handikapirancev v kraju Vale di Prato v Toscani, Rodolfo Nardi, predsednik zadruge, in Piero Boni vzgojitelj te skupine, ki je iz Bologne. Nezadovoljstvo PSI z občinsko upravo Mestna sekcija socialistične stranke je z nezadovoljstvom sprejela vest, da je občinski odbor dal na glasovanje gradbeno spremembo na področju Štandreža, o čemer je razpravljal na zadnji seji občinski svet. To v času, ko se ni še sestala komisija svetovalcev in strokovnjakov, ki jo je treba ustanoviti, upoštevajoč pravila splošne revizije regulacijskega načrta. Uslužbenci ITE na obisku v Moskvi Pred kratkim je bila na obisku v Sovjetski zvezi skupina delavcev podjetja ITE in njihovih družinskih članov, ki je imela v Moskvi tudi pogovore s predstavniki osrednje zadružne zveze, v katero je včlanjeno preko 63 milijonov državljanov. Na sedežu Centrosojuza je delegacijo goriških delavcev sprejel načelnik oddelka za zveze s tujino A. I. Krašeninikov, ki je poudaril, kako se dobro razvijajo odnosi med zadružnimi organizacijami iz obeh dežel. Delegacija je predstavnikom Centrosojuza izročila spominske plakete goriške občine, pokrajine in trgovinske zbornice, kakor tudi posredovala pozdrave goriškega župana. Moskovski zadružniki so se zanimali za potek solidarnostne akcije za pomoč in obnovo porušenih krajev v Furlaniji-Julijski krajini. Tudi na Goriškem danes stavka šoferjev Triurne stavke se bodo danes u-deleždi tudi uslužbenci goriških avtobusnih podjetij. Stavkali bodo od 9. do 12. ure. Sklep o stavki je sprejela sindikalna federacija CGIL, CI SL in UIL, ki zahteva od prevozniških podjetij, da v celoti izpolnjujejo v kolektivni delovni pogodbi sprejete obveznosti. Drevi v Gorici seja pokrajinskega sveta Pokrajinski svet se sestane drevi ob 18.30. Na dnevnem redu je izvo- litev dveh namestnikov odbornika, tako da bo pokrajinski odbor po današnji izvolitvi popoln. Zatem naj bi prišlo do razprave o drugih točkah, ki so že več časa na dnevnem redu. Po večmesečni paralizi bi pokrajinska uprava spet pričela z rednim delom. Prerismiičarski tečaji za osnovnošolske otroke Tudi letos bo goriška občina za učence goriških osnovnih šol, ki se bodo udeležili smučarskih tekem v okviru mladinskih iger, poskrbela za predsmučarske tečaje, ki jih bo vodil prof. Martin Kranner vsak ponedeljek in petek od 14.30 do 15.30 v prostorih telovadnice v dolini Korna. Vsi učenci, ki se nameravajo u-deležiti tečajev, naj se vpišejo pri svojem učitelju ali naj se neposredno javijo v telovadnici. NA MIRENSKEM GRADU USPEL ORGELSKI KONCERT HUBERTA BERGANTA Koncert je bil posvečen anesteziologom, ki so imeli kongres v Novi Gorici V okvira 7. intersekcijskega sestanka jugoslovanskih zdravnikov -anesteziologov, ki je bil pretekle dni v Novi Gorici, je v petek zvečer prof. Hubert Bergant, docent Akademije za glasbo v Ljubljani, priredil orgelski koncert za udeležence kongresa. Koncert je bil na Mirenskem gradu, kamor so prišli a-nesteziologi po obisku videmski bolnišnice v petek popoldan. Začetek koncerta je bil nenavadno pozno, malo pred 22. uro, glede na to, da je bil program kongresa zelo bogat, poleg tega pa so zdravniki pri povratku iz Vidma naleteli na gnečo na bloku, kar je navrglo pol ure zamude od predvidenega začetka (21.15). Hubert Bergant, danes po skoraj desetih letih koncertiranja že lahko rečemo evropsko znani orgelski virtuoz, je začel svoj recital z «Dorsko toccato in fugo BWV 538» največjega skladatelja orgelske glasbe J. S. Bacha in nadaljeval s «Preludijem in fugo v C-duru» J. Segerja. Svoje mesto v petkovem koncertu je dobil tudi W. A. Mozart s skladbo «lntrada in fuga v C-duru», čeprav liimmummHiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiMtimiMmiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiinimimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiHiiiiii OSTRI NAPADI NA LEVIČARSKI ODBGR Zaradi bojkota krščanske demokracije grozi tržiški občini upravna paraliza Demokristjanom sta se pridružila v tej akciji fašistični in neodvisni svetovalec Po sobotnem glasovanju v občinskem svetu v Tržiču postaja politični položaj v tem mestu nevzdržen in preti tudi nevarnost, da pride do komisarske uprave. V nedeljo smo na kratko poročali o izidu dveh glasovanj na seji v soboto zvečer. Demokristjanska resolucija, ki je zahtevala odstop odbora, je dobila 14 glasov (trinajst demokristjanskih in enega fašističnega), proti njej je bilo 15 glasov komunističnih in socialističnih svetovalcev, neodvisni Labile pa se je vzdržal. Tudi druga resolucija v podporo občinskemu odboru, ki so jo predstavili svetovalci PSI in KPI ni prodrla, ker je dobila samo 15 glasov, proti njej pa je bilo drugih petnajst glasov. Že na sobotni seji so demokristjani hoteli, da bi se ta nadaljevala. V njihovih načrtih je bilo seveda, da bi prišle! dd enakega izida glasovanja tudi pri točkah, ki se nanašajo na razne stroške občinske uprave za javna dela. Demokristjani namreč hočejo doseči popolno paralizo občinske uprave in dokazati prebivalstvu, da taka uprava, pri kateri ne sodelujejo, ne more naprej. Odtod njih zahteva, da bi prišlo do odstopa odbora in da bi se oni na nekak način vključili v večino. Stvar pa nima samo lokalnega pomena, ima širši pomen pokrajinskega značaja. Med svetovalci KD v tržiškem občinskem svetu je tudi pokrajinski tajnik te stranke Lon-go, med odborniki PSI pa pokrajinski tajnik te stranke Trombetta. Razumljivo je torej, tudi zaradi prisotnosti dveh političnih tajnikov, da zavzema spor v Tržiču širši politični pomen. Resnici na ljubo moramo tudi reči, da se proti levičarski upravi socialistov in komunistov najbolj zaganjajo prav levičarski demokristjani, ki prevladujejo v strankini organizaciji v Tržiču. N; verjetno, da se bodo stvari premaknile z mrtvega tira. Takoj po praznikih bo župan dr. Maiani ponovno sklical občinski svet in takrat pride do razprave o sklepih, ki so povezani s stroški za javna dela. Videli bomo, do kod bo segla demokristjanska obstrukcija. Ob zaključku še ugotovitev, da so izjave demokristjanskega načelnika skupine Rebule na sobotni seji občinskega sveta izzvale ostro reakcijo socialdemokratske stranke in tako tržiški mestni odbor kot pokrajinski tajnik PSDI Bianconi sta izdala tiskovni poročili, v katerih ostro napadata krščansko demokracijo zaradi njenega rovarjenja v tržiškem občinskem svetu. Raffaello Fabbro novi tajnik na pokrajini Raffaello Fabbro, dosedanji občinski tajnik v Tržiču, je včeraj nastopil novo službo generalnega tajnika v goriški pokrajinski upravi. Nadomestil bo letos poleti umrlega dr. Giuseppa Bauma. Fabbro je začel svojo službo občinskega tajnika že pred dvema desetletjema, služboval je v manjših občinah Goriške, pred nekaj leti je bil tajnik občine v Krminu in nato tudi tajnik briške gorske skupnosti, pred kratkim pa je prevzel službo v občini višje kategorije, kot je Tržič. Občinski upravitelji, ki so imeli o-praviti s Fabbrom, se ga spominjajo kot dobrega in poštenega sodelavca. Njegovo mesto v tržiški občini bo začasno prevzel sedanji podtajnik dr. Stanig. V Štandrežu bodo imeli okroglo mizo o potresu V domu Andreja Budala bo v petek, 5. novembra, ob 20. uri, na pobudo kulturnega krožkf Frontiera aperta okrogla miza o vprašanjih obnove na področjih, ki jih je prizadel potres. Napovedani so go- vorniki inž. Blessi, prof. Nanut, prof. Prestamburgo, inž. Koršič in najbrž se bodo vabilu odzvali tudi nekateri strokovnjaki, ki sodelujejo pri obnovi Tolminske. Urnik trgovin Danes bodo vse trgovine poslovale po običajnem urniku. Popoldne bodo odprto tudi trgovine, ki imajo ob sredah popoldansko zaporo. Prav tako bodo oonoldne odprte tudi mesnice. Jutri bodo samo dopoldnu odprte pekarne in prodajalne mleka. Posebni urnik ENPAS za osnovnošolske učitelje Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za bolniško oskrbo za državne u-radnike ENPAS obvešča vse osnovnošolske uč teije, dà bo zanje odprto eno ikence v pisarni blagajne, ob torkih in petkih, od 12.30 do 13.15. Po pouku v šolah se bodo lahko učitelji zglasili v tej pisarni, da bodo lahko opravili svoje posle. Smučarski tečaj pri SPD Gorica Slovensko planinsko društvo Gori ca bo tudi ietos priredilo smučar ski tečaj za mladino. Da bi se izognili že nekaj let trajajočim nevšečnosti v zvezi s pomanjkanjem snega, je društveni odbor letos po iskal ustrezno rešitev. Tečaj bo potekal na smučiščih na Nevejskem sedlu, otroci in spremljevalci pa se bodo tja vozili s posebnim avtobu som. Začetek je predviden za ne deljo 21. novembra, zaključek pa 12. decembra. Torej bodo otroci lahko vadili kar pet dni. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva v jutranjem in popoldanskem času, zaključilo pa se bo v petek 5. novembra. Na društvu dajejo tudi podrobne informacije glede cene prevoza, tečaja, urnikov itd. Ker so prejšnja ieta nekateri starejši člani izrazd. željo, da bi se radi naučili smučanja, se je planinsko društvo pozanimalo tudi za tako možnost, če se jih bo prijavilo vsaj deset, bodo tudi zanje organizirali poseben tečaj. In še zadnja vest, ki utegne za nimati predvsem mlajše smučarje. V soboto, 6. novembra, bo v društvenih prostorih sejem rabljene smučarske opreme. Danes sestanek sindikalnih aktivistov Danes, ob 9. uri, se bodo v telovadnici zavoda Lenassi v Kapucinski ulici sestali sindikalni aktivisti iz vseh tovarn in podjetij ožjega goriškega področja. Pogovorili se bodo o pripravah za splošno stavko, ki bo v vsej deželi prihodnji teden, v četrtek, 11. oktobra. Drevi odprtje razstave slikarja Demetrija Ce/a Goriški rojak Demetrij Cej, ki sedaj živi v Trstu, kjer je zaposlen pri Stalnem slovenskem gledališču, bo spet razstavljal svoje slike v domačem kraju. Drevi, ob 18.30, bo odprl samostojno razstavo v galeriji «n Torchio./ v Ulici Mameli. Razstava bo odprta do 15. novembra, ob delavnikih od 11. do 13. ure in od 17. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. je bolj malo ustvarjal za orgle in je večino svoje ustvarjalne moči posvetil drugim instrumentom, o-ziroma voka’ni glasbi. Ob ustreznih registrih je zelo lepo zazvenelo delo «Preludij, fuga in variacija znanega francoskega skladatelja C. Francka. Izredno efektuje bila tudi «Toccata» francoskeoa organista in komponista Eugena Gigouta. morda pravo presenečenje kon erta. V naslednjih točkah programa je Bergant predstavil še češkega skladatelja L. Slukc s skladbo «Via dei silenzio» in sodobnega francoskega komponista O. Messiaena s čisto kratko, moderno skladbico «Meditacija». Mogočen in hkrati učinkmrt zakl iuček koncerta je pomenila «Fantazija op. 27» najpomembnejšega nemškega novoromantičnega skladatelja Maxa Reger;ia. S svojim nastopom, je Bergant nedvomno popestril konnr^ anesteziologov in jih iz njihovih medicinskih problemov popeljal v čudovit svet glasbe. Zdravniki iz vseh strani Jugoslavije, morda sr bili nekateri med njimi prvič na orgelskem koncertu, so v pr Bergant' lahko spoznali organista z virtuozno tehniko, dognano interpretacijo, smiselno registracijo in z obsežnim repertoarjem. Tudi orgle, ki so jih po nedavnem generalnei. popravilu naravnost prerodili, so odlično prestale preizkušnjo, svojo moč in zven pa so še najbolj pokazale pri Gigoutu in Re-gerju, medtem ko so se posamezni registri uveljavili tudi pri drugih skladbah. Orgelski instrument z Mirenskega gradu je po tem koncertu in koncertu, ki ga je imel Hubert Bergant v nedeljo, 17. oktobra, za širše občinstvo, dokazal, da se lahko nanj izvaja še tako zahtev:,a orgelska literatura. Na obeh koncertih je Bergant izvajal samo Regerjevo «Fantazijo op. 27», sicer pa se je program razlikoval. Na omenjenem nedeljskem koncertu, ki je ob veliki udeležbi lepo uspel, sta bila Bach in Franck zastopana z drugima deloma, poleg njiju pa je organist Bergant igral še Kuhnauja in Davida, nemškega oziroma avstrijskega glasbenika. P. B. Kino Gorica VERDI 16.45 — 22.00 «Oh. Serafina!». Renato Pozzetto in Dalila Di Lazzaro. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15 - 22.00 «L'innocente». Barvni film; prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.30 — 22.00 «L’albero di Guemica». Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 16.30 — 21.30 «Incredibile viaggio verso 1'ignoto», W. Disney. Siedi risanka «Paperino e il leone». VITTORIA 17.00 - 22.00 «La legge violenta della squadra anticrimine» — Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30 - 22.00 J’taime. moi non plus» PRINCIPE 17.30 — 22.00 «La legge violenta della squadra anticrimine». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica in okolica SOČA «Smrt pod palmami», nemški barali film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Plamen nad Smirno», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Ponočne strasti», italijan-sko-francoski barai] film od 19.30. ......................................... GOSPODARSKA MANIFESTACIJA V ZNAMENJU OBNOVE IN NAPREDKA Jutri Mo v Pordenonu zaprli sejem zimskega turizma in obrti Pomemben poudarek na bivalnih prikolicah in montažnih hišah Zanimive spremljajoče kulturne pobude - Vinska razstava Jutri, 4. novembra, »odo v Pordenonu spustili zastor specifične gospodarske manifestacije, ki jo predstavlja sejem rimkega turizma in obrtništva. Od odprtja tega sejma 29. oktobra dalje je bil Pordeneu, to pomembno gospodars j središče na desnem bregu Tilmenta, cilj številnih gospodarskih operaterjev Povsem razumljivo je bila na sami otvoritvi prisotna tudi dežela v osebi predsednika Comellija. Sejer.i zimskega turizma (Tur in; so združili s sejmom obrtniških izdelkov. Vsakemu od teh dveh sektorjev so namenili eno izmed dveh velikih razstaviščnih ha., ki so jih pred nekaj leti zgradili v tem hitro se razvijajočem mestu, 'a bi javnosti prikazovali svoje dosežke in si v deželnih razsežnostih zagotovili svoj pravi položaj. Prvi in morda tudi največji vtis pa naredijo na obiskov-Jcu bivalne prikolice, ki jih je nekaj d 'retin raz-stavlje..ih na obsežnem prostoru pred razstavnima halama. Tako veliko bivalnih prikolic in raznovrstnih montažnih hiš, prikazanih na sejmu, narekujejo potrebe na x>tres-nem področju, ki je zajelo tudi por-denonsko pokrajin1. Posledice potresa je v svojem otvoritvenem govoru omenjal tudi predsednik Comelli, ko je dejal, da so zavrle gospod ..ahi napredek. Pri tem pa je takoj dodal, da je potrebno že s daj ukrepati, da se bo vsa dežela gospodarsko dvigala vzporedno z odpravljanjem posledic hude naravne nesreče. Bolj kot paviljon, kjer so obrtniki razstavili svojo konfekcijo, pohištvo, električne in druge predmete široke ^ .rošnje, nekatere tudi za takojšen nakup, je zanimiv paviljon posvečen zimskemu turizmu. Zanj vlada največ zanimanja tudi zaradi bližajoče se zimske sezone. Obiskovalec se pri ogledu posameznih stojnic lahko seznani z zadnjimi tehničnimi, modnimi in drugimi dosežki, ki jih je industrija u-stvarila na področju smučarske o-preme. Zelo zanimivi sta nadalje stojnici, kjer je razstavljen pribor za reševanje ponesrečencev v hribih, kakor tudi priprave za jamarski šport. Poseben oddelek prikazuje zimsko mehanizacijo za odstranjevanje snega. Na prostem A je mogoče ogledati plastično smučišče in napravo za smučanje po travnatih pobočjih. Kot posebna kulturna značilnost tega sejma je razstava starinskih izdelkov iz kovanega železa. Primeren poudarek so dali tudi prizadevanjem, da bi ohranili nekatere starinske zgradbe, kulturne spomenike, ki sta jih zob časa, sedaj pa še potres, začela šteti leta. Vsak obiskovalec bo znal vrednotiti tudi napore za zavarovanje naravnih bogastev v tej pokrajini, ki se kažejo v poskusa u-stvarjanja nacionalnega parka. V kletnih prostorih je bogata vinska razstava s pokušnjo. Prirediteljem je priznati, da pri obilici svo- jih zaščitenih vin niso pozabili n:ti na zaščitena vina z drugih področij naše dežele. Tako so dobila primerno mesto tudi vina briškega in po-soškega konzorcija. Podtaknili ogenj tudi Ffrrarijnemu avtu Včeraj so v nekem smetišču blizu Selc našli osebni avtomob. 54-ietnega Osvalda Ferrarbu. uglednega političnega delavca krščanske demokracije. Ferrari je predsednik četrtega prometnega bazena in občinski svetovalec KD v Tržiču. Njegovo vozilo so neznanci ukradli pred nekaj dnevi. Fcrrarijev avtomobil m prvi, ki je izginil v Tržiču in ki so ga nekaj dni kasneje našli zažganega. Na podoben nač je bil ob avtomobil tudi namestnik političnega tajnika KD Pacor in menda še neki drugi za-stopni.. te stranke. Pojav očitno ni tako nedolžen ter dovoljuje najrazličnejše komentarje in ug'banja, med katerimi so še najbolj blizu resnice tisti, ki namigujejo na politično o-zadje. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. V TEH DNEH, KO SE SPOMINJAMO POKOJNIH... sue armane \pani aa naših pokopališčih Nepopolni podatki, ki pa bi se mogli temeljiteje proučiti l. Ko se ob dnevu mrtvih spominjamo tudi padlih v narodnoosvobodilni vojni, se že trideset let dogaja, da nekateri počastimo spomin nam neznanih borcev, drugi pa počastimo spomin padlih sorodnikov, prijateljev in znancev, za katere ne vemo, kje počivajo. Burno obdobje neposredno po koncu vojne ni dopustilo, da bi vsakemu padlemu ugotovili ime in poiskali svojce. Vendar je še vedno mogoče narediti tudi v tem smislu marsikaj. Postopek obstaja v tem, da natančno proučimo potek posameznih bitk, ugotovimo enote, ki so sodelovale in po seznamih padlih ugotovljene enote poiščemo imena tistih, ki so padli na dan bitke. Navedbe kraja, kjer je posameznik padel, so pogosto zelo negotove ali vsaj nejasne, ker so avtorji spiskov padlih mogoče prvikrat v življenju slišali ime kakega kraja Na jugovzhodni strani Trsta je v bojih za osvoboditev delovala 9. dalmatinska udarna divizija. V njenem sestavu so bile 2. dalmatinska proletarska brigada, 3. dalmatinska udarna brigada in 4. splitska udarna brigada. Medtem ko je 2. brigada ostala na področju Opatije in napadala položaje nemškega 97. korpusa, sta 3. in 4. brigada s hitrim napredovanjem dosegli področje zunanje obrambe Trsta. Prva je prispela 3. dalmatinska udarna brigada. Njen prvi bataljon je 30. aprila 1945 ob 4. uri zjutraj odpotoval iz Vrane pod Učko in ob 11. uri prispel do Buzeta, kjer je zajel 48 sovražnih vojakov, 1 tovornjak in 3 vagone hrane. Pod večer pa je bataljon prispel v Gabrovico, kjer je zajel 70 sovražnih vojakov, 3 topove in 3 vagone municije. Tu nekje je bataljon dobil od brigade ukaz, da napade sovražnikovo topovsko postojanko na koti 158 t.j. na Dolinskem brdu (Dolga krona — Monte d’oro). Prva četa naj bi napadla z jugozahoda .tretja pa z jugovzhoda. Napad se je začel po enem viru ob 20. uri, po drugem viru približno ob 23. uri, vendar ni uspel, ker je šla pehota v boj brez topniške priprave in so Nemci imeli dobro zavarovane in branjene položaje. Nemško postojanko, postavljeno 27.7.1944, je sestavljala ena baterija 821. mornariškega protiletalskega diviziona, ki je ob postavitvi štela okoli 240 vojakov, 3 topove kalibra 149, 4 težke in 6 lahkih strojnic. Postojanka pa je bila tudi v dosegu bližnjih tonovskih postojank, ki so stale v Boljuncu, na Katinari in na Miljskem polotoku. V neuspelem napadu 1. bataljona je padel komandir njegove 3. čete Ivan Radič, ki so ga pokopali kar na položaju. Prvega maja je okoli 10. ure prispel v Osp 2. bataljon 3. dalmatinske udarne brigade. Tu se je ustavil 3 do 4 ure, da se odpočile, nato pa je krenil na pot. da bi se preko Prebene mi n im n m iiimiim m m iiMiniiiiiiiiiii milni iiiiiiiiiniii n imi imuni mi niiiiiiii im iimiminiiiitiiiii iiiii im n m iiiiiiiiiiiiiiLiniiiHiiiiiiii umil Polaganje vencev pred spomenike junakov Kakor smo že poročali, so predstavniki ustanov in organizacij polagali vence pred spomenike padlih. \a gornji sliki križki mladinci med polaganjem venca pred spomenik padlih Križanov, na spodnji sliki predstavniki SKGZ med polaganjem venca na grob narodnega heroja Pinka Tomažiča ljena. Hkrati pa se, kot smo videli, egiptovsko ljudstvo naglo množi. In te ljudi je treba nekje naseliti. V Kairu računajo z novimi naselji — v puščavi. Ob času je egiptovski voditelj Naser predvideval razcvet «novih dolin», «novih n:žin», ki naj bi o-zelenelc v puščavskih predelil’ zahodno od Nila. Že prvi korak tega načrta pa zahteva 3.700 milijonov kub. metrov vode na leto. To pa je le malo manj kot 10 odstotkov vode, kolikor je ima veliki Nil. In kako z gotovostjo odgovoriti na vprašanje, ali je možno dobiti «iz rudnika» pod nubijsko puščavo toliko vode, da bi se zadostilo velikanskim potrebam? Neki strokovni časopis je nedavno pisal o dramatičnem poskusu na področju Kufre na jugu Libije, da bi načrpali dovolj vode z ’ 50.000 ha novih obdelanih površin. Puščava je tako rekoč čez noč vzcvetela, ko pa je vode zmanjkalo, je prav tako čez noč ovenela. Strokovnjaki so ugotovili, da se je po letu dni črpanja vode raven podzemeljskega jezera znižala za 10 metrov, hkrati pa so dodali, da bi se raven vode znižala «le za 30 metrov» tudi če bi jo črpali nepretrgoma 40 let. Tu seveda imamo opravka z določenimi protislovji, ki motijo tudi znanstvenike, ki niso sposobni odgovoriti na vprašanja, niti dajati odločilne sklepe, ko gre za odpiranja vrtin’. Predvsem’ često ne znajo odgovoriti niti na vp-ašanja, odkod tolikšne količine voda v globinah. Po eni domnevi doteka voda v nubijsko puščavo po nevidnih kanalih iz planin Čada in Sudana. Po drugi domnevi pa gre za deževnico, ki se je v globinah puščave nabirala že dolgih 25.000 let. Radiološke raziskave so dokazale, da gre za zelo stare vode, tako da pravijo, da gre sedaj za. «kopanje fosilne vode». Rekli smo že, da se z načrti, kako priti do vode, ukvarjajo poleg Egipčanov tudi Libijci, Sudanci in vodilni strokovnjaki čada. Rezultati teh raziskav bi morali biti objavljeni prihodnje leto v Nai-robiju na regionalni konferenci združenih narodov, kjer bo govor o reševanju vprašanja prehrane prebivalstev, ki živijo na puščavskem področju ter na puščavskem obrobju. Tedaj bodo prikazani zaključni podatki, že sedaj pa temeljito delajo raziskave tudi s pomočjo umetnih satelitov, Egipčani izkoriščajo podatke, ki jim jih dajejo ameriški umetni sateliti, ki «merijo» vodne zaloge v podzemlju z višine 300.000 metrov. Kaže pa, da je veliko lažje vodo v podzemlju odkriti kot pa jo črpati o-ziroma najti način, kako do vode priti. In tudi v trenutku, bodo prišli do konkretnega načina za črpanje vode, vprašanj: na bo rešeno. Pravzaprav se bodj tedaj srečali z najbolj delikatnim vprašanjem, namreč kako vodo deliti. Rekli smo, da s z zadevo ukvarjajo štiri države. Kako rešiti vprašanje, da bi ena država ne izkoriščala vodne zaloge druge države. Ker je voda za ta področja velika d-agocenost, J j «kraja» tega bogastva že velik zločin. Kako rešiti to vprašanje, da bi med sosednjima deželama ne prišlo do spora? Nadalje se postavlja vprašanje, kako preprečiti, da bi tolikšna dragocenost, ki bi jo črpali iz velikih globin, ne šla po zlu. Brž ko bi voda prišla na površje, bi namreč naglo izparevala z vsemi ustreznimi negativnimi posledicami. Strokovnjaki trdijo, da se vprašanje ne da zlahka rediti.. Ob prvotnem zadovoljstvu, da je v puščavskih globinah veliko vode, ki bi se mogla koristno u-porabiti zi naglo naraščajoče potrebe vedno številnejšega prebivalstva, se torej pojavljajo številni problemi, ki jih ne bo mogoče rešiti ne le v okviru nekih mednarodnih dogovorov, pač pa celo v okviru ene same države. Zimska turistična sezona DUBROVNIK, 2. - Letošnja turistična sezona sicer ni bila rekordna, toda tudi slaba ne, vsaj kar zadeva južne predele in Dalmacijo in še posebej Dubrovnik. Da bi pa počasi navadili potencialne goste na to, da v južnih predelih Dalmacije morejo lepo preživeti počitnice tudi pozimi, so vzdolž dubrovniške riviere u-vedli izredne cene, saj so za zimsko turistično sezono in sicer vse do marca prihodnjega leta uvedli penzionske cene, ki so tudi do 50 odstotkov nižje od cen v času visoke sezone, še posebej veljajo znižanja za jugoslovanske turiste, ki imajo možnost preživeti počitnice v dvoposteljni sobi v hotelih B kategorije za samih 120 dinarjev, v razkošnih hotelih, kakršen sta «Croatia» in «Libertas», pa dobe kompleten penzion zr 260 dinarjev dnevno. V nekaterih dubrovniških hotelih se cene penzionov vrtijo od 140 do 190 dinarjev in gre v vseh primerih za hotele B kategorije. Skozi vso letošnjo zir < bj vzdolž dubrovniške riviere odprtih kakih 15 hotelov s skupno zmogljivostjo 6500 postelj. Vendar je treba pri tem dodati, da bod medtem nekatere že odprte hotele začasno zaprli, ker jih bodo medtem preurejali, toda preuredili bodo le tri hotele tako, da bo domačim in tujim gostom na razpolago vedno najmanj deset hotelov s skupno zmogljivostjo 5000 postelj. Ker bi znala biti zima tudi v sicer zelo prijetnem Dubrovniku dolgočasna, so dubrovniški gostinci poskrbeli za številne kulturne prireditve, koncerte in podobno. REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Rivera, 6. sulica, 11. aretiranec, 14. P.S., 16. akademik, 17. P.E., 18. alt, 20. O.P., 21. Col, 22. ora, 24. Olaf, 26. Nil, 27. zveneč, 28. edinec, 29. epi, 30. esej, 33. Vim. 34. vneta, 35, T.R., 36. Lečič, 38. ista, 39. Savo, 41. Seča, 42. ski, 43. Gorica, 45. net. 46. L.I.. 47. koloneli, 49. ne, 50. meso, 51. Tito. NAVPIČNO: 1. RUPA, 2. VA 3, era, 4. Reka, 5. ata, 6. Sam 7. unit, 8. Lek, 9. I.C., 10. Abel 12. idol. 13. repa. 15. slovenski 17. polemičen, 19. tapeti, 21. cini čen, 23. Anita. 24. oče, 25. fej 26. Nives. 31. staro, 32. Ervin, 34 Visla, 37. Čatež, 39. Solo, 40, o cet, 43, gos, 44. Ali, 47. K.E., 48. I.T. ditelji iz Milj, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje medsebojno sodelovanje. Po zboru aktivistov v Padežu sem odšel s skupino istrskih aktivistov in Janezom Stanovnikom v Istro. Z nami je bil tudi Kri-sbar Kozlovič - Štefan. Šli smo če/ Slavnik, od koder se nam je odprl krasen razgled na I-stro. Štefana sem videl, kako se je ob tem pogledu sprostil in iz oči mu je žarela topla, neizrečena ljubezen do svoje rodne zemlje. S Štefanom in Janezom Stanovnikom smo nato prehodili vso Istro — po dolg in počez. Vsak je imel po dve do tri množična zborovanja Štefan mi ni bil takrat le vodič, temveč mnogo več. Na vsakem koraku mi je odkrival dušo istrskih ljudi: prav zato, ker je njih dušo do dna poznal, se je ves predal borbi za njihovo osvoboditev iz suženjstva in zaostalosti ter za njihovo lepšo bodočnost. Bil je izreden ljudski govornik in masovik. Ljudje so mu popolnoma zaupali, saj je zrasel iz njih in delal ter garal samo v njihov prid. Janez Stanovnik ga je občudoval, ko ga je videl, kako sega s svojo domačo besedo v duše svojih rojakov in m nikoli podvomil v Štefanovo perspektivo v korist Istre, zlasti ker bil to domač kader. Kamor je pri svojem delu prišel, je Štefan aktivist - komunist žel uspehe. S preprosto domačo istrsko besedo se je znal ljudem približati, jih za našo stvar pridobivati m jih pri akcijah tudi voditi. Pri delu je bil odločen, dosleden in vztrajen. V akcijah bil Štefan nagel, odločen in nepopustljiv. Kot pravi proletarec se je b-ezobzirno boril proti vsaki lagodnosti in malomeščanstvu, najbolj pa je sovražil krivico. Ko so na nekem sestanku «višji» slabo informTani aktivisti kritizirali delo OF v Istri ter hoteli prikazati Istrane kot oportuniste in slabiče, ki radi shajkajo iz partizanske vojske, se je Štefan takim ocenam najodločneje uprl in z argumenti dokazal prav nasprotno. Po naravi je bil izredno bister, pa tudi dovolj razgledan. Svoje znanje iz šole je znal koristno u-porabljati za delo z ljudmi. Nadvse je ljubil delo. Bil je pravi garač in je v vnemi za našo stvar izgoreval. S časom ni nikoli šte-dil, zlasti ne, ko je šlo za človeka. Takrat je bil pripravljen pazljivo poslušati. posameznike in jih individualno prepričevati o nujnosti borbe in pravilnosti naše poti v tej borbi. Bilo je 26. oktobra 1944. Štefan se je vračal iz Brkinov s polno beležnico zapiske, in nalog, ki si jih je zapisoval na zasedanj . o-krožnega odbora OF. Hitel je na množično zborovanje OF v Ricma-nje. Tam so ga čakali sekretar so-’ cerbskega okraja Danilo Pregare - Zmaj in okrožni aktiv’stki Milka in Mira. Dvorana v šoli je bila nabito polna. Štefan je prisotnim navdušeno govoril o uspehih naše borbe ter o nalogah, ki jih bo treba še 'zvesti. Po uspešno zaključenem zborovanju so Milka, Mira in Štefan odšli domov k Zmaju, kjer so nekoliko povečerjali. V živahnem razgovoru o uspelem zborovanju so se zadržali pri Zmaju nekoliko delj časa, nato pa so odšli zaradi varnosti v Zmajevo zi-dan co v bližini Boršt Ko so se na podstrešju zidanice odpravljali spat, so hotele tovarišice še na zrak int ko je Mira na rahlo odprla vrata, je opazila pred zidanico trumo z brzostrelkami oboroženih fašistov. Hitro jih je zopet priprla in šepetaje povedala ostalim v podstrešju, da so obkoljeni. Štefan je naglo skočil, predlagal proboj in že odprl vrata, a takoj ga je podrl rafal. Zmaj se je v kritični situaciji znašel, brž je potegnil leste, na podstrešje. Ob rafalu so se fašisti nekoliko zbegali in hiteli proti vratom, kar so ostali izkoristili in naglo s silo odprli slepo okno na podstrešju in poskakali skozi okno in bežali proti Borštu in si tako rešili življenje. Naslednjega dne so se preživeli vrnili k zidanici in videl’ mladega komaj 14-letnega fanta, kako je nakladal truplo partizana na voz. To je bil Vladimir Kenda, ki je odpeljal voz s truplom, ki so ga preživeli indentificirali za Štefana, na pokopališče v Boršt, kjer so se domačini in preživeli dostojno poslovili od njega. Prav gotovo je njegova smrt rešila življenja ostalih. Bila je na žalost to zadnja Štefanova akcija, pa tudi s to je rešil ostale. Tak je bil Štefan! Bil je res komunist do zadnjega diha svojega kratkega življenja. To je le nekaj kamer.čko’ v življenjskem mozaiku Štefana, s katerim sem preživel nekaj nepozabnih mesecev v njegovem prekratkem življenju, ki naj veljajo kot skromna oddolžitev njegovemu spominu! Alfonz Grmek - Izidor SREDA, 3. NOVEMBRA: 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 7.30 DNEVNIK 1 Posebna oddaja v zvezi z ameriškimi predsedniškimi volitvami 12.30 Poljudna znanost: Življenje insektov 13.00 Risani filmi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemškega jezika 14.40 Odprtje avtomobilskega salona v Turinu 17.00 Program za najmlajše: Štirje risani filmi 17.25 V cirkusu: Akrobati 18.15 Poljudna znanost: Podlistek 18.45 TV DNEVNIK — KRONIKE 19.20 Ljubezen na podstrešju 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 URA NEMŠČINE Po romanu Siegfrieda Lenza je napisal scenarij Diethard Klante. Gre za nemško nalogo v popravnem zavodu. Naslov naloge je «Veselje, ki ga daje dolžnost». Siggi Jepsen je izročil bel list, ker nima kaj napisati. Zato ga kaznujejo s tem. da ga zaprejo v samico, kjer naj napiše nalogo. In deček, ki je tako osamljen, začne opisovati glavne dogodke iz svojega življenja in v nekaj mesecih napolne več zvezkov. Dve dosedanji nadaljevanji te oddaje sta prikazali vrsto epizod iz Siggijevih ostroških let. Ponovno je oživel lik njegovega oče ta, fantastičnega policijskega podčastnika, ki je preganjal starega prijatelja slikarja, ki ni mogel sprejeti nacizma, deček se spomne svoje navezanosti na slikarja in nerazumevanje očeta . .. 21.50 Športna sreda Boksarsko srečanje Lassandro — Bentini. prenos iz Pesara Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 7.00 DNEVNIK 2 - PREDSEDNIŠKE VOLITVE ZDA 12.30 O tem govorimo V okviru kulturnega uredništva Dnevnika 2 je tudi rubrika O tem govorimo, ki jo vodita Carlo Cavaglia in Mario Novi. Vsakokrat oddaja obravnava neki aktualen dogodek s kulturnega področja, vendar pa ne s tesno omejenega področja vsakdanje kulture,, pač pa čim širšega tolmačenja tega pojma 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Biologija morja Favna v prazninah peska 17.00 Program za m'adino: Lutke in marionete 17.30 Konni in njegovi prijatelji, TV film 18.00 OPERA BUFFA, prvo nadaljevanje 18.25 Rubrike Dnevnika 2 — Parlament in Šport 18.45 DROPS — deveto nadaljevanje Današnje nadaljevanje ima naslov Fantazija 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.45 DNEVNIK 2 - RING Oddaja postaja čedalje bolj zanimiva in živa. Za politiki kot sta bila Andreotti in Amendola je prišel na vrsto človek s kulturnega področja, znani italijanski gledališki in filmski umetnik Vittorio Gassman, ki ni govoil le o sebi, pač pa tudi o razmerah v filmskem svetu v Italiji 21.30 Loseyevi filmi: PREISKAVA INŠPEKTORJA MORGANA Jan Van Rooyen je mladi slikar. Obtož:jo ga. da je umoril neko žensko, Jacqueline Cousteau. Ker so ga zalotili v stanovanju, v katerem je bil izvršen umor, je Jan pristal, da je Jacqueline Cousteau bilo ime njegove ljubice, vendar pa da ne more v truplu prepoznati nje. Hkrati prisega, da je glede umora popolnoma nedolžen in pove Morganu vse, kar ve. Toda Morgan, ki mu je bila poverjena naloga, da zadevo razčisti, meni, da je prav on kriv smrti Jacqueline Cousteau, pa čeprav ugotovi, da je ženska dobivala veliko denarja od nekega diplomata, na katerega je bila prav tako navezana. In sedaj Jan spozna v diplomatovi ženi svojo ljubico . .. Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VÈSTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana ’ ' *J' 8.10, 9.00, 14.10 TV ŠOLA Molekule, Očetov poklic, 'Slovnica, -Risanka itd. 17.05 E. Peroci: Nina in Ivo 17.20 Ruski muzej, dokumentarna oddaja 17.50 Obzornik 18.05 Iz življenja Zofke Kvedrove 18.45 Stare pesmi 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna: RDEČE JABOLKO Že dolgo je znano, da so filmi obrobnih sovjetskih kinematogra fij često bolj sproščeni pogumni in bližji našemu okusu kot filmi iz osrednjih sovjetskih filmskih podjetij. Tako so si tudi gruzijski filmi že utrli sloves. In film Rdeče jabolko je gruzijski film, ki govori o družinski drami po delu kirgiškega piša telja Ajtmanova 21.20 Miniature 21.40 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 Festival gorskih filmov 21.35 Jazzovski festival Ljubljana 76 22.25 Zanikrni tiger, sedmo nadaljevanje Zagreb 17.45 Mali svet 18.15 Varstvo okolja 18.45 Stare pesmi TRST A 8.00, 12.00, 14.00, 19.00 in 19.15 Poročila: 9.00 Maša; Od 8.15 do 13.00 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje. Dogodki iz naše zgodovine, Čakole. Glasba po željah; Od 13. do 15.00 Program za mladino, kulturna beležnica, Roman, Glasba; Od 15.30 do 19.00 Kultura in delo: Tržaški skladatelji, Melodije, «Domov» rad. igra. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Glasbena galerija; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Poje Ivica Šerfezi ; 12.05 Glasba po željah; 14,00 Samouprava: 14.10 Tržaški zbor «Illersberg»; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Iz znanstvenega sveta; 15.05 Pisana glasba; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Zborovsko petje; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila: 7.30 Kronike; 8.40 Popevka ob kavi; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Neandert-halska ženska; 12.10 Mladina in glasba; 13.30 Italijanske in tuje plošče; 14.30 Zabaven spored; 19.35 Komika, popevka, itd.; 19.30 Glasbeno - govorni spored; 19.55 Nogometna tekma; Borussia - Torino, Juventus - Manchester in Milan - Akademik iz Sofije; 22.30 Sodobni intervjuji. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Samoupravljanje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lahka glasba: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Ljudska glasba; 15.45 Spomini in pisma — A. Maurois; Trije Dumasi; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17, uri; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Ob 25-letnici Slov. okteta; 19.35 Lahko noč. o-troci; 19.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 20.00 Koncert: 22,20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci. Horoskop iiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiictiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif>tfiiiiimmiiii4iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH,,f OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vzdušje je primerno za vse osebne pobude. V rokah imate odlične karte. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste presenetljivo ponudbo. Potrjena bo pravilnost neke čustvene izbire. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sprejmite neko odgovornost, ki vam bo dvigala ugled. Ne razdirajte starega prijateljstva. RAK (od 22.6.'do 21.7.) Z di-plomatičnostjo boste preprečili nesporazum. Ohranite svoj optimizem. LEV (od 22.7. do 22.8.) Posvetite nekaj časa temu, kar vam je naj- bolj pri srcu. Vaše ideje bodo pred met občudovanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne pokvarite vsega s svojo malomarnostjo. Podvomili boste o nekem čustvu. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izmikajte se svojim obveznostim. Skušajte biti bolj realistični. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izkoristite ugodno priložnost. Bodite pri užitkih bolj zmerni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ukrepajte previdno, da bi ne vzbujali zavisti. Vaš pesimizem ni u-temeljen. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro razumevanje z vsemi sodelavci. V čustvenem pogledu bodite bolj vztrajni VODNAR (od 21.1. do 19.2.) O-tresite se namišljenih strahov. Popolno razumevanje z ljubljeno o-sebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S preveliko drznostjo boste v stvari vnesli še večji nered. Ponovno zbližanje s starim prijateljem. SPORT SPORT SPORT nogomet V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH Torino v Dusseldorfu že izločen? Optimizem v jugoslovanskem taboru Hajduk bo jutri igral proti Atleticu iz Madrida ■ Napoli brez težav Danes bo na evropskih nogometnih igriščih zopet živo. Igral: bodo namreč tekme v vseh treh nogometnih pokalih, v katerih bode zaposlene tudi italijanske in jugoslovanske ekipe. Pokal prvakov V tem pokalu je Jugoslavija že v prvem kolu izgubila svojega zastopnika (Partizana iz Beograda). Italija pa ga bo verjetno izgubila danes. Italijanski prvak Torino bo namreč danes v Diisseldorfu igral proti močni Borussii, ki je Turinčane že premagala v prvi tekmi z 2:1. Da bi Torino lahko poskrbel za veliko presenečenje, je skoraj nemogoče, saj so zahodni Nemci že na italijanskih tleh dokazali, da so vsaj za razred boljši od varovancev trenerja Radiceja, ki bo danes povrh imel še probleme s postavo, kajti Zaccarelli še ni povsem nared po nedeljski poškodbi v Firencah. Od ostalih tekem bo dokaj zanimivo srečanje v Belgiji med presenetljivim moštvom Bruges in Realom iz Madrida. Belgijci so namreč v gosteh prisilili Špance na neodločen izid (0:0) in bi lahko že danes izločili španskega prvaka. Tudi Bayern iz Miinchna, ki je evropski prvak v tem tekmovanju, ne bo pred lažjo nalogo. Beckenba-ner in tovariši bodo morali danes Popraviti spodrsljaj v ČSSR (1:2). Peri povrainih tekem osmine finala Bruges (Belgija) - Real Madrid (Španija) 0:0; Liverpool (Anglija) -Trabzonsport (Turčija) 0:1; PSV Eindhoven (Nizozemska) - St. Etienne (Francija) 0:1: Dinamo Dresden (NDR) . Ferencvaros (Madžarska) 0:1; Bayern Munchen (ZRN) - Barn k Ostrava (ČSSR) 1:2; Borussia (ZRN) - Torino (Italija) 2:1; Pack Solur. (Grčija) . Dinamo Kijev (SZ) 0:4; Palloseura (Finska) - Ziirich (Švica) 0:2. Zgornji izidi se seveda nanašajo na prv= tekme osmine finala. Pokal pokalnih prvakov V tem pokalu imata Italija in Jugoslavija še po enega zastoonika. Medtem ko bo Napoli pred lažjo na-ng°. igral bo doma proti skromni ekipi Apoel s Cipra, pa bo jugoslovanski zastopnik, Hajduk iz Solita, IRrai (šele jutri) proti nevarni španski ekipi Atletico, ki je v Madridu smagai z 1:0. p?r' novratnih tekem osmine finala Southhampton (Angliij) - Carrick Rangers (Irska) 5:2; ..Jfejduk Split (Jugoslavija) - Atlet;c#Madrid fšpa-nf’a) 0:1; Dinamo Tbilisi (SZ) -MTK Budimpešta (Madžarska) 1:4; Bevski Spartak Sofija (Bolgarija) -Boa vista Porto (Portugalska) 1:3; Galatasaray (Turčija) -,vAndè'rt'ebhf (Belgija) 1:5; Heart (Škotska) -Hamburger (ZRN) 2:4: Bohemians (Eire) . Slask Wroclaw (Poljska! 0:3; Napoli (Italija) - Apoel (Ci Per) 1:1. J ^ Zgornji izidi se nanašajo na prve »«kme osrmne fina'a Pokal UEFA Upati je, da bodo tokrat v tem pokalu le slavile italijanske in jugoslovanske ekipe, pa čeprav se v Prr.,tekmah n’so Posebno izkazale. Medtem ko bi morala Milan in rven® zvezda zlahka preiti v na-mji del tega tekmovanja, pa se osta morala Juventus in Dinamo iz i ,a Pošteno potruditi, da bosta debur *Zk)dda Manchester, oz. Magiari povratnih tekem šestnajstine finala nonved Budimpešta (Madžarska) -■ (SZ) 0:3, Grasshoppers Zu-fi u (fvica) - Koln (ZRN) 0:2; Mo-lenbeck (Belgija) . Wisla Krakov (Poljska) 1:1; Oesters (švedska) -Biberman (škotska) 0:2; Feyenoord ' Kaiserslautern (ND 1 2:2; Milan (Italija) - Akademik , .tlJa (Bolgarija) 3:4; Rangers (Anglija) - Slovan (ČSSR) 3:3; Bil-mto (Španija) - Basel (Švica) 1:1; mamo Zagreb (Jugoslavija) - Mag-deburg (NDR) 0:2; Derby County (Anglija) - AEK Atene (Grčija) 0:2; SaPaaoli (Španija) - Eintracht (Z. v£i 1:2A Innsbruck (Avstrija) -zli aton T,(Madžarska) Ul; Crvena zvezda Beograd (Jugoslavija) -Austria Salzburg (Avstrija) 1:2; Barcelona (Španija) - Lokeren (Belgija) 2:0; Juventus Turin (Italija) -Manchester United (Anglija) 0:1; Schalke 04 (ZRN) - Studentes Bukarešta (Romunija) 1:0. Zgornji izidi se nanašajo na prve tekme šestnajstine finala. NAMIZNI TENIS Zmaga m poraz štanteške Juventine Namiznoteniška ekipa štandreške Juventine nadaljuje prijateljska srečanja z drugimi moštvi, da si pridobi čimveč izkušenj in kondicije za prvenstvo. Tako so se v nedeljo štandrežci pomerili v povratnem srečanju z igralci iz Vrtojbe in tudi tokrat zapustili igrišče poraženi. Gostje so zmagali z 9:7. Srečanje je veljalo za člane in mladince. Dvoboju je prisostvovalo lepo število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili igri, toda domačini niso bili kos premočnim zastopnikom iz Vrtojbe. Lažjega nasprotnika pa so «juven-tinci» imeli prejšnji teden. Premagali so namreč namiznoteniško ekipo Naš prapor z Oslavja z visokim izidom 14:2. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO ODBOJKA MLADINSKO PRVENSTVO Kljub visokemu porazu Sloga pokazala napredek Naše odbojkarice so igrale z okrnjeno postavo Julia —* Sloga 3:0 (15:12, 15:4, 15:11) JULIA: Sacchi, Benedetti, Pausa, Medizza, Davanzo, Vesnaver, Bergo, G. in F. Spinetti, Stefè, Quasimodo, Della Pietra. SLOGA: Mira in Neva Grgič, Križ-mančič, Goiza, Debenjak, Crissam, Lazar, Ražem, Čuk, Franco. Tudi v drugem kolu mladinskega prvenstva so morale Slogašice poražene z igrišča. Tokrat so jih premagale bolj kvotirane igralke tržaške Julie. Sloga nastopa v tem mladinskem prvenstvu brez ambicij za boljšo uvrstitev na lestvici. Tekmovanja bodo služila trenerju v glavnem za uigravanje ekipe, mlajše igralke pa si bodo nabirale izkušenj Povedati moramo, da nas Sloga, 2. amaterska nogometna liga: tako je padel drugi gol Brega, ki mu je prinesel zmago nad Zarjo mu..................................................................... V 3. AMATERSKI LIGI KOŠARKA V MLADINSKIH PRVENSTVIH ŽE V PRVEM KOLU SAMI PORAZI NAŠIH PETERK Poletovi mladinci so tesno izgubili v Krminu, borovci pa so v Tržiču povsem odpovedali ■ Poprečen nastop Borovih in Bregovih naraščajnikov MLADINCI Sidertecnica — Bor 93:63 (41:33) BOR: Perco, Volk, Parovel (0:2), Kneipp R., Luxa 6, Ukmar 15 (7:8), Žerjal 18 (4:3), Fontanot, Marassi 8 (4:5), Ražem 16 (2:4). SIDERTECNICA: Paliaga 20 (4:4), Colpo 2, Russi 16 (2:2), Tuni 10 (6:7), Belisario, Roroso H (3:6), Bean 7 (1:4), Cavallari 27 (1:2), Zor-zin, Itri. SODNIKA: Toso in Zentilin iz Gra-deža. PM: Bor 17:27, Sidertecnica 17:25. Borovci so začeli svoje prvenstvo z visokim porazom. V Tržiču so naleteli na zelo dobro pripravljeno e-kipo, ki ima v hitrih protinapadih svoje najboljše orožje. «Plavi» pa so prav v obrambi mož-moža pokazali največje pomanjkljivosti. Domačini so jim nizali koš za košem s protinapadi. Naši fantje so bili kot o-mamljeni in niso mogli na noben način zaustaviti navala domačinov. Pri «p'avih» je bilo opaziti pomanjkanje kondicije in pa zadostne koncentracije v obrambi. Nasprotnik jim je uhajal po mili volji z vseh strani in dajal zadetke pdpHhčjria sam pod košem. Naši .fantje, soi(gi le ob koncil, iRDiéggl/deté nftWlifeftfPPomogli in upati je bilo še na ugoden rezultat, vendar so se vsi upi razblinili v drugem polčasu, ko so stare hibe Borove obrambe ponovno priš’e na dan. Skratka, nezadosten nastop naših mladincev, od katerih je zadovoljil le Walter Ukmar. Že v četrtek se bo «plavim» nudila priložnost za «revanžo», ko bodo sprejeli v goste škedenjsko Servolano Mobilcasa - Polet 69:58 (29:22) POLET: Malalan, Dansv 2, Kalin, Taučer (k) 11, Sosič V. 12, Vitez 33, Škabar, Piccini, Ferluga, Berdon. PM: 12:31. SODNIK: Zandonà in Angeli iz Gorice. V prvi tekmi mladinskega košarkarskega prvenstva so poletovci nerodno izgubili v gosteh proti šibki ekipi Mobilcasa iz Krmina. Op°nci so igrali precej izpod svojih možnosti, treba pa je takoj pripomniti, da sta spolzko igrišče in pikolovsko sojenje onemogočila poletovcem, da uporabijo svoje najmočnejše orožje, to sta hitra igra in protinapad. Prav tako so poletovci zagrešili preveč napak pod svojim košem in pustili nasprotnikom, da dosežejo precej poceni koše s slabim zapiranjem prostora in pomanjkljivim startom na odbite žoge. Tekma se je stalno odvijala ob majhni premoči domačih igralcev. Openci so le enkrat povedli in to pri stanju 51:50 pet minut pred koncem, toda v teh trenutkih sta precejšnja mera smole in nekaj nerodnih napak pod nasprotnikovim ko- šem onemogočila, da bi dosegli večjo prednost. Istočasno je tudi moral z igrišča Rudi Taučer (zaradi petih osebnih napak) in to je nedvomno pripomoglo k temu, da niso mogli poletovci vzdržati nasprotnikovega finiša v zadnjih minutah. Med poletovci sta zdaleč najbolje igrala Taučer in Valter Sosič, medtem ko je najboljši strelec, mladi in izredno perspektivni Boris Vitez, zagrešil preveč napak v obrambi in pri prenosu žoge v napad, da bi lahko ocenili njegovo igro kot popolnoma pozitivno. ‘ Sergij Tavčar NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Breg 112:41 (61:17) BREG: Barut 18, Slavec 8, Rajko Pertct 10, Starec 3, Pasinato, Čok 2, Di Donato, Debernardi. SODNIKA: Corazza in Del Conte (Trst). PROSTI METI: Breg 7:18. PON: Debernardi, Slavec, Barut in Starec. V prvem kolu naraščajniškega prvenstva so se Bregovi košarkarji spoprijeli z najmočnejšo peterko te-g, prvenstva. ....... Če dodamo še’ da so «plavi» igrali z okrnjeno postavo, potem je jasno, da niso mogli nuditi razigranim domačinom večjega odpora. Don Bosco je namreč zmagal brez vsakršne težave in to z izredno visoko razliko. Od Brežanov sta zadovoljila Robi Barut kot najboljši strelec naših košarkarjev in David Čok v vlogi režiserja. Ricreatori CT — Bor 108:47 (52,15) BOR: Canc'ani (k) 18, Bajc 2, Štavar, Ražem M. 9, Ke-pan 12, Lokar 2, Pečar, Slepčevič, Kalc 2, Husu. ROT: Rebula 14, Do-rdei 18, Loren-zetto 4, Pauluzzi 4, Ravalico (k) 21, De Marchi 17, Tonut 23, Myolin 5. PON: nihče. PM: Bor 1:12; RCT 6:20. SODNIKA: Strissia in Tamaro iz Trsta. Bor je v otvoritveni tekmi naraščajniškega prvenstva doživel po pričakovanju, visok poraz proti močnemu Ric-eatoriju. O tej ekipi lahko rečemo, da je favorit za končno zmago, vendar je treba omeniti, da je od osmih ekip, ki sestavljajo tržaško skupino, kar pet tak:h, ki merijo na napredovanje, medtem ko so naša slovenska moštva zgolj «out-siderji». «Plavi» so kljub porazu pokazali, da imajo smisel za igro, saj so premišljeno ustvarjali akcije in požrtvovalno branili, žal, pa so odpovedali v najvažnejšem: v metanju na koš; tu so si neverjetno zapravljali pri- ložnosti, ki so si jih bili ustvarili z urejeno igro. Treba je omeniti, da so bili nasprotniki znatno višji in so borovci občutili odsotnost Pegana, ki igra zelo važno vlogo veznega i-gralca v Borovem moštvu. Med posamezniki je bil najboljši Valter Kerpan, dobro je tudi igral Igor Canciani. fp TRI PRIJATELJSKA SREČANJA Bor — Libertas 115:114 (34:22) BOR: Canciani (k) 28. Kerpan 25, Ražem 16, Pegan 16, Štavar-6, Bajc 5, Slepčevič 4, Husu 3, Pečar 12, Kalc. PM: 9:10. Borovi naraščajniki so premagali tržaški Libertas. Naj omenimo, da so igralci Libertasa za. leto starejši od mladih borovcev in to poveča Borov usoeh. «Plavi» so bili nepropustna mreža v obrambi, v napadu pa so nolniii nasprotnikov kuš. Dvoboj je bil len, borben i:i na visoki tehnični ravni. V Borovih vrstah sta bila najboljša Canciani in Kerpan, ki sta bila tudi najboljša strelca srečanja. Bor.,— Libertas 75:89 (32:33) BOR: Canciani (k) 22, Kerpan 19, Ražem 10, Pečar 8, Pegan 8, Bajc 4, Slepčevič 4, Kalc, Husu, Štavar. PM: 7:12. Perkovi varovanci so tokrat popustili l.a celi črti. Le v prvem polčasu so bili povsem enakovredni nasprotnikom, toda malomarnost jih je spravila na kolena. Igrali so utrujeno in neorganizirano. Samo v napadu je bila videti tu ja tam kaka lepa akcija. Bor — Don Bosco 85:85 (46:46) BOR: Kocen 21, Mesesnel 16, Jančar 5, Curis 2, Dovgan 9, Gombač 4, Mazzuccr. 3, Slobec 14, Braba 5, Gruden 4, Pegan 2. PM: 17:28. Tokrat so se Borovi kadeti pomerili z Don Boscom. čeprav so igrali dobro so remizirali in to proti ekipi, OBVESTILA ŠZ BOR sporoča članom in sorodnim društvom, da bosta od tega tedna dalje delovala tajništvo in blagajna vsak četrtek, od 19. do 20. ure, na sedežu na stadionu «1. maj». # * * Športno združenje Bor vabi mladince letnika 1961 in mlajše, ki bi radi gojili odbojko, da se javijo na stadionu «1. maj» v petek, 5. novembra ob 17.30. NOGOMET ki nastopa v prvenstvu naraščajnikov. Najboljši na igrišču je bil Koren, ki je bil tudi najboljši strelec borovcev: omembe pa je vredna igra centrov Mesesnela in Slobca, ki sta si zbrala lepo število točk. Cancia ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE Jutri v Vidmu tudi borovke Danes in jutri bo v Vidmu atletsko tekmovanje, ki bo verjetno zadnje v letošnji sezoni. Na sporedu sta bila prvotno. samo osmeroboj za mlajše mladince in deseteroboj za člane, na izrecno prošnjo Bora pa so organizatorji vključili v program še ženski peteroboj, ki pa bo izveden samo jutri. V bistvu bosta borovki Daniela Tretjak in Marinka Semolič delali «popravni izpit» po neuspehu na nedeljski prireditvi v Trstu. Startala bo verjetno tudi Sonja Antoni. "IžVbn ' pbtčtobbjb' ' bčšta' v'" metu krogle nastopili še Loredana Kralj in Patrizia Padovan, ki očitno hočeta' izkoristiti' vsako priložnost za morebitni napredek. Kraljeva je v dobri formi, ni pa ji še uspel ponoven met preko 12 metrov. Vsaj med tekmovanjem ne. Nasprotno je Patrizia Padovar. v polnem naletu in rezultat okoli 10,50 m bi ne bil več veliko presenečenje. * * # Na nedeljskem tekmovanju dečkov najmlajše kategorije je v nedeljo v Trstu Borov predstavnik Bruno Seleš dosegel v teku na 50 m peto mesto s časom 10”4. Bil je to njegov krstni nastop. k. b. Mladost zmagala s teniškim izidom G. Ferfolja je dal kar štiri zadetke Mladost — Borgo Fasulli 6:1 (2:0) MLADOST: M. Ferletič (v 29. min. d.p. Todon), Faccio, Ulian, Gellini, Gergolet (v 65. min. Lepre), Dužman, G. Ferfolija, Zampa, A. Ferletič, Barbana, K. Ferfolija BORGO FASULLI: Pellizzari, Co malli, Marangotto, La Groia, Vitale (v 46. min. Pelicon), Tramnuz, De Piero, Specchia, Marini. Medesani. SODNIK: Furlani iz Gorice STRELCI: v 15.. 68 . 74. in 81. min. G. Ferfolija: v 40. in 60. min. Zam pa; v 47. min. Pelicon. Članska enajsterica doberdobske Mladosti je v tretjem kolu prvenstva tretje amaterske lige s teniškim i-zidom, premagala goriško enajsterico Borga Fasulli. Že iz samega rezultata je razvidno, da so bili gostje vsaj za stopnjo nižji od naše enajsterice. Junak srečanja je bil prav gotovo domače krilo Gabriel Ferfolija, ki je dal gostom kar štiri zadetke. Naši so začeli 'tbfcho napadalno in takoj že od samega začetka so ustvarili nekaj zrelih, prilozppsti za gol. V 9. min. lepa podaja Ferle-tiča Ferfoliji, a žoga je šla zaradi spolzkega igrišča v cut. V 14. minuti lep strel Gabriela, a vratar ga je lepo ubranil. Minuto kasneje je Karel Ferfolija streljal iz kota. žoga je bila visoka, Gabriel je od lično streljal z glavo in žoga je šla v mrežo. V 18. minuti je Dužman lepo podal Gabrielu, ta je preigral nekaj nasprotnikov, njegovo podajo Karlu, ki je bil sam, pa je nasprotni branilec poslal v kot. V 40. minuti je zopet Karel Ferfolija streljal iz kota, žogo je obramba odbila, prišel je Zampa, njegov prvi strel, je vratar lepo ubranil, drugič pa ni mogel ničesar. Minuto kasneje so gostje v protinapadu zadeli vratnico. Takoj po začetku drugega dela srečanja so gostje zmanjšali razliko s Peliconom, ki je z lepim stre lom premagal Ferletiča, ki je v ne deljo imel zelo malo dela. V 15. min. dobi žogo Ferletič, preigra branilca ki ga nato podre. Enajstmetrovko strelja Zampa, vratar njegov prvi strel ubrani, drugič pa ga z lahkoto premaga. V 20. minuti je prišlo do nekaj izgredov. V 23. minuti Karel Ferfolija dobi žogo, njegov hitri in močan strel branilec gostov ubrani, žoga pride Gabrielu, ki brez težav realizira. Omenimo naj strel, ki ga je dal Karel Ferfolija, katerega pa Pellizzari, ki je bil zelo dobro razpoložen, ubrani. Tretji Gabrielov gol je bil enak prvemu, ko je vratarja premagal z glavo. Zadnji zadetek pa da Gabriel Ferfolija, ko s sredine igrišča vodi žogo in ob robu kazenskega prostora z lepim strelom premaga , poslednjič Goričane, FABIJ GERGOLET 1 ' DANES V KRIŽU Vesna-Renče V okviru priprav za 2. nogometno amatersko ligo bodo kriški nogometaši Vesne izkoristili današnji praz nik, da bodo odigrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo Renče, ki igra v slovenski primorski ligi. Tekma bo danes, ob 14.30, v Križu in bo predvsem za Križane dobra preizkušnja pred nadaljnjimi spopadi v 2. amaterski ligi, kjer pa se je kriško moštvo doslej dokaj dobro odrezalo. Enajsterica Gaje, ki nastopa v 3. amaterski nogometni ligi kljub gladkemu porazu, ni razočarala, saj je, razen v drugem setu, nudila boljšim nasprotnicam povsem enakovreden odpor. Žal, se je ekipi poznala odsotnost Suzane Grgičeve, ki zaradi poškodbe ne more igrati. Ognjeni krst pa je v tem kolu prestala Sonja Lazar, ki je svojo nalogo povsem pozitivno opravila. Ista ekipa je v ponedeljek na stadionu «1. maja» odigrala prijateljsko tekmo z Borom, ki bo čez dobrih deset dni starta! s tekmovanji v B ligi. Brez težav so seveda zmagale Tržačanke. Obe ekipi pa sta z igro zadovoljili. INKA DEČKI Kras — Novalinea 0:3 (9:15, 10:15, 13:15) KRAS: Budin B. in S., Milič Z. in R., Grilanc, Furlan, Bitežnik in Guštin. Krasovi dečki so se v nedeljo spoprijeli na domačem igrišču z ekipo Novalinea. Ta se je predstavila kot zelo uigrana celota, ki razpolaga predvsem z visokimi igralci, ki so ob mreži zelo učinkoviti. Pri Krasu pa je tokrat odlično delovala obramba, ki je večkrat prestregla skoraj nemogoče žoge. Tekmeca sta si bila vseskozi enakovredna, samo v zaključnih delih se je poznala boljša uigranost Novalinee. V tretjem setu so imeli mladi «kra-sovci» izredno priložnost za dosego delne zmage, saj so vodili že s 13:11. Dve naivni napaki pa sta jim to zadoščenje preprečili. I. M. DOMAČI ŠPORT DANES SREDA, 3. novembra 1976 NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 14.30 v Križu Vesna — Renče JUTRI ČETRTEK, 4. novembra 1976 ATLETIKA DEŽELNO TEKMOVANJE 9.00 v Vidmu Nastopa tudi Bor KOŠARKA MLADINCI 11.00 v Dolini Bor — Servolana * # * 11.00 na Opčinah Polet — Satčr * * * NARAŠČAJNIKI 9.00 v Dolini Breg — Ricreatori # * * 9.15 na Opčinah Polet — Don Bosco * * # 11.00 v Trstu, «Prvi maj» Bor — Ferroviario NOGOMET NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trebčah Primorec — Giarizzole * * * 14.45 v Trstu, Ul. Flavia Blue Star — Kras « » » 9.15 na Proseku Primorje — Ch-arbola » « • 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij Esp. S. Luigi — Union * « * 10.30 v Žavljah Zaule — Breg • « • NAJMLAJŠI 11.00 na Proseku Primorje — Stock # * * - 14.00 v Dolini Breg — San Sergio « « » ZAČETNIKI 15.30 v Dolini Breg — Fortitudo « * • 12.30 na Proseku Kras — Stella Azzurra KAREL PRUŠNIK - GAŠPER Gams! na plazu 57. Kurirji so naju prav lepo pripeljali po njihovi zamo-tam poti do Štoka pod Malim Obirjem. Tem se mi je pridružila -še- tovarišica Francka Markelj - Breda, aktivistka Ah z, ki je tudi potovala na pokrajinsko središče. Pri Jjdoku smo nekaj dni čakali na kurirje z Zahodne Koroške, leh pa ni in ni hotelo biti. Zveza je bila torej zopet pre-rgana! Kako naj bi sami našli Pokrajinski odbor, ki je on nekje na meji med celovškim in beljaškim okrajem! čakali smo torej pri Štoku. Dne 27. aprila smo ravno ,Brk°vab in z gospodinjo Micko smo se že dogovorili glede kosila. Gospodar Franci Operčan nam je pravil, kje je lovska koča, kjer bi lahko predanih. Bilo je ob deveti un dopoldne. f. Leon, naš drzni kurir, je po svoji stari navadi malce nozohral. Tokrat je vzel v precep koroškega kurirja Han-'ja. Ta je bil nekoč dodeljen v izvidnico, pa se mu ni zahotelo iti in je tedaj menda rekel, da ni prav pametno pošiljati v izvidnico Korošce, ker so dragocen kader. Leon S1 ga je danes privoščil. «In Hanzi se ti tedaj znebi takele,» je rekel Leon in Posnemal Hanzija: «Pa jaz pa v forpatrolo pa domačin Pa pukne pa padem...» Zakrohotali smo se. Leon pa, ki ga je imel že malce pod kapo je nadaljeval: «Hanzi, ta ti je partizan; še ne ve ne, čemu se borimo. Misli, da bo kar na lep način prišel do pogače in Špeha.» Medtem ko je Leon vztrajno razvijal filozofijo o tem, kako le more biti še kje partizan, ki misli, da mu morajo svobodo pridobiti drugi, je bil domačin gospodar Franci na trnih. Franciju smo pravili «Brko», ker je imel izredno dolge brke; hiši pa smo pravili «Pri citrah», ker nam je Brko večkrat zabrenkal na citre. «Za božjo voljo», je vzdihoval Brko. «Lepo vas prosim, poj’te gor v kočo; boste vi brez skrbi, pa tudi mi...» Brko je na silo pogoltnil kozarček žganja, ki sem mu ga vsilil, nato pa spet izvil iz sebe: «Veš, Gašper, moram vas priganjati. Zaradi mene ste lahko ves dan pri hiši. če pa pridejo, bo hudič! Uničena bo postojanka, vse vas bodo pobili, nas pa pozaprli... in potem, kdo ve, koga bodo vtaknili sem gor k Štoku.» Sklonil se je k meni in mi prepričevalno zatrjeval: «Prišli pa bodo te dni, kajti bunker je izdan.» Pod štokovimi njivami smo imeli zasilno zemljanko za kurirje in ranjence. Neki nepridiprav pa je opazil dim in kar odkrito povedal Brkotu, da bo javil policiji. Brko je odredil, naj se naši umaknejo, nato pa šel naznanit še sam, da bi se tako zavaroval pred policijo. Položaj le ni bil rožnat, vendar pa smo se počutili nekam varne. Prišli smo iz doline, kjer je bilo še bolj nevarno; pohod nas je utrudil, počitek in požirek domačega žganja pa sta prav dobro dela. Udaril sem Brkota po kolenu in ga prav hvaležno pogledal : «Kar pomiri se,» sem vzkliknil, «ne bo take sile. Fašistov ne bo!» Vtem je presekal tišino strel. Pogledal sem skozi okno in videl našega stražarja, kako je meril v gozd nad hišo in ponovno vžgal. Odgovorili so mu z dolgimi rafali Šarcev in brzostrelk. Po kuhinji je zašuštelo. Nihče ni vzkliknil «Švabi!» nihče ni pozval «Umaknimo se!», le nekdo je jezno siknil: «Prekleti!...» — Zgrabili smo vsak svojo opremo in čakali na ugoden trenutek, da poskačemo na prosto. Rafali so bili ob okna in vrata, luknjali stene in streho. Preperele deske so se usipale s strehe. Hiša je imela en sam izhod — vrata, kajti okna so bila močno zamrežena; časa pa ni bilo, da bi jih izlomili. Tvegati je bilo treba skozi vrata! Nekdo se je vendarle pognal prvi. Ne vem ali je bil Mihi, ali Leon ali Breda. Videl sem le postavo, ki je planila skozi točo^ krogel. Isti trenutek je odpadel omet s stene ravno v višini stegen. Prepričan sem bil, da je rafal presekal nesrečnežu noge. Na vrsti sem ! Pognal sem se... Vem le še, da sem se čez nekaj trenutkov znašel pod jablano sredi štokovih travnikov. Poleg mene je bila Breda in še sem videl v megli, kako pada, kakor da bi ji nekdo podsekal nogi. Zgrudil sem se še sam in obležal, šele čez nekaj časa sem poizkušal premakniti noge in na veliko veselje sem ugotovil, da niso ranjene. Tudi Breda ni bila ranjena. Okoli naju je zemlja kar kipela! Krogle so sikale in prevzdigovale rušo, kakor, da bi jo hkrati izpodrivale sto krtov. Planinski travnik je bil na gosto poraščen z mahom in tako si lahko videl vsako kroglo, kam je udarila. Z Bredo sva se večkrat pogledala in skremžila obraza. Breda pa je prav moško sikala: «Preklete fašistične...!» Nenadoma me je zabolela čeljust. V ustih sem še vedno držal pipo in jo krčevito stiskal z zobmi, čemu me je zabolelo. Nisem imel časa, ugotavljati. Strojnice so regljale vedno bliže in med gosto točo krogel sva se pognala naprej, preplazila in preskakala travnik, pa se pognala v štokove peči. Tam sva se poganjala od skale do skale, se oprijemala jesenov, se vihtela iz previsa na previs, nihala nad prepadi in strminami... Pred kroglami sva bila varna vsaj toliko časa, dokler Nemci ne pritečejo na rob travnika. Sežem torej po pipi, da bi jo vzel iz ust, pa otipam le cev. Vse drugo so mi odstrelili. Zaradi tega torej bolečina v čeljusti. Vtaknem cev v žep, se zgrabim za močno vejo v skalo vraščenega gabra, da bi se zavihtel v globočino, kar zagledam pred seboi policista, oddaljenega kakih petdeset korakov. Kazal mi je hrbet in videl sem le široki nemški pas in pleča z oprtači. Spustim gabrovo vejo, vzamem težko browning pištolo, se naslonim na skalo in pomerim. Torej smo obkoljeni, pomislim. Ta je iz spodnje zasede. Toda prej boš ti, potem šele jaz. Mirno, kakor da merim na gamsa, držim pištolo in že vlečem za petelina. Samo še sekundo in sprožil bi. Tedaj pa žrtev dvigne glavo. Titovka! Srce mi divje utripa. To je vendar moj Mihi. Ves sem iz sebe. Roke mi drhte; le sekundo še in ustrelil bi lastnega človeka, Mihija, soborca in prijatelja. Kako je bila možna ta prevara? še mi je v spominu podoba policista, ki leži na skali in meri z mavzerico v enega izmed naših. Vidim umazano nemško bluzo, vidim črne oprtače, črn pas. široka pleča nemškega policista ! Nenadoma se ta pleča zganejo... Kaj z menoj? Ali je bila vizuelna prevara ali pa je moja razvneta domišljija pričarala policista. Najbrž je bilo tako, kajti Mihi ni bil prav nič podoben nemškemu policistu. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.GD0 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeijah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000 Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajsk^.^JzTT in tiskaj ^Trst Član italijanske zveze časopisnih |r||Spi založnikov FIEG f ; ---------- I KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Andreottijev odgovor le delno zadovoljil KPI Pismo, ki ga je predsednik vlade Andreotti poslal tajniku KPI Berlinguerju ter predsednikoma obeh komunističnih parlamentarnih skupin Natti in Perni in v katerem izraža pripravljenost na dvostranske pogovore s posameznimi političnimi silami, ki omogočajo obstoj njegove vlade, o vladnih varčevalnih ukrepih, je v o-spredju komentarjev vsega italijanskega tiska. Udariti/ Glasilo socialistične stranke «A-VANTI» pravi, da prihajamo do čedalje bolj zapletenega in absurdnega . položaja, ko ni krščanska demokracija, ki sama sestavlja vlado, tista, ki si prizadeva, da ne bi otežkočila njenega obstoja, temveč si za to prizadevajo stranke, ki so se pri glasovanju o zaupnici vzdržale. Ta položaj onemogoča vladi, da bi učinkovito ukrepala v sedanjem težavnem trenutku. Socialisti smo med tistimi, piše «A-VANTI» v svojem uvodniku, ki nočemo da bi vlada padla, preden bi lahko računali na alternativo Zato moramo tudi mi braniti vlado pred krščansko demokracijo. To pa nikakor ni lahka naloga niti za stranke, ki so, kot KPI. večje od socialistične. Komunisti so skušali razložiti vladi in krščanski demokraciji, da so državljani nezadovoljni, da sindikati le s težavo uspejo ohraniti borbe v enotnem okviru, da bodo z veliko težavo preprečili splošno stavko, levičarske stranke pa nikakor ne morejo postati posrednik, k' posreduje ukaze vlade državi. Komunisti, nadaljuie «AVANTI», so zelo olikano povedali krščanski demokraciji, da so potrebni bolj pogosti posveti med strankami. Ker so se demokristjani delali kot da ne razumejo, so morali komunistični voditelji izrecno povedati, da gre za uraden predlog nikakor pa ne za z0 USTANOVITVI NOVE SJKOJC V SJRAIM! Oborožene sile rasista Smitha ubile več sto oseb v Mozambiku V v1 Slo naj bi za povračilni ukrep proti domnevnim gverilskim napadom na rodezijske postojanke - Rasisti ubili tudi temnopolto žensko SALISBURY, 2. — «Ako je ne bodo izbojevali afriški voditelji na ženevski konferenci, jo bodo dosegli z orožjem borci za svobodo.» Tako je poudaril te dni zambijski predsednik Kaunda, ko je na tiskovni konferenci pojasnil svoje stališče do toliko oričakovane neodvisnorii Rodezije. Da ni njegova trditev iz trte izvita, dokazujeta trenutno dve okoliščini: z ene strani dejstvo, da se je ženevsko zasedanje o bodoči uredit\ Rodezije zataknilo (danes je bilo v Palači OZN 1 neuradno srečanje med šestimi odposlanstvi, ki se udeležujejo konference, in to pod predsedstvom britanskega predstav:”" t I-vorja Richarda), z druge pa zaostritev gverilske ofenzive temnopoltih domoljubov proti rasističnim krvnikom. V obeh primerih je vzrok pravzaprav isti: temnopolta večina odločno odklanja tako imenovani britansko -ameriški ali, kakor mu tudi pravijo, «Kissii.gerjev sporazum o postopnem prehodu oblasti v Salisburyju iz rok bele manjšine v roke črnske večine, kolikor ne daje zadostnih jamstev domačinom, da se bodo v teku dveh let (torej med prehodim večrasno vlado) res lahko docela otepli rasistične, v bistvu naci-fašistične vladavine, ki jo odkrito podpirajo najbolj reakcionarni zahodni kapitalistični krogi. To pa zato, ker naj bi dveletno prehodno vlado upravljali belci, a to bi po logiki pomenilo le nadaljnjo utrditev desničarsko - imperialističnega položaja v Rodeziji. Odločnost afriških voditeljev seveda hudo moti rasističnega kolovodjo Smitha, ki je iz Švice naročil policistom in vojski, naj kar najostreje nastopijo proti temnopoltim borcem za svobodo, tako tudi s krutimi represalijami. Odtod včerajšnji divjaški prodor rodezijskih rasističnih o-boroženih sil na mozambiško ozemlje, ki so ga saìisburyjske oblasti utemeljile z nujnostno povračilno akcijo zaradi napadov, ki so jih borci za osvoboditev Zimbabveja (Južne Rodezije) izvršili na Smithovem o-zemlju. Kot je bilo pričakovati, je šlo za represalijo tipično nacističnega kova, med katero so rodezijski vojaki popolnoma uničili, kot kaže, sedem taborišč, ki naj. bi jih gverilci ‘ upodabljali' kot "izhodišče za napade na rodezijsko ozemlje. Rasisti so pri tem uporabili tanke, helikopterje, oklopna vozila in celo bojna letala: njihov napad naj bi povzročil več sto mrtvih, med temi tudi civilistov. Napadalci so se medtem vrnili v Rodezijo. Nadrobnejših podatkov o posledicah ofenzive na ozemlju sosednjega Mozambika niso znane, zelo verjetno pa je obračun spopadov težak; upati je le, da seznam žrtev ne zajema tudi žena in otrok, kakor se je zgodTo avgusta letos. Tedaj so rodezijske sile prav tako vdrle na mozambiško ozemlje, češ da zasledujejo napadalce na rodezijska naselja: napadale so več naselbin, kjer so pomorili vse, kar je bilo živega, šlo pa je skoraj izključno za otroke in ženske in ne, kot so več časa zatrjevale oblasti v Salisburyju, za protirodezijske gverilce. Resnica je prišla na dan tudi po zaslugi pristojnih dejavnikov OZN, ki so preko opazovalca na prizoriščih bojev razkrinkali morilsko lice Rodezije: njeni vojaki so pobili nič manj kot 700 neoboroženih civilistov. Zadnji napad na mozambiško o-zemlje označujejo opazovalci kot e-nega prvih znakov šibkosti Smithovega režima, ki da se je slednjič le priče’, konkretneje soočevati s pekočim problemom, da namreč rasistična Rodezija ne bo mogla dolgo kljubovati naraščajoči moči temnopoltih borcev, a se problema skuša hkrati brezupno otepati z nasiljem. Šlo naj bi za poslednje smrtne krče hudo ranjene zveri. Odtod zopet vrsta umorov, ki so jih izvršile rodezijske varnostne sile v raznih krajih dežele včeraj in danes. Ubile so, kot sporočajo policijske oblasti v Salisburyju, osem «gverilcev» in temnopolto žensko. Značilno je nadalje, da rodezijske oblasti uporabljajo za odbijanje tako imenovanih gverilskih napadov ččdalje več črnskih vojakov, s čimer hočejo menda psihološko negativno vplivati na protirodezijske sile. Spričo vsega tega se uradna tiskovna agencija ÀIM v Mozambiku vprašuje: «Taki in podobni napadi rodezijskih rasistov na mozambiške postojanke, kakor tudi na temnopolto prebivalstvo v sami Rodeziji dokazujejo, da je salisburyjska vladavina pričela obupovati glede morebitnih uspehov lastne politike; le kakšno stališče bodo sedaj zavzele velesile, ki se zavzemajo za uresničitev britansko - ameriškega načrta o Rodeziji?» Agencija pripominja, da bodo velesile v prihodnjih dneh nujno morale pokazati, koga pravzaprav podpirajo: Afričane in njihova stremljenja k svobodi in neodvisnosti ali rasistične napadalce in tirane? koridorjev nad Egejskim morjem. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri na turškem veleposlaništvu. Obenem so se v Bernu nadaljevala grško - turška pogajanja za določitev teritorialne pripadnosti egejske ga dna. Korak naprej v preiskavi o Occorsiovem umom FIRENCE, 2. Namestnika državnega pravdnika Vigna in Pappalardo sta po neuradnih vesteh izdala nov zaporni nalog v okviru preiskave o umoru preiskovalnega sodnika Occorsia. Zaporni nalog zadeva nekega moškega, ki je igral pomembno posredovalno vlogo med Occorsiovimi morilci na eni in ljudmi, ki so ta umor financirali, na drugi strani. Ime prizadetega ni znano, kaže pa, da gre miljenca znanega rimskega neofašista in da ga policija oziroma karabinjerji vneto iščejo. Najnovejši izsledki preiskave, ki jo vodita Vigna in Pappalardo, so pokazali, da je bila nekaj dni pred Occorsiovim umorom ustanovljena v Rimu nova skrajnedesničarska organizacija «Lotta popolare»; vanjo so se vključili neofašisti. ki so poprej pripadali gibanjem «Ordine nuovo», «Ordine nero» in «Fronte nazionale rivoluzionario», se pravi v prvi vrsti rimski, toskanski, apulijski in sicilski fašisti (omenjena gibanja so bila, kot znano, razdrobljena zaradi sodnih obravnav proti njihovim pristašem. tako zlasti proti zloglasnemu «črnemu geometru» iz Empolija Tu-tiju). Novoustanovljeno organizacijo naj bi financirali predvsem z odkupnino za ravnatelja denarnega zavoda «Banca Agricola Salentina» Luigija Mariana, ki je bil ugrabljen 23. julija lani ter izpuščen 49 dni pozneje; gre za 280 milijonov lir. V ugrabitev bančnika je bil poleg drugih neofašistov vpleten tudi Pier Luigi Concutelli, to se pravi dejanski morilec sodnika Occorsia, ki ga preiskovalci še vedno niso zasledili. Beneški Slovenci v Belgiji deležni uradnih sprejemov Njihova delegacija je italijanskega gen. konzula v Liegeu in mestni občinski svet seznanila z obstojem beneških Slovencev v videmski pokrajini in z njihovimi problemi (Po telefonu) SERAING, 2. — Delegacijo beneško - slovenskih emigrantov pod vodstvom predsednika sekcije iz Serain-ga Paskala Tomasetiga, je danes ob 10 uri sprejel generalni konzul republike Italije v Liegeju De Marsi-co. Potem ko je Tomasetig predstavil člane delegacije je dal besedo Ferrucciu Clavori. Diplomatskemu predstavniku italijanske države v Belgiji je Clavora obrazložil, da je nastala v Seraingu nova sekcija beneških emigrantov, katere namen je združevati izseljence na tem območju, pomagati jim pri težavah in iskati pota za njihovo vrnitev v Benečijo. Ferruccio Clavora je generalnemu konzulu De Marsicu pojasnil tudi, da smo beneški Slovenci narodna manjšina v videmski pokrajini, ki zahteva od vlade republike Italije, da jo uradno prizna z ustreznim zakonom, da skrbi za njen splošni razvoj in kulturo v smislu njenih narodnostnih značilnosti. Italijanski generalni konzul v Lie- geju je dejal, da vzema na znanje izvajanje delegacije in da se bo po svojih močeh zanimal za ta problem. Vedno danes ob 11. uri, pa je delegacija beneških emigrantov pod vodstvom Paskala Tomasetiga, v kateri sta bila tudi člana videmskega pokrajinskega sveta Paolo Petricig in Giuseppe Chiabudini, uradno sprejel občinski svet mesta Liege. Na županstvu je Ferruccio Clavora podal pred občinskim svetom zelo plastičen pregled o Beneški Sloveniji, o naših izseljencih v Belgiji, o nastanku nove sekcije beneških emigrantov v Seraingu ter o naši dolgoletni borbi za splošne manjšinske narodnostne pravice v Benečiji. Sprejem na županstvu občine Liege je trajal eno uro. Upajmo, da se bodo taki stiki občasno nadaljevali in da bodo imeli pomembno vlogo pri delovanju in razvoju zveze beneških emigrantov doma in po svetu. Bralcem Primorskega dnevnika pošiljajo beneški Slovenci iz Belgije svoje pozdrave. Anton Birtič - Mečana Raven Pada še vedno raste ROVIGO, 2. — Prebivalstvo v spodnjem delu Padske nižine pričakuje z dokajšnjo zaskrbljenostjo, kako bo, ko bo rekla Pad dosegla svojo najvišjo raven, kar pričakujejo, da se bo zgodilo danes ponoči ali jutri zjutraj. Raven Pada medtem narašča za centimeter na uro, po predvidevanjih civilne inženirske službe pa bo raven reke dosegla v prvih urah 3. novembra dosegla svoj višek, ki ga ohranila nekaj časa, nakar bo začela upadati. Menijo pa, da ne bo prišlo do katastrofalnih povodnji, ki jih je bilo treba zabeležiti pred nekaj leti. Upajo tudi, da se stanje morja ne bo poslabšalo. Ob ustju Pada beležijo danes popolno pomanjkanje vetra, normalen zračni tlak (761 mm pritiska), kar bi vse moralo prispevati k temu, da voda Pada morno odteče v morje, ne da bi kjerkoli prestopila bregov in povzročila škodo. Kljub temu so vsi oddelki glasilcev v Venetu v stanju pripravljenosti, da b: posegli kjerkoli bi se pokazala potreba. CARACAS, 2. — Tukajšnje sodišče je obtožilo namernega umora venezuelskega fotografa Freddyja Luga in Hernana Ricarda Losana, ker sta sodelovala pri atentatu na kubansko potniško letalo, pri katerem je 6. oktobra našlo smrt 73 oseb. Istega zločina sta že bila obtožena, kot znano, kubanska izseljenca Orlando Bosch in Luis Posada Carriles. MEDTEM KO BELEŽIJO HUDE KRŠITVE PREMIRJA V LIBANONU Bagdad zaprl mejo s Sirijo Napetost med obema državama Kamal Džumblat zahteva, naj medarabski mirovni zbor zasede najprej ozemlje, ki ga nadzorujejo desničarji TURIN, 2. — Blizu Carmagnole v turinski pokrajini je 35-letni Vittorio Torre z avtomobilom do smrti povozil komaj 10-letno Germano Turinetti,, PARIZ, 2. — Na tukajšnjem grškem veleposlaništvu so se začela pogajanja med Turčijo in Grčijo za ureditev vprašanja uporabe letalskih Spopadov v Bejrutu so se udeležili tudi palestinski oklepni oddelki BEJRUT, 2. — V Libanonu so se danes ponoči ponovno razplamtele borbe, ki so se od uvedbe premirja 21. oktobra dokaj polegle, razen v južnem Libanonu. Še zlasti ostri so bili nočni spopadi okrog muzeja, e-dine točke, kjer je mogoče prekoračiti mejo med vzhodnim Bejrutom, k: je v rokah desničarskih sil in zahodnim delom mesta, ki ga nadzorujejo napredne organizacije in Palestinci. Po zadnjih poročilih je na razne predele Bejruta padlo na desetine raket in bomb. Uradnih podatkov o žrtvah še ni. Danes se je zaostril tudi odnos med Sirijo in Irakom: v Damasku obtožujejo Iračane, da so enostransko zaprli mejo med obema državama ter močno okrepili patrulje vzdolž nje. V uradnem sporočilu, ki ga objavlja sirska tiskovna agencija SANA je rečeno, da gre za pobude iraškega režima, ki kažejo na dejstvo, dà so v Iraku najbrž v teku dogodki, o katerih javnost ni obveščena. V Damask je danes prispelo približno 3.000 saudskih in sudanskih vojakov, ki jih bodo vključili v medarabski mirovni zbor, ki so ga sklenili okrepiti že na šeststran-skem sestanku v Saudski Arabiji ter so kasneje ta sklep potrdili na vrhu v Kairu in katerega naloga bo, kot je znano, nadzorovati izvajanje premirja. Iz Damaska bodo najbrž odpotovali v Bejrut po kopnem. Oddelki,* ki so jih obljubili oba Jeme-na in Združeni arabski emirati bi morali priti v Libanon z letalom in je torej njihov prihod nemogoč, vsaj dokler ne odprejo ponovno bejrutsko letališče. Kar. zadeva odpravo mirovnih sil v Libanonu naj omenimo močna na-sprotstva, ki obstajajo v tej zvezi med posameznimi libanonskimi organizacijami in strankami. Vodja libanonskih napredih sil Kamal Džumblat je po sestanku, ki ga je imel s predstavniki večine naprednih organizacij in PLO, izjavil, da morajo «zelene čelade» nadzorovati premirje tudi na ozemlju, ki ga imajo v svojih rokah «izolacionisti-čne sile», v bistvu desničarji, še preden se predsednik. Sarkis. odloči, da jih pošlje na ozemlje, ki ga nadzorujejo patriotične organizacije. Poudaril je, da so Sirci že v veliki meri zasedli ozemlje naprednih sil in da morajo sedaj ponovno vzpostaviti ravnotežje ter . zasesti področja Metna, Kesruana, Biblosa, Batruna in Žgorte. Sestanek, ki ga je vodil Kamal Džumblat, je bil prvi te vrste po kairskem srečanju na vrhu in je bil posvečen v glavnem proučitvi zadnjih predlogov poveljstva medarabskih mirovnih sil (Telofoto ANSA) glede ponovne vzpostavitve varnosti v Libanonu. Džumblat je tudi poudaril, da morajo medarabske sile, v zameno za odprtje bejrutskega letališča, zasesti bejrutsko, in še nekatera manjša pristanišča. Falangisti in druge desničarske sile še niso uradno sporočile, da bodo sprejele prisotnost «zelenih čelad» v vzhodnem Libanonu. Menijo pa, da bo pritisk Jordanije in Sirije le presilil desničarje, da sprejmejo medarabske sile na svojem ozemlju. NA EKSPOZITURO «BEOGRAJSKE BANKE» Ponesrečen poskus ropa v središču Beograda Enega od roparjev so aretirali, drugi pa si je sam vzel življenje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Oborožena roparja Slavko Ladjinovič in Boško Tirnic sta danes zjutraj napadla ekspozituro Beograjske banke v Njegoševi ulici v središču mesta, vendar se je njun podvig po zaslugi organov javne varnosti in prebivalcev, ki so priskočili na pomoč, končal zelo hit-tro in neslavno. Ladjinoviča so ujeli takoj po zločinskem dejanju; 'Tirnic pa je pobegnil, vendar pa je pobegnil, vendar so ga miličniške pabuli? obkolile le nekaj pogumnega poslovodjo Petra Čuga-ur po pobegu, in sicer na obronkih lja, nato pa je stekel naprej proti Divčibar, kakih 100 kilometrov od Beograda. Timič je sprevidel, da nima izhoda, pa je poskušal napraviti samomor. Zadal si je več hudih ran, zato mu zdravniki niso mogli pomagati in je ob 13.15, pet ur in pol po ropu, umrl v valjevski bolnišnici. Roparja sta vdrla v banko ob 7.45. Računala sta na bogat plen, saj ima ta ekspozitura Beograjske banke veliko klientov in zato velik promet. Eden od roparjev, Timič je preskočil pult in naperil revolver na blagajnika ter zahteval denar. Prestrašeni blagajnik je pokazal na kup denarja, ki so ga pripravili za redno bančno poslovanje. Bilo je približno 800 tisoč novih dinarjev, skoraj 40 milijonov lir. Medtem ko je Timič pospravljal denar, je drugi zločinec z avtomatsko puško «držal v šahu» druge navzoče in kril svojega zločinskega kolega. Rep se je končal v nekaj minutah. Kot je zvedel Tanjugov reporter, sta roparja krenila vsak na svojo stran. Za Ladjinovičem so se pognali mimoidoči, njihove klice «primite lopova» pa je slišal tudi uslužbenec mestne direkcije za javne garaže in parkirišča Novimir Trmčič, ki se je roparju, ki ga je opozoril, naj se mu spravi s poti, res za trenutek umaknil na stran, nato pa ga je zgrabil za vrat in podrl na tla. Trmčiču je priskočil na pomoč še eden od občanov, ki so zasledovali Ladjinoviča — in prvi ropar, čeprav oborožen, se je moral sprijazniti, da je njegov poskus, da bi na lahek način prišel do denarja, kaj hitro propadel. Tudi drugemu zločincu se načrt ni posrečil. Tudi Timiča je hotel zaustaviti eden od občanov, ki so se* znašli blizu kraja ropa, toda zločinec je potegnil revolver in ranil avtomobilu, parkiranemu v bližini. Kmalu so se miličniške patrulje podale na lov za belim volkswagnom valjevske registracije, s katerim je bežal Boško Timič. Po nekaj urah je zločinec padel v zasedo miličnikov na Divčibarah, blizu očetove počitniške hišice. Miličniki so ga skušali zaustaviti, toda ropar ni pomislil na vdajo. Izvlekel je revolver, si ga nameril v glavo in ustrelil. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico v Valjevo, kjer je umrl, ne da bi prišel k zavesti. Tako se je v dobrih petih urah končal eden najbolj drznih ropov v Beogradu. Ves ukradeni denar so vrnili banki, eden od zločincev je za zapahi, drugi pa si je sodil sam. Na srečo je tudi Petar čugalj le lažje ranjen, pa bo lahko v nekaj dneh zapustil bolnišnico. VLADO BARABAŠ FIRENCE, 2. — Državno pravdni-štvo se je odločilo, da izprosi od pristojnih francoskih cblasti ekstra-dicijo mladega Maura Tomeia iz Viareggia. Tornei se je pred časom zatekel na Korziko. Dolžijo ga, da je skupaj z že aretiranim Giuseppejem Pugliesejem in drugimi črnosrajčniki pomagal pri pobegu zloglasnemu Mariu Tutiju. ■iiiiim nuni iiiiiiiiiiiiiimmiiiiiii n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiifimiiiimiiiiiiiiimmif immillimi iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiit RAZMIŠLJANJA OB NEURJIH IN POVODNJIH, KI ZADNJE ČASE PUSTOŠIJO ŠIRNE PREDELE ITALIJE Deset let po katastrofi še vedno odprta vprašanja BENETKE, TRIDENT, FIRENCE, 2. — Deset let je minilo, odkar so strahovite povodnji razdejale prostrane poljedelske površine, obrtni-ške-industrijske centre in zgodovinska središča neprecenljive vrednosti ter poleg tega povzročile več sto človeških žrtev. In vendar marsikje v prizadetih krajih — na Beneškem in Tridentinskem ter v Toskani — še vedno ni bila popravljena škoda. Temu se sicer ne moremo čuditi ko pa n. pr. žrtve potresa iz I. 1968 v dolini reke Belice še danes bivajo v lesenih oziroma pločevinastih barakah ter se njihovi sotrpi ni v deželi Furlaniji - Julijski krajini vprašujejo, ali ne bo morda tudi njih doletela enaka usoda. V soboto, 30. t.m., ob 7.30 je plima v beneški laguni dosegla pod yplivonr široka in burje 1,25 metre nad običajno ravniju; morje je preplavilo sloviti Trg sv. Marka in šir ne predele zgodovinskega središča. Podobno je bilo 4. novembra 1966, ko so silovita neurja v severnih pre-delih Italije povzročila povodnji, kakršnih dolgo niso pomnili. Danes se postavlja vprašanje, kaj je bilo v teh 10 letih storjenega za preprečitev še drugih takih in podobnih naravnih nesreč oziroma za ohranitev arhitektonskega bogastva Benetk, o katerem je govor že več let. Naravna katastrofa izpred 10 let je po mnenju znanstvenikov bila povsem izredna in se torej ne bi smela ponoviti. Pravijo namreč, da gresta procesa nižanja tal v Be netkah in višanja morske gladine, ki naj bi bila v prvi vrsti kriva za povodnji iz preteklih let, polagoma h koncu: nižanje tal zaradi dokončnega izčrpanja artezijskih vodnjakov, višanje morske gladine pa zato, ker se je zemlja pričela po stopoma ohlajati, kar bo preprečilo nadaljnje talenje ledu na tečajih. S te strani torej Benetkam ne gro zi nevarnost; slednja prihaja od dru god, in sicer iz nesmotrnih načrtov za ureditev dotoka morskih voda v beneško laguno. V pretresu sta dva načrta, ki predvidevata na eni strani popolno oziroma delno zaertje treh ožin, skozi katere se steka morje v laguno (seveda le v primeru, ko bi laguni grozila huda plima), na drugi strani pa trajno zoženje teh ožin. Ministrstvo za delo je za uresničitev načrtov razpisalo mednarodno dražbo za oddajo ust rez nih del (rok za predložitev prošenj zapade 31. decembra), medtem pa so se razplamtele bolj ali manj u-pravičene polemike, ki so jih sprožili ekologi, higiensko-sanitarni krogi in drugi.. Znanstveniki so mnenja, da omenjenih treh ožin ne gre o- mejiti, ker bi to privedlo do postopnega ckuženja vse lagune, beneški župan Rigo pa je izjavil, da je treba načrt čimprej uresničiti. Ka kor koli že, vse kaže, da je do dokončne rešitve kočljivega vprašanja, kaj bo z Benetkami v prihodnjih desetletjih, še daleč. S sorodnimi problemi se ubadajo tudi na Tridentinskem, kjer je strašna povodenj v noči od 4. na 5. november 1966 povzročila 20 človeških žrtev in 68 milijard 240 mili jonov tedanjih lir škode (14,5 milijarde lir na infrastrukturah, 13,7 milijarde v kmetijstvu itd.) tako v samem Tridentu kot v širši okolici. Odtlej je bilo mnogo storjenega za popravilo gmotne škode, pa tudi za ureditev kopenskih vodnih tokov (med drugimi Adiže), toda tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, kako rahle so vezi med krajevnimi oziroma deželnimi in državnimi oblastmi, ki jim je poverjena naloga, da priskočijo na pomoč prizadetim krajem v primeru naravne katastrofe. Za radi teh zrahljanih vezi oziroma napačne centralizacije določenih dejavnikov v rokah rimskih oblastni kov se še danes ljudje vprašujejo, ali strahovite ujme iz 1. 1966 res ni bilo mogoče preprečiti z dalekovid-nejšo politiko nameščanja pregrad in drugih naprav za usmerjevan.ie vodnih tokov. Spričo naraščajočih protestov je sodna oblast bila prisiljena uvesti preiskavo. Še huje je bilo 4. novembra 1966 v Firencah: narasle vode reke Arno, zlasti pa prva vodena gora. ki se je z vrtoglavo brzino spustila na mesto, petem ko sta popustila jeza, so v nekaj minutah preplavile vse zgodovinsko središče ter nato še bližnje mestne predele. Mrtvih je bilo okoli 100 oseb, gmotna škoda pa je znašala več sto milijard lir. Z vseh strani sveta so dotekali tedaj firenškim upraviteljem izrazi solidarnosti, skupaj z njimi pa izrazi začudenja, češ, kako je mogoče spregledati realne možnosti tako hudih naravnih nesreč. V 10 letih to vprašanje še vedno ni bilo rešeno, gre pa v prvi vrsti za problem smotrne ureditve struge reke Arno na območju, ki sega od Falterone do morja. Ustrezni načrt je bil iznesen šele predvčerajšnjim: gre za rezultat skupnega dela izvedencev ministrstva za proračun in načrtovanje oziroma toskanske deželne uprave. Kaj bo s tem, kot tudi z drugim* podobnimi načrti v raznih krajih Italije, je kajpak odvisno od dobre volje politikov in tistih, ki upravljajo državno blagajno.