225. številna.
V LJubljani, i petek, 1. oktobra 1915.
XLV1II. leto
.Slovenski Narod" velja t LJubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • . • K 24*—
poi leta     „ . • • • „ 12*—
četrt leta    „ . . • • m 6#—
ca mesec   „ •>•>•• • 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej ....  K 22-—
pol leta     m .....11-—
četrt leta    . . • . •   . 5-50
na mesec   . • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. £rcšnl£ivo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levoj tcieion it 34.
Izhaja mk daa zvečer izvzemal nedelje in praznika.
Inseran" veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.( za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati 11 d, to je administrativne stvari.
_——. Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo?
celo leto naprej      . . • K 30*-^ za Ameriko in vse druge dežele r celo leto naprej  • • • • K 35.—
celo leto skupaj naprej pol leta     „ „ četrt leta    m „ na mesec   » .
K 25-— . 13--. 650 . 2-30
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH zuamka« Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova nilca it 5, telefon st85'
Vojna z Italijo.
BOJI NA ZAPADNI TIROLSKI FRONTI. — PRED MRZLIM VRHOM SE JE MORAL SOVRAŽNIK POPOLNOMA UMAKNITI, PRI D OLJ L' JE BIL OPETOVANO ODBIT.
Dunaj, 30. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašalo:
Italijansko bojišče.
Na tirolski zapadni fronti so se vršili preteklo noč boji v ozemlju Adamello. Naša artiljerija je zavrnila sovražnikov peskus napasti sedlo zapadno od Cima Presena. Tudi pri koči na Mandronu so se morali Italijan! po večurnem boju umakniti. Takisto so ponoči dvakrat brezuspešno napadli naše pozic!;e na visoki planoti Folgaria.
Pavnotako so se na koroški fronti ponesrečili ponočni nan-adi na našo utrjeno črto zapadno od Bam-bacfegrabna pri Pontablu.
Boji pri Tolminu in severno se nadaljujejo. Pred Mrzlim vrhom se je umaknil sovražnik na svoje stare pozicije nazai. Preti Dolju je opetovano napada!, pa je bil vedno odbit. Danes zjutraj je pričela italijanska artiljerija, katere ogenj je bil že včeraj živahen, znova obstreljevati prostor pri Tolminu.
Namestn^ nsčelnika generalnega štaba rl. H o f e r, iml.
*
DEFENZIVNA VOJNA.
Vsak na svojem mestu.
V nekem poročilu s karniško-julijske fronte čitamo med drugim:
Defenzivna vojna za naše! Ali vprašajte vodje in poveljnike! »Kadar se bo moglo povedati in pisati vse to, kar se tukaj stori,« je rekel neki višji poveljnik, »potem se ho svet čudil in klobuk potegne z glave pred junaki karniško - julijske fronte!" Mala vojna je ta. vojna med posameznimi, kakor jo vzroča gorovje, ali ravno vsled tega dobiva, vsak posameznik toliko več veljave, postaja junak, zato pa se blešči tudi na prsih  vsakega  tretjega vojaka
srebrna hrabrostna kolajna. Kajti vsakdo je na svoj'em mestu po dnevi in ponoči, zlasti še ponoči, ko je boj dvakrat tako težak. Naši vojaki so zveste straže na visokih vrhovih.
Italija je izgubila v sedanji vojni že jednajst ladij.
Italijansko   kršenje mednarodnega prava.
Naše zunanje ministrstvo je razposlalo na diplomatična zastopstva zveznih in nevtralnih držav noto, v kateri navaja, da so ob potapljanju italijanske križarke »Giuseppe Gari-baldi« nekatere italijanske torpedov-ke izobesile ženevsko zastavo, ko so se bližale, da bi pomagale preostalim, napadle pa so podmorski čoln, ko je znova priplul na površje. Avstrijska vlada protestira energično proti takemu postopanju, ki je očivid-no kršenje temeljnih določb desete haaške konvencije leta 1907. Poslanstva so naprošena, sporočiti to svojim vladam.
H KATASTROFI OKLOPNE LADJE »BENEDETTO BRIN«. Še tri druge ladje poškodovane.
Katastrofa oklopne ladje »Bene-detto Brin« je javnost močno razburila. Javnost hoče izvedeti, ali so topovi, ki so došli iz severne Amerike, napolnjeni z manj vrednim razstrelivom, ki se lažje samo vname. Vsled nesreče je izdan na vse poveljnike ladij ukaz, da naj natančno preiščejo vse shrambe za municijo. V Brindisi se razširja vest, da je eksplozija nastala vsled strela nekega sovražnega podmorskega čolna, ki je vdrl v pristanišče in dobro zadel. Mornariško ministrstvo izjavlja odločno, da to ni res. Dovozni kanal pristanišča je tako ozek in tako obložen z minami, da se mora smatrati vsak napad kakega podmorskega čolna za nemogoč. Ali ta vest, ki se širi v Brindisi, kaže, kaka potrtost se je polotila občinstva in kako se bojijo avstrijskih podmorskih čolnov.
Preko Lugana poročajo, da pri eksploziji ladje »Benedetto Brin« v vojnem pristanišču v Brindisi so bile še tri druge italijanske bojne ladje
težko poškodovane. Cenzura ne pripušča, da bi se priobčile podrobnosti.
Kakor poroča »Massagero«, se je pripetila katastrofa v ponedeljek zjutraj. Ladja se ni potopila, ali vsi stroji in stolpi so razrušeni, ves notranji del je pokončan. Okoli ladje po morju je bilo polno trupel in delov trupel.
Komisija, ki ima preiskati vzroke katastrofe, se je sešla 29. septembra v Brindisi. Oklop še plava, ali ima vrednost le starega železa. Komisija je konstatirala, da katastrofe ni vzročila ne mina ne torpedni strel ne kratek stik. Poizvedovanje po drugih vzrokih bo dolgo trajalo in morda bo brezuspešno, ker od raz-streljene municijske shrambe je ostalo le malo razstrelilnih kosov. »Idea Nazionale« sodi, da tiči za nesrečo delo špionaže.
»Secolo« poroča, da z uradne strani se noče povedati, kedaj se je pravzaprav pripetila nesreča. Največ poročil pravi, da se je izvršila esclozija v ponedeljek ob 6. zjutraj. »Secolo« pa pravi, da najbrže je bila eksnlozija v nedeljo popoldne. Tudi glede obsega škode se razlikujejo poročila, največ jih zatrjuje, da je uničen ves zadnji del ladte, soglašajo pa v tem, da se je izvršila eksplozija v municijski shrambi Sprednji del ladje štrli iz vode. stroji in topovi so rešeni, tako poroča »Secolo«.
GIOLITTI O VOJNI.
Monakovo, 30. septembra. »Augsburger Volkszeitung« priobču-je Giolittijeva izvajanja, poslana predstojniku neke velike parobrodne družbe. Giolitti meni: Ali se odloči ta vojna na bojišču, je vprašanje. Niti zmagovalci niti premaganci ne pojdejo do zadnjih konsekvenc. Pri sedanjem političnem položaju je popolnoma izključeno, da bi ostale skupine velevlasti po vojni iste, kakor so sedaj. Sovražniki postanejo prijatelji m prijatelji sovražniki. Nove politične skupine, ki se izvršijo morda že med vojno, utegnejo vojno privesti do predčasnega miru. Izid vojne bo odvisen mnogo tudi od tega, kak bo končni položaj na Balkanu. To je tako, kakor pri šahu. Pri pazljivi igri lahko partija traja jako dolgo, ali napačna poteza more partijo hitro in brez rešitve uničiti. Jaz imam občutek, kakor da je neka skupina velevlasti napravila napačno potezo.
LISTEK.
0te?!>i!i5!>a skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Zakaj ne,« je dejal O' Neil, »a potrebno bi bilo dobiti jako dobrega solicitatorja.«
»Kaj če bi vzela Tempesta?«
»Ta bi bil pravi mož! Jaz sem bil sam nekaj časa v njegovi pisarni, dobra prijatelja sva in gotovo se bova dobro razumela. Zelo izkušen mož je in dasi je skrajno hladnokrven, ima vendar velik vpliv na porotnike.«
Tempest je bil edin tistih mož, ki jih je med angleškimi odvetniki jako mnogo, namreč mož, čigar velike zmožnosti niso bile dosti znane in ki je vsled tega živel v skromnih razmerah in skoraj pozabljen od sveta, dokler ni dobil sivih las in je bilo njegovo srce polno gorjupa. Šele srečen slučaj, na kateri je čakal pol stoletja, je dal Tempestu priliko, pokazati sijajne svoje zmožnosti in je raznesel njegovo slavo. Koj na to je imel toliko dela, da ga je komaj zma-
goval in znal si je tudi ohraniti pridobljeno izredno zaupanje.
Tempest ni bil človek, ki je čas tratil. Skoro vedno je bil ali v svoji pisarni ali v svojem stanovanju. Tam ga je našel tudi O* Neil. Pozdravila sta se prav presrčno, kakor dva moža, ki drug drugemu popolnoma zaupata in drug drugega brezpogojno spoštujeta.
»Zapalite svojo pipico, prijatelj, če jo imate, kakor je vaša navada, pri sebi, potem pa sedite in povejte, kaj vas je pripeljalo k meni.«
»Kaj me je sem pripeljalo, tega pač ne boste uganili.« je menil O* Neil prižigaioč pipo.
»E, najbrž ste dobili pooblastilo za kako pravdo in želite izvedeti moje mnenje,« se je smehljal Tempest.
»Motite se! Danes sem vam prinesel jaz pravdo. Prihajam namreč od zagovornika Downeya. Ta ima slučaj, v katerem potrebuje tako odličnega svetovalca, kakor ste vi.«
»Kak slučaj pa je to?,«
»Thesigerjev slučaj.«
Terrrpestov obraz se je hipoma tako omračil, da se je O* Neil kar začudil.
»Ljubi prijatelj, jaz vaše ponudbe ne morem sprejeti, ker se je že nasprotna stranka obrnila do ir*ne.c
»To mi je skrajno neprijetno,« je vzkliknil O' Neil. »Jaz sem menil, da bo obtožbo zastopal stari Busbv.«
»To je tudi hotel, a dobil je službo policijskega sodnika nekje na severu in je vsled tega odložil zastopstvo.«
»Potem se pač ne da nič storiti,« je deial O' Neil in začel govoriti o drugih stvareh. Tempest pa je hitro zapazil, da je njegov mladi prijatelj zero razmišljen. Naenkrat je O* Neil prekinil razgovor in pogledal Tempestu resno v obraz.
»Vprašal bi vas rad za svet,« je izpregovoril. »Nahajam se v mučnem in težavnem položaju.«
»Saj veste, kaj navadno pomeni, če kdo za svet vpraša,« je smehljaje rekel Temnest. »Za svet vprašati pomeni, da želite, naj odobrim to, kar nameravate že itak sami storiti.«
»Ne, ne, v mojem slučaju ni tako«« je resno odgovoril O* Neil. »Nahajam se v tako težavnem položaju, da res ne vem, kaj naj storim.«
»Povejte, prijatelj, kako in kaj in svetoval vam bom. kakor bom vedel, da je po mojem prepričanju najbolje.«
»Hvala vam! Pa nikar mi ne zamerite, da ne bom imenoval nobenega imena. Denimo, da zastopate čloyekat ki je v inozemstvu ali kjer-
Demisija     italijanskega mornariškega ministra.
Salandra se je posvetoval 27. pr. m. z vojvodom Abružkim o vprašanju, ali treba takoj imenovati naslednika odstopivšemu mornariškemu ministru. Vojvoda, ki ima za seboj vse mlajše oficirje, in ki postavlja mornarici višjo nalogo nego je sama bramba obali, hoče imeti takega ministra, da se bo mogel v vseh razmerah zanesti nanj.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. septembra. Iz vojno-poročevalskega stana: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
Dne 26. septembra so se izvršili čez dan mali boji pri Dosso Daslina, na severnih obronkih Monte Balda, v Malgi, v ozemlju Monte Costona, na obronkih Rombona in Krna (Po-toče), kjer je bil sovražnik odbit. Pustil je nekaj vjetnikov v naših rokah. V bovški kotlini je razpršila naša artiljerija s preciznim ognjem kolono, ki je prihajala po koritniški dolini, je obstreljevala oddelek sovražnega delavskega moštva in ga razpršila. Na Krasu na skrajnem levem krilu naših črt je naša neopaže-no prodirajoča pehota znatno napredovala v smeri na Petovlje in se je potem takoj vredila v zavzetih pozicijah.
Dne 28. septembra. V odseku Cevedale je poskusil sovražnik še en napad v smeri na Capanna Ce-deh, ali čuječnost in odpor naših sta preprečila poskus. Tudi na kraški planoti je bil en sovražni sunek proti Selcam odbit. Sovražna artiljerija je obstreljevala z vžigalnimi granatami Tržič, Mandrijo in Adrijo, ali hitra pomoč naše artiljerije je prisilila sovražnika, da je vstavil ogenj.
K poročilu italijanskega generalnega štaba z dne 26. septembra se konstatira iz vojnoporočevalskega stana glede na sporočene italijanske akcije, glede podvzetja dopoldne 23. septembra s strani naših patrulj in artiljerije, kakor tudi glede popoldne izvršenega obstreljevanja Promosa, da infanterijskih napadov ni bilo ni-kakih. Včeraj razglašeno poročilo generalnega štaba navaja, da se je posrečilo na najskrajnejšem levem krilu italijanske pozicije na kraški planoti izvršiti nenaden sunek »z znatnim napredkom v smeri proti
napredkom v smeri proti Petovlju. Ako je iskati ta napredek v prodiranju nekega berzaljerskega oddelka proti imenovanemu kraju, potem odgovarja poročilo dejstvgm. Glavno stvar pa, koliko časa je trajal ta napredek, so pozabili povedati. Oddelek berzaljerjev je sicer dospel do naših žičnih ovir ali je vsled infante-rijskega in artilerijskega ognja pobegnil v svoje stare pozicije, kjer se je najbrže skril. Številna taka podjetja sovražnikova so se skončavala vedno z jednakim neuspehom. V dokaz za sedaj popravljeno poročilo o dogodku naj služi to. da so lastne patrulje iz predterena pozicij med Sočo in cesto Sv. Martina v zadnjem času same prinesle nad 1000 pušk in mnogo drugega vojnega materijala, kakor bajonete, lopate, sekire, razne opiravne komade, množine municije itd.
Gospodarske težkoče Italije.
V Italiji so v neprestanih nepri-likah, odkod naj vzamejo denar za pokritje vojnih troškov. Vidi se, da so se vendar preplašili pred veliko porabo papirja pa iščejo sedaj odrešenje v kolikor mogoče ozkem gospodarskem stiku z zavezno Francijo. Vodilni krogi Italije upajo, da dobijo pri zaveznici povrnitev za izgubo, katero bo trpela italijanska trgovina in vse gospodarsko življenje vsled vojne in vsled eventualnega nemško - avstrijskega gospodarskega bloka. Zdi se nam, da v Italiji polagoma uvidevajo, kako je ta država navezana na nemško in avstrijsko tržišče. Niti Francoska niti Angleška ne bosta mogli industrijo gorenje Italije izvleči iz sedanje krize. Francoska bo tudi po vojni preslaba glede kapitala, da br mogla pomagati italijanski zaveznici. Angleška pa kaže že danes jasno, da se briga malo za nepovoljne gospodarske razmere apeninske države.
BALKANSKO B0J1SCE.
POLOŽAJ NA SRBSKI FRONTI.
Dunaj, 30. septembra. (Kor. ur.^ Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Nič novega. Namestr.'k načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
koli, tako da si sam ne more čisto nič pomagati.«
Tempest je prikimal.
»Denimo, da bi bil ta človek obtožen težkega hudodelstva, vam pa bi prišlo v roke dokazilo, ki bi obdolžencu zelo koristilo, če bi prišlo pred sodišče, pa bi osumilo osebo, ki jo ima obtoženec tako rad, da bi zaradi nje ne maral, da pride to dokazilo v poštev. Ali bi vi v takem slučaju dokazilo vendarle predložili sodišču ali je prikrili?«
Tempest je nekaj trenotkov molče puhal dim iz svoje pipe v zrak.
»Ali bi to dokazilo obtoženca zanesljivo rešilo?« je končno vprašal počasi in premišljeno.
»Popolnoma ne. Dokaz, da Je obtoženec nedolžen, bi ne bil doprinesem Toda njegova krivda bi bila s tem postavljena v veliko milejšo luč, ker bi se izkazalo, da je ravnal pod močnim tujim vplivom.«
»V takih razmerah sem mnenja, de se dotično dokazilo ne sme prikriti,« je izjavil Tempest. Svoji dolžnosti, predložiti dotično dokazilo sodišču, se more zastopnik ogniti le, če odloži zastopstvo.«
»To je nemogoče,« je hitro odgovoril O' Neil. »Obtoženec se sploh ne bo hotel sam zagovarjati in bi najbrž raje najhuje pretrpel, kakor da bi
izdal glavnega krivca. Uvidevam, da bo treba povedati popolno resnico. Čim pride na dan, vas bo obtožilna oblast itak obvestila in zato ni nobenega zadržka, da vam kar sam vse povem. Govoril sem zdaj ves čas o Thesigerjevem slučaju. On in jaz sva dobra prijatelja in on nima razen mene nikogar, ki bi ga branil. Sam ne bo niti prsta ganil, da bi se rešil. Pokojnega Feliksa je le toliko poznal, da ga je pozdravljal. Toda ubogi Feliks je bil pravni zastopnik pokojnega Rikarda Boldona, The-siger pa je z Boldonovo vdovo zaročen, ali jo vsa ljubi iz vsega srca.*
Ko je bil O' Neil izrekel te besede, je zapazil, kako se je Tempestu stresla roka, držeča pravkar vpalje-no vžigalico. Tempest je nepremično gledal vžigalico, pa ni videl, da mu je plamen že lizal prste.
»Mogoče je, da sta imela lady Boldonova in pokojni Feliks kake posebne stike med seboj.« je nadaljeval O' Neil/ »Seveda je to le domnevanje in ne vem prav ničesar zanesljivega. Gotovo pa vem, da še obstoji recept, s katerim je bil dobljen v lekarni strup, ki je provzročil Feliksovo smrt. Ta recept imam zdaj, spisala pa ga je brezdvoma lady Boldonova.«
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
„SLOVENSKI
225 štev.
Ruski poraz ob reki Kormin.
Položaj na Balkanu..
NAŠE IN NEMŠKE ĆETE SO JURIŠALE OB KORMINU RUSKA OPORIŠČA TER VJELE NAD 1000 SO-VRAŽNIKOV.
Dunaj, 30. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašalo:
Rusko bojišče.
Položaj v vzhodni Galiciji, ob Ikvi in ob Putilovki je neizpreme-njen.
V močvirnatem ozemlju potoka Kormina so jurišale avstro - ogrske in nemške čete več oporišč, pri čemer so bili vjeti 4 častniki in 1000 mož. Sestreljena sta bila 2 sovražna letalca.
C. fn kr. bojne sile na Litavskem so zavrnile ruske napade. V bojih je prišlo mestoma do spopada na nož na pest. Sovražnik je imel velike izgube.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, mil.
* »
VZHODNO  OD  SMORGONA SO PREDRLE HINDENBURGOVE ČETE RUSKO POZICIJO TER UGRABILE VELIK PLEN.
Berlin, 30. septembra. (Kor. ur.) ,Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Južno od Dvinska je potisnjen sovražnik nazaj v ožine med jezeri vzhodno od Veselova. Kavalerijski boji med Drisvijatsklm jezerom in okolico pri Postovih so bili za naše divizije uspešni. Vzhodno od Smor-gona ]e bila sovražna pozicija v jurišu predrta. Vjeli smo 1000 mož, med njimi 7 častnikov, ugrabili 6 topov, 4 strojne puške. Južno Smorgona boj še traja.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Sovražni delni napadi na mnogo odsekov fronte so bili krvavo odbiti.
Armadna skupina generala feld-,     maršala von Mackensena.
Položaj je neizpremenjen.
{Armadna skupina generala von Lin-singena.
Rusi so bili ob gorenjem Korml-nu vrženi nazaj. Vjeli smo okrog 800 sovražnikov. Dva ruska aeroplana sta bila sestreljena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Severno bojišče.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Zdi se, da manjka Rusom rezerv, vsled česar operirajo na prav zanimiv način. Zapored pušča vodstvo delati ofenzivne sunke na celi fronti od Černovic do Rige. Ti sunki si slede od časa do časa in zdi se, da pošilja rusko vodstvo mobilno močno rezervo zdaj sem, zdaj tja, da napravi napad, nakar jo zopet premakne. Najprej je vodstvo pustilo napasti našo besarabsko, potem vzhodnogališko in potem dotične moči odpeljalo po železnici Rovno-Sar-my-Luninjec. Pri Pinsku je zadela ta mobilna sila ob skupino Mackensen in jo potisnila za Oginski-kanal in čez Jazjoldo ter dobila s tem čas, odpraviti se na Baranoviče, od koder naznanjajo močne ruske napade na armado princa Leopolda Bavarskega. To napadanje na različnih mestih je zanesljiv dokaz, da manjka Rusom ljudi in municije. Trajnega uspeha s tem seveda ni doseči. Kar Rusi dosežejo, je čez nekaj dni zopet uničeno in situvacija Rusov potem še težja. Saj je mogoče, da pošiljajo med tem Rusi nove čete na fronto in da hočejo s svojimi ofenzivnimi sunki le zadržati naše prodiranje, ampak, kakor se je pokazalo v Voliniju, ne pomaga to nič. V Volinju so avstrijske čete podrle Ruse in prodirajo čez Goryn, od koder pridejo za hrbet Rovna.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča 27. septembra: Nemški napad v okolišu Ekau je bil odbit. Sovražna artiljerija nadaljuje obstreljevanje raznih točk v okolici Rige. Naša artiljerija je opetovano pregnala sovražne letalce pri Šloku ter motila kopanje nemških jarkov. Na več krajih v okolici Dvinska so pričeli boji s prejšnjo Ijutostjo. Odbili smo številne nemške napade v smeri Novo Alek-sandrovsk. Tu je bil artiljerijski boj izredno ljut. Naša kavalerija je razpršila z ljutimi napadi na prehode gorenje Vilije pri Dolgvinovu nemško iz stariia polkov sestpječo konjenico.
Vieli smo 6 častnikov in 65 mož ter vplenili 3 strojne puške ter 100 sabelj. Naše izgube so neznatne. V okolici zapadno od Vilejke divta trdovraten boj. Štirje nemški napadi so bili odbiti. Vsled novega nemškega napada so bile naše čete potisnjene nekoliko nazaj. Boj se neprestano nadaljuje. Ena naših armad je ugrabila v tem ozemlju pretekli teden 13 topov, 12 strojnih pušk in nad 1000 neranjenih vjetnikov. V okolici vzhodno od Ošmjanov in dalje proti jugu do Pripjeta se povsodi razvijajo boji, v katerih se bijejo čete na obeh straneh z najskrajnejšo Ijutostjo. Sovražnik nas na mnogih krajih v gostih vrstah z veliko trdovratnostjo napada. Nekateri teh napadov so imeli krajevne uspehe, ki so pa v resnici zelo skromni in brez vpliva na izvršitev splošnih nalog, ki jih imajo po načrtu naše armade. Naši najbolj pomembni uspehi so: 1. Napad pri selu Deljatiči ob Njemenu, vsled katerega je bil sovražnik prisiljen se z velikimi izgubami umakniti. 2. Zavrnitev sovražnega napada v okolici jugovzhodno od kolodvora Baranoviči. 3. Napad na neki avstrijski bataljon pri vasi Labusi ob ŠČari v okolici Ljahovičev. Del Avstrijcev je bil posekan, 364 mož, 2 častnika so vjeti, 1 strojna puška ugrabljena. Rezultat je bil ta, da se je moral sovražnik umakniti čez reko. 4. Zavzetje vasi Gljesniči ob dolenjem Stohodu. Tu je dosegla bes-nost boja skrajno mejo. Z nezaslišnim besom so se bojevali vojaki za goreče hiše. Vas je ostala naša, sovražnik je bil uničen. Vplenili smo 4 stroj-ne puške. V okolici železnice Kovel-Zarni, na levem bregu Stira, se je vršilo več trdovratnih bojev. Sovražnik je ljuto obstreljeval vas Kolki in okolico. Na gališki meji so boii pri Novem Aleksinjcu znova oživeli. S pomočjo svežih čet so nas Avstrijci prisilili vas zapustiti. Pregnali smo jih zopet, jih mnogo ubili in tisoč vjeli. Po zadnjih poročilih Avstrijci Aleksfnjec znova napadajo.
Rusko admiralsko poročilo.
Dne 25. septembra ob 8. uri zjutraj so bili pri obstreljevanju nemških
NAPREDOVANJE NEMŠKIH PROTINAPADOV PRI LOOSU. — PRI SAINTE MARIE a PY SO UNIČILI NEMCI CELO FRANCOSKO BRIGADO.
Berlin, 30. septembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan: Zapadno bojišče.
Sovražnik je nadaljeval svoje prediralne poskuse včeraj le v Champagni.
Južno od ceste Mesnil - Ypres smo pognali v zrak neko od ene angleške kompanije zasedeno pozicijo. Severno od Loosa so naši protinapadi polagoma napredovali.
Jugovzhodno od Soucheza se je posrečilo Francozom na dveh manjših krajih vdreti v naše črte. Tam se boj še vrši. Francoski delni napad južno od Arrasa je bil z lahkoto odbit. Boji med Reimsom in Argonami so bili srditi. Južno od Sainte Marie a Py je predrla sovražna brigada našo pozicijo v najspredneiših jarkih ter je zadela na naše rezerve, ki so v protinapadu vjele 800 sovrajaikov, ostale pa uničile. Mnogo francoskih napadov med cesto Somme - Py-Souain in železnico Challerange-Saint Menehould je bilo včeraj deloma v srditih bližinskih bojih s težkimi izgubami za sovražnika odbitih. Danes zjutraj se je ponesrečil silen sovražnikov napad na fronti severo-zapadno od Massiges. Severno od Massiges smo izgubili višino 191, ki je bila celo izpostavljena sovražnikovemu ognju z boka.
Na ostalih frontah so se vršili boji artiljerije in z minami z menjajoče silo.
Vrhovno armadno vodstvo. *
Napad na drugo nemško obrambeno črto.
Z Dunaja poročajo: »Times« javljajo iz Pariza 29. septembra: Napad na drugo nemško obrambeno črto je pričel včeraj ob 2. popoldne.
Glas francoskega časopisja.
Pariz, 29. septembra. (Kor. ur.) Pričakovanja glede francosko-angle-ške ofenzive, napovedane že mnogo mesecev, se vdržujejo. Časopisje pravi, da je srečni začetek splošnega napada mnogo obetajoč, da pa je treba zadržati veselje, dokler se ne viesničijo prica&ovanj uspehi,
pozicij pri zalivu Rige zapovednik ruske ladje, kapetan Vjazemskij, in fregatni kapetan Svinin od sovražne krogle ubita. Ob 10. dopoldne so ruske ladje ustavile obstreljevanje, ker so vse sovražne baterije pripravile v molk. Razen navedenih izgub je bilo še pet mrtvih m osem ranjenih.
Novi ruski vpoklici
Kodanj, 30. septembra. Glasom carjevega povelja na ruske konzulate, morajo oditi vsi 171etni ruski državljani na vojaško službo v Rusijo.
Milijon pušk za Rusijo.
»Vossische Zeitueg« javlja, da so prišle v Solun tri ladje, ki so pripeljale en milijon pušk za Rusijo.
Kuropatkin redivivus?
Londonska »Times« javlja, kakor smo že poročali, da postane general Kuropatkin zapovednik enega armadnega zbora. Kuropatkin je bil svoj čas vojni minister in v rusko-japonski vojni vrhovni zapovednik na mandžurskem bojišču. Po tisti vojni je izdal veliko delo, v katerem je pojasnil, da so bile vzrok ruskih porazov v Mandžuriji ruske notranje razmere.
Ruska duma.
Kolnische Zeitung« javlja, da so razne frakcije dume, od socijalistov do oktobristov, zarotile svoje člane, naj ne zapuste Petrograda. Nacionalisti so sklenili, da mora vsaj polovica članov biti vedno v Petrogradu. To se je sklenilo, ker je vsak hip mogoče, da bo duma zopet sklicana.
Reforma ali reakcija?
Ruska konservativna lista »Ko-lokol« in »Russkoe znanja« zahtevata, naj se uvede diktatura in naj se proti opoziciji, kakršna se je pojavila na kongresu v Moskvi, izdado najstrožje odredbe. »Novoe Vremja« podpira zahtevo liberalnih strank, naj se skliče duma in ustanovi odgovorno, zaupanje naroda vživajoče ministrstvo. »Russkoe Slovo« pravi, da opozarjajo sklepi moskovskega kongresa na škodljivost sedanjega vladnega sistema in na škodljivost vladne neodgovornosti in narodu tuje birokracije. Ta list zahteva sklicanje dume, spravo med strankami in amnestijo.
Francosko-švicarska   meja zaprta.
Iz 2 e n e v e poročajo 30. septembra: Od danes opolnoči je francosko-švicarska meja popolnoma zaprta, Nikdo je ne sme prekoračiti. Prerušena je tudi poštna in železniška zveza.
Razgovor z nemškim drž. tajnikom.
Nemški državni tajnik Zimmer-mann je poročevalcu rotterdamske-ga »Couranta« izjavil, da Nemčija ne misli kršiti nevtralnosti Nizozemske, niti omejiti politično in gospodarsko svobodo te države. Rešitev težkega vprašanja o razmerju med Belgijo in med Francosko pa se mora dobiti. Eno stoji: Nemčija mora dobiti gotovost, da ne postane Belgija pred-straža Anglije. To bodo Nemci zabranili in poskrbeli bodo, da se več ne ponovi, kar se je zdaj zgodilo. Nemci bodo vztrajali, dokler ne dosežejo tega namena. Kaj bo iz Poljske, je ravno tako negotovo, kakor negotova usoda Belgije.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 29. septembra. (K. u.) Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta. Položaj je neizpremenjen. Dne 27. septembra so pogreznile naše obrežne baterije neki sovražni torpedni čoln pri Keresvesdere in so obstreljevale učinkovito sovražne pozicije ob obali Sedilbahr. V noči od 27. na 28. septembra so presenetili naši na razne strani razposlani poizvedovalni oddelki neko sovražno poizvedovalno kolono iz neke zasede. Del te je bil usinrčen aH vjet. Drugi sovražni poizvedovalni oddelki, katere so naši srečali, so bili pognani v beg in so pustili za seboj veliko množino municije in pušk, ki je prešla v naše roke. Dne 28. septembra je prisilila naša baterija v odseku Sedilbahr sovražne baterije, ki so nekaj časa obstreljevale naše pozicije, da so umolknile. Na drugih frontah nič novega.
Upor Indijcev v Mezopotamiji. Carigrad, 29. septembra. Po poročilu iz Bagdada potrjujejo angleški oficirji - letalci, da je med indijskim vojaštvom, ki služi v angleški armadi, nastal upor in je položaj Angležev v Iranku p^tal vsled  teea iako
Iz Pariza poročajo, da je sedaj ententa Srbijo oficijelno obvestila, da ji pride v slučaju vojne z Bolgarijo na pomoč. Še vedno so vse te obljube in grožnje adresirane v Sofijo, kajti ententa še ni obupala, da od-straši Bolgarijo. V tem oziru je zelo karateristična atenska vest, ki pravi, da pričakujejo grški krogi — bolgarsko demobilizacijo. Vest je seveda povsem neverjetna, zabeležili smo jo le radi tega, ker nam kaže glavni cilj, za katerega se sedaj trudijo en-tentni diplomati. O napadu Bolgarije na Turčijo nobeden ne govori več in za ta napad določeno nagrado bi ententa rada plačala sedaj že za samo bolgarsko nevtralnost. Zanašajoč se na dejstvo, da se nahaja bolgarska opozicija še vedno v ostrem na-sprotstvu k Radoslavovi politiki, razširja ententno časopisje tudi razne alarmantne vesti o poteku bolgarske mobilizacije, ki jih sedaj v Sofiji uradno kar najodločnejše zavračajo.
Slika položaja na Balkanu ne nudi danes nobenih novih momentov. Diplomatične niti še niso pretrgane nikjer. Dolgo pa ta izvestnost ne more trajati.
Četverozveza in Balkan.
Pariz, 30. septembra. »Agence Havas«: Ministrski predsednik Vivi-ani in minister zunanjih del Delcasse sta dajala včeraj v odseku za zunanje zadeve pojasnila o dardanelski ekspediciji. Uradnega poročila o tej seji ni, pač pa se zatrjuje, da je Deicasse" — kakor dan poprej Grey v angleškem parlamentu — potrdil sklep četverozveze, da bo podpirala Srbijo, če bi bila napadena.
Tolažbe entente.
Javnost v četverozveznih državah se še vedno ne more privaditi misli, da je Bolgarija za entento izgubljena in časopisje — zlati italijansko - neti verno znova razna optimistična pričakovanja, da si bo Bolgarija »končno vendarle še celo stvar dobro premislila«. Berlinski listi re-producirajo interview, ki ga priob-čuje londonska »Morningpost« z bolgarskim profesorjem Stefanovom, ki izjavlja, da mu je Radoslavov naročil naj sporoči angleškemu narodu sledeče: Bolgarski narod je anglofil-ski in Bolgari niso pozabili, da se je Anglija vedno zanje zavzemala. Radoslavov poudarja, da so vse vesti, kakor da bi bila Bolgarija prevzela napram centralnima državama gotove obveznosti napačne. Bolgarija heče ostati kakor dolgo mogoče nevtralna, dokler ne bo prišel čas, da nastopi za uresničenje svojih aspira-cij. Štefanov je končno pripomnil, da 10.000 Makedoncev pripravljenih pohiteti na prvi klic pod orožje.
Bolgarska mobilizacija.
Dunajsko bolgarsko poslaništvo razglaša, da se morajo vrniti v Bolgarijo ne le bivši vojaki temveč vsi moški bolgarski podaniki rojeni pred letom 1897.
»Agence Telegraphique Bulga-re« dementira razširjene vesti, da je povodom mobilizacije zavladala v Bolgariji nekaka anarhija. Mobilizacija se vrši v popolnem redu.
Sprememba v bolgarskem generalštabu.
Z Dunaja poročajo: Načelnik bolgarskega generalnega štaba Kle-ment Bojadžijev je odstopil ter je bil imenovan za poveljnika ene bolgar-
ske armade. Njegov naslednik je postal general Jostov. Generala Bojadžijev in Jostov sta Makedonca, General Jostov je rojen 1867. leta ter je bil v balkanski vojni šef generalnega štaba pri armadi generala Radka Dimitrijeva. Za časa londonske mirovne konference je fingiral kot vojaški ataše bolgarskih delegatov. V, zadnjem Času je komantliral 3. pehotno divizijo v Dubnici blizu srbske meje. General Jcstov je študiral tudi na Dunaju in sicer v višjem artilerijskem kursu ter je bil prvi vojaški ataše dunajskega bolgarskega poslaništva.
Baron VVangenheim pri kralju Ferdinandu.
Iz Sofije poročajo: Kralj Ferdinand je sprejel nemškega carigraj-skega veleposlanika barona Wan-genheima, ki se vrača z dopusta v Carigrad, v daljši avdijenci.
Genadijev postane minister.
Iz Sofije poročajo, da vstopi voditelj stambulovistične skupine Genadijev kot minister brez portfelja v Radoslavovu ministrstvo. S tem bi bil spor med tema dvema državnikoma, na drugi strani pa tudi med obema stambulovističnima frakcijama zopet poravnan. Genadijeva skupina ne pripada tkzv. opozicijonalne-mu bloku.
Kaj pričakujejo Grki?
Iz Aten poročajo: Tu se splošno sodi, da se bo ententi posrečilo prisiliti Bolgarijo, da prekliče svojo mobilizacijo, kar bi Grška pozdravila z največjim veseljem.
Solidarnost Srbije in Grške?
»Temps« javlja iz Aten: Diplo-matični krogi pričakujejo, da se bo Bolgarija ogibala napasti grške čete. Venizelos pa stoji na stališču, da morate postopati Grška in Srbija popolnoma solidarno. VeČina grških listov objavlja patrijotične članke, ki odobravajo mobilizacijo.
Kralj Konstantin,  vrhovni poveljnik ententne armade na Balkanu?
Iz Ženeve poročajo: Francoski listi priporočajo, da naj ponudi ententa vrhovno poveljništvo nad četrt-mUijonsko armado, s katero hoče udariti na Balkan, grškemu kralju Konstantinu.
Pomoč Srbiji.
Pariz, 30. septembra. »Matin« piše: Če pojdejo armade četverozveze v Srbijo, se to zgodi, da bi branile Srbijo proti napadu od dveh strani, nikakor pa ne, da bi napravile napad na Avstro-Ogrsko. Na tak napad se je pač tekom enega leta že večkrat mislilo, a vselej je bila misel opuščena iz političnih vzrokov.
Grška pripravlja aneksijo severnega Epira in egejskih otokov.
, Iz Aten poročajo: Kraljev dekret ukazuje, da se naj izvršijo občinske volitve tudi na otokih Imbros, Tenedos in Castelorizzo ter v severnem Epiru. Iz tega je sklepati, da bo Grška v kratkem proglasila aneksijo tega ozemlja. (Imbros in Tenedos sta zasedena od Angležev, Castelorizzo od Italijanov. Grška teh otokov in severnega Epira dosedaj ni mogla anektirati, ker se je temu protivila Italija, ozir. cela ententa. Ako se to sedaj vendar - le zgodi je sklepati, da je četverozveza svoj odpor opustila.)
Vesti iz pfiiintt im\.
Boj pri Dolju. Uradni komunike z dne 29. septembra poroča, da so pri Dolju naše čete vrgle sovražnika, ki je vdrl skozi razstreljene ovire, takoj zopet ven. Dolje je davčna občina spadajoča k Tolminu ter leži se-vernozapadno od Tolmina na levem bregu Soče. V Dolu je okoli 50 hiš, prebivalcev okoli 300. Kraj smo omenili pri popisu Tolmina.
Goriški rojak g. Josip Hmelak bivši trgovec, posestnik, je umrl v Gradcu v starosti 68 let. Rojen je bil v Branici na Goriškem. V Gradec je prišel leta 1882, kjer je otvoril delikatesno trgovino. Hmelak je bil jako spreten in vešč trgovec, zato se mu je trgovina lepo razvijala, ustanovil je tudi svoj čas dobro znano kavarno in gostilno »Viktoria«. Trgovina je sedaj last njegovega zeta.
Pri posameznih župnih uradih tržaške škofije se je nabralo povodom cesarjevega rojstnega dne 6104 krone 23 v, katere je prejel namestnik od tržaškega škofa, in jih izročil damskemu komiteju za vojno preskrbo, ki prevzame vse darove za vojake na južnozapadni fronti.
Ozeljan. Ko se je poročalo o koleri v goriški okolici, se je omenilo, kako hudo Je bila zadeta mala občina Ozeljan.   70Q prebivalcev šteje,
Ozeljan, Smihel, ki spada zraven, štiristo. Prijazno ob hribu, pod Čav-nom, stoji Ozeljan, blizu goriškega mesta iz Ajševice na poti proti Ajdovščini. Iz sredine mesta je do tja 9 kilometrov. Ozeljan je blizu letalnega polja, nad katero priletavajo italijanski zrakoplovi, hoteč je uničiti. Ozeljan je v glavnem kmečka občina, cerkveno spada v šempasko duhovnijo. V Ozeljanu je dvorazred-na šola. Bralno in pevsko društvo. Sedaj pa poslušajte: Župan se imenuje Špacapan, podžupan Špacapan, trgovec Špacapan, tobakarnar, jest-vinar, čevljar, krojač, gostilničar, opekarnar, vsak se imenuje Špacapan, v šoli je med 30 dečki gotovo 20 Spacapanov. Rod Špacapanov prebiva v Ozeljanu, drugih priimkov je malo. Špacapani pravijo, da so hrvatskega pokolenja. — Botaniki trdijo, da je Ozeljan eden najgorkejših krajev v goriški okolici.
Tiralico objavlja tržaški uradni list za dr. Josipom Jedlovskim, odvetniškim kandidatom v Trstu in dopisnikom zagrebškega »Obzora«, rojenim v Kotoru leta 1884., pristojnim v Jaslo v Galiciji, ki je pobegnil v inozemstvo, in ga zasleduje sodišče c. in kr. armadnega etapnega povelj-ništva radi hudodelstva proti državni oboroženi sili v zmislu § 327. vojaškega kazenskega zakonika.
Veliki befi v CbampagnL
225." Stev.
SLOVENSKI NAKOD*. ane L OKtODra i9io.
oimii o.
Dnevne vesti.
— Subskripcija na naše novo posojilo bo pričela sredi oktobra in sicer najbrž 1. oktobra.
— Pogojno pravico do enoletnega prostovoljstva imajo tudi vsi oni za 15. oktober klicani črnovojniki, ki bi se v šolskem letu 1915./16. nahajali v onem razredu naših srednjih šol, po katerega dovršit vi je mogoče napraviti tkzv. dopolnilni izpit.
— Minister Heinold v taborišču za slovenske begunce. Notranji minister baron Heinold je obiskal v torek taborišče ukrajinskih in slovenskih beguncev v Gmundru na Nižje Avstrijskem, kjer je pregledal in pohvalil vse naprave.
—- Misli na bojišču. Visoki so kraji, kjer bivamo že štiri mesece. To se pravi:   Hrib pri hribu in vse mirno. Razen vojaka ne vidiš drugega človeka, kvečjemu  le redkoma kako staro ženico ali pa kakega starčka. Drugi — prejšnji prebivalci tega kraja — so zapustili dom in odšli v notranjost države. Hiše so zaprte in so pod vojaškim varstvom, z drugimi besedami rečeno — zakon je strog in ni se bati, da bi se kaj slabega   pripetilo.   Topovi, strelivo, utrdbe,   nebrojne čete   čakajo sovražnika, a dasi ima gladko in ravno pot priti do nas — ga ni. — V neprestanih mislih na dom, na prijatelje in znance se zagledam včasih na morje,   Solnce spreminja to gladino ob lepem dnevu v neštevilne bisere, ob zatonu solnca v kupe zlata, tako, da človeku, ki se zagleda v to »bogastvo«, jemlje vid. Včasih ga silna burja buta ob obrežno skalovje. Ta neizmerna voda ima torej vsa znamenja, kot v mirnih časih. Le prepe-Ijevanja ladij ne vidiš, ker zdaj je čas — vojne. Človeška roka je usadila v te globine dinamilne snovi in gorje vozilu, ki bi zadelo ob tako pošast. Sempatje zagledam kako vojno ladjo, ki vozi gotovo smer — dela službo patrulje. Tako je tu. Torej nobenih sprememb. V takem dolgočasju  letijo misli  bliskoma semintja. Zdaj se ustavljajo pri domačih, zdaj poletijo tja v sovražnikovo državo, v dalnjo Rusijo, kjer se nahaja kot vjetnik — Ivan R. in zopet so pri Milanu C, ki je tam nekje pri Sv. Luciji na Goriškem in neštevilni znanci in prijatelji, s katerimi smo se družili — kje so? Kako je to, da od njih nič ne čujemo, ko smo bili vendar v stiku vsak dan. Nekaj jih je, o katerih sem čital, da so branili Čast domovine hrabro in zvesto do zadnje kaplje krvi in so padli na polju slave.  Tem nepozabnim  kličemo — tragično ginjeni — z Bogom prijatelji. Mirno spite v hladnem grobu, v naših srcih ostanete nepozabni. Misli se ustavljajo tudi pri domu. Kaj delaš, ženka, povprašuje srce. Gotovo si predstavljaš vojno groznejšo od kateresibodi groze  na  svetu. Večkrat si rekla, da je potres grozen, da je to in ono grozno.  Bala si se viharja in neurja.  Vidiš li sedaj sliko groze? Prihranki so pošli. Kako korakate naprej v primeri s stopnjujočimi se cenami na življenskem trgu. In, Ti, Bože in Vladko, mamica piše, da sta bolj poredna kot prej. In učiti se nečeta. Ali je res? In Vladko je zamudil eno leto  šole.  Šele v tretji razred pojde pa je deseto leto kon-— Od koroško - italijanske meje nam pišejo vojaki: Naš poveljnik, dr. Rybar nas zapusti, šel je bliskovito glas v naših vrstah.   Nismo hoteli verjeti hipno, a ta vest se je obistinila čez nekaj dni. Brez hlimbe rečeno: vsi smo bili potrti. On, ki je bil naše gore list in je poznal našo dušo, on, ki nas je ljubil očetovsko, on, ki je skrbel za svoje podrejeno moštvo kot pravi oče, nas je res zapustil. — Vse moštvo se je zbralo k »Befehlu«. Tu se je poslovil naš čislani g. poveljnik od moštva v prisrčnih besedah. V mnogih očeh so za-iskrile solze.  To so bile solze moštva do 50 let starega in če zaplače tako, vsemu trpljenju privajeno moštvo, mora biti njegovo srcejnočno ganjeno. V resnici je bilo naše srce ranjeno, ker nas je  moral zapustiti naš ljubljeni g. poveljnik in slediti višjemu ukazu drugam. Zapustil nas je, a vendar živi še dalje med nami. — Navduševal nas je v svojem očetovsko - poslovilnem govoru za sveto stvar v blagor naše širše domovine, zahvaljeval se nam na vstraj-nern našem delu, da smo mu delali čast in bili od svojih višjih večkrat pohvaljeni, ni pa omenjal, da je ta uspeh tudi njegovo delo, delo njegove dobrohotne skrbnosti. — Gospod poveljnik nam je bil dober, a pravočasno tudi strog gospodar: njegova strogost pa je bila vedno na mestu in vedno dobro hoteča. Koliko je pisaril in kolikokrat je potrkal na prava vrata, da je preskrbel svoje moštvo z potrebnimi stvarmi, to je znano le nekaterim pri moštvu. A tudi v drugih ozirih se je ravnal vedno po
pesnikovih besedah: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je
storiti dolžan!« Imel je vedno za nas odprto srce! Ne moremo mu biti zadostno hvaležni. Želimo mu za sedaj i mi le — to — po njegovih poslovilnih besedah — da se snidemo nekdaj v mili naši ožji domovini, v kraju svojih dragih, zdravi in zopet veseli v boljših časih. Gospod poveljnik, presrčna zahvala vam na vsem nam storjenem dobrem! Uverjeni bodite, da so srca nas vseh dobro mislečih vedno z vami! K sklepu govora g. poveljnika, se mu je zahvalil v imenu vsega moštva g. iskra za vse njegove nam izkazane dobrote! Glas se mu je tresel in mi vsi smo vedeli zakaj. Ko se je odpeljal g. poveljnik v nove kraje, stalo je vse doma se nahajajoče moštvo v špalirju ob straneh ceste in^mu zaklicalo slednjič svoj srčni »Zivio« in »Z Bogom«, čal. Kako je z obleko, z stanovanjem. In nebroj enakih misli preleti skozi glavo v enem dnevu. In zopet lete misli naprej. Ti ruski vjetnik Ivan, ali boš prenesel krutost suženjstva? Daleč, daleč, si od mene ali moja misel je kot blisk pri Tebi. Odšla sva skupaj — pred 14 meseci — Ti na sever, jaz na jug. Vem, da si prestal mnogo težav in Tvoja rana je gotovo že zaceljena. Bog nama daj srečno snidenje pri najinih družinah in moj pozdrav naj Te dime kot rahel električni tok tam v dalnji Rusiji. Minil je dan. Vse tiho naokoli. Neštevilne straže napno ušesa in vsak sum v zraku bi izdal sovražno
letalo.--V skromni kantini se pri
kozarcu vina ali pive sestanemo Slovenci. Vprašujemo se po prijateljih in znancih in želja vseh nas je, da se snidemo skoraj med svojimi krogi. — Toda marsikdo izmed nas bo razočaran, ko se enkrat, ako mu bode dano, vesel in zdrav vrne domov. — Pozdrave pošiljamo vsem znancem, ki so raztreseni po širni državi. A. Kol man, narednik; F. Dolenc, ognjičar.
— Odhcd dveh hrvatskih umetnikov na soško fronto. Slikar profesor Otokar Ivekovič in kipar profesor Robert Frangeš - Mihanovič sta odšla na fronto ob Soči. Profesor Ivekovič bo nadaljeval s slikanjem bojnih prizorov in študij, profesor Frangeš bo izdeloval študije za spomenik hrvatskega junaštva v tej svetovni vojni. Profesor Frangeš je izjavil, da se interesira posebno za onega hrvatskega junaka, ki je vjel in na rokah prinesel italijanskega zastavonošo in italijansko zastavo. On hoče poiskati tega hrvatskega vojaka in vjetega italijanskega zastavonošo, da ju modelira, da bo imel tako dve študiji, po naravi izdelani, za bodoči spomenik hrvatskemu junaštvu, katerega si more najbolje zamisliti gotovo le na licu mesta.
— Razširjenje vojnopoštnega prometa z zavoji. Od 4. oktobra je pripuščen zopet privatni paketni promet z naslednjimi vojnopoštnimi uradi: 6, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36, 38, 40, 42, 44, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 7S, 79, 80, 81, 83, 84, 85. 86, 87, 88, 89, 90. 91, 92, 93, 94. 96. 97, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 116, 118, 119, 120, 121, 123, 124, 126, 127, 128, 130, 132, 134, 135, 137, 139, 141, 143, 144, 150, 154, 155, 156, 157, 158, 160, 161, 162, 164, 165, 16^, 167, 171, 173, 175, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 200, 201, 202, 204, 206, 207, 208, 209, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 251, 252, 253, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 319* 320, 321, 322, 323, 326, 327, 328, 329, 330, 350, 351, 352, 353, 355, 501, 502, 503, 504, 505, 506, 507, 601, 602, 603, 604, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 630. Stalni paketni promet z vojnopoštnimi uradi ostane kakor dosedaj. — Med one vojne pošte, ki so odprte za privatni paketni promet, spada tudi št. 325. Ponovno se opozarja, da se v pakete n e s m e-jo dajati jedila. Pošte sprejemajo vojnopoštne zavoje le ob ponedeljkih, torki h in sredah.
— Pošiljatve za vojne vjetnike na Ruskem. Osredni poizvedovalni odbor »Rdečega križa" na Dunaju, L, Jasomirgottstrasse 6 (oddelek za vojne vjetnike) naznanja javnosti, da vsak, kdor hoče poslati vjetnikom v Rusijo in Sibirijo gorko obleko ali perilo — to stori sedaj in precej, ker poteče mnogo časa, predno dospo pošiljatve na naslovljeno mesto. Take pošiljatve so poštnine proste ter se za-morejo oddati pri vsakem poštnem uradu. Vendar morajo biti dobro in trdno zaviti in zašiti v platno. Strogo izključeno je, zavijati pošiljatve v časopise« Pisma, Časopisi,
sploh nobena tiskovina se ne sme priložiti. Pošiljatve ne smejo tehtati več kot 5 kg z omotom vred. Namesto ene velike obsežne pošiljatve — je umestneje, poslati manjše po presledkih enega tedna.
— Dobrodelna predstava v korist goriški junakinji Berti Kenda se vrši danes v petek ob polv9. uri zvečer v deželnem gledališču. Čestito ljubljansko občinstvo vabimo, da se te predstave v največjem številu udeleži in s tem pokaže, da ve ceniti junaštvo domačega dekleta in njeno vzorno, požrtvovalno ljubezen do domače zemlje. Berta Kenda je vendar sovrstnica gališke junakinje Roze Zenoch in zasluži, da se tudi zanjo stori vse, kar je v naših močeh. Predstava, ki se vrši v korist Berti Kenda, obsega učinkovito romantično dramo v 4 dejanjih „OIe Brandisove oči", prekrasno pesnitev slavnega pisatelja Hans Heinz Eversa. Zanimivi spored zaključuje veseloigra „Knez Ser-velad". Z današnjo dobrodelno preet-stavo v dež. gledališču ima vsakdo priliko vsaj z majhnim zneskom olajšati bedo plemenitega dekleta, ki je življenje tvegalo za svojo domovino.
— Za mi7;ter desetih sinov-vo-jakov vdovo A. Drolc, za katero nabira gospod podpolkovnik F. Kauči č na Dunaju darove, so mu bili izročeni novi zneski, in sicer so darovali: tovarnar orožja Zelinka 10 K; uspeh zbirke pri oficirjih, zdravnikih in strežnicah c. in kr. zasilne rezervne bolnišnice v Libenau pri Gradcu: stotnik Viljem Prinzhofer 10 K, civilni zdravnik dr. Emil Fiala 10 K, stotnik Henrik Kraft 5 K, vojni kurat Martin Dimnik 7 K, dr. Herman Grill 7 kron, polkovni zdravnik dr. Karel Gross 6 kron, dr. Josip Kremer 4 K, dr. Anton Jamar 5 K, dr. Ivan Galinic 4 K, dr. Karel Fuchs 4 K, sestra-prednica Mat. Branckmann 3 K, Marija Grapi 3 K, sestra Mirni Jost 3 K, Frida Polly 3 K, Marija Lepitsch 3 K, Marjeta Popovici 3 K, Evgenija Krajne 3 krone, ritmojster Adolf pl. Schwarzen-feld 2 K, poročnik Karel Panzer 2 K, vojaški računski akcesist Vilfrid Weiss 2 K, Ana Perdacher 2 K, Ana Amt-mann 2 K, Lujiza Hribar 2 K, Adol-fina Morawetz 2 K, Kata Wagner 2 K, Ivana Ulbrich 2 K, Rezi Kogler 2 K, Milena Ogrizek 2 K, Mici Windisch 2 K, Lujiza Ortner 1, skupaj 107 K; — oficirski zbor c. in kr. Marije Terezije vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu 62 K; — zbirka zapo-vedništva c. in kr. inianterijske kadet-ne šole na Dunaju, XIII. okraj, Htit-teldorferstrasse 126, oficirski zbor 27 kron, moštvo 8 K 70 vin., skupaj 35 kron 70 vin.; — vojaški delavski oddelek pri napravi umetnega solitarja v c. in kr. praharni v Blumau-u poleg Felixdorfa 376 K, oficirji in uradniki naprave za izdelovanje umetnega solitarja v Blumau-u pri Felixdorfu 54 K, skupaj 430 K. — Skupni znesek teh zbirk je torej 634 K 70 vin.; prištevši že poprej izkazane zbirke v znesku 1793 K 10 vin., je torej gospod podpolkovnik Kaušič nabral za ubogo vdovo A. Drolc 2427 kron 80 vin. Čast takemu možu!
— Za Bento Kenda je izročil našemu uredništvu slavni »Častnički zbor VI/36 hrvatskog etapnog bataljunu« 30 K. Za velikodušno darilo se v imenu nesrečne delaice iskreno zahvaljujemo.
— Podraženje tobaka. Kar čez noč je finančni erar izvedel prav izdatno in občutno podraženje vseh vrst cigaretnega tabaka. Konsum cigaret se v naši državi že mnogo let množi. Cigareta izpodriva smodko dosledno in ker so že gotove cigarete le precej drage, so si ljudje raje kupovali tobak in so sami delali cigarete. Podraženje tobaka je precej znatno in da ga konsumentje niso ravno z veseljem pozdravili, si je lahko predstavljati. Država bo s tem podraženjem na vsak način napravila jako lep dobiček, četudi ta in oni v prvem trenotku prisega, da sploh ne bo več kadil. Cene smodkam, izuzemši vrsto cigarilos, niso povečane, niti cene že narejenim cigaretam. Cuje se, da se bo del čistega dobička tega novega zvišaja cen porabil za draginjske doklade delavstvu tobačnih tovarn.
— Nove naredbe. Zopet je izšlo več cesarskih naredb, urejujočih gospodarske zadeve. Ena teh naredb določa najvišje cene za Škrob iz krompirjevega škroba narejene moke, druga omejuje, oziroma urejuje porabo krompirja in sladkorne repe ter žita pri kuhanju žganja.
— Krona in marka. Pri poštnih pošiljatvah v Nemčijo je za 100 mark plačati 138 kron.
— Kdo ve kaj? 2e od 14. oktobra 1914 nimam nikakih obvestil o Albinu Miklaviču, učitelju, ki je služil pri 7. pešpolku (Celovškem) 12. Feldkomp., rojen 1887 iz Kobarida. Vojake, ki so bili z njim, prosim obvestila na naslov: Ivan Gabršček, učitelj. Dolina pri Trstu.
— Iz seje magistratnega gremija dne 30. septembra 1915. Ustanovo Marije Pauschekove za revne osirotele otroke v znesku 40 K na leto se podeli Mariji Ponikvarjevi. — V obeh mestnih ubožnicah se poviša od 1. septembra nadalje preskrbovalnino za osebo od dnevnih 58 v na 80 v, v mestni hiši za kontumacirane osebe v Streliški ulici pa od 1. oktobra nadalje od 1 K 50 v na 1 K 70 v. — Južni železnici se dovoli izpeljati straniščne kanale iz sprejemnega poslopja ljubljanske postaje v obstoječi cestni kanal v Kolodvorski ulici pod pogojem, da bo morala plačevati kanalsko pristojbino, kadar bo normirana. — Gospodu Jakobu Vidmarju, posestniku s Karolinške zemlje, ki dobiva gramoz za posipanje Ižanske ceste in Ceste v Črno vas, se zviša cena za 1 m3 gramoza od 4 kron, oziroma 4 K 50 v na 4 K 10 v, oziroma 4 K 60 v. — Ob posestvu poročnika Bena Schusterschitza na Karolinški zemlji št. 2 se bo obcestni jarek temeljito iztrebilo in toliko zvišalo, da voda ob hudem deževju ne bo zidu dosegala. — Pivovarni »Union« se dovoli stropa iz hlodov v dveh ledenicah nadomestiti s stropoma iz železobetona. — Ivanu Ogrinu, posestniku na Gruberjevem nabrežju št. 8, se podeli vporabno dovoljenje za odprto šupo in hišico za kuretino, ki ju je zgradil na svojem posestvu.
— Upraviteljstvu stolnega župnišča se dovoli v h. št. 2 v Semeniški ulici izvršiti adaptacije, potrebne za razširjenje prostorov Katoliške buk varne in za napravo modernih stranišč.
— Prezbiteriju evangeljske farne občine ljubljanske, ki bo razširil evan-geljsko pokopališče, se dovoli v to določeni prostor vsled izvanrednih razmer začasno mssto z zidom ograditi z navadno ograjo. Ker pa regulacijski načrt Ljubljane določa, da bo ta prostor križala nova cesta, se mora prezbiteri] zavezati, da na prostoru, potrebnem za to cesto, ne bodo pokopavali in ga bodo ob otvoritvi ceste odstopili mestni občini za ceno 4 K za 1 m2. — Barako ob vhodu na dvorišče ljubljanskega gradu bo kupila mestna občina. — Vojaštvo bo priredilo pod Rožnikom zavod za rejo kuncev.
— Iz srednješolske službe. C. kr. deželni šolski svet kranjski je namestil dosedanjega suplenta na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Gorici dr. Franca Čadeža za suplenta na državni višji realki v Idriji.
— Iz ijudskošclske službe. Ker se nahaja nadučitelj Ivan Vuga v vojaški službi, ga nadomestuje na dvo-razredni šoli v Planini provizorična učiteljica Armelija Širok. Radi bolezni je na dopustu nadučitelj Valentin Burnik iz Metlike, nadomestuje ga učitelj Konrad Barle.
— Osebna vest. Profesor na ljubljanski obrtni šoli, inženir Viktor Turnšek, je prideljen graški državni obrtni šoli v službovanje.
— Nalaganje in skladanje civilnega blaga ob nedeljah in praznikih je strankam samim na Kranjskem dovoljeno na sledečih železničnih postajah: Jesenice, Lesce, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana državni kolodvor, Ljubljana dolenjski kolodvor, Rudolfovo.
— V Mostah so nekatere osebe
— predno je preskrbo z moko prevzela ljubljanska občina — dobivale kar cele žaklje moke in to še ljudje, ki imajo grunte.
— Bodimo veseli, da imajo v teh hudih časih, ko so živila tako draga, da jih že ni več zmagovati, ko je dosti živil že pošlo, vsaj eno hranilno in ceneno in okusno stvar, to je ko-linsko kavino primes. Bobova kava je zelo draga, a vendar se da še izhajati, ravno ker nam kolinska ka-vina primes omogoča, da si napravimo vendarle dobro kavo.
V Zgornji Šiški je umrla gospa Ivana Šušteršič rojena Bolih, soproga posestnika in mehanika gosp. Šu-steršiča. Rajnka je bila delavka v tobačni tovarni. Pogreb je v nedeljo ob 4. uri v Zgornji Šiški št. 96. Počivaj v miru!
Neznan tat. Ko carjevi ženi Alojziji Baje v Kalceh je neznan tat iz njenega stanovanja, izmaknil iz omarice poleg spalne sobe 25 K gotovine, ter 4 zlate prstane in 2 verižice v skupni vrednosti 31 K. Neki posestnik je storilca videl kreniti proti Št. Lenartu. Na njegovi klic naj malo počaka mu je odgovoril, naj pride le gori, če ima korajžo, nato pa segel z roko pod suknjo ter krenil proti gozdu. Vzel je med drugimi Mariji Baje tudi polo, na katero prejema podporo. Ta list se je našel kasneje v gozdu. Neznanega tata se zasleduje.
Požar. Pri posestniku Matiji Boletu v Hrenovicah je gorelo pred nekaj dnevi, in sicer je zgorelo gospodarsko poslopje, stanovanje, oprava, seno, slama, živila, razno orodje, telica, 5 prašičev. Škode je 19.630 K, zavarovan pa je posestnik za 4300 K.
124.000 K dijaških ustanov. I z
Maribora: Poročali smo že, da je umri znani slovenski rodoljub zdravnik dr. Feliks F e r k. Poročali smo tudi, da je veljala njegova prva skrb vedno stradajočemu slovenskemu dijaštvu, slovenski učeči se mladini. Za to je imel vedno odprte in radodarne roke, podpiral je dijaške kuhinje, dajal sam hrano najrevnejšim, pomagal gmotno mnogim, da so bili v stanu, svoje študije dokončati. Najbolj pa se kaže ta njegova velika in sveta ljubezen do slovenske učeče se mladine sedaj, po njegovi smrti, kajti poroča se nam, da je zapustil veiiki del svojega premoženja slovenski učeči se mladini. Ta: vsota, ki se naj vporabi v bodoče v pomoč slovenskemu dijaštvu, znaša 124.000 K. Kolikim bode s tem dana prilika, končati svoje študije, ne da bi jih iz dneva v dan uničila skrb, kje vzeti košček kruha. Kakor je bil tih, a velik in plemenit v življenju* tako velikega in plemenitega se je pokazal še v smrti. Blag mu bodi spomin!
B! zu  Vojnika  na Štajerskem
ima grofinja Ida Neuhaus graščino. Nekega dne je prišel iz Gradca mož z imenom Gotzelmann, ki je prej romal s panoramami po svetu in ji ponudil, naj proda svojo graščino neki grofinji Littiz - Bubner na Dunaju. Povedal je, da je ta groiinja silno bogata, da je solastnica več bank in sorodnica italijanskega kralja. Kupčija je bila res sklenjena; to se pravi: Gotzelmann je obljubil 400.000 K, grofica Neuhaus pa si je izgovorila, da si nova po-sestnica ne sme lastiti nikakih pravic, dokler ni kupnina odšteta. Toda Gotzelmann se za to ni zmenil, nego je brž prodal lep gozd nekemu lesnemu trgovcu, ki je tudi začel takoj sekati. Seveda se je to nemudoma ustavilo in prišlo je na dan, da Gotzelmann nima nič denarja, tista grofica Littiz - Bubner, solastnica bank in sorodnica italijanskega kralja pa da tudi nič nima.
Kmo »Idesl«. Danes se predvaja nad vse napeto zanimiva detektivska drama v 4 dejanjih »Pasasti domino« s Stuart Webls v glavni vlogi. Predvajanje te drame traja 1 uro. —. »Potegnjeni dediči« je naslov veseloigre v dveh dejanjih, ki tvori konec zanimivega sporeda. Spored se bo predvajal nepreklicno samo do ponedeljka. •
Samomor. Zaradi vlačuganja v, tukajšnjih policijskih zaporih se nahajajoči, 57 let stari Henrik Morand iz Trsta se je na cev parne kurjave obesil na vrvico, katero je napravil iz volnene odeje. Bolezen, rak v želodcu ga je tirala v smrt.
enetno Izbiranls v letih
1072 do Ml, 1001, 1895 in
lil rojeni Ivm
se vrši dne:
11. oktobra v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika.
13. in 14. oktobra v Rudolfovern
za sedna okraja Rudolfovo in Trebnje.
16. oktobra v Žužemperku za! sodni okraj Zežemperk.
18. in 19. oktobra v Kamniku za1 sodna okraja Kamnik in Brdo.
20. oktobra v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora.
22. oktobra v Litiji za sodni okraj Litija.
24. oktobra v Krškem za sodna; okraja Krško in Rateče.
25. oktobra v Kostanjevici za: sodni okraj Kostanjevica.
26. oktobra v Mokronogu za sodni okraj Mokronog.
11. oktobra v Kočevju za sodni okraj Kočevje.
12. in 13. oktobra v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče.
14., 15., 16. in 17. oktobra v Ljubljani za sodna okraja ljubljanska okolica in Vrhnika.
18. in 19. oktobra v Ljubljani za mesto Ljubljana.
21. in 22. oktobra v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora.
24. in 25. oktobra v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič.
26. oktobra v Škofji Loki za sod^ ni okraj Škofja Loka.
19., 20. in 21. oktobra v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče in Vipava.
23. oktobra v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica.
25. oktobra v Idriji za sodni okraj Idrija.
Rožne SM.
* Francija je izdala do sedaj 30 milijard frankov za vojne stroške.
* 50.000 kron poneveril. Na Dunaju so zaprli 33 letnega poslovodjo Vaclava Grilla. ki ie ooneveril 60.000 kron.
* 12O0 žrtev nemških Zeppe-linov. Genevski „Journal* poroča, da so nemški Zeppelini pri svojih napadih na Francijo ubili 219 oseb, 972 oseb pa ranili.
* Umrl je v Budimpešti znani poljski rodoljub in politik, grof Stanislav Stadnickv. Organiziral je v Budimpešti poljske legijonarje. Mesto Budimpešta ga bo dalo pokopatti v častni grob.
* Vihar v New Yorku. Reuterjev biro javlja: Dne 29. septembra je velik vihar - vrtinec provzročil v New Yorku mnogo zla. Deset oseb je bilo ubitih, 150 pa ranjenih. Materijalna škoda znaša več kakor milijon. Ladje v pristanu niso bilo poškodovane.
* Groz-lna pisma ameriškemu prezidentu VViisonu. Pred nekaj meseci je bil v Novem Yorku aretiran avstrijski državljan Rudolf Maliku, ker je prezidentu \Vilsonu pisaril grozilna pisma. Zdravniki so ga zdaj spoznali za umobolnega in ga vtaknili v bolnico.
* Veselje v Parizu.   Iz Kodanja
poročajo: Nova francosko - angleška ofenziva je provzročila v Parizu veliko veselja. V gledališču Vaudeville je igralka Moreno z odra Čitala poročilo generalissima in pevka Litvinna ob viharnem pritrjevanju občinstva zapela trikrat marseillaiso in trikrat rusko himno. Še glasnejši so bili v Bor-deauxu.
* Novo pregledovanje na Ogrskem. Razglas ogrskega domobranskega ministrstva poživlja na nabor vse v letih 1873. do 1896. rojene vojaški dolžnosti podvržene a pri prejšnjih naborih za nesposobne spoznane moške. Obenem je zaukazan popis vseh od črnovojniške službe oproščenih, v letih 1873. do 1896. rojenih moških. (Pregledovanje teh letnikov se je na Ogrskem še le enkrat vršilo. Op. ur.)
* Izmišljene vesti. Zadnji čas so "bili od neznane strani razširjeni letaki, razmoženi s pisalnim strojem, v katerih se je trdilo, da je bila na Dunaju proti kakim petdesetim osebam obravnava zaradi veleizdaje in da je bila v ta proces zapletena in tudi obsojena soproga tajnega svetnika in deželnega glavarja moravskega, grofica Leopol-dina Serenvi de Kis-Serenyi rojena grofica Harrach. C. kr. korespondenčni urad na Dunaju je od poklicane strani pooblaščen, izjaviti, da je ta vest od konca do kraja izmišljena.
* Izkoriščevalec človeške nemirnem os ti.    Na Dunaju je bil zdaj na jl8 mesecev težke ječe obsojen neki Friderik Guigne de Champoans, ker Je nekega premožnega nečimemeža ogoljufal za 30.000 kron. Obsojeni prebrisanec je leta 1904. zapustil židovsko vero in je postal katoličan. Njegov krstni boter je bil grof Billot, ki ga je vpeljal v aristokratične kroge, kjer se je prebrisanec znal tako vdornačiti, da so mu preskrbeli odlikovanje od papeža-    Potem je mož Šel na Ogrsko in se je tam pustil po-sinoviti od nekega JanoŠa Tota. V oktobru 1912. pa ga je posinovil neki Karol Avgust Leon Guigne de Champoans. Ze leta 1915. je mož stal pred sodiščem, obdolžen, da je s svojim krstnim botrom grofom Billotom sle-paril z redovi. Pozneje je bil v Be-rolinu in v Monakovem obdolžen takih sleparij ter jo je končno popihal v Pariz. Od tam je kar na debelo prodajal odlikovanja in častne službe. Pri njem je bilo dobiti kubanske in marokanske   in   bolgarske redove, vsakovrstna častna znamenja, da, celo   dostojanstvo venezuelskega konzula je ponujal za   12.000 kron. Nečimernih ljudi, ki se bodo dali izkoriščati, pač ne bo nikoli zmanjkalo.
Ustnico uredništvo.
G. A. G r e g o r i č, vojna pošta Št. 608: Prav veselilo nas bo, če. nam opišete kake interesantne doživljaje.
G. H. Klovora, vojna pošta štev. 202: Kolikor je nam znano, dobijo le oni učitelji-vojaki dopust, ki niso za boj sposobni i n ki so bili tudi že lansko šolsko leto oproščeni, oziroma so nastopili svojo vojno službo še le po končanem lanskem šolskem letu. Predpogoj je nadalje, da se na dotični šoli, kjer je učitelj nastavljen, tudi letos podučuje.
Današnji list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
HeMogitno poročilo.
VtSIoa nad morjem 306-2 Sredn I zračol tlak 7M mm
- ,as I baro- " ■i opazi
BO
vanj a
metra   S t*
v mm
VeUovi
Nebo
m 2. pop. 727-3 „ j 9.zv. I 728 0
Viol 7. zj.   728 9
122! sLtihsnk. 122 j tsr. zah.
110 i si. jzah
dež
9
Izurjenega '^80
lil l .jffl
Siednja včerajšna temperatura 12 V. hojo. 12-9°. Padavina v 24 urah mm 5/ a.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o bridki izgubi naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in hčere, gospe
Ivane Šušteršič ni. Erolich
katero je Vsemogočni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče odpoklical danes, dne 1. oktobra 1915, ob pol 8. uri zjutraj, v 36. letu njene starosti v boljšo bodočnost.
Pogreb blage nam nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 3. oktobra 1915, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dravlje.
Maše zadušnice se bodo služile v cerkvi v Kosezah.
V Zgornji Šiški, dne 1. oktobra 1915.
Josip Snsteralć, soprog. — Josip, sin. — Frančiška, Pavlina, Jo-sipina, Ivanka, Marica, hčere.
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG 1CNE -boleznl
•Ponor>nSr>ncA
U/ LJUBLJANA -KOMENSKEGA ULICA- 4 \kJ
sprejme dr. JOSIP JRLAN, odvetnik v Ljubljani    jdna ulica
Štev. :■ 2488
Mlada izobražena v gospodinjstvu
va, izurjena ; mesta kot
2482
Proti nalezenju
se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. škrla tinka, ošpice, koze, kolera, titus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
4179
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. Lčfflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pfeifferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno
LTSOFORM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni steklenici (zeleno steklo) po 90 V. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmi-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega Lvsoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane K 1*20-
Lysoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grganje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarcu
vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev in se dobiva v
vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniek-cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lvsoiorm-werke Dunaj. XX., Petrascbgasse 4.
knjigovodja
in korespondent v obeh deželnih jezikih, vojaščine prost, želi službe samo v mestu. Ponudbe pod „TcČ-nOSt 24S2" na uprav.  »Slov. Nar«.
izttEZNATo vmosjemo
i lekarnarja PlCCOLI-ja v Ljubljani
u\os\^e\e osebe
Vsebuje navedeno množino železa.
kar je pri sličnih vinih malokdaj.
|!y 1 steklenica 2 kroni.
=H=
10
gospe linja
pri boljšem starejšen jspodu. Ponudbe na upr. »SI. Nar.« p«   ,MiIena 24GSC-
336 stanov
s 3 sobami, everr flno 2 sobi in kuhinja s pripadki £ JJT* SO takoj Odda«
Kje,  pove  upra\ ;ištvo »Slovenskega
Nmoda«. 2485
v kaki slaščičarni, delikatesni trgovini ali mali trafiki, vešča sem slovenskega in nemškega jezika ter dobro izurjena šivilja. Najraje v kakem mestu na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe pod „Poštena 30' 2436" na upravn. »Slov. Naroda«. 2436
ra
1
Franjo Zajec
c. %r. vladni oficijal in poročnifaračunovodja v Gradcu
Nuša Strikberger
-»>>fr« zaročena. *>3C(+" 2487
Gradec Ljubljana dne 29. septembra 1915.
vseh vrst in vsako množino 2117
BjSF" kupuje po najvišjih cenah
fiRORFI NIK LJUBLJANA,
UIVU UJUL.il ffiJESTNI TRG št. 22.
:
iTi
:
:
M
:
Blagovni oddelek
teils banke i i pofliie v Seliti
Szabadka, Ogrska
nudi veletricem In preprodajalcem ceno no porastojo za gotov denar;
dokler kal zalogo in v kolikor dnevne
2448
Santos Superior kava za	ceno K	380-—
Santos Prima	91	390-—
Guatemala GA	99	430-—
Costarika CA	99	490—
Matagalpa MA	99	520-—
Biser (Perl) PA	99	520-—
Bibera Lampong	99	325-—
Bibera Tellichery	99	335—
Holand. kumena (kima)	99	U5-—
Marseille milo 72%	99	192-—
Vaniljna čokolada	99	440-—
Olje čisto oljkovo	99	450—
Olje Sesam Jafffa	99	480—
Zdrob (gres, kaftica) A/10	99	105—
Prima ogrske salame	9f	IIOO—
_ val]a|a u 100 kg i iklailtna aaofcoaka v oHglulalli balah, oaiotUi, la aaackJk. Maraaba aa ali padaM aaaaria aapra] bvrialafa laka|. ■araaaa aa lzvraa]a|a v paitalh aavajaklh pa S kg a ponetjorn, toda pa aaakta aaaalaaaa a 8% prlkHka. M aaaktaaai aalafcaaa aa lahko tmU U glaaa Hi po ■ 340 la la laagaa rti po K 2-80 sa 1 kg.
III
i:
N
i:
i:
i:
i:
i:
Zaradi   odootovanja   prođ8m tako'
ceno lep dobro ohranjen
avtomobil.
Vpraša  in  ogleda  se v trafiki
Jezerček, Zaloška cesta 166. 2451
Solicitatorja
sprejme
dr. F. Rosina,
odvetnik v Maribora.
Plača  po   dogovoru.  Nastop meseca novembra ali decembra. 2483
Povečane sliiie
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod
v flubljant, Kolodvorska nI. 34 a.
A S L O
kamo   Ism »wa©5fe«2>
slanino, masi svinjsko naravno, iešplje suhe, krompir in event.
druge jestvinske predmete = ponudite tvrdki -
Vekoslav piesničar, Jrst.
2437
94
9C
445