matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 6 (1336) Čedad, četrtek, 12. februarja 2009 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it Bruna Dorbolò sul ruolo della Glasbena matica Un fiore all’occhiello anche in Benecia “E da qualche decennio che la Glasbena Matica ha catturato l’interesse di molti valligiani e lo dimostra il gran numero di allievi i-scritti; è con orgoglio che in questi ultimi anni constatiamo come abbia catturato anche l’interesse nazionale ed internazionale, visti i riconoscimenti ed i premi ottenuti.” Bruna Dorbolò, presidente dell’Istituto per la cultura slovena, commenta in questo modo il ruolo che la scuola di musica istituita cento anni fa a Trieste, e che dal 1977 opera in Benecia, si è guadagnata sul territorio. “Ricordo d’aver letto uno scritto di Mons. Ivan Trin-ko che parlando dei “be-nečani” e del loro amore per il canto e per la musica, sosteneva che se ascoltandoli cantare non ti si riempivano gli occhi di lacrime, sicuramente dovevi avere un cuore di pietra. Ancor prima il prof. Giovanni Clodig (Ivan Klodič) scrivendo di noi asseriva: “... il canto, la musica, la danza esercitano un fascino potente su quelle popolazioni...”. Cito due illustri dei secoli passati solo per lasciare immaginare quanto fosse l’amore e la dedizione per il canto e la musica trasmesse di generazione in generazione con naturalezza ed improvvisazione. Quando ormai questa passione sembrava sopita la Glasbena Matica ha soffiato sulle ceneri ed educando ed istruendo i nostri ragazzi all’armonioso linguaggio internazionale delle note, li ha riportati al loro ancestrale amore amplificato da più ampia conoscenza.” Siamo orgogliosi dei grandi successi e riconoscimenti dell’orchestra di fisarmoniche, del coro Mali lujerji, dei singoli allievi e siamo felici di risentire spesso le nostre valli riecheggiare al suono delle fisarmoniche con quella musica che ancora ci scalda il cuore. segue a pagina 5 Prizor s čedajske proslave posvečene stoletnici Glasbene matice, spodaj otroški zbor Mali lujerji Dan slovenske kulture v znamenju glasbe Prireditev posvečena 100-letnid Glasbene matice Metronom Glasbene matice še vedno deluje in bo deloval, to je bilo glavno sporočilo predstave “...In čujem te; klavir igra...”, s katero so v nedeljo, 8. februarja v gledališču Ristori v Čedadu slovenci videnske, goriške in tržaške pokrajine množično praznovali Dan slovenske kulture. Počastitev kulturne zakladnice je torej zaživela v znamenju stoletnice slovenske glasbene ustanove. Prireditev je bila na pol poti med koncertom, predstavo in proslavo, saj se je razvijala kot potovanje med najpomembnejšimi dogodki, ki so označili življenje Glasbene matice. Spremljali sojih Harmonikarski orkester, ki ga vodi Aleksander Ipavec in kije v zadnjih letih dobil prestižna priznanja in nagrade v Italiji in drugih evropskih državah, otroški pevski zbor “Mali lujerji”, ki ga vodi Davide Clodig, mešani pev- ski zbor Jacobus Gallus, Godalni kvartet in harfistka Tadeja Kralj ter igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štro-mar. Za scenarij prireditve je poskrbela Tatjana Rojc, za režijo pa Gregor Geč. Osebna navezanost in spomini na otroška leta so obarvali pristop slavnostnega govornika, prof. Mirana Košute, kije začel in zaključil govor - v katerem je med drugim povedal, da se bodo morali Slovenci v trenutku krčenja sredstev in izostritve institucionalnih odnosov odpovedati vrtičkarski mentaliteti, da bi združeni uveljavili vrednote svobode in demokracije z močjo kulture in tudi glasbe - s Kogojevimi besedami o glasbi, ki nas zaznamuje kot zrcalo narave in “usmerja človeka v globine njegove duše”. beri na strani 5 Venerdì 20 il convegno della quinta bilingue Anche quest’anno i ragazzi della quinta primaria bilingue di S. Pietro al Na-tisone hanno organizzato il convegno dei ragazzi per i ragazzi. Il tema scelto quest’anno è “Naša Benečija včeraj, danes, jutri - La nostra Benecia ieri, oggi, domani”. Il convegno si terrà venerdì 20 febbraio, alle 18, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. L’iniziativa, completamente pensata ed organizzata dagli alunni della quinta classe, è ormai diventata una tradizione e rappresenta sempre un bel biglietto da visita con cui i ragazzi si propongono e si confrontano su temi importanti. Luigia Negro Primorka meseca Rezijanska kulturna delavka in predsednica Kulturnega društva Rozajanski dum Luigia Negro je zmagovalka izbora za januarsko osebnost Primorske. Zanjo so množično glasovali bralci dnevnika Primorske novice in poslušalci Radia Koper, ki vsak mesec prirejata podoben izbor, veliko glasov pa je dobila tudi iz Furlanije Julijske krajine. Negrova se je na koprskem radiu zahvalila za prestižno imenovanje. Poudarila je, da Rezija ne potrebuje sovraštva in da bo njeno društvo še naprej skušalo informirati ljudi, da bodo lahko premagovali strahove iz preteklosti. Špietar, Slovenski kulturni center sabota, 14. februarja ob 20.30 uri LIESA, telovadnica 15.2.2009 ob 17.30 HRUPNO SREČANJE rumoroso incontro di giovani band DSL-SONS OF GUN SHAPE - CUNJARI BKEVOLUTION Kulturno društvo Rečan V izvajanju zaščite več senčnih kot sončnih plati V kakšni meri italijanska država spoštuje Konvencijo Sveta Evrope o varstvu manjšin v odnosu do slovenske skupnosti v Italiji. To je bila osrednja tema na zasedanju Paritetnega odbora v torek, 10. februarja, v Trstu. V pripravi je namreč poročilo vlade in paritetni odbor je poklican, da oceni izvajanje zakona 38. Izšla je natančna slika položaja slovenske narodne skupnosti, z vsemi sončnimi in senčnimi platmi. Med prve sodijo dekret predsednika republike Napolitana septembra 2007 in prva dva dekreta o vidni dvojezičnosti, ki jih je lani podpisal predsednik dežele Tondo, ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Spetru in deželni zaščitni zakon. Dosti daljši je seznam neizpolnjenih obvez. beri na strani 4 Inštitut za slovanski i Poezije fojArali'mladi Bernskega Gledališča in gledališke sok Studio Arr. iAndrca Trusgnaeh Antonella Tmsgnach - Cecilia Blasutig -Apra Ciccone -Enima Colles - Giada Iussig - 11 ari a Ciccone -Martina Canalaz - Sara Simoneig- Caterina Martinig A' Bojo peli'. Davide Clodig - Igor Cerno Mentorji: Marjan Bevk - Alida Bevk Program: Marjan Bevk - Marina Cemetig Aktualno Predsednik Turk sprejel predstavnike slovenskih manjšin Prihodnost Evrope je v raznolikosti kultur V anketah vlada dobiva vse boljše ocene Predsednik republike Slovenije Danilo Tiirk je ob dnevu slovenske kulture sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Na ločenih sestankih se je z njimi pogovarjal o delovanju slovenskih kulturnih organizacij in o položaju slovenskih manjšin v posameznih sosednjih državah. Pogovarjal seje tudi o iskanju novih vsebin sodelovanja med manjšinami in Slovenijo v današnji Evropi, ko so fizične meje med državami v veliki meri ukinjene. Delegacijo Slovencev v Italiji sta vodila predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Stoka. Med aktualnimi vprašanji, s katerimi se sooča slovenska manjšina v FJK, je napovedano krčenje finančnih sredstev, sta poudarila. V tem trenutku poteka v Rimu postopek za popravitev finančne postavke za letošnje leto sta dodala in izrazila upanje, da se bo uspešno zaključil. Slovenski predstavniki so tudi poudarili pomembno vlogo, ki jo je pri tem odigrala Slovenija. Izrazila sta zaskrbljenost zaradi poskusov zanikanj a slovenske identitete v videnski pokrajini ter se zavzela za večjo povezanost in boljše sodelovanje še zlasti na kulturnem področju ter za sodelovanje med Slovenijo in FJK. Po pogovorih je bil sprejem za predstavnike slovenskih manjšin. V svojem nagovoru je predsednik Tiirk dejal, da imamo Slovenci do kulture resen odnos. Najprej smo se namreč izoblikovali kot kulturni narod, ne da bi hkrati razvili vseh političnih ustanov, značilnih za moderne narode. Ta zamuda je bila odpravljena z novejšim razvojem in danes ima slovenski narod svojo nacionalno državo z vsemi potrebnimi institucijami, je dejal predsednik republike Slovenije. Prav zato, ker smo se kot narod vzpostavili skozi kulturo, imamo po besedah predsednika poseben in skorajda religiozen odnos do kulture. Predsednik Tiirk je kot eno temeljnih dimenzij kulturnega bivanja izpostavil idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki ni le stvar preteklosti ali sedanjosti, ampak je tudi naša prihodnost. Ta prihodnost je del širšega, evropskega razvoj a. V tem procesu se kulturne identitete narodov ne bodo izgubile, je dejal predsednik in pojasnil, da moč in prihodnost Evrope nista v odpravljanju razlik, ampak prav v raznolikosti in bogastvu kultur. Čakajo nas izzivi, ki so del našega razvoja, vendar so tudi del izzivov sodobne Evrope, je še dejal predsednik in dodal, da moramo biti kreativni in gledati v prihodnost. V nagovoru, ki ga je imel v svojstvu predsednika Slo-maka, je Rudi Pavšič dejal, da smo prehodili dolgo in plodno pot, a nismo še uresničili vseh Prešernovih sanj. Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da gredo Pahorjevi socialni demokrati malenkost navzgor, Janševa demokratska stranka malenkost navzdol, stranka Zares pa je še naprej na svojem mestu. Vse boljše ocene pa za svoje delo dobiva slovenska vlada. Tudi z delom parlamenta je slovenska javnost precej bolj zadovoljna kot v preteklosti. Ta mesec je največ anketiranih za stranko, ki bi jo volili, izbralo SD; takih je 25,1 odstotka. Sledi SDS, ki jo je izbralo 21,4% vprašanih. Na tretjem mestu je Zares z 10,5%. Preostale stranke imajo manjše deleže: SNS 6,8%, LDS 3,6%, DeSUS 2,8% in SLS 2,5%. Da ne bi volili nobene od teh strank, ampak kakšno drugo, je odgovorilo 5,3% vprašanih, z ne vem pa jih je odgovorilo 22,1%. V primerjavi s prejšnjim mesecem so deleži glasov za stranke precej stabilni. SD seje po precejšnjem padcu v decembru januarja nekoliko popravila navzgor. Med manjšimi strankami se je najbolj popravila SLS, ki pa je še vedno na zadnjem mestu med parlamentarnimi strankami. Če so deleži glasov za stranke dokaj ustaljeni, pa je zadovoljstvo z delom vlade vse večje. Na vprašanje, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem obdobju, je zelo pozitivno oceno dalo 3,1 odstotka anketiranih, pozitivno 54,3 odstotka, srednjo 12 odstotkov, negativno 22,5 odstotka. Socialni demokrati se pripravljajo na kongres, ki bo konec marca, ko bodo izbirali novo vodstvo. Da bo Borut Pahor še naprej predsednik stranke, pravzaprav ni nobenega dvoma. Na nedavni klavzuri je dobil tudi soglasno podporo vrha SD. Tako Pahor na kongresu očitno ne bo imel prepoznavnejših nasprotnih kandidatov. Poleg njega sta za predsednika SD evidentirana le v stranki skoraj neznana Marij a Žagar in član predsedstva SD ter nekdanji državni svetnik Zlatko Jenko. Po napovedih v SD tudi na mestu glavnega tajnika stranke ne bo sprememb - ta- ko naj bi to delo še naprej opravljal Uroš Jauševec. Bolj zanimiva in nepredvidljiva pa bo tekma za podpredsedniška mesta. SD ima enega podpredsednika in eno podpredsednico, a naj bi s spremembo statuta predvidoma uvedli dva podpredsednika in dve podpredsednici. Čeprav je sedanji podpredsednik SD Igor Lukšič po imenovanju za šolskega ministra napovedal, da na kongresu ne bo kandidiral, njegova odločitev ni več tako trdna. Med evidentiranimi kandidati za podpredsednika stranke je tudi prometni minister Patrick Vlačič, ki ga nekateri vidijo kot Pahorjevega naslednika na čelu SD. Glasovanje na kongresu bo pokazalo, ali je Vlačič res najmočnejši kandidat za podpredsednika, kar zagotavljajo predvsem mlajši člani stranke, ah pa so njegovi podporniki le toliko glasnejši, kot poudarjajo nekateri drugi. So pa v stranki prepričani, da ima Vlačič močno podporo Boruta Pahorja. Vsekakor pa so med evidentiranimi kandidati za podpredsednika še nekateri, ki imajo veliko možnosti za izvolitev, na primer dolgoletni poslanec Miran Potrč in finančni minister Franci Križanič. Za podpredsednico stranke pa so evidentirane sedanja podpredsednica in bivša ministrica za kulturo Andreja Rihter poslanka Janja Klasinc, predsednica ljubljanskega mestnega odbora SD Metka Tekavčič, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca. (r.p.) Il presidente regionale della SKGZ - Unione culturale economica slovena Rudi Pavšič, il presidente della SSO - Confederazione delle organizzazioni slovene Drago Štoka assieme al presidente provinciale Giorgio Banchig in visita a Resia in segno di solidarietà e vicinanza con Luigia Negro in seguito all’episodio di S. Pietro al Natisone P.isr > iz 1 xima ^ -ito Stojan Spetič Tisti večer, ko je Eluana izdihnila, sem še dolgo po televiziji poslušal polemike in gledal množico, kije molila pred videmskim domom za ostarele. Pomislil sem, da bi se morali verniki ra-dovati, ker je Eluanina duša po sedemnajstih letih vic končno odšla v raj, uživat večno radost. Žal ni tako. Truplo dekleta, ki se je ponesrečilo davnega leta 1992 in pri tem usodno poškodovalo možgane, je bilo le grda pretveza za politične špekulacije in igro oblasti, v katero se je po nepotrebnem vpletel sam Vatikan. Vsaka smrt gane. Eluanina, a tudi smrt tisočev otrok, ki po svetu umirajo zaradi lakote ali okužene vode. So mar te smrti manj boleče, da se jih spomnijo le z izrazi solidarnosti ali kratko molitvijo? Bogate države bi lahko, finančni krizi navkljub, odmerile del svojega dohodka za reševanje teh stisk. Še bogatejše cerkve bi se lahko odpovedale le delčku ne vedno pošteno nagrmadenih zakladov, da bi olajšale trpljenje človeštva, a tega ne storijo. Misijonarji so revni, kot cerkvene miši. Eluana brez zavesti ni videla ne slišala, kako se je politika vmešala v njeno usodo. Berlusconije pri tem zaigral spretno, saj je na seji vlade dal odobriti dekret, za katerega je vedel, da ga predsednik republike Napolitano ne bo podpisal. Sledil je izredni sklic parlamenta, ki pa je - kljub nuji - moral spoštovati počitek za konec tedna. Zakon, kije zadeval Eluano, naj bi zbornici odobrili na 80-letnico Lateranske pogodbe, ki stajo 11. februarja 1929 podpisala kardinal Gasparri in Benito Mussolini. Ko je Eluana umrla, so razpravo prekinili. Zdi se, da se bodo sedaj končno lotili vprašanja nekoliko resneje in razpravljali o pravici do biološkega testamenta, v katerem naj vsakdo pove, kako naj ga zdravniki pospremijo h koncu in kdo naj odloča v primeru, da je pacient brez zavesti. Vendar se politične špekulacije še niso nehale, kljub pozivom, naj se nad zadevo zgrne koprena pozabe. Desnica nadaljuje svoj napad na Kvirinal, oziroma na ustavo, ki jo je Berlusconi spet označil za sovjetsko. On namreč še vedno upa, da bo spremenjena in da bo funkciji, ki jo bo on zasedel, namenjeno čim več oblasti, brez kontrole. Ustavo lahko spremeni, vendar bi se z dvetretjinsko večino izognil ljudskemu referendumu. Zopet bo moral spletati z Veltroni-jem niti dialoga, ki se je zaradi zadnjih polemik skoraj pretrgal. Eluana pa naj medtem počiva v miru, ki ga sedaj potrebujejo tudi oče Beppino, mati in drugi svojci. kratke.si Sì alla Croazia e all’Albania nella Nato Il parlamento sloveno ha ratificato lunedì, 9 febbraio, il protocollo di adesione di Albania e Croazia alla Nato. Si è proceduto con due votazioni separate. Nel primo caso il voto dei 78 parlamentari presenti è stato unanime, per la Croazia hanno votato a favore 75 deputati, 11 i voti contrari. “Oggi la politica ha adempiuto al suo compito, è un giorno di cui possiamo essere fieri” ha dichiarato evidentemente sollevato il premier Borut Pahor. L’opinione pubblica dice “no” all’adesione croata all’UE Se ci fosse un referendum sull’ingresso della Croazia nell’UE e neha Nato, in questi giorni in Slovenia, il responso sarebbe negativo nel primo caso (voterebbe “sì” il 32,2%), positivo nel secondo. È quanto emerge da un sondaggio del quotidiano Deio. Incerti gli interpellati sulla soluzione del contenzioso tra i due paesi: un terzo ritiene che debba essere risolto a due, un terzo è favorevole ad una mediazione internazionale, un terzo all’arbitrato internazionale. Contatti europei del premier Pahor Il Presidente del Consiglio sloveno Borut Pahor è stato il 5 febbraio scorso in visita ufficiale a Londra dove ha incontrato il premier Gordon Brown. Pahor era accompagnato anche dal ministro dell’economia Matej Lahovnik. E proprio i temi dell’economia e della crisi finanziaria globale assieme alle misure che si intendono adottare per farvi fronte sono state al centro dei colloqui oltre, ovviamente, ai rapporti bilaterali. Alla visita a Londra ha fatto seguito quella a Parigi Il 6 febbraio, il presidente Pahor è stato in visita ufficiale in Francia che è il terzo partner commerciale della Slovenia e con l’anno scorso ha registrato un incremento dello scambio commerciale del 7%. Affrontati con il presidente Sarkozy e il premier Fillon i temi dell’economia e della crisi. A Parigi la delegazione slovena è stata in visita presso l’Ocse, alla quale dovrebbe aderire il prossimo anno e dove ha incontrato il segretario generale Gurria. Cresce rapidamente il numero dei disoccupati In gennaio si sono iscritte nelle liste dellTstituto per l’occupazione slovena quasi 13 mila persone, nella prima settimana di febbraio si sono aggiunte 1800 persone. In totale i dispoccupati sono saliti a tutt’oggi a 76 mila persone, circa 4 mila in più di quanti erani stati stimate dall’Istituto della repubblica di Slovenia per l’occupazione. Secondo le stime più ottimistiche alla fine dell’anno dovrebbero essere 80 mila, ma si parla già di 100 mila disoccupati. Minister Patrick Vlačič Kultura Delavnice za otroke in mladino v Špetru Zavod za slovensko izobraževanje v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo vodi v prostorih slovenskega kulturnega centra v Spietre razne delavnice za otroke in mladino; meseca januarja seje končal tečaj angleščine/slovenščine; v ponedeljek, 3. februarja, so imeli majhen nastop udeleženci plesne dejavnosti, ki jo pripravlja plesna šola Urška iz Nove Gorice. Dvakrat na teden se vrsti tečaj karateja v sodelovanju s Karate Klub Posočje iz Kobarida. Fotografije Lojzeta Spacala na ogled v deželnem svetu Razstava je nastala v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane V deželnem svetu Furlanije Julijske krajine je obiskovalcem na ogled razstava fotografskih posnetkov umetnika Lojzeta Spacala, ki je nastala v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane. Na svečanosti ob otvoritvi prikaza z naslovom - Slikarjevo oko in fotoaparat -sta spregovorila deželni odbornik za kulturo, Roberto Molinaro, in predsednik deželnega sveta, Edouard Bal-laman. Pobuda, ki ponuja vpogled v dokaj nepoznan ustvarjalčev opus, se vključuje v niz počastitve Spaca-love stoletnice rojstva. Njegovi posnetki so pričeli nastajati za časa prisilnega izgnanstva (konfinacije) v Ba-zilikati v prvi polovici minulega stoletja. Po vojni je tržaški umetnik v svoj objektiv ujel še predvsem posebnosti kra-škega in obmorskega sveta takratne Cone A. Razstavo si je mogoče ogledati vse do 8. marca s sledečim urnikom: od ponedeljka do četrtka, od 9.30 do 17.30; ob petkih od 9.30 do 13. ure; izjemoma pa tudi v nedeljo, 15. marca, od 9.30 do 13. ure. SOZ Knjižnica “Damir Feigel’ vabijo na predstavitev publikacije TRINK0V KOLEDAR 1009 in na srečanje beneškimi in rezijanskimi kulturnimi delavci Petek, 13. februarja, ob 18. uri Čitalnica knjižnice D. Feigel KBCCntCL “Deriva” alla radio Il programma radiofonico “Radio ad occhi aperti” di Massimo Go-bessi dedica l'intera puntata di venerdì 13 febbraio (Rai - Radio 1 alle 11.10) alla mostra “Deriva nei continenti - le Valli del Natisone e i luoghi dell'emigrazione negli archivi fotografici di famiglia”. La mostra è visitabile alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone fino al 1. marzo, tutti i sabati e le domeniche, dalle 10 alle 12 e dalle 15.30 alle 18.30. i r j L Lodolo Gasparini, mostra a Cividale Nella chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale, domenica 15 febbraio alle 11 sarà inaugurata la mostra personale di Rosanna Lodolo Gasparini “L’anima dell'Argilla”. La mostra, patrocinata dall’associazione Amici dei Musei e dal Centro friulano Arti plastiche, sarà visitabile fino al 15 marzo 2009 con il seguente orario: venerdì, sabato e domenica dalle 10 alle 12.30 e dalle 15 alle 19.30. 1 Adi Danev, Belkanto ali sla po petju V soboto, 7. februarja, so v dvorani I. Gruden v Nabrežini predstavili pričakovano knjigo večplastnega in nedvomno velikega glasbenika Adija Daneva. Njegov Belkanto ali sla po petju, tako je naslov knjigi, nam ponuja živahno in pestro pričevanje o več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri, bogat pregled skozi zgodovino petja in, kar je še posebno dragoceno, do potankosti izdelano teorijo o vokalni tehniki. Adi Danev se je že kot otrok približal glasbi, bilje “tisti bubec s Proseka, ki igra harmoniko na ohcetih.” Kot gimnazijec je sodeloval pri Radijskem odru in nekega dne, ko je med odmorom igral klavir, ga je nagovoril profesor Giulio Viozzi, znani skladatelj in profesor na konservatoriju v Trstu ter ga povabil k sebi v šolo. Takrat se je začelo. Danev je delal najprej kot korepetitor v tržaškem gledališču Verdi. Na duhovit način opisuje, kako je prejel prvo in za tista leta (1954) visoko plačo, nad katero se je mati prečudila. Po Trstu je Danev začel sodelovanje z gledališčem La Fenice v Benetkah, pa še v San Francisco War Memorial Opera House, v gledališču Colon v Buenos Airesu, v veronski Areni. Delal je z vsemi pomembnimi opernimi pevci dvajsetega stoletja in si nabral toliko izkušenj, da se pevci še danes na njega obračajo za pomoč ali za nasvet. Po upokojitvi se je vrnil v domači Prosek in spletel različne vezi in sodelovanja tudi s pevci in pevskimi zbori iz naših krajev. Še naprej rad ustvarja, uči in pomaga tudi domačim pevskim zborom. Med poglavji knjige je eno posvečeno “zamejstvu” in tukajšnjemu zborovskemu petju. Besede bi moral prebrati vsakdo, ki si želi nastopati na pevskem odru in ne le ob vaških priložnostih. Knjiga Belkanto pa bo zadovoljila različne okuse, saj govori o našem človeku, ki se je uveljavil na svetovni glasbeni sceni. V domači Sloveniji je bil (in verjetno ostaja) povsem neznan. Prav Danev posveča dolgo poglavje drugemu znamenitemu pevcu iz Križa pri Trstu in sicer Karlu Košuti-Učiju. Košuta, ki ga Danev dosledno imenuje Uči, je opravil izredno pevsko kariero in bil protagonist v najpomembnejših svetovnih gledališčih. Na samih dveh straneh ga vidimo na slikah kot Rigoletta v Coven Gardnu v Zefirellovi režiji, in v Berlinu z von Karajanom. Nato je v nosilni vlogi v milanski Scali, v Parizu, njegovo karikaturo pa vidimo v New York Timesu. Danev je z njim sodeloval dolgo obdobje. Tudi Karlo Košuta je bil in ostal oddaljen od osrednjega slovenskega prostora. Ob zgodbah in anekdotah pa je knjiga Belkanto priložnost, da poglobimo svoje poznavanje glasbe. Zaželjeno je, da bi doživela velik uspeh med pevci, ki bi radi izpopolnili svoje znanje in razvili svoje pevske sposobnosti. V prvi vrsti je namenjena njim, seveda pa ne samo njim. Pa še o avtorju; v uvodni besedi je Tatjana Rojc zapisala: “Maestro Adi Danev je povsem svojevrstna osebnost - kozmopolit po eni strani, po drugi trdno zavezan svojemu svetu, svojemu izvoru, svojim ljudem. Razpet med makrokozmosom širokega sveta, ki mu pripada, ker si gaje osvojil, in mikro-kozmosom okolja, v katerem je rojen in h kateremu je ostal močno priraščen. Veselega značaja, ki očara s svojo na videz preprosto naravo, v resnici glasbenik svetovnega slovesa, z nenavadnim smislom za fabulo, z nenavadnim talentom za posredovanje svojega znanja, svojih izkušenj. Njegova pripoved je knjiga ljubezni in modrosti, knjiga znanja in zavesti, obenem knjiga, kjer Maestro posreduje vsem nam, tako poklicnim kakor ljubiteljskim glasbenikom, pevcem, dirigentom, svoje Adi Danev elkanto ali sla po petju ogromno znanje. Na predstavitvi, kjer so sodelovali še zbori Igo Gruden (vodi Mikele Šimac), Kraški slavček (vodi Mirko Ferlan) in Mladinski pevski zbor Trst (vodi Aleksandra Pertot), je Danev v intervjuju z Jankom Banom dejansko začaral polno dvorano in “vlekel” v svojo pripoved samega izpraševalca Bana, ki ni vedel, kako obvladati viharno osebnost Adija Daneva, ki pritegne občinstvo kot malokateri igralec. Knjigi je priložen tudi DVD s kantato Razpršeno cvetje, ki jo je Adi Danev napisal na besedila pesnika Aleksija Pregar-ca. Kantato so izvedli mešani pevski zbor Igo Gruden, dekliški pevski zbor Kraški slavček in Mladinski pevski zbor iz Trsta, ob spremljavi orkestra Glasbene matice, Beatrice Zonta na klavirju in Tamare Tretjak na flavti. Koncert je posnel Slovenski program deželnega sedeža RAI v Trstu leta 2005, ob priložnosti Dneva slovenske kulture. Pireditev so v Nabrežini priredili ob dnevu slovenske kulture Založništvo tržaškega tiska, kije delo izdalo, domače SKD Igo Gruden in ZSKD. (ma) Revija pevskih zborov Zgornjega Posočja Tradicionalna prireditev bo potekala v Kobaridu, Bovcu in Tolminu V kobariškem Kulturnem domu bo v petek, 13. februarja, ob 20. uri potekal prvi koncert že tradicionalne revije “Pevskih zborov Zgornjega Posočja”, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Tolmin. Koncert bodo soobliko- vali Mešani pevski zbor Drežnica, Moški pevski zbor Triglav Trenta, Vokalna skupina Drežnica, Komorni zbor Iskra Bovec, Moški pevski zbor Poljubinj ter Komorni zbor Musica viva iz Tolmina. Drugi koncert revije PZ Zgornjega Posočja bo na- slednji dan, v soboto, 14. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Bovcu. Tretji in zadnji koncert bo v tolminskem kinogledališču v nedeljo, 15. februarja, ob 17. uri. Revijo bo po strokovni plati spremljal Ambrož Čo-pi. Aktualno S torkove seje Paritetnega odbora v Trstu Nov dekret naj vključi tudi Naborjet in Špeter s prve strani Vprašanje vidne dvojezičnosti oz. dekretov, ki ju je pred koncem leta podpisal predsednik Tondo, je bilo v središču pozornosti Paritetnega odbora v torek, 10., v Trstu. Predsednik Bojan Brezigar je pozitivno ocenil dejstvo, daje Tondo podpisal dekret in poudaril, da njegova vsebina predstavlja dobro osnovo na poti izvajanja zaščitnega zakona. Predlog paritetnega odbora ni bil v celoti sprejet in so potrebne dopolnitve dekreta, je dejal Brezigar, “ne morem pa obsoditi predsednika dežele FJK, kije prisluhnil županom in krajevnim upravam” ter se zavzel za izvajanje zakona sporazumno z župani in krajevnimi upravami, “ne proti njim”. Bojan Brezigar V zvezi s Tondovima dekretoma sta bila predstavljena dva dokumenta, prvega sta podpisala Ivo Jevnikar in Damjan Paulin, podprl ga je tudi Andrej Berdon, ki je bil zelo kritičen do predsednika dežele, in poudarja, da ni mogoče pojmovati 10. člena kot “jedilni list, na katerem vsaka uprava izbere to, kar si želi”. Drugi dokument so podpisali Livio Semolič, Iole Na-mor, Mario Lavrenčič, Livio Furlan, Stefano Pizzin, Odo-rico Serena, Giorgio Brando-lin in Maurizio Pessato. V njem ugotavljajo, da se je s podpisom dekreta sprožil postopek za izvajanje tega člena, da je prišlo do sozvočja med kxtnim odborom in predsednikom Dežele in ni torej razlogov, da ne bi pospešili z aplikacijo zakona. Predlagajo pa tudi, da se v celoti upošteva predlog Paritetnega odbora in se vključijo v dekret občini Špeter in Naborjet ter Pokrajino Viden. Ta je že postavila na ves svoj teritorij dvojezične table, na svoj sedež v Špetru tudi dvojezični napis, dvojezična toponomastika je tudi v občini Špeter, ki ima tudi dvojezično spletno stran in statut. Nesmiselno pa je, da se Kanalska dolina z njeno štiijezičnostjo ne obravnava kot celota in da je bil torej vključen v dekret Trbiž, Naborjet pa ne. Paritetni odbor je pooblastil predsednika Brezigarja, da stopi do vseh zainteresiranih subjektov s ciljem, da se dopolni dosedanji Tondov dekret. Kot rečeno, je paritetni odbor razpravljal tudi o izvajanju zaščitnega zakona na podlagi Konvencije Sveta Evrope o varstvu manjšin. Ob doseženih rezultatih je v svojem poročilu podrobno navedel neizpolnjene obveze, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. Med Minoranza slovena e Consiglio d’Europa Luci ed ombre sulla realtà della minoranza slovena in Italia sono state riassunte in un documento, approvato martedì, 10 febbraio, dal Comitato paritetico istituzionale ed inviato al Governo italiano che sta preparando un rapporto sull’applicazione della Convenzione - quadro per la protezione delle minoranze nazionali per il Consiglio d’Europa. Il documento è stato votato all’unanimità, unica voce isolata quella di Adriano Ritossa che ha chiesto ancora una volta il censimento della minoranza slovena. Il parere del Comitato paritetico riguarda l’applicazione della legge di tutela (38/2001). Gli aspetti positivi evidenziati sono stati il decreto del Presidente della Repubblica con cui è stata definita la delimitazione del territorio di applicazione della legge ed i primi due decreti del Presidente della Regione Tondo relativi alla definizione dell’ambito di applicazione delTart. 10 (insegne e toponomastica bilingue). Sono stati messi in luce inoltre l’istituzione della scuola media bilingue di S. Pietro al Na-tisone e l’istituzione della Commissione scolastica regionale per l’istruzione in lingua slovena. Tra gli importanti risultati conseguiti sottolineata l’approvazione di un’apposita legge regionale (26/2007). Molte parti della legge di tutela sono invece rimaste inattuate ed il Comitato paritetico le elenca puntigliosamente. Tra queste il fatto che solo in minima parte è applicata a Trieste e Gorizia la norma relativa all’uso della lingua slovena nelTamministrazione pubblica (art. 8) mentre l’apposito ufficio previsto a Cividale non è stato ancora istituito. Sono state poi segnalate le importanti criticità nel settore dell’istruzione, da una parte la mancata istituzione della sezione slovena nel conservatorio di musica Giuseppe Tartini di Trieste, dall’altra la riforma adottata recentemente dal parlamento che non contiene le necessarie disposizioni specifiche per la scuola con lingua d’insegnamento slovena. Problemi molto seri si presentano riguardo al sostegno finanziario per le istituzioni della minoranza slovena. Nella legge finanziaria 2009 sono stati ridotti di 1.200.000 euro, 1.900.000 euro per il 2010 e 2.130.000 euro per il 2011. Il Comitato paritetico ricorda che il Consiglio dei ministri ha ha previsto con un decreto un’integrazione per quest’anno di 1 milione di euro, ma la procedura è ancora in corso. I tagli previsti, se mantenuti, comprometteranno sostanzialmente le attività soprattutto culturali, della minoranza linguistica slovena, ha sotto-lineato il Comitato paritetico che ha segnalato anche i riflessi negativi che avranno le riduzioni di fondi per i teatri e la stampa. Nulla è cambiato, infine, a proposito della ricezione dei programmi televisivi in lingua slovena in provincia di Udine. L’ultima Convenzione tra Rai e Presidenza del Consiglio del 2007 ha limitato le trasmissioni alle province di Trieste e Gorizia. Le autorità competenti - è il parere del Comitato paritetico - dovrebbero mostrare maggior impegno per risolvere un problema aperto da troppo tempo. Berlusconijeva Italija Gledam televizijska poročila po prvi državni mreži RAI. Preko dvajset minut govorijo o Eluani Englaro. Vse je pomešano in obenem spretno zmanipulirano. Berlusconi uporablja Eluanino telo v predvolilni kampani-ji na Sardiniji kot sekiro. Dovolil se je celo reči, da bi lahko Eluana rodila in da se starši skušajo znebiti sitnosti. Nihče ne pove, da mu je ob otvoritvi obvoza v Me-strah celo strankarski kolega in predsednik Dežele FJK Tondo povedal, da je videl Eluano in da bi on isto storil kot Eluanin oče. Povedo pa, da je minister Sacconi poslal v kliniko La Quiete karabinierje, ki naj bi preprečili prekinitev u-metnega prehranjevanja ter tako omogočili, da se volja družine konec tedna prepreči z zakonom. Z Eluano je Berlusconi ustvaril institucionalni spor s predsednikom republike Napolitanom in v problem življenja in smrti vstavil svoje prepričanje, da mu boljševiška ustava preprečuje vladati. Vse prav pride za brezmejne Vitezove apetite. On bi rad sedel na mestu Napolitano. Tega seveda ne povedo novinarji, ko postrežejo še z novico, da je neki oče iz ZDA poslal pismo Englaru, v katerem pravi, kako je hudo, če prekinejo umetno prehranjevanje, saj je sam to poskusil, ko mu je hčerin mož vzel hčerko. Seveda se oglasi še dežurni kardinal, ki odloči, da je Eluana živa. Sledi sondaža, ki loči Italijo napol: med morilce in tiste, ki si želijo Eluanino ozdravitev. Slišali smo namreč tudi to: možnost, da bi se Eluana zbudila iz kome. Barbarstvo. Dolgometražnemu oddajanju o Eluani sledi novička, da je v Evropski uniji izgubilo v zadnjem lanskem tromesečju delo 130.000 de- lavcev. Po tem je reportaža o običajnem Romunu, ki je pijan nekoga povozil in zapovem ženi, naj vendarle ukine tem televizijskim poročilom življenje. Mislim, da to ni umor. Prešine me misel: kakšna je pravzaprav Italija potem, ko jo Berlusconi vodi že 15 let? Prišel sem do nespodbudnega zaključka, da je leva sredina vladala le slučajno in brez pravih sledov. Vitez pa se je približal javnemu mnenju, ga usmerjal kot jato rib v portič in zategnil mreže, da ima danes svoje “ljudstvo”. Kakšna je ta Italija? Nedvomno je zbegana. Berlusconijeva politika je načrtno lomila družbeno tkivo. Vemo, da je osnovni trik manjših podjetnikov ta, da ko število delavcev preraste številko 15, ustvarijo na papirju novo podjetje. Pod petnajstimi delavci nimaš v hiši sindikatov, obvez, dopolnilnih blagajn itd. Delavci pod št. 15 so delavci B kategorije. Teh pa je danes vedno več, verjetno so večinski. Tako počne Berlusconi, deli duhove: vztrajno, z medijskim truščem, s sposobnostjo, da ustvari vsak teden nov škandal, novo napetost in novo intrigo. Tako se ustvarjajo televizijske nadaljevanke. Berlusconijeva Italija je razpršena, razslojena, sama in prestrašena. Po Eluani bo vitez grmel o spremembi zakonov, o prisluškovanju, uvedel bo zakon, po katerem morajo zdravniki prijavljati tuje državljane, ki se k njim napotijo po pomoč. Severni ligi dopušča zelene patrole, ki bodo stražile Padance pred črnci in Romuni. Jugu dopušča mafijo in sleparije, bogatim utajevanje davkov, revnim ponudi Marijo de Filippi in subret-ke. Zase hoče veliko oblasti in mnogi so mu jo pripravljeni darovati. V bistvu je Berlusconijeva Italija rebus. Leva sredina ima pri tem velike težave. Ker ne zna izbiti sodu dno in ustvariti prepričljive in zmagovite strategije se vse v njej samo še lomi. Mavrična levica razpada na posamezne barve. Levi demokrati sami sebi ne znajo povedati resnice. Npr. te, da ne morejo zapustiti principa laične stranke in države. Ni res, da z Berlusconijevim zakonom o Eluani parlament razpravlja o življenju in smrti. Ni res, da se lahko odločaš po vesti. Če je Italija še država, potem se z zakoni določajo splošna pravila, ki ne posegajo v poslednja vprašanja o življenju in smrti, v čustva in drame posameznika. Laični in ne teokratski zakon lahko poda le dovolj jasne okvire, ki branijo, da ne bi evtanazija, prekinitev umetnega prehranjevanja in terapevtsko nasilje postali izgovor za resnične umore in likvidacijo ljudi v bolniških ali domačih strukturah. Ko življenje resnično ni več možno, ga lahko posameznik ali njegov varovalec prekine. Gre za odličitve, ki so stvar čustev. Eluanin oče ima pravico, da pusti umreti hčer in to neglede, če bi jaz na njegovem mestu storil isto ali ne, neglede na to, kaj mislijo Vatikan in kardinali. Nismo vsi njihovi in oni niso naš gospodar, kotni naš gospodar država, ampak smo mi, državljani, gospodarji države, kar je osnova vsake demokracije. No, če se celo opozicija deli glede osnovnih načel, potem je Berlusconiju uspel stari rek: “divide et impera”. Naj torej vlada, čeprav Italija tvega, da se uvrsti med manj razvite države in izstopi iz Evropske unije. Morda pa si kdo želi tudi kaj takega. V Berlusconijevi Italiji je vse relativno, spremenljivo in prilagodljivo, le da dajo sondaže prav vodji, ki nima drugih idej, druge kulture in etike razen volje do moči. Seveda ni sam, saj bi sam ne mogel biti. Nasprotniki igrajo igro med sabo. njimi je zelo pomanjkljivo izvajanje določila o slovenskem jeziku v izvoljenih telesih in javni upravi. Zakon predvideva tri okenca, enega od katerih v Čedadu, a o njem ni ne duha ne sluha. Pomanjkljivosti so tudi na šolskem področju. Slovenska manjšina še vedno čaka na slovensko sekcijo pri tržaškem konservatoriju, kar vzbuja veliko skrb, pa je reforma šolstva v Italiji, ki ne predvideva posebnih določil za šole s slovenskim učnim jezikom. Paritetni odbor je v svojem poročilu izpostavil tudi krčenje finančnih sredstev za obdobje 2009 - 2011, ki resno ogroža sam obstoj slovenskih ustanov in kulturnih dejavnosti, ter še nerešeno vprašanje vidljivosti slovenskih televizijskih programov v vidensld pokrajini za kar, ugotavlja, bi se morale pristojne oblasti bolj učinkovito angažirati. Dokument so podprli vsi razen Adriana Ritosse, ki je ponovno zahteval preštevanje manjšine. Cividale, alla Navel corso di meteorologia L'Associazione Navel di Cividale (Foro Giulio Cesare 13) organizza per il mese di marzo un breve corso di meteorologia dedicato ad escursionisti, appassionati di montagna e velisti. Il corso, in sei lezioni, è a cura di Marco Virgilio, previsore di Telefriuli e curatore delle trasmissioni Meteoweekend e Sentieri Natura, fondatore del centro Meteopoint con il quale ha fornito assistenza ai più quotati team di vela nella Nation's Cup e all'equipaggio di Luna Rossa durante gli allenamenti in vista dell'America's Cup. Il corso si svolgerà i mercoledì sera dalle 20.30 alle 22.30, al costo di € 60 a partecipante; è necessario iscriversi entro il 22 febbraio contattando Navel ai numeri 0432.731976 o 320.4209478, oppure scrivendo a info@navel.fvg.it. LAN PI informa hni i ii ii\#i 11 iu 23 fucilati Alla porta est del cimitero di Udine, fucilati in 23 (due condonati per intervento del vescovo) per rappresaglia per l’assalto alle carceri del 7 febbraio: condannati dal Tribunale speciale per la sicurezza pubblica. Il plotone di esecuzione è comandato da un sottufficiale della MDT. Un questurino poi resta di guardia ai cadaveri. Domenica 15 febbraio 2009 alle 10.30 presso il muro esterno del cimitero di Udine si terrà la ceri- monia in ricordo dei partigiani fucilati l’il febbraio 1945 dai militi della repubblica di Salò al comando di un ufficiale della polizia tedesca. La relazione sarà di Alberto Buvoli, direttore dellTstituto friulano per la Storia del Movimento di Liberazione. Un saluto verrà portato da Michele Bernardon Jr., fratello di un partigiano fucilato. Interverrà Furio Hon-sell, sindaco della Città di Udine. Suonerà la “Nuova Banda” di Orzano. Kultura Glasbena matica in univerzalni jezik V' V Čedadu osrednja proslava Dneva slovenske kulture Miran Košuta je spregovoril na proslavi, spodaj Godalni kvartet, med protagonisti prireditve posvečene Glasbeni matici Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku se je v Furlaniji - Julijski krajini prvič odvijala v Čedadu, v pokrajini Viden. V nedeljo, 8. februarja, je v gledališču Ristori potekala slovesnost, s katero je hotela slovenska skupnost v Italiji znova razmišljati o pomenu in pomembnosti svoje kulture. Prireditev, ki se je ponovila v torek v Trstu in se bo danes, četrtek 12., v Gorici, je bi- la mišljena kot predstava po scenariju prof. Tatjane Rojc in po režiji Gregorja Geča. Ob stoti obletnici Glasbene matice v Trstu, kije dogodek velikega pomena za celotno slovensko skupnost v Italiji, je bila vsebina predstave njena zgodba. Težko bi lahko rekli, da bi bil brez nje izobraževalni sistem slovenske manjšine v Italiji isti. Medtem ko leži ta med ustanovami, ki sodelujejo pri zaščiti manjšine, prispeva tudi k širjenju glasbene kulture. In glasba je bila osrednji element predstave, ki se s prisotnostjo dveh pevskih zborov in mnogih glasbenikov, ki so peli in igrali v okviru recitiranja (dveh igralcev), nanaša na dogodke, ki jih je Glasbena matica doživela od svojega rojstva do danes. Slike, pomešane s tisto enega satovja na odrskem ozadju, so pustile pozitivni vtis ustanove, ki se je včasih počasneje in včasih hitreje razvijala, in ki je sčasoma odpirala sedeže v celotnem prostoru, kjer je slovenska skupnost v Italiji zgodovinsko prisotna, od Trsta in okolice do Kanalske doline. Kosovelov navedek ob kon- Fumetti e poesia, due concorsi per sostenere l’uso del resiano Indetti dal Comune e finanziati dalle legge regionale 26/2007 Lodevole l’iniziativa del Comune di Resia che nell’ambito del programma di interventi in favore del resiano, finanziati dalla legge regionale 26/2007 per la tutela della minoranza linguistica slovena in Italia, ha indetto due concorsi in lingua resiana, uno di poesia e uno del fumetto. Sono rivolti sia agli studenti delle scuole d’infanzia, primarie e secondarie di 1. grado che agli adulti che sono inseriti però in una sezione distinta. I partecipanti devono in- viare le proprie opere inedite (che non possono partecipare ad altri concorsi simili) in posta prioritaria semplice al Comune di Resia (Via Roma 21, 33010 Resia - UD) entro il 30 aprile 2009 o consegnarle direttamente all’Ufficio protocollo del Comune entro le ore 12.00 dello stesso giorno. Verranno accettate tutte le varianti di poesia. Per quanto riguarda il concorso del fumetto, invece, l’opera deve essere completa di testo ed illustrazioni, rilegata e con le illustrazioni riprodotte in fotocopie a colori e deve essere rivolta ad un pubblico adolescente. Le tavole, nel formato massimo del supporto A3, potranno essere realizzate con qualunque tipo di tecnica su carta o su cartoncino flessibile o rigido. La lunghezza del testo può variare dalle 3 alle 5 cartelle. Le opere verranno giudicate da una commissione formata da quattro persone qualificate ed impegnate nel campo del fumetto, della letteratura e della cultura resiana che verranno scelte dall’Amministrazione comunale. cu prireditve “moje življenje je moje, slovensko, evropsko in večno” ima seveda še dandanes veliko pomen: z ene strani je pomembno, da ne po- zabimo, od kod prihajamo in kam spadamo; z druge pa je potrebno, da se s svojimi dejanji odpremo do sveta, pa tudi na takšen način, da bodo tudi v prihodnosti obstajale naše kulture. Čeprav nekateri gledalci v gledališki dvorani niso razumeli vsega, kar je bilo rečeno, so lahko skupaj z ostalimi uživali v odlični glasbeni ponudbi. Ker vsi vemo, daje glasba univerzalni jezik. Luciano Lister Sono previsti premi corrispondenti in buoni acquisto libri, materiale didattico, targhe, ma non in denaro, corrispondenti rispettivamente a 250 euro per i primi classificati, 200 per i secondi e 150 per i terzi. Un premio speciale per sezione, corrispondente ad un buono per 300 euro, verrà riservato ad un concorrente residente nel Comune di Resia. La cerimonia di premiazione si svolgerà tra luglio e agosto 2009 presso la sala consiliare e le migliori poesie e tavole potranno essere esposte al pubblico durante la premiazione e pubblicate sul sito internet del Comune. Tutte le poesie e i fumetti pervenuti verranno pubblicati in un volume edito dall’Amministrazione Comunale di Resia. Prešernovi nagradi za življensko delo Letošnji nagradi za življensko delo sta na slovesnosti v Ljubljani prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Predvsem v Trstu in Gorici je najbolj poznana igralka Štefka Drolc, saj je slovensko gledališče v Trstu del njenega življenja. Štefka Drolc se je rodila 22. decembra leta 1923. Svojo igralsko kariero je pričela kot amaterska igralka v Mariboru. V sezoni 1945/46 se je zaposlila v Drami SNG Maribor. V letih 1947/48 je delala pri Triglav Filmu, od tam pa je leta 1948 odšla v Slovensko gledališče v Trst, kjer je ostala do konca sezone 1958/59. Nato se je zaposlila honorarno, od leta 1960 pa je stalna članica ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča. Bila je tudi pedagoginj a na AGRFT v Ljubljani. Izjemno pomembni so tudi njeni filmski nastopi. Poročena je bila s pokojnim režiserjem Jožetom Babičem, kije dolga leta dajal podobo slovenskemu filmu, slovenskemu gledališču v Trstu in z njim celotni gledališki ustvarjalnosti v Sloveniji. Štefka Drolc je nastopila v več kot štiridesetih naslovnih gledaliških vlogah, ki so znamovale slovensko gledališče in način igranja pri nas. Iz svojega zadnjega obdobja naj omenimo vsaj nastope v pomembnih predstavah, kot so bile Voranc (1980), Dogodek v mestu Gogi (1995), Tri visoke ženske (1997), Idiot (1999), Tri sestre (2002) in Arzenik in stare Tipke (2003). Slavne so vloge Štefke Drolc v slovenskih filmih, kot so bili Na svoji zemlji (1948), Na klancu (1971), Cvetje v jeseni (1973), Draga moja Izza (1979) in mnogi drugi. Štefka Drolc je v Sloveniji prejela vse možne nagrade na področju igralske umetnosti. Slovenski slikar Zmago Jeraj seje rodil leta 1937 v Ljubljani. Diplomiral je na Akademiji v Ljubljani in se specializiral pri raznih mojstrih. Odlikuje se v slikarstvu, v grafiki, ris- Štefka Drolc bi, karikaturi, fotografiji, gledališki scenografiji in v filmu. V bistvu gre za likovnika, ki izraža svoj izviren slog z različnimi tehnikami. Leta 1985 je prejel nagrado iz Prešernovega sklada. Zmago Jeraj je že kot mlad pričel spajati figuro z abstraktnostjo. Njegov razvoj ga je vodil v izrazito iskanje tako, da danes pokriva ekspresivne prizore z impresionistično kopreno. “Scuola di musica, esperienza da consolidare” dalla prima pagina “La Glasbena Matica -prosegue Bruna Dorbolò - è una fonte alla quale con grande profitto abbiamo attinto con soddisfazione di tutti ed è per questo che l’esperienza deve essere consolidata anche in altre realtà del nostro territorio; dopo le Valli del Natisone e la Val Canale ci auguriamo che abbia gli stessi risultati nelle Valli del Torre dove il cammino è appena intrapreso.” La presidente dellTstituto, nel celebrare la Giornata della cultura slovena, esprime un auspicio: “Nella giornata di Prešeren ci ripromettiamo di conoscere meglio la cultura slovena e seguendo le orme dei nostri ragazzi, che educati alla musica classica hanno saputo valorizzare i nostri brani popolari, speriamo che con una più approfondita conoscenza della lingua slovena sapremo valorizzare al meglio anche la cultura locale.” m Zmago Jeraj, Gore, 1971 Četrtek, 12. februarja 2009 V Sola Med 12. in 16. januarjem smo v Špetru, na naši Dvojezični srednji šoli, gostili 6 učencev iz Trsta. Trije so bili v 1. razredu, in sicer Tamara pri Karin, Mariastella pri Benedetti in Ivan pri Matteu, trije pa v drugem: Maša pri Dani, Martina pri Vittorii in Alessio pri Alekseju. Ti novi prijatelji so prišli iz nižje srednje šole v Trstu, točneje iz sv. Ivana in s Ratinare, ki spadata pod isto ravnateljstvo sv. Cirila in Metoda. S podobno pobudo smo začeli že lani, ker so naši profesorji želeli nagraditi dobro delo nekaterih učencev. Izkušnja se je letos ponovila z istim uspehom. Skupaj smo preživeli prelep teden in takoj postali prijatelji. Zjutraj smo bili na šoli, točneje do 16.00, potem pa so nas spremili na naše običajne dejavnosti: ples, inštrument, odbojka, karate in skupaj z nami vadili. Lep je bil večer na Benečanskih dne- Enotedenski obisk Tržačanov v Špetru Pestre dejavnosti dvojezične nižj vih, ko smo s prof. Jagodic šli na sladoled in na klepet na Inštitut za slovensko izobraževanje, potem pa še na srečanje, kjer je prof. Suzana Pertot spregovorila o identiteti in jeziku. Bilo je težko, a zanimivo. V petek so nam profesorji pripravili še lep izlet. Imeli smo možnost izbire med Čedadom in Predrobacem, torej kulturo ali naravo. Vsi so bili zelo srečni. Benedetta Trinco Martina Tomasetig Slika iz nepozabnih trenutkov: (od leve proti desni) Martina, Vittoria, Dana in Maša “Tukaj pri vas je zelo lepo, prijetno” Kako se imenuješ? Se imenujem Mariastella Buzzan. Koliko let imaš? Imam enajst let. Kje živiš? Živim v Trstu, v Drevoredu Campi Elisi, št. 47. Zakaj si nas prišla obiskat? Naši profesorji so nam dovolili, da se sami javimo. Kako se imenujejo tvoji starši? Moja mama se imenuje Elena in moj tata Maurizio. Katero šolo obiskuješ? Obiskujem nižjo srednjo šolo na Katinari. Je lepa ta šola? Ja, je zelo lepa. So dobri ali slabi naši profesorji? Nekateri boljši, drugi manj. Kako je pri nas? Tukaj pri vasje zelo lepo, prijetno. Kaj si delala pri punci, ki si jo šla obiskat? Smo samo klepetale in pisale naloge. Kateri je tvoj najljubši hobby? Moji najljubši hobbyji so košarka, snowboard in smučanje. Katera je bila tvoja najlepša stvar, ki si jo doživela tukaj na naši šoli? Najlepša stvar je bila inšpekcija, ki smo jo naredili s profesorico italijanščine, ko smo hodili po šoli in iskali razne nepravilnosti, pokvarjenosti in napake stavbe. Nas učijo lepo naši profesorji? Nekateri ja, drugi pa manj. So simpatični naši sošolci? V glavnem. Bi ponovila to izkušnjo? Ja, zelo zelo rada. Giulia Bevilacqua je intervjuvala Mariostello Buzzan “Hotela sem spoznati nove prijatelje” Kako se imenuješ? Jaz sem Tamara Orlich. Zakaj si se odločila za obisk Dvojezične šole? Ker sem hotela spoznati nove prijatelje. Ali si se na začetku malo bala? Ja, malo! Kako si se počutila pri novi družini? Jaz sem se počutila precej dobro. Kaj si imela skupnega s punco, ki te je gostila? Skupnega sva imeli leta, blon-daste lase in plave oči. Kako si se imela v razredni skupnosti? V razredu je bilo živahno kot na vseh srednjih šolah. Kakšna je bila hrana v šolski menzi? Precej dobra. Kako pa je kuhala Karinina mama? Zelo dobro! Najbolj so mi bile všeč tipične krajevne specialitete. Ali so ti bili všeč naši profesorji? Nekateri so bili prijetni in živahni, drugi pa malo bolj dolgočasni. Kot povsod, pač! Sofia Vogrig, Sofia Miorel-li in Martina Tomasetig so intervjuvale Tamaro Orlich “Pri sv. Ivanu ni take narave” Kako se imenuješ? Jaz sem Ivan Pelizon. Zakaj si se odločil za obisk na Dvojezični šoli? Naši profesorji niso izbrali najboljših dijakov kot pri vas, ampak so nam dovolili, da se sami javimo. Ali si se na začetku malo bal? Ne, bil sem samo malo razdražen zaradi radovednosti. Kako si se počutil pri novi družini? Zelo dobro. Najlepše je bilo, ko smo se šli sprehajat z Mat-teom po gozdu. Katere razlike si spoznal med vašo in našo šolo? Ni velikih razlik. Najhujše je bilo ostati na šoli do 16.00, saj smo mi navajeni končati ob 13.30. Ali so ti bile všeč Nadiške doline? Zelo! Pri sv. Ivanu pri Trstu, kjer sem jaz doma, ni take narave. Kakšni so bili otroci na naši šoli? Zelo simpatični. Ali so vaše navade različne od naših? Kakšne stvari so drugačne, predvsem na šoli. Mi se učimo vse predmete v slovenskem jeziku, v Špetru pa pol in pol. Po- Mariastella, Tamara in Karin poldne pa je življenje zelo podobno. Matteo se ukvarja s šahom in karatejem. Kako si se razumel z Matteotom in njegovo družino? Dobro, zelo lepa izkušnja! Kateri je bil najboljši krožnik, Id so ti ga ponudili? Brovada in musetto, to je tipični furlanski krožnik, ki spominja malo na naše kislo zelje. Matteo Ferluga in Patrick Urbancig sta intervjuvala Ivana Pelizona V petek, 9. januarja, smo na dvojezični šoli gostili Benečane raznih starosti, ki so študij po dvojezični šoli, nadaljevali v slovenskem jeziku. Najprej smo spoznali izkušnjo današnje bolničarke Erike Floreancig, ki se je že pri enajstih letih vpisala na nižjo srednjo šolo v Trst, in sicer na Katinaro. Svojo šolsko pot je nadaljevala na jezikovnem liceju France Prešeren, kjer se je naučila poleg slovenščine in italijanščine tudi angleščino, nemščino, francoščino, ruščino in Nadaljni študij slovenskega jezika Gostovali smo Benečane raznih starosti, ki so študij nadaljevali tudi v slovenščini seveda latinščino. Bila je zelo vesela za svojo izbiro, tako, da nas je skoro prepričala za tako izbiro. Pozitivna je bila predvsem izkušnja v dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer je spala, jedla in se učila med popoldanskimi urami. Zelo zabaven je bil tudi pogovor z našima bivšima učiteljicama, Sabino Tedoldi in Ivano Cragnaz. Obe sta imeli podobno življenjsko izkušnjo, saj sta živeli z družinama v Švici. Ko sta se preselili nazaj v Benečijo, skoraj nista poznali italijanskega jezika, zato so se starši odločili, da ju vpišejo v slovenske šole v Gorico. Punčki sta imeli šele šest let, kljub temu sta potem sami odločili, da zaključita celo višješolski študij na učiteljišču v Gorici. Danes z veseljem učita v slovenskem jeziku na naši šoli. Naslednji gostje bila Natalia Ciccone, ki študira na večjezikovnem inštitutu v Celovcu, v Avstriji. Zelo ne- rodno je bilo, ko je pred očetom povedala, daje za njeno študijsko pot odločil prav on. Punca je sedaj v 2. višji, a je tam od 1. srednje. Večino predmetov se učijo v slovenskem jeziku, matematiko v nemščini, nekaj ur pa je tudi v angleškem in italijanskem jeziku. Čeprav je zgle-dala Natalia nekoliko jezna, je na srečanju dokazala, da dobro obvlada kar 4 jezike. Za tem smo slišali dve univerzitetni študentki, Da- rio Costantini in Valentino Galli, ki je svojo pot na univerzi ravnokar zaključila. Prva študira slovanske jezike v Padovi, kjer pravi, daje pravzaprav sama in zato zelo dobra. Naša profesorica angleščine Galli pa je obiskovala univerzo za prevajanje in tolmačenje v Gorici. Obe bi želeli delati v sklopu jezikov. Za zaključek smo povabili na okroglo mizo še višješolske študentke, ki obiskujejo poletne tečaje sloven- skega jezika v Ljubljani. Povabilo sta sprejeli Ilaria Ciccone in Vida Rucli, čeprav se poleti zabavajo v slovenskem glavnem mestu mnoge Benečanke. Dokazali sta nam, da so tečaji res kvalitetni, saj sta govorili zelo dobro v slovenskem jeziku. Na koncu sta dodali, da po srednji šoli se lahko še učimo slovenščino v Čedadu na liceju “Paolo Diacono”, kjer prirejajo enourne tedenske tečaje. Vittoria Battocletti Caterina Martinig v Sola Koga smo gostili in kako označimo našo izkušnjo 1. Koga si gostoval med 12. in 16. januarjem? 2. Kako bi označil izkušnjo? 3. Opiši gosta. 4. Kateri je bil najlepši trenutek, ki si ga preživel skupaj? 5. Kaj ti je gost povedal o svoji šoli? 6. Kdaj boš ti obiskal tržaško šolo? 7. Ali si se razumel z gostom? 8. Kako jo je sprejel tvoj razred? 9. Ali ste imele kaj skupnega? 10. Kako so jo starši sprejeli? Maša Vodopivec pri Dani Cencig 1. Gostila sem Mašo Vodopivec. 2. Moja izkušnja je bila prelepa in zelo konstruktivna. 3. Masaje zelo simpatična in precej živahna. Ima šestnajstletno sestro, kije manekenka. Je precej visoka. Ukvarja se s klasičnim baletom in jahanjem. Ima rjave dolge lase in svetle oči. Obiskuje šolo na Ka-tinari. Na začetku je bila zelo sramežljiva, ampak čez nekaj časa je postala takoj bolj sproščena. 4. Ni bilo nobenega posebnega trenutka, 24 ur na 24 smo se zabavale, zato je bil zmeraj lep trenutek. 5. Nisva se pogovarjale o tisti... 6. Tržaško šolo bom obiskala tam nekje aprila. 7. Ja, sem se razumela z Mašo. 8. Na začetku mislim dobro, ampak potem kot se večkrat med mladimi zgodi so jo nekateri vzljubili, drugi pa so se manj dobro razumeli. 9. Ja, smo zelo podobne. Obe imamo enake hobbije in okuse. 10. Starši so izredno skrbeli za nas. Vsako jutro, ko smo se zbudile, smo že imele pripravljen zajtrk, ko pa ni po hiši nobenega gosta, mora vsak poskrbeti sam zase. Pogovor z Aleksejem Petricigem o Ales-siu Caselli 1. Med 12. in 16. januarjem sem gostil dvanajstletnega fanta Alessija Casellija iz Trsta. 2. Zanimivo in zabavno! 3. Alessio je en precej zaprt fant in prav to me je presenetilo, je zelo olikan in ni eden od tistih fantov, kije veliko. 4. Najlepši trenutek je bil, ko smo se z mojo mamo igrali na karte. 5. Povedal mi je, da oni končajo šolo ob 13.30 in da na njegovi šoli so stvari zelo različne. 6. Njegovo šolo bom obiskal nekje meseca aprila. 7. Ja, sem se razumel z gostom, ampak nisva govorila dosti. 8. Mislim, da so ga sprejeli zelo dobro in pozitivno. 9. Ja, obema so bile iste jedi všeč. 10. Sprejeli so ga dobro in z velikim na-dušenjem. Vittoria Battocletti o Martini Furlan 1. Gostila sem dvanajstletno punco, Martino Furlan. 2. Odlično!!! Zabavala sem se, Martina in jaz sva se od prvega trenutka razume- li. 3. Martina prihaja iz Trsta, obiskuje nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom pri Svetem Ivanu, tu imajo možnost, da se učijo tudi glasbeni inštrument. Ona je edinka, zato, ko je prvič zvedela, da pri meni, nisem sama... ampak, da imam dva brata... je bila zelo presenečena; na začetku je bila malo zmedena, a potem s časom se je navadila tega žura. Ona, kot je rekla tudi moja mama, je zelo avtonomna in olikana punca, ko pa se je navadila na naše Dekleta drugega razreda navade, je postala takoj tudi ona živahna. 4. Zabavali sva se največ v četrtek, ko smo se udeležili Benečanskih dnevov in še prej, ko sva šli s sošolci na sladoled, kjer smo vsi skupaj igrali razne igre. 5. Martina obiskuje šolo pri Svetem Ivanu, poimenovano po Cirilu in Metodu, ki ima tudi podružnico pri Katinari. Njena šola je glasbena, vsak teden morajo učenci obvezno obiskovati lekcije enega inštrumenta. 6. Obiskovala bom njeno šolo nekje meseca aprila. 7. JA! Martina je bila zelo simpatična in živahna oseba, prav tako kot si želim jaz, da bi bili moji prijatelji!! 8. Na začetku, so bili vsi malo sramežljivi, a potem s časom so razumeli, da je dobra punca. 9. Ona kot jaz ljubi glasbo in ples... in še mnogo stvari. Jaz in Martina sva si zelo podobni. 10. Starši, ko so zvedeli, da bo prišla k meni tržaška punca, so bili zelo veseli. Tudi njim je bila zelo simpatična. febbraio la prima seduta del neoeletto Consiglio comunale dei ragazzi di San Pietro al Natisone, formato dai ragazzi del Centro scolastico bilingue e dall'Istituto comprensivo di San Pietro, durante la quale è stata eletta sindaco dei ragazzi Martina Trusgnach, della 2. media bilingue. Si è trattato di elezioni vere e proprie, con una cabina elettorale e un'urna poste nella sala consigliare del Comune di S. Pietro e un'apposita commissione elettorale che ha garantito il regolare svolgimento delle votazioni. Martina Trusgnach, che resterà in carica per due anni, ha superato al ballottaggio per 13 voti a 10 (un consigliere era assente per malattia) Sara Iuretig. Il terzo candidato sindaco era Matteo Ferluga che nel primo turno ha ottenuto cinque voti. Il primo sindaco dei ragazzi di S. Pietro ha scelto come membri della sua giunta Dana Cencig, Dora Ciccone, Federica Namor e Jan Bo-scutti che si occuperanno rispettivamente delle tematiche relative ai bambini, all'ambiente, alla scuola e allo sport. Nel suo discorso di presentazione ha promesso di ascoltare le proposte di tutti i consiglieri e di affrontare il proprio incarico con serietà. Inoltre ha sottolineato che il Consiglio comunale dei ragazzi rappresenta un'opportunità per conoscersi meglio, collaborare, scambiare idee, ma anche per divertirsi. Sono già arrivate anche le prime proposte concrete: attrezzare meglio la palestra della scuola, fornire agli studenti degli armadietti personali, una macchina per le bibite, organizzare più gite, un ballo di fine anno e una giornata dello sport durante la quale potrebbero confrontarsi tra di loro tutti gli alunni e gli studenti delle due scuole. Inoltre ci sarebbe bisogno di riordinare il giardino pubblico in modo che i ragazzi vi possano giocare e trovare una sala dove potrebbero riunirsi e fare feste. Martina Trusgnach ha anche proposto un modo per aumentare i fondi a disposizione per le iniziative del Consiglio comunale dei ragazzi: organizzare spettacoli o partecipare a diversi mercatini vendendo dolci e piccoli oggetti artigianali, così come fanno già a Natale. Alla seduta inaugurale del primo Consiglio comunale dei ragazzi di San Pietro al Natisone hanno partecipato, oltre al sindaco Manzini e ai membri della giunta e del consiglio comunale, il prefetto di Udine Ivo Salemme, il presidente del consiglio Consiglio comunale dei ragazzi: l’iniziativa è nata in Francia già nel 1979 Il Consiglio Comunale dei Ragazzi è un consiglio comunale formato da un gruppo di bambini e ragazzi che frequentano la scuola media inferiore e le ultime due classi della scuola elementare. È la sede dove i ragazzi elaborano proposte per migliorare la città in cui vivono, per esprimere le loro opinioni, per confrontare le loro idee e per discutere liberamente nel rispetto delle regole. Si occupa principalmente dei problemi della propria città e della propria scuola e ha a disposizione una somma di denaro affidatagli dal Comune. Gli obiettivi sono promuovere sul territorio la cultura della partecipazione e della legalità; rivalutare la politica istituzionale; sostenere la formazione civica nelle scuole e far acquisire il concetto di salvaguardia del patrimonio collettivo; creare relazioni di collaborazione e confronto fra i ragazzi e fra i ragazzi e gli adulti a partire dai problemi reali; creare una rete delle diverse agenzie educative presenti sul territorio attraverso la collaborazione ad un progetto comune; portare i giovani ad es- sere protagonisti delle decisioni che li riguardano da vicino; stimolare il senso di appartenenza ad una comunità. I Consigli Comunali dei Ragazzi nascono in Francia nel 1979, anno internazionale dellTnfanzia. A Schiltin-heim, un piccolo comune della Francia dell'est, il Sindaco e i rappresentami locali immaginarono di poter creare una struttura in cui i giovani potessero essere in prima persona portavoce dei propri interessi, secondo le diverse fasce di età. Da allora ne sono stati creati in Francia oltre mille, presso comuni che si sono organizzati in una struttura denominata ANACEJ (Association National des Conseilles d'Enfants et de Jeunesse). In Italia le basi legislative di tali iniziative di partecipazione politica allargate all'infanzia risiedono nel Piano Infanzia approvato dal governo nel 1996 e nell'Art. 7 della legge 285 del 28 agosto 1997, ma i primi CCR sono nati già prima con atti volontari dei sindaci che hanno raccolto l'invito dell'UNICEF ad attivarsi in tal senso, secondo il principio per cui il Sindaco è il “Difensore Ci- vico dei Bambini”. La proposta si limitava a suggerire anche per i bambini il modello rappresentativo degli adulti. Il primo a nascere in Italia è stato il Consiglio dei Giovani ad Aulla nel 1993, quando è stato modificato lo Statuto Comunale, deliberando il regolamento e riservando un budget specifico. A dire il vero già nel '91, il Comune di Tolentino aveva approvato il regolamento di un Consiglio Comunale dei Ragazzi nato per volontà di due scuole medie. Nel 1995 nasce Democrazia in Erba (l'associazione nazionale italiana dei CCR, corrispondente all'Anacej, che raccoglie l'adesione di molti comuni e consigli dei ragazzi - www.democraziainerba.it ). Anche altri paesi (come la Svizzera, la Romania, l'Ungheria ecc.) attuano l'esperienza dei Consigli comunali dei ragazzi e insieme all'associazione francese ed italiana hanno dato vita nel 1996 all'associazione europea Youth Planet, che promuove forme similari di partecipazione dei giovani. Negli ultimi anni nel nostro paese il numero dei Consigli comunali dei ragazzi è passato ad alcune centinaia ed è in continuo aumento. Molti hanno anche il proprio sito internet; tra questi c'è anche quello di Remanzacco (www.giovani-remanzacco.it/associazioni/ccdr.php). provinciale di Udine Marco Quai e l'ex sindaco dei ragazzi di Remanzacco Gianluca Lamari. Tutti hanno sottolineato l'importanza dell'iniziativa per la crescita dei ragazzi, che oltre ad avere l'occasione di votare prima ancora di aver raggiunto la maggiore età, hanno l'opportunità di confrontarsi con gli adulti ed esporre le proprie idee. Tutto ciò assume una maggiore importanza in questi tempi in cui tanti giovani sono sempre più spesso trascinati dalla legge del I 23 consiglieri comunali dei ragazzi presenti alla seduta inaugurale branco, invece di pensare con la propria testa e sostenere le proprie idee. I 24 consiglieri del Consiglio comunale dei ragazzi di S. Pietro 2009/2010: Battocletti Giovanni, Bellocchio Francesco, Boscutti Jan, Can-tele Alessandro, Cencig Dana, Ciccone Dora, Corredig Emanuele, Costaperaria Vittorio, Espinosa Rivas Leonel, Ferluga Matteo, Forte Bianca, Iuretig Sara, Marseu Stefano, Marseu Francesco, Martinig Greta, Musigh Oliviero, Namor Federica, Oian Emanuel, Pinatto Mattia, Sibilla Giuseppe, Tomasetig Martina, Trusgnach Martina, Tuli Mitja, Venturini Sabrina. (T.G.) Il 4 febbraio si è insediato il 1. Consiglio comunale dei ragazzi di S. Pietro Nuova possibilità di confronto tra adulti e ragazzi Si è tenuta mercoledì 4 Četrtek, 12. februarja 2009 “Da wòjmè našaga!” pusta Rezija se paracawa pa za te litušnji piist. Tej to se vi tu-w Reziji se dila radè piist: to se pleše, to se pujè cele noči. Kaku to bo litus? W nadèjo 15 dnuw favrarja če bet piišt tu-w Učji, tu-w uštiriji, za te učarske. W saboto 21 din favrarja zvečara če bet ples tu-w Bili, tu-w ti stari škuli. Drugi din, piistawa nadeja, če bet ples ta-na gurici. Po nawadi za piistawo nadèjo se kažajo te lipe bile maškire anu maška-runavi. Zvečara bo ples tu-w ti stari škuli. W tarok 24 dnuw favrarja zvečara čejo bet spet citire anu bunkule za zvasalèt wse te jiidi. W srido, te din na pèpalnico alibòj te din na pèpèl, ta-pod nuč ni čejo naštet w pru-šišjun bàbaca anu ta-na gurici, dopo ka an bo je čol lòpu, lòpu, ni čejo ja wnitit anu ziz itin piist če se rivàt. Pa litus ta rozajanska Pro Loco j è orga-nizala den konkors za naredit bàbaca (bà-bacu tu-w Osoanè ni mu dijo da drumiheč anu ta-na Solbici da dèd). Čas za naredit dèda jè dardu nadčje 14 dnuw favrarja, te din na Sin Valantin. Wsi bàbaci bojo na vidanjè tu-w Bili, tana Ravanci anu tu-w tih drtigih vasah. Ti nejliwči bojo premjani w nadèjo 22 dni fa-vraria na ne denest pojiitrè ta-na Ravanci tu-w ti Rozajanski Kultiirski Hiši. Luigia Negro Similjonawa I I Rusgis Ta-na gurici tu-w Bili za pustawo nadejo Senza addentrarmi sulle origini storiche (pagane o meno) del Carnevale, ritengo che queste remote usanze attecchirono per la necessità di rompere, in questi villaggi, le ruvidità della stagione fredda e il conseguente isolamento. La necessità di trasgredire con rivalità, rituali ed espressioni giocose mimetizzava la realtà cercando altrimenti interessi di vita. In quest'isolato paese dell’Alto Natisone, ricco di tradizioni (anche uniche), durante le lunghe giornate invernali, il primo giorno seguente l’Epifania Svete Tèrije Krajie che non fosse stato venerdì o domenica “per rispetto agli insegnamenti cristiani”, iniziava (molto atteso) il periodo di Carnevale Pust. Il ciclo di baldoria, ilarità, satira dissacrante e spettacoli seriosi, si esauriva (in magna pompa) il Martedì Grasso prima d’in-grigire il capo con l’abbondante porzione di cenere della Piepunìca. Era un appuntamento atteso dalla popolazione. Certamente, quando la neve e il freddo riducevano le opportunità di svago che non fossero le solite storie prave-ce raccontate ai bambini addossati ai focolari e le “visite” degli adulti all’osteria, s’inventava qualcosa di coinvolgente per colmare le giornate. Ecco allora crescere l’idea di offrire, in questo periodo, provocazioni atte a riempire di piacere e diletto corpo e anima utilizzando spunti di vita, avvenimenti particolari, storie vissute, fatti accaduti, memorie riportate, situazioni tragicomiche riguardanti persone e cose (anche d’altri paesi): insomma spettacolo! Il ciclo d’esibizioni iniziava il giorno seguente l’Epifania per terminare il Lunedì Grasso. Nel dopoguerra fino al 1962, anno in cui lasciai il paese per emigrare in Svizzera, si svolgeva in case prestabilite che offrivano maggiore spazio (questo per dare a tutti la possibilità di assistere alle sorprendenti esibizioni senza grossi spostamenti). Platischis si divide in due borghi: Dolenkònac e Oren-kònac. Le case hiše del Borgo di Sotto, da dove iniziavano gli spettacoli itineranti (nella medesima serata capitava di vedere addirittura due spettacoli distinti: comico il primo e drammatico il secondo, offerti da gruppi diversi), erano D Pust di Platischis, maschere e genti Sul filo dei ricordi la tradizione nell’isolato paese dell’Alto Natisone quelle di Cokerin, Hodin, Žua-nočo (osteria) e Škompin. Nel Borgo di Sopra: Baloh, Fiorina (osteria) e Toringola (bottega). Davanti alla chiesa, per rispetto, si toglievano le maschere scoprendo il viso. Gli attori erano giovani affiancati, qualche volta, da persone più mature. Solo ai maschi era permesso mascherarsi. Le parti femminili erano interpretate da giovani travestiti. La sera, l’inizio delle esibizioni era rumorosamente annunciato con campanacci, fischi e canti di carnevale per dar modo agli interessati di sbrigarsi ad entrare nelle «case-teatro». Finito lo spettacolo, la combriccola si muoveva insieme con gran baldoria verso la prossima destinazione. Al termine della «maratona», prima di recarsi a dormire, il gruppo indicava le basi della prossima esibizione che si perfezionata durante la giornata. Certamente ognuno aveva il proprio carattere e predisposizione. Non tutti si sentivano di esibirsi. Le parti erano assegnate secondo criteri di capacità e adattamento. I più allegri e comici ricoprivano moli adatti a loro, altri preparavano spettacoli più seri. Le esibizioni più teatrali (mi ricordo di un toccante dramma, con accompagnamento canoro, in cui erano coinvolti madre e quattro figli: due periti in guerra e il terzo pugnalato dal proprio fratello) erano espresse in italiano. Ricordo bene gli imitatori di persone parlanti dialetti diversi. I dialoghi, colmi d’espressioni tipiche, erano grottesca-mente interpretati dai teatranti. La terza tipologia riprendeva fatti o situazioni co- muni in cui gli attori, soprattutto dei moli femminili, erano ben mascherati per non essere riconosciuti. Tutti si esprimevano in falsetto (voce ufficiale delle maschere). Vestirsi da carnevale voleva dire indossare soprattutto stracci, maschere ottenute con materiali di fortuna, gobbe finte, cordami vari, angeli e diavo- li. Giovedì Grasso, giorno riservato ai bambini: ci si mascherava imitando i più grandi. Come loro scorazzavano lungo il paese con la kueca in mano in cerca di ragazzine da “picchiare”. La kueca era una calza lunga, in fondo, un pu- Platischis (Platišče) gno di segatura o cenere chiusa a mo’ di palla. Serviva generalmente a picchiare, con allegria, le persone che venivano a tiro. Per le bambine e ragazze, che si prestavano volentieri al gioco facendosi rincorrere, diventava strumento di seduzione in virtù delle proprie simpatie. Il pomeriggio, tutti in corteo, si passava di casa in casa con cesti raccogliendo ciò che ognuno poteva offrire: crostoli, uova, raramente mandarini e arance, salsicce e qualche soldino che si divideva in parti uguali. Martedì Grasso era il giorno con ore di baldoria e spensieratezza riservate ai grandi. I giovani in maschera si spostavano lungo il paese con le kuece in mano in cerca di «bersagli». Nel primo pomeriggio coppie di maschere (lui e lei) con grandi cesti addobbati e al suono di campanac- ci e fischi particolari, si recavano di casa in casa a raccogliere le offerte: salami, uova, dolci, vino, soldi ecc. che erano offerti quale riconoscimento all’impegno dedicato al diletto della gente. La sera, con quel ben di Dio, le ragazze preparavano la cena ai giovanotti seguita da ballo. Dopo la raccolta delle offerte, ci si radunava tutti al centro del paese per assistere al grande evento. Sopra una collinetta, alla presenza del “popolo”, era allestito il processo al Carnevale che le guardie tenevano incatenato. Il giudice leggeva con tono greve i “misfatti” del-l’inquisito che era immancabilmente condannato a morte. Spari a salve dei cacciatori facevano rotolare lo sventurato. Il Carnevale vero e proprio a quel punto terminava commentato nel bene e nel male dai presenti. Interessante ricordare rivalità allegoriche successe prima della Grande Guerra per capire il coinvolgimento del paese. Al termine della Seconda Guerra Mondiale era ancora in vita Giovanni Cor-mons detto Robac classe 1872 del Borgo di Sopra che si diceva conservasse ancora in soffitta quel famoso lupo uouk usato nella contesa tra i due borghi: allora per Martedì Grasso si usava presentare al cospetto della popolazione, arbitro del gioco, qualcosa di particolare da mettere in campo che l’altro borgo doveva assolutamente contrastare con una contromossa. Giovanni Cormons Robac andava su e giù per il paese con un lupo di stoffa cucito così bene da sembrar vero. Per parare il colpo quelli del Borgo di Sotto dovevano inventare qualche cosa. Certo contro una bestia feroce e famelica si poteva fare ben poco. Tutto sembrava perduto, ma ecco farsi avanti Valentino Cormons Zehič, classe 1872, tornato dall’Austria (era mio nonno). “Ci penso io!”. Corre a casa, indossa il miglior vestito, mette in testa il suo bel cappello nero cinto da un nastro rosso con infilate, intorno, banconote (corone austriache) risparmio dell’intera stagione. La gente sul momento non capiva finché prese forma l’idea che il lupo è una bestia cattiva e famelica sì, ma con i soldi si sconfigge ogni male. Così la vittoria andò al Borgo di Sotto. Cencigh Pio Hodin J = cca 110 Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi ì =f= 1 '1 N f- — c P J m cca 110 -SL- $ <> V -0- -6- Ora l'amata comincia a fare la ritrosa: Gor' in dol po sred' vasi pred moje ljub'ce kamr'ci; zapoj: traj laj laj là. Ljub'ca odpri mi kamrico, saj veš mojo navadico; zapoj: traj laj laj là. Ne bom ti kamrice odpirala, ker me bo mamica kregala; zapoj: traj laj laj là. (Su e giù pel villaggio - davanti alla camerette della mia amata. - Intona: Trai laj laj là! Cara, aprimi la cameretta, ora sai la mia abitudine! Intona: Trai laj laj là! Non ti aprirò la cameretta, perchè la mamma mi sgriderebbe. Intona: Trai laj laj là!) Ora la giovane invita spontaneamente il suo corteggiatore in casa, e quello cogli subito la buona occasione, pensando poi di andarsene: Le pridi, le pridi, sem sama doma, ni oče, ni mati, bo sreča tvoja. Čez gore sem hodu, sem konj'ce kovau, denarce sem služu, sem ljub'cam dajau. Češ ljub'ca ta prava podej mi roko, de boš zdrava ostala, ko mene ne bo. (Vieni pure, vieni pure, - sono sola a casa, - non c'è nè babbo nè mamam, - sarà fortuna tua. Sono andato pei monti, - ho ferrato i cavallini, - ho guadagnato bei soldini - e li ho dati alle mie amorose. Se sei la mia vera amata, - dammi la mano: - che tu rimanga sana, - quando io non sarò più). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) Aktualno Mese dopo mese questo il programma di escursioni 2009 15.02.09 ESCURSIONE CON LE CIASPE SUI RILIEVI DELLA SELLA DI BOHINJ ♦ Alpi Cantiche EE 01.03.09 BAD KLEINKIRCHHEIM (A) ♦ Gita sdistica in pullman T 15.03.09 SPICH - NAMLEN 957 m -1065 m ♦ Prealpi Giulie E 05.04.09 SENTIERO KUGY ♦ ( Aurisina - Opicina) con Sezione Cividale E 19.04.09 ESCURSIONE NEL CARSO ♦ Alpi Giulie (SLO) - con Planinska Družina E/EE 03.05.09 INTERSEZIONALE ♦ Escursione annuale con sezione CAI regionali E 17.05.09 BRINIZA1636 m 4 Alpi Giulie E/EE 30/31.05 - 01/02.06.09 ALPI OROBIE ♦ Bergamo E/EEA 07.06.09 VOGEL 1922 m ♦ Alpi Giulie (SLO) E/EE 21.06.09 ČRNA PRST 1844 m 4 Alpi Giulie (SLO) E/EE 05.07.09 CRETA FORATA 2462 m ♦ Dolomiti Orient. - Gruppo Siera E/EE 11/12.07.09 REISSECK 2965 m ♦ Reisseck Grappe (A) EEA 24/26.07.09 VALLE AURINA E/EE 30.08.09 MONTE GRAPPA 1775 m ♦ Dolomiti (gita in pullman) E/EEA 06.09.09 MATAJUR 1641 m ♦ Festa della montagna E/T 13.09.09 BILA PEC 2146 m 4- Alpi Giulie - Grappo del Canin E/EE 27.09.09 CIMA DI MEZZO 2713 m 4 Alpi Cantiche - Grappo del Co-ghans E/EE 11.10.09 ANELLO DEL MONTE BORGA’ 4 2228 m - Alpi Cantiche - Grappo del Duranno EE 25.10.09 MARRONATA A S. NICOLO’ 4 670 m - Prealpi Giuhe - Valli del Natisone T 14.11.09 CENA SOCIALE 15.11.09 CAMMINATA NELLE VALLI ALTRE ATTIVITÀ’ SOCIALI: Fiaccolata di Natale - Escursione di fine anno sul Matajur - Manutenzione sentieri delle Valli - Serate culturali no e in buona parte sono an- una serata per illustrare il cora da scoprire”, ha detto percorso d’istruzione molto Massimo che il prossimo 27 selettivo compiuto e la bei- febbraio terrà a San Pietro lezza delle nostre montagne. Assemblea annuale della sottosezione Cai Val Natisone CAI - SOTTOSEZIONE VAL NATISONE 1° marzo 2009 BAD KLEINKIRCHHEIM Gita sciistica in pullman in Austria Sci, terme e passeggiate per tutti!!! Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro Sconti per famiglie Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Prenotarsi entro giovedì 26 febbraio telefonando a: Costaperaria Franca (tei 0432 |^727277jE^driestoun^acconto di 10 euro Un altro anno intenso di attività e progetti Sabato 7 febbraio si è tenuta nella canonica di S. Pietro al Natisone l’assemblea annuale della sottosezione Cai Valli del Natisone. La presidente Gianna Castellani ha illustrato l’attività svolta ricordando le singole e-scursioni nelle Alpi Giulie, Alpi e Prealpi Carniche, Dolomiti, Alpi Orobie ed Austriache realizzate con successo (tranne due sospese per il maltempo) e caratterizzate da una buona partecipazione, ma ha anche messo l’accento su alcuni aspetti specifici. Il primo obiettivo è aumentare il livello di sicurezza, salvaguardando la spontaneità ed il piacere di stare insieme, ma anche stimolando comportamenti sempre più responsabili, ha detto. Il secondo tema toccato è stato quello della partecipazione e della collabo-razione dei soci, che sono stati valutati molto positivamente. Ma sono necessarie nuove energie e nuove idee per mantenere originale e vitale l’associazione, ha sottolineato la presidente, invitando tutti ad un ulteriore impegno. Positiva-mente è stata giudicata anche la collaborazione con gli enti locali, in particolare la Comunità montana ed i comuni di S. Pietro e Pulfero. Nel bilancio dell’attività svolta, per l’impegno e la dedizione che richiede merita Una bella immagine di Massimo in azione Uriedno an potriebno dielo planincu, ki darže čedne naše staže Massimo Laurencig, la presidente Gianna Castellani e Giuseppe Chiabudini che ha presieduto l’assemblea una particolare attenzione la cura del territorio e la pulizia dei sentieri, realizzata con il sostegno economico della Regione Fvg tramite la Comunità montana. La sottosezione Cai delle Valli del Natisone assicura la pulizia di 8 sentieri per un totale di 63,5 km. L’anno scorso è stato particolarmente piovoso e sono state necessarie 605 ore di lavoro. La relazione sull’attività svolta è stata completata con il conto consuntivo per il 2008 che registra 20.630 euro di entrate e 18.570 euro di uscite, chiudendo con un utile di 2.060 euro. Successivamente Massimiliano Miani, che ha appena ricevuto l’ambito riconoscimento che va a chi ha conquistato le 60 cime dell’amicizia in Italia, Slovenia e Austria, ha illustrato nel dettaglio il programma di escursioni per il 2009. Ha preso la parola anche Massimo Laurencig che, recentemente, dopo un percorso molto molto impegnativo, ha ottenuto l’abilitazione alla professione di guida alpina e ha deciso di svolgerla qui in zona. “Dopo aver girato per 5 anni in tutto l’arco alpino posso dire che le montagne di casa nostra, a 360 gradi intorno a noi, non hanno nulla da invidiare a nessuno. Sono belle, hanno molto da offrire agli appassionati di montagna in ogni stagione dell’an- Nediška sekcija CAI, kupe s Planinsko družino Benečije, opravlja tudi zlo uriedno an potriebno dielo: darži čedne staže v naših dolinah. Tuole je hnucu vsiem nam, ki živmo, dielamo an hodimo po naši daželici an tudi tistim, ki parhajajo od zuna an jih je nimar vič ta-kuo, ki se lahko vsak prepriča na svoje oči na planinskih bukvah, kijih uša-fa na vsakem varhu. Tle par nas host sili v malo-manj vsako vas an jo stiska tu obroč, dielo planincu pomaga, deje na našim svietu no malo buj čedno an pituno an tudi zdravo. Cai Nediških dolin skar-bi za 8 stazi, ki gredo od 150 metru nad muorjem do Matajurja: 723 - od Štupce do cierkve Štan-dreža; 746 Topoluove - Brieg/Klabučar; 749 Špietar - Matajur, 749 a Makota - Sv. Kocijan; 725 Landar - Čarni vrh; 755 Sauodnja - Sv. Kocijan; 756 od Štupce do meje; 760 Škrutove - Stara gora; 761 Škrutove - Hlasta -Sv. Martin - Kjuč. Vsega kupeje 63,5 kilometru poti, kar pride reč, de nie malo diela. Še posebno lansko lieto, kije bluo puno daževno, so trava, vieje an arbida takuo “veselo” rasli, de so jih muorli trikrat očedit. Roberto Blasutig, Roberto Bordon, Michele Ca-nalaz, Dino Gorenszach, Massimiliano Miani, Gianni Paussa an Gianni Zorza so imiel vsak svojo stazo za daržat čedno, v diele pa so jim pomagal tudi drugi planinci. Napravljenih je bluo 605 ur diela, je jau Dino Gorenszach, kije koordinator tele skupine an je vabu tudi druge planince, naj pomagajo. Vič ljudi je, manj diela je za vsakega. Za tuole dielo je lani Cai Nadiških dolin parjeu od Dežele FVG, skuoze Gorsko skupnost, 7.200,00 euro. Buog di, de bi bili vsi sudi takuo hnucu an pametno ponucani. La cresta del monte Briniza nelle Alpi Giulie, in programma il 17 maggio V Sport Risultati______________________________ 1. Categoria Valnatisone - Union Pasiano rinv. Juniores Valnatisone - Fortissimi rinv. Allievi Pordenone - Valnatisone rinv. Moimacco - Polisportiva Lestizza rinv. Giovanissimi Valnatisone - Itala S. Marco rinv. Moimacco - Sanvitese (ree.) 1:1 Com. Fiume Ven. Bannia - Moimacco 2:2 Valnatisone - Pagnacco rinv. Amatori Bagnaria Arsa - Filpa rinv. Pizzeria Le Valli - Sos Putiferio 1:1 Savognese - Tuttomeccanica Trep 2:2 Poi. Valnatisone - Pingalongalong 2:1 Calcetto Pizz. da Raffaele - Paradiso dei golosi 2:6 Merenderos - Città di Carlino rinv. Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Ausa Pav 3:1 Pallavolo under 13 misto Poi. San Leonardo - Aurora Volley 3:0 Prossimo turno 1. Categoria Varmo - Valnatisone Juniores Valnatisone - Tre Stelle Allievi Valnatisone - Sanvitese Valnatisone - Virtus Corno (ree. 18/2) Rangers - Moimacco Giovanissimi Trieste Calcio - Valnatisone Moimacco - Pro Romans Reanese - Valnatisone (14/2) Amatori Filpa - En. Sandi Rojalese (14/02) Colugna - Pizzeria le Valli (14/02) Sos Putiferio - Billerio Magnano (14/02) Montegnacco - Savognese (15/02) Colloredo - Poi. Valnatisone (16/02) Calcetto Paradiso dei golosi - Santa Klaus (16/02) Reai Feletto - Merenderos (18/02) Modus - Essiccatoio Dorbolò ( 13/02) Pallavolo maschile Pippoli Team Up - Poi. San Leonardo (14/02) Pallavolo under 13 misto Danieli - Poi. San Leonardo (14/02) Classifiche 1. Categoria Aquileia 42; Maranese 38; Cjarlins Muzane 37; Union Pasiano*, Codroipo 30; Prata 29; Sesto Bagnarola 27; Risanese 24; Ancona 23; Valnatisone* 22; Paviese* 21; Torrea-nese 18; Ricreatorio Latisana 17; Varmo* 16; Palazzolo 14; Aurora Buonacquisto 12. Juniores Serenissima 35; Forum Julii 32; Valnatisone *30, Pasianese 30; Tre Stelle 25; Cormons, Sedegliano 24; S. Gottardo 23; Varmo 20; Tor-reanese, 19; OI3 15; Azzurra Go 5; Asso-sangiorgina 4; Fortissimi* 3. Allievi (Regionali) Pordenone, Brugnera 38; Donatello**35; Virtus Corno* 32; Sanvitese 31 ; S. Luigi 28; Extra**, Cormor* 19; Valnatisone*, Pro Cervi- gnano* 14; Fincantieri 7; Pomlad* 2. Allievi (Provinciali) Tre Stelle 41 ; Bearzi* 37; Union 91 * 31 ; Forum Julii* 29; Cometazzurra*, Azzurra Prem.* 25; Moimacco* 24; Buttrio 16; S. Gottardo* 15; Rangers* 14; Poi. Lestizza* 13; Serenissima* 6; Cussignacco*, Pagnacco* 4. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ancona*, Ponziana* 35; Azzanese* 32; Itala S. Marco* 31 ; Sacilese 28; Trieste calcio* 17; Tolmezzo Carnia* 15; Bearzi*, Valnatisone* 13; Aquileia 0. Giovanissimi (Regionali gir. C) Tamai* 40; Donatello* 37; Fiume Veneto Bannia* 34; Moimacco* 32; Sanvitese* 26; S. Giovanni 17; Pasianese* 15;OI3** 11; Ricreatorio Latisana* 8, Pro Romans* 6. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi* 29; Donatello** 27; Tolmezzo Carnia 23; Ancona** 22; Pasianese* 20; Nuova Sandanielese* 18; Manzanese* 15; S. Gottardo 13; Valnatisone*, Reanese, Pagnacco** 11; Azzurra* 3. Amatori UISP Filpa 20; Bagnaria Arsa 17; Mereto di Capitolo*, Drag Store FT15; Bar Centro 10; Hot And Co- ol 9; Pozzuolo 8; Rangers Monfalcone 7; Rangers Terzo 4; Enoteca Sandi Rojalese* 1. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio 18; Bar Pizzeria le Valli 17; Mo- by Dick Rojalese* 16; Campeglio* 14; Axo Club Buja, Pizzeria al sole due 13; Dinamo Korda 12; Billerio Magnano 10; Sammardenchia 9; Colugna, Reai Buja* 7; Gemona* 4. Amatori Collinare (3. categoria) Savognese 16; Blues*, Colloredo 15; Piaino, Poi. Valnatisone 14; Collerumiz 13; Racchiuso 12; Montegnacco 11 ; Pingalongalong*, Tuttomeccanica Trep 9; Il Savio* 6; Friuldean* 5. Calcetto UISP Paradiso dei golosi 25; Merenderos 21 ; Santa Klaus 18; Reai Feletto 17; Cussignacco 16; Boca Juniors 15; La Viarie* 11 ; Città di Carlino, EAP Udine*, ; Pizzeria da Raffaele 10; Santa Maria* 9; Artegna 8; Copia & Incolla* 7. Calcetto Collinare Essiccatoio Dorbolò 4; Libertas Martignac-co, Rosanna e Maurizio, Modus, Dlf Abramo Impianti 3; Artegna, Bild, Crazy Team Feletto, Abs 2; Rivignanese, Dlf Cervignano, Torsa 0. Una partita in meno - ** due in meno. Classifiche amatori aggiornate al turno precedente. Un rigore di Sturam allo scadere ha rimesso in equilibrio la partita tra la Pizzeria Le Valli e la squadra di Savogna Sos Putiferio, pareggio in extremis Rinviate le gare di dilettanti e giovanili, in campo solo i Giovanissimi regionali del Moimacco Nello scorso week-end, particolarmente piovoso, delle gare in programma nei campionati dilettanti e giovanili riguardanti le nostre formazioni si è potuta giocare solo la partita dei Giovanissimi regionali del Moimacco, impegnati nella trasferta con la Comunale Fiume Veneto Bannia. Per tutte le altre c’è stato il rinvio per l’impraticabilità dei campi di gioco, anche se domenica pomeriggio a San Pietro al Natisone si poteva tranquillamente giocare. L’arbitro non è stato però di questa idea, rimandando tutti a casa tra le proteste inferocite degli ospiti di Pasiano di Pordenone, saliti nelle valli a vuoto. Il problema si ripete puntualmente in questo periodo, con le squadre, sopratutto nel settore giovanile, costrette a percorrere in qualche caso anche centinaia di chilometri per poi tornarsene mestamente a casa. Questa situazione costringe ad una serie infinita di recuperi infrasettimanali che falsano la regolarità dei campionati, oltre a creare problemi ai ragazzi, alle Coppa Regione, cinquina meritata VALNATISONE-MEDEA 5-0 Valnatisone: Ballus, Quercioli, Petrussi, Iuretig (1' st. Crast), Pellizzari, Beltrame (20’ Francesco Cendou), Petrello, Gazzino, Russo (14' st. Tropina), Beuzer (36’ st. Buiatti), Dugaro (14' st. Michele Miano). S. Pietro al Natisone, 4 febbraio - Al quinto tentativo si è potuta giocare la gara di Coppa Regione tra la squadra locale e la compagine di Medea. I valligiani hanno iniziato bene sbloccando il risultato dopo 5' con Mattia Iuretig. Il raddoppio è arrivato al 40' su calcio di rigore trasformato da Carlo Gazzino. Nel primo quarto d'ora della ripresa gli avvicendamenti effettuati da Ezio Castagnaviz hanno dato i loro frutti con altre tre segnature: due centri, al 25' ed al 35', di Giovanni Tropina, ed uno di Michele Miano al 40’ hanno completato la goleada. loro famiglie ed agli accompagnatori. Non sarebbe più serio ed utile, ci chiediamo ancora una volta, fermare del tutto il campionato per alcune settimane invernali? Il recupero degli Juniores della Valnatisone con i Fortissimi, previsto per stasera, giovedì 12 febbraio a S. Sc% re,%žo Nel campionato di Prima divisione maschile i ragazzi della Polisportiva San Leonardo hanno superato 3-1 (25:20, 22:25, 25:21, 25:15) la Edildue Ausa Pav. Prossimo appuntamento sabato 14 febbraio alle 19.30. Ci sarà la trasferta di Udine con la Pippoli Team Up. A Merso di Sopra la formazione Under 13 misto ha superato per 3-0 l’Aurora Volley. La prima fase del campionato si chiuderà a Buttrio sabato 14 febbraio alle 16.30 con la Danieli. Classifiche Prima divisione maschile U.S. Friuli 33; Pippoli Team Up. 32; Aspa Lg Computer 25; Flusystem, Aurora Volley, Poi. Blu Volley 24; Caffè Sport 23; Mcf Pasian di Prato 15; Polisportiva San Leonardo 14; Stella Volley, Rojalese 11; Volley Ball Udine 9; Codroipo 7; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 misto Pav Udine 26; Polisportiva San Leonardo 19; Pai. Faedis* 14; Danieli* 12; Il Pozzo 7; Aurora Volley 0. Gabriele Gariup - Giovanissimi Moimacco Pietro al Natisone non si giocherà per il veto della FIGC. Nell’unico incontro disputato a Fiume Veneto, giocando su un terreno ai limiti della praticabilità, i Giovanissimi guidati da Arnaldo Venica hanno chiuso in parità grazie alle reti siglate da Gabriele Gariup ed Argante. Negli Amatori UISP è stata rinviata la gara Bagnaria Arsa - Filpa. Nella Seconda categoria del campionato Friuli Collinare l’atteso derby tra la Pizzeria Le Valli e la Sos Pu- A1 termine di una campagna elettorale accesissima domenica 1° febbraio si è svolta a Rauscedo (Pordenone) l’assemblea della FIGC Regionale durante la quale è stato rinnovato il Consiglio direttivo e nominato il nuovo presidente. Nell’ambito del consiglio regionale non si sono registrate sorprese, con la riconferma alla presidenza di Renzo Burelli e della sua “squadra”. Dopo le polemiche e le assicurazioni su un cambio di registro, tutto è rimasto praticamente come prima. Solamente una decina le società che non si sono presentate all’assemblea. Pagavino domina la Street Fire Run Per gli atleti del Gruppo Sportivo Natisone di Civi-dale è stato un week - end di riposo per le gare campestri del campionato CSI di cross. Non per l'atleta ducale Filippo Pagavino che per mantenersi in attività si è cimentato in due manifestazioni a livello regionale. Sabato 7 febbraio a Polazzo, in provincia di Gorizia, ha ottenuto un lusinghiero secondo posto nella K2, mentre domenica 8 ha conquistato il successo nella Street Fire Run, una 9 km a Palmanova. Il campionato CSI di cross riprenderà con il classico appuntamento di domenica 15 febbraio a Godo di Gemona. In marzo il Gruppo Sportivo Natisone ha in programma l'assemblea ordinaria dei soci con all'ordine del giorno, tra i vari punti, l'elezione del nuovo consiglio societario. tiferio di Savogna, svoltosi a Merso di Sopra, si è chiuso in parità. La gara, giocata su un terreno pesantissimo, è stata equilibrata con un leggero predominio della formazione di casa. Nel primo tempo da segnalare la traversa centrata dai savognesi con Daniele Saccavini. Nella ripresa a sbloccare la gara sono stati i ragazzi di Dren-chia grazie allo sloveno Kim Smrekar. Quando ormai sembrava fatta per i giocatori di mister Caiati, nel recupero, ad un minuto dal termine, gli ospiti si sono portati in parità trasformando, con Nicola Sturam, un calcio di rigore. In Terza categoria la Savognese rimane “impantanata”, costretta al pareggio dalla Tuttomeccanica Trep. Le due reti dei locali sono state realizzate da David Specogna. La Polisportiva Valnatisone di Cividale è tornata al successo sul campo di Pod-polizzaregolando la Pingalongalong di Moimacco grazie alle reti siglate da Massimo Di Nardo e Massimo Martino. Paolo Caffi SMUÓ4RSK4 ŠOLA ŠPORT PO SLOVENSKO ©/14 oicf zi 1 -ZIMSKI SPoRT-AlPSKO UČETELJ SMUČANJA Tečajnik ZAČETMl Kronaka V Sauodnji v liete 2008 sta se rodila dva otroka Se na moremo previč veselit, kar pišemo o demografskem gibanju (movimento demografico) naših kamunu. Kar kličemo na urade za viedet številke, že vemo, de se na bomo veselil. Nič se nie spremenilo tudi lietos: vasi se le napri praznijo, čeglih so še take mlade družine, ki postrojejo al zazidajo hišo po gorskih vaseh an tle živijo z njih otruok. V Sauodnji v liete 2008 sta se rodila samuo dva otroka, an puo-bič an adna čičica. Umarlo je da- najst ljudi: pet moških an šest žensk. V kamun je paršlo živet štier moških an sedam žensk: da-najst vsieh kupe. Proč jih je šlo pa na dvajst: trinajst moških an sedam žensk. Parvi dan lieta 2008 je kamun šteu 544 ljudi (291 moških an 253 žensk), zadnji dan pa 526 (278 moških an 240 žensk). V liete 2008 smo v telim kamune zgubil 18 ljudi. Na začetku lieta je v kamune živielo 253 družin, zadnji dan lieta pa 250: tri manj. Sci club “Pupuz” iz Sauodnje So šli zaries davje v Kitzbiihel! Kitzbiihel je lepo, luštno an zlo poznano miestace na Tirolskem, v Avstriji. Tle hode puno ljudi iz vsieh kraju šijat. An pru v telim kraju so ble v saboto 24. ženarja gare za svetovno kopo v smuku (coppa del mondo di discesa libera). Na teli posebni gari, kjer so se udeležil, partečipal tenari) uj pridni smučarji (šija-tori) cielega sveta, nieso tiel parmanjkat tri naši puobi: Michele, “Bankal” an “Gep-pi”. Tudi oni so vpisani v skupini “Sci club Pupuz” iz Sauodnje. De jim bojo vsi vierval, de so bli v Kitzbiihl tudi oni, so nam pošjal fotografijo, ki nam jih kaže na mestu! So pru oni tarje an tista ta za njim je pru proga, pista, kjer je bla tekma! Non è un fotomontaggio: Michele, “Bankal” e “Geppi” erano veramente a Kitzbii-hel, in Tirolo (Austria) per la Coppa del mondo di discesa libera. Hanno degnamente rappresentato lo sci club Pupuz di Savogna! GRMEK Liesa Pogreb v vasi Zavojo hude boliezni je na drugi sviet šu Giuseppe Cicigoi, imeu je 70 liet. Ro-diu se je v Malim Garmiku, v Venetovi (pravli so tudi Macalotovi) družini. Puno liet je živeu v Inghilteri. Kar se je varnu damu je šu živet na Liesa kupe z ženo Dino. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Hitro sta se lepuo zasto-pila z vasnjani an zvestuo dielala za vso skupnost vsaki krat, ki je korlo. Bla sta tudi v pastoralnem svetu. Z njega smartjo je Giuseppe v žalost pustu ženo Dino, dva sinuova, mamo, sestro an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu na Liesah v sriedo 4. februarja popudan. Pastoralni svet lieške fare je v telim momentu blizu Di-ni an vsiem v družini. Seuce - Fornalis Zapustu nas je Angelo Loszach Na naglim je zapustu tel sviet Angelo Loszach. Rodiu se je v Balentarčicjovi hiši v PRODAJAM Diatonično harmoniko prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov. Tel. 335-5387249. Seuc, že puno puno liet pa je živeu z družino v Fornalisu, blizu Čedada. Velik dielovac, Angelo je zaries dielu do zadnjega. Na telim svietu je zapustu ženo, sinuove, neviesto, na-vuode, brate, sestre an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Karanji v pandiejak 9. februarja zjutra. ŠPETER Ažla Žalostna novica V čedajskem špitale je umarla Pia Sturam, poročena Koren. Imiela je 79 liet. Puno je tarpiela, še posebno potle, ki ji je na naglim an tragično umaru sin Sergio. Seda je v njih hiši ostu sam njih mož an tata Giuseppe. Okuole njega so se sti-sinli žlahta an parjatelji. Pia bo za venčno počivala v Ažli, kjer je biu nje po- greb v petak 6. februarja. ČEDAD Grupinjan Zbuogam Sofia Buog je poklicu h sebe Sofijo Chiabai, uduovo Vogrig. Imiela je 84 liet. Sofia je bla Stefnelova iz Garmika, kupe z nje možam, ki je biu Pietro - Petar Bu-jacu, le iz Garmika, sta puno liet daržala oštarijo v Grupinjane. On je biu tudi pridan zidar. Zavojo tega sta bla obadva zlo poznana an spoštovana ne samuo miez naših judi, pa tudi po Laškem. Imiela sta veliko družino, lepuo sta za vse poskarbiel. Z nje smartjo je Sofia v žalosti pustila hčere an si-nuove, nevieste, zete, na-vuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v saboto 7. februarja popudan v Grupinjane seje zbralo puno ljudi za ji dat zadnji VENDESI terreno edificabile di 310 metri quadri, completamente recintato e con accesso privato in comune di San Leonardo. Informazioni: 333/5436051 ore serali pozdrav. PREMARJAG Preserje - Premarjag Zapustila nas je Giorgina Tinajova Na naglim je zapustila tel sviet Giorgina Cernetig, uduova Duriava. Giorgina seje rodila v veliki Tinajovi družini v Preserjah 88 liet od tega. Oženila se je bla v Dolenj Tarbi, v Durjavovo družino. Nje mož je biu Carlo iz tele hiše. Puno liet od tega vsa družina je šla živet v Premarjag. Giorgina je ostala uduova, mlada ji je umarla tudi hči Miranda. S pomočjo sina Franca, par kerim je živiela, je s ku-ražo prenesla an telo žalost. Premagala je puno težav an čeglih je bla že v lieteh, je bla še dobra. Doma je vse nardila an še tisti dan priet, ki se je čula slavo, je ku po navadi dielala. Čula se je na naglim slavo, pejal so jo videmski špi-tau, kjer je na žalost umarla. Na telim svietu je zapustila sina, zeta, navuode Andrea an Simona, sestro, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Pre-marjage v torak 10. februarja popudan. | PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. J. ZIMMERMANN. SPECIALIST kirurg. Specialistični pregledi Štandrež (GO), VIA DEL SAN MlCHELLE 141, TOREK 16H -20H; Trst, Via dell’Istria 214, sreda 16h - 20h. TEL. 00386 31 837 218 SP Kadar ženske so se pokleknile pred spovednico, famoštar jih je po-prašu: - Povejte mi vaše griehe. - Sem diela roge moj-mu možu dvakrat! - je jala ta parva. - Sem diela roge moj-mu murozu trikrat! - je jala ta druga. - Sem diela roge..... Famoštru mu nie dost dopadlo imiet tar-kaj rogi v njega župnjii (parrocchia), zatuo je ženskam ponudu, de kadar pridejo spuoved bo zadost reč “sem se po-puznila ankrat, sem se popuznila dvakrat...”. Tista navada je šla napri puno liet, dokjer stari famoštar ni šu v pen-zjon. Kadar je paršu an novi, mlad famoštar, ženske, ki so hodile spuoved, so nimar pra-vle, de so se popuznile ankrat, dvakrat... An dan tist novi famoštar je sreču šindaka an mu je jau: - Gospuod šindak, muorete postrojit cieste po vasi zatuo, ki ženskam se pogostu popuz-ne... Samuo tel tiedan se je dvakrat popuznila Terezija, žena od mesarja, an ankrat tudi Katina, žena od lekarnarja! Šindak, ki je poznu tisto navado od te starega famoštra, se je začeu smejat na vso muoč. - Namest se smejat, gospuod šindak - ga je pokregu famoštar - bo buojš, de postroj ete cieste, ker tudi vaša žena se je že trikrat popuznila! ★ ★ ★ Tudi Tonca je biu šu spuoved an famoštar mu je jau: - Po vejmi toje griehe. - Sem ukradu tri salame! -je ponižano po-viedu Tonca. Famoštar ga je pokregu an mu dau za pokuoro tri očenaše, adan za vsaki salam, ki je ukradu. - Gospuod famoštar - je jau Tonca - če je ta- kuo, zmolem drijoman pet očenašu, ker v tisti klieti sta ostala obiešena še dva salama! ★ ★ ★ D vie parjateljce sta šle spuoved na Staro goro. Kadar ta parva je paršla von s spovednice, te druga jo je poprašala: - Ka’ ti je dau za pokuoro manih? - Mi je kuazu utaknit to čeparno roko tu žegna-no vodo! - Zaki? - je poprašala parjateljca. - Zatuo, ki s tisto roko sem... pobuoščala mojga muroza! - Alora če je takuo, ist se ničku notar usednem! Četrtek, 12. februarja 2009 Elena Trusgnach - Rožna iz Zverinca jev miestu Napoli, kjer živi že vič ku 65 liet, praznovala 100 liet nje moža, ki se kliče Ernesto Diodato. 100 liet an v dobrem zdravju! Kaka velika gnada! Za telo veselo parložnost so se kupe zbrali an veselil sinuovi, navuodi, prana-vuodi, žlahta, parjatelji an znanci, ki so paršli v Napoli iz vsieh kraju Italije! Na Ernesta se je zmislu 2000 Stuo liet pun zdravja! Dopunu jih je Ernesto Diodato, zet Rozin tudi kamun iz Napoli: dal so mu adno targo an adno ma- PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE SOBOTA 28. MARCA ob 20.00 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 17. OBČNI ZBOR poročila in bogati kulturni program! Za vpisovanje na vičerjo (22 € odrasli, 10 € otroci) poklicat v večernih urah: Lio (0432/701104), ali Danijelo (0432/714303) Cajt je do 25. februarja! Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko! dej co an v imenu cielega miesta želiel vse dobre! Elena, ki čeglih živi v Napoli tarkaj liet, se le napri spominja na lepe cajte, ki jih je preživiela v Nedišlih dolinah, tudi kupe z nje možam. Obadva skuoze Novi Matajur iz sarca zahvalejo vse parjatelje iz Zverinca, Hloc-ja an Lies, ki so jim pošijal uoščila an sladke besiede za telo pru lepo parložnost. Dragi Ernesto, veseu rojstni dan tudi iz Novega Matajurja, saj tudi vi ste nomalo “naš”. Zdravje, mier an veseje vam iz sarca žel-mo. Liep pozdrav vaši Eleni an vsiem v družini! Elena Trusgnach - Rožna di Sverinaz ha festeggiato unitamente a figli, nipoti, pronipoti, parenti, amici e conoscenti, provenienti da varie zone d’Italia, i cento anni del marito Ernesto Diodato. Cento anni in ottimo stato di salute! Elena vive da oltre 65 anni a Napoli, ma sia lei che il marito hanno le Valli nel cuore. E proprio agli amici di Sverinaz, Clodig e Liessa va il caloroso grazie di tutti e due per gli auguri e le felicitazioni ricevute per questa bella ricorrenza. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 0} 03 03 4 12 20 Četrtek, 12. februarja Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Dopoldne bodo v visokogorju lahko še pihali sunkoviti severni vetrovi. Ob morju bo pihala zmerna burja. Hladneje bo. C ^ ;p(50-; S/S; 1 G o U O 4 12 20 SPLOSNA SLIKA V naslednjih dneh bodo nad srednjo Evropo ter nad Italijo dotekali bolj hladni severni vetrovi. V prizemlju bodo suhi, v višjih plasteh ozračja pa občasno vlažni. Petek, 13. februarja Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Ob morju bo verjetno pihala zmerna burja. V visokogorju bo pihal zelo mrzel severni veter. OBETI V soboto in nedeljo bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, hladneje bo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) -3/0 2/5 Naj nižja temperatura (°C) 6/-2 -1/3 Najvišja temperatura (°C) 6/9 6/9 Najvišja temperatura (°C) 5/8 4/7 Srednja temperatura na 1000 m: -3°C Srednja temperatura na 1000 m: -4°C Srednja temperatura na 2000 m: -9°C Srednja temperatura na 2000 m: -12°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Kronaka — Maria, močna koranina! “Iurman Maria, rojena v Garmike 13.1.1919”, tuole je napisano na dokumentu, ki nam ga je parnesu an sin tele gospe. Tuole pride reč, de Maria je an miesac od tega dopunla 90 liet! Rodila se je v Petrinovi družini v Skalah, v garmi-škem kamunu. Nje mož je biu Faustino Iurman, Komarjove hiše iz Gniduce. Imiela sta pet otruok, hvala Bogu so še vsi živi: Gianfranco, Romano, Ermenegildo, Emilio (kije misjonar, seda živi v Parmi) an Marcella. Vsi žive blizu dan drugemu, v Rosazzu blizu Manza-na. Mama Marija živi v hiši, kjer sta sinuova Franco (Gianfranco) an Romano. Za njo vsi lepuo skarbijo, tudi neviesta Luisa (žena od nje sina Gilda) an navuoda Sonia an Simone. Stoji dobro, skarbi sama za se, sevieda, tudi s pomočjo nje družine. Je adna naša močna koranina, je adna ot tistih naših žen, ki so znale prenašat z njih veliko viero an kuražo vse težave, ki so jih imiele v življenju. Draga Maria, Buog vam mantinji zdravje še puno liet v objemu vaše družine. An čeglih je šlo napri že an miesac, odkar ste lieta dopunla, vam želmo kupe z vašo družino veseu rojstni dan! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 15. FEBRUARJA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19 FEBRUARJA Čedad (Minisini) tel. 0432/731175 - Fojda 0432/728036 Trbiž 0428/2046 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-cfob. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke