Poštnina platana v gotovini
Stev. 94.
V Lfubljani, torek 25. aprila 1939.
Leto IV
Gospodarski in politični boj za Romunijo
Angleško zastopstvo se bo v Bukarešti posvetovalo o angleškem posojilu za oborožitev Romunije in o obsežnih gospodarskih pravicah, ki naj jih dobi Anglija v Romuniji
London, 25. apr. o. Romunski zunanji minister Gafcncu, ki mu je včeraj angleška vlada priredila slovesno kosilo, je imel dolg razgovor s predsednikom vlade Chamberlainom, kateri mu jo poročal o vtisih, ki jih je dobil med nedavnim bivanjem v Berlinu, ko je bil sprejet pri Hitlerju. Danes je imel Gafencu sestanek z zunanjim ministrom lordom HaIifaxom. Vsi razgovori se nanašajo na pristop Romunije v angleško obrambno zvezo, kar bi bila Romunija zaradi obljubljene angleške pomoči pripravljena storiti. Ne more pa sprejeti zahteve, da bi ob nevarnosti sovjetska vojska prišla na romunsko ozemlje. Romunija vsako tako misel zavrača. Pripravljena bi bila sprejeti sovjetsko pomoč le ▼ letalstvu in pri preskrbi romunske vojske z vojnim materialom.
Bukarešta, 25. apr. o. Včeraj je dopotovalo v Bukarešto posebno angleško trgovsko odposlanstvo. ki ga vodi sir Friderick Leith Ross, ki je bil danes sprejet pri angleškem kralju. Odposlanstvo se bo z romunsko vlado posvetovalo
o	naslednjih važnih vprašanjih:
1.	Angleško dolgoročno posojilo Romuniji, ki bi ga Romunija porabila za naročila vojnega materiala v Angliji. Za to posojilo bi morala Romunija dati Angliji jamstvo v obliki pravic
Naš zunanji minister odpotoval v Berlin
Belgrad, 25. aprila, m. Danes dopoldne je odpotoval z letalom v Berlin jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, ki bo že jutri imel svoj prvi sestanek z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom.
Levičarji - nasprotniki splošne voaške dolžnosti v Angliji
London, 25. apr. d. Poročajo, da se. bo angleška vlada na današnji seji posvetovala o predlogu za uvedbo splošne vojaške dolžnosti V Angliji. Ta sklep je dal mirovnim prizadevanjem Anglije večjo veljavo kakor vse drugo, kar je Anglija do zdaj storila.
Glede uvedbe splošne vojaške dolžnosti so mnenja angleške javnosti razdeljena. Večina bi uvedbo pozdravila, nasprotujejo ji pa zlasti levičarji, v parlamentu pa njihova zastopnica Delavska stranka. Voditelj stranke, major Atlee, je napisal včeraj v listu »Evening Star« oster članek proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti, češ da zadostuje Angliji prostovoljska vojaška služba, obvezna vojaška dolžnost pa da bi nasprotovala načelom o državljanski svobodi, članek je v angleški javnosti vzbudil veliko ogorčenje, saj so prav socialisti iz delavske stranke tisti, ki sicer neprenehoma zahtevajo od Anglije politiko močne roke ki obsipajo vlado s spomenicami za vojaško pomoč Kitajski in drugim državam, dejansko pa nasprotujejo vsem predlogom, ki bi Angliji tako politiko omogočili.
Razpust nemških organizacij v Francki
Pariz, 25. apr. m. Izdano je bilo naslednje jpradno obvestilo: »Zaradi pobijanja protinarodne propagande v Franciji, posebno pa še v Alzaciji in v Loreni je vlada na zadnji seji ministrskega sveta sprejela več važnih sklepov. Po poročilu podpredsednika vlade Chautempsa o položaju v obmejnih krajih, je francoska vlada na podlagi pooblastila, ga ima v zakonu od 26. jan. 1936, na predlog podpredsednika ministrskega sveta Chau-tempsa sklenila razpustiti tri nemška društva, ki po zatrjevanju francoskih krogov škodijo francoskemu državnemu edinstvu. Ta društva so »Jung-mannschaft«. »Bund Ervin von Steinbachc in »El-satzer Volksbildungsvereinc Na isti seji je francoska vlada sprejela še več drugih podobnih sklepov.
Nihče se ne čuti ogroženega po Nemčiji
Berlin, 25. apr. o. Nemška vlada je poslala pred dnevi vsem malim državam, zlasti nemškim sosedam, katerih naj bi Nemčija po znanem Rooseveltovem mirovnem predlogu najmanj deset let ne napadla, vprašanje, če se čutijo ogrožene po Nemčiji in če so prosile ameriško vlado za varstvo. Vse države bodo seveda na to vprašanje od-govorile z ne. Do zdaj je odgovor, da se ne čutijo •srožene po Nemčiji dobila nemška vlada od Fin-wte, Norveške, Danske, Holandije, Belgije, Madžarske, Švedske in Egipta. Romunija^ pa je sporočila, da si na to vprašanje najlaže odgovori Nemčija sama.
Aova totalitarna diktatura — v Boliviji
La Paz, 25. apr. m. Predsednik republike ' Bolivije Buscli je izdal ukaz, s katerim je razveljavil ustavo ter proglasil Bolivijo za totalitarno državo, sebe pa za diktatorja. Z razveljavljenjem ustave je razpuščen tudi parlament, vsi ''■akotli so pa proglašeni za neveljavne. Kot razlog za uvedtK) totalitarnega režima je v ukazu naveden nevarni notranji položaj v Boliviji. Predsednik bolivijske republike Busch poudarja, da vlada nima drugih ciljev kakor Čislo bolivijsko usmerjeno politiko.
do izkoriščanja novih petrolejskih vrelcev t Romuniji.
2. Romunija naj da angleškim industrijskim podjetjem dovoljenje za gradnjo cest, železnic in drugih javnih del.
3. Angleška industrija naj dobi obsežne koncesije glede sodelovanja pri razvoju romunske industrije.
4. Urediti je treba plačilne pogoje med Anglijo in Romunijo ter določiti novo razmerje med lejem in šterlingom, kar naj bi pospešilo izmenjavo blaga med obema državama.
Delo angleškega odposlanstva r Romuniji
zasledujejo romunski, a tudi tuji krogi z veliko pozornostjo.
Če sodimo po gornjih točkah, hoče Anglija dobiti v Romuniji enake gospodarske in s tem tudi politične pravice, kakor jih je Romunija morala pred kratkim dati Nemčiji ob sklenitvi nove trgovske pogodbe. Iz tega je razvidno, da ge je začel silen gospodarski bo; za Romunjio, katero bi si za primer oboroženega spopada radi dobili na svojo stran tako Anglija in Francija, kakor Nemčija in Italija. Kaže. da bo glavno vlogo pri odločitvi igralo zlato, ki ga imata Anglija in Francija na pretek.
Francoska sodba po sestanku v Benetkah:
Jugoslavija se ne bo pridružila nobeni skupini v Evropi
Belgrad, 24. aprila. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal po vrnitvi iz Benetk tisku naslednjo izjavo:
Od svojega prihoda na mesto zunanjega ministra nisem imel prilike stopiti v osebni stik z italijanskim ministrom za zunanje zadeve grofom Cianom. Zaradi tega sem zelo rad sprejel _ njegovo vabilo na sestanek v Benetkah, ki je bil 22. in
23.	t. m. Ob tej priliki smo ▼ duhu prijateljskih odnošajev med našima državama obravnavali vsa vprašanja, ki ▼ sedanjem trenutku zanimajo Italijo in Jugoslavijo. Predvsem želim poudariti, da sem bil zelo vesel, da sem mogel izmenjati misli z grofom Cianom, ki je bil eden od podpisnikov italijansko-jugoslovanskega sporazuma, in ki je danes eden njegovih prepričanih ostvarjalcev. S posebnim zadovoljstvom ugotavljam, da lahko pred jugoslovansko javnostjo poudarim, da sem kot zastopnik Jugoslavije ob tem kratkem bivanju v Italiji bil deležen od ministra Ciana in od vseh uradnih zastopnikov ter od beneškega prebivalstva zelo tople gostoljubnosti in odkritih simpatij. Na tem sestanku je bila, kot ste mogli razbrati že iz skupnega uradnega poročila, ugotovljena med našima državama popolna soglasnost glede vseh vprašanj, ki so bila predmet razgovorov. To je
popolnoma naravna posledica prisrčnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo po sklenitvi belgraj-skega sporazuma, ki je postavil trdno podlago za odkritosrčno in trajno italijansko-jugoslovansko prijateljstvo in ki predstavlja eno osnovnih smernic v zunanji politiki naših držav.
London, 25. aprila, m. Angleški politični krogi in časopisje še vedno komentirajo uradno poročilo, ki sta ga po svojem razgovoru v Benetkah izdala jugoslovanski in italijanski zunanji minister dr. Markovič in grof Ciano. Angleška politična javnost prav tako pripisuje veliko važnost bližnjemu sestanku, ki ga bo imel jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom v Berlinu. Skoraj vsi angleški Usti vidijo v določitvi stališča Jugoslavije do Italije in Nemčije ključ za rešitev vseh važnih vprašanj na Balkanu.
Pariz, 25. aprila, m. Francosko časopisje še dalje prinaia poročila o sobotnem in nedeljskem sestanku med dr. Markovičem in grofom Cianom v Benetkah. Francoska politična javnost meni po tem sestanku da se Jugoslavija zdaj ne bo pridružila nobeni skupini evropskih držav in da bo ohranila še dalje potrebno nevtralnost.
Angleško sporočilo Nemčiji
Nemčija naj sprejme Rooseveltove predfoge, če ne bo Anglija prisiljena izvesti najresnejše obrambne ukrepe
London, 25. apr. o. Angleški poslanik v Berlinu, Henderson, se je danes vrnil po daljši odsotnosti na svoje službeno mesto. Poluradno poročajo, da je poslanik nesel v Berlin posebno sporočilo angleške vlade. To sporočilo pravi, da se angleška vlada v celoti pridružuje spomenici, ki jo je poslal ameriški predsednik Roosevelt, Angleška vlada priporoča Nemčiji, naj Rooseveltove predloge sprejme, ker bodo potem nemške gospodarske in druge upravičene zahteve našle v Ameriki, Angliji in v Franciji upoštevanje, če Nemčija tega ne bi storila, bo angleška vlada prisiljena sprejeti najresnejše sklepe zaradi poostrenega zunanjega položaja in bo med drugim raz-
1	glasila tudi splošno vojaško dolžnost.
Navzlic tej angleški spomenici vlada v Londonu prepričanje, da bo Hitler težko sprejel Rooseveltove predloge in da bo v svojem govoru dne 28. aprila zahteval priključitev Gdanska in
pa vrnitev bivših nemških kolonij. Verjetno pa je, da bo skušal te zahteve utemeljiti z razlogom, da ne nasprotujejo Rooseveltovim predlogom.
0 pogajanjih s Sovjetsko Rusijo na eni ter Poljsko in Romunijo na drugi strani poročajo, da se razvijajo ugodno. Sestanek med romunskim zunanjim ministrom Gafencom in Beckom je bil zelo ploden. Zveze med Poljsko in Romunijo niso bile nikoli tako prijateljske, kakor so sedaj. Pogajanja s Turčijo glede zagotovitve varnosti v vzhodnem delu Sredozemskega morja so končana. Francoska vlada bo v kratkem povedala svoje stališče glede Sirije. Kar se tiče pogajanj, ki so se začela med Francijo, Anglijo in Rusijo, kaže, da bodo francoski predlogi služili za osnovo sporazuma, ki bo sklenjen. Težnje za uvedbo splošne vojaške obveznosti v Angliji, do katere bo verjetno prišlo, bodo imele ugoden voliv na potek teh pogajanj.
Napredovanje v postni službi
Belgrad, 25. aprila, m. Napredoval je za višjega tajnika 5. skupine na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Vladimir Bajuk: za inšpektorje 5. skupine na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Ivan Mlač, Budivoj Mahle, Miljutin Nagode, Anton Preinfalk, Tomaž Pokorn in Rudolf Olivčič.
Na pošti Ljubljana I: Mihael Luznar, Franc Doreč, Dragica Šušteršič, Stanislav Knez, Ferdinand Gaspari, IvaA Kambič, Ciril Lilek, Janko Kocmur, Anastazija Bajuk in Pavle Ciuha.
Na pošti Maribor I: Josip Lavrič, Marija Ber-nač, Hinko šiška, Andrej Doljak, Franc Klasinec, Jurij Pilat, Peter Kotnik.
Na pošti Maribor II: Vidmar, Anton Požega, Štefan Bela, Ernest Pipan, Vincenc Ločišnik, Valentin Žablačan. Vincenc Žgur. Hubert Jurkovič, Marcel Fluks, Ljudmila Strniša, Avgust špendal in Anton Eržen.
Na pošti Celje: Viktor Wagner, Ivan Gams,-Miroslav Hočevar in Albin Rihteršič.
Na pošti Kamnik Vincenc Eržen. Na pošti Mozirje Karel Košen. Na pošti Trbovlje Rudolf Vraz. Na pošti Ptuj Anton Lah. V Črnomlju Julij Šetina.
V	Novem mestu Franc Uljčakar. V Kranju Ernest Kump. V Domžalah Agata Jankuž.
Za višje kontrolorje 6. skupine: na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Angela Outrata, v Breznu Marija Golmajer, v Velenju Ana Ivka, v Kranju Marija Ažman, na pošti Ljubljana I Karla Šarabon, Ludvik Štamt, Ivan Krašovec, Mira Šubic, JI ed vi ga Truger, Ana Pire in Frančiška Kapus.
Za glavne arhivarje v 7. pol. skup. na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Pavla Kovačič, Franc Jakobin in Fortunat Isle.
Za ptt. uradnike 8 skupine: V Ljubljani I Anton Miklavec in Avgust Jenko; na pošti Mari-
bor I Ervin Kolbezen in Edvard Aleš; na pošti Maribor II Svetolik Miklavčič, v Novem mestu Ljudmila Obilj.
Za prometnike 8. skupine: na pošti Ljubljana I Gabrijela Osipovič in Lojze Urbančič; na pošti na Viču Josip Pavlin, v Žalcah Josip Vipotnik, na pošti Ljubljana II Anton Schweiger, na pošti Maribor I Anton Sever.
Za tehnične uradnike v 8. skupini: V poštni delavnici v Ljubljani Jurij Banjai, v 3. ptt. sekciji v Ljubljani Ivan Kavčič.
Za manipulante 9. 6kupine na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Ana Mohorič, na pošti Ljubljana I Franc Hasler.
Na pošti Ljubljana II. Anton Prijatelj, Davorin Štefanec, Leopoln Pirnik, Krista Jeglič, Bogoljub Sfilgoj.
Na pošti Ljubljana IV. Angela Fakini.
Na pošti Ljubljana VII. Ana Veseljko.
Na pošti Maribor I. Marija Verlič, Milan Rajh, Adela Aleš, Frančiška Oblak in Marija Glinšek.
Na pošti Maribor II. Anton Križ, Ciril Kopo-šar in Pavle Kanduč.
Na pošti v Marenbergu Marija Jugovič. — V Murski Soboii Hedviga Hočevar. — V Ratečah pri Zid. mostu Viktorija Ragazi. — V Slovenjem Gradcu Val. Šume. — V Cankovcu Rihard Gsel-man. — V Celju Ana Kupec, Leopoldina Friedel, Albin Dela-Mea, Srečko Štant, Tereziia Grobelnik, Marija Faganel, Ana Lenko, Marija Rabič, Franja Turk.
V	Škofji Loki Marija Grims,
Za kontrolorje VII. skup. na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Hinko Fajdiga, Janko Kovačič, Ljubica Fajdiga, Zdenka Vehovec. — Pri Dev. Mar. v Polju Ana Škrbec. — V Dol. Lendavi Franc Ivanuša. — Na pošti Ljubljana I. Kazimir Stupar in Vera Urbančič. — Na pošti Ljubljana II. aM-rija Redžič in Marija Pengal — Na pošti Maribor
Vesti 25. aprila
Vodstvo nemške politične policije je prepovedalo uvoz francoskega katoliškega dnevnika »La Croix< v Nemčijo.
V Bilbao je včeraj priplula nemška bojna ladja
»Admiral Scheer*.
Albanski kraljici Geraldini je neka ameriška filmska družba ponudila milijon dolarjev, če bi hotela sodelovati v filmu iz albanske zgodovine. Kraljica je ponudbo odklonila.
Predsednik slovaške vlade dr. Tiso bo obiskal Rim 1. maja. ko prirede Slovaki narodno romanje v Rim. Zdi se, da bo dr. Tiso tedaj imel več sesiankov z italijanskimi državniki.
Na jugoslovansko-italijanskem sestanku v Benetkah se je zunanjepolitična veljava Jugoslavije in njena varnost utrdila, in sicer ob času, ko se bo moč Jugoslavije dvignila tudi zaradi notranjega sporazuma — piše veliki francoski dnevnik »Pariš Soirc.
Italijanska organizacija za šolstvo med tujim prebivalstvom »Dante Alighieric je odpila podružnice v vseh večjih albanskih mestih in bo tam uredila italijanske šole za albanske otroke.
Romunski finančni minister bo v dneh 11. do 13. maja uradno obiskal Rim.
Centrala sovjetske komunistične policije GPU za Evropo, ki je bila do zdaj v Parizu, se je te dni preselila v Stockholm zaradi ukrepov, ki jih pripravlja francoska vlada proti političnemu delovanju tujcev v Franciji.
Prvi brezmotorni polet čez Rokavski preliv se je posrečil angleškemu jadralcu Stephensonu, ki je preletel morsko ožino v treh urah.
Francoske levičarske delavske organizacije so izdale oklic, da letos ne bo običajne stavke za proslavo 1. maja. Do tega sklepa je prišlo, ker je vlada zagrozila, da bo ob stavki najprej pozaprla komunistične delavske voditelje, stavkujoče delavstvo pa mobilizirala. Zanimivo je, da navzlic temu v Franciji nihče ne kriči o omejevanju demokratičnih pravic.
V Romunijo je dopotoval hkratu z angleškim tr-
govskim zastopstvom tudi odposlanec mogočne petrolejske družbe Shell.
Angleško vojaško poveljstvo t Gibraltarju je prepovedale* izvažati z gibraltarskega ozemlja najvažnejše življenjske potrebščine.
Romunsko gospodarsko odposlanstvo je včeraj prišlo v Berlin na jragajanja o izvajanju nedavno sklenjene nove trgavske pogodbe med Nemčijo in Romunijo.
Trgovska zbornica v Londonu je sklenila ustanoviti poseben angleško jugoslovanski oddelek, ki ba pospeševal trgovino med nami in med Anglijo.
V Albaniji so danes ustanovil! albansko fažistov-
sko stranko. Za to priliko je prišel tja glavni
m m1"1., italijanske fašistovske stranke Starace.
Nemški listi izražajo željo, da bi Jugoslavija vstopila v zvezo preiti Kominterni in s tem podprla politiko Nemčije in Italije.
18. mednarodni poljedelski kongres bo v začetku junija v Drcsdenu.
Vodja nemških narodnih socialistov v Gdansku, Foerster, je imel na nekem delavskem zborovanju govor, v katerem je dejal, da je Hitler obljubil priključitev Gdanska k Nemčiji še letos. Iz tega sklepajo, da bo Hitler v svojem govoru dne 28. aj>rila zahteval tudi vrnitev Gdanska.
Zla novega angleškega poslanika v Združenih državah je imenovan grof Lothian, ker pojde sedanji poslanik Lindsay v pokoj.
9.	maja bodo v Rimu velike slovesnosti za trilet-ilico ustanovitve rimskega cesarstva. Vojaške parade se bo pri tej priliki udeležilo tudi 600 mož albanske vojske.
V London je dopotoval francoski poslanec za Intlo-
kino Jean de Beaumont, ki se je zadnje čase mudil v francoski Indiji. V Londonu se bo posvetoval z angleško vlado za skupno fran-cosko-anr;leško-ameriško vojaško in politično nastopanje na Daljnem vzhodu. \
Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin, bivši sovjetski poslanik v Turčiji, je dopotoval v Ankaro in imel nekaj važnih posvetovanj s predsednikom Izmetom Inenijem Razgovori so se nanašali na sodelovanje Turčije v angleško-francosko-ruski obrambni zvezi.
Oblasti v Gdansku so zaprle dopisnika poljskih listov Chodackega, češ da je imel zveze s tujimi časnikarji v Gdansku, kar je po mnenju narodnih socialistov prepovedano.
Na nemško vprašanje, ali se čuti ogroženo po Nemčiji, je Romunija odgovorila nemški vladi, da to najlaže pove Nemčija sama.
Novo vlado je dobila Avstralija zaradi smrti ministrskega predsednika. V novi vladi je tudi ministrstvo za vojno preskrbo, katerega Avstralija do zdaj ni imela.
Velike slovesnosti za prestolonaslednikovo poroko trajajo že dva dni v Perziji. Slovesnosti bodo dosegle višek danes, ko bo perzijski vladar poklonil prestolonasledniku in njegovi ženi, egiptovski kneginji Favziji. dve novi palači.
Velika vojaška parada v Madridu, ki jo neprenehoma odlagajo, bo trajala šest ur in bo pri njej sodelovalo 150.000 mož iz vseh armad, ki so se udeležile bojev ijied državljansko vojno.
Hitler je odlikoval našega vojnega ministra generala Nediča z velikim križem nemškega orla.
Angleško vojno brodovje bo 26. aprila odšlo na poletno križarjenje po Sredozemskem morju in bo najprej obiskalo grška pristanišča. Maja bodo najbrž velike vaje tega brodovja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ki je ogroženo po zadnjih dogodkih.
I. Antonija Naglič. — Na pošti v Črnomlju Mirko Kramarič.
Za višje prometnike v 7. jx>1. skupini.: Ljubljana I. Viktor Rozman. — Ljubljana II. Karel Ladsleiter. — Pri krajevni sekciji PTT v Ljubljani Josip Ferluga in v tretji PTT sekciji v Ljubljaai Marija Pristave«-
Ljubljanska otroška bolnišnica je stara že
70 let
Ljubljana, 23. aprila.
Misel ustanoviti tudi v Ljubljani otroško bolnišnico, se je porodila dr. Kovaču, direktorju otroške bolnišnice v drugih krajih Avstrije. Toda selo dve leti kasneje, leta 1865, je mogel misel oživiti in jo dal istega leta v javnost. Obrnil se je na mestnega župana dr. Costo, ki je to potrebo takoj uvidel, z javnostjo pa jo to opravil list »Triglav«. V njem sta izšla dva članka, ki sta ugotavljala potrebo otroške bolnišnice.
Kmalu nato je objavil dr. Kovač v istem listu članek o delu in nalogah takega zavoda, obenem pa nasvetoval, naj se ustanovi damski odbor za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Te dame so se z vnemo lotile težke naloge in hodile od hiše do hiše s pozivom, ki ga je napisal dr. Kovač. V prvih dneh so nabrale veliko vsoto 4000 florintov. Istočasno pa so ljubljanski časopisi Novice, Triglav in drugi prinesli Kovačev poziv. Tako je misel ustanovitve otroške bolnišnice stopila v stopnjo uresničitve.
Prvi ustanovniki, ki so prispevali večje vsote, so bili: knezoškof A. Widmar 300 fl., vitez Anton Zois, Katarina pl. Zois in hčerka ga. Serafina pl. de Traux 200 fl. in družina Korber 500 fl. Tudi najvišji oblastuiki so darovali, nekateri kot ustanovniki (župan Costa i. dr.), drugi pa večje prispevke. Pri zdravnikih je načrt, razen nekaj izjem, prav tako našel razumevanje. Nekateri zdravniki so obljubili bolnišnici svojo pomoč, dr. Skedl pa se je ponudil celo za sekundam.
V splošnem je misel pri Ljubljančanih naletela na rodovitna tla in skoraj vsak je kaj žrtvoval, tako da lahko rečemo: Ljubljana si je sama usta-no vila svojo otroško bolnišnico.
Prvi občni zbor ustanovnikov in dobrotnikov je bil 26. junija 1865, kjer je dr. Kovač bral računsko poročilo, dr. Costa pa je predlagal volitev odbora, kateremu naj bi bilo poverjeno nadaljne delo. Župan se je zahvalil damskemu odboru za nabiranje in pa prvemu ustanovniku dr. Kovaču. Na prihodnjih sejah so sklenili nakup bolniškega poslopja (Poljane 54) za 11.000 fl. 1 ;'koJ najn®® »lača 2000 fl., ostalo pa, v letnih obrokih po 1000 florintov. Obenem so poslali deželni vladi pravila
v potrditev.	.
Začeli so takoj s popravili in novembra meseca je bila bolnišnica otvorjena. Vrnila so se tudi potrjena pravila, katerih prvi člen pravi: Namen otroške bolnišnice je, z zasebno dobrodušnostjo nuditi revnim bolnim otrokom potrebno zdravniško pomoč in oskrbo brezplačno.
Komite je zaprosil cesarico Elizabeto za pokroviteljstvo in da bi se bolnišnica po njej imenovala. Prošnji je bilo ugodeno in cesarica je darovala 100 II. Otvoritev bolnišnice je bila določena na dan sv. Elizabete, 19. novembra. Slovesnost se ie pričela s sv. mašo v stolnici, po masi pa so odšli v bolnišnico, kjer je btla otvoritev m blagoslovitev. Glavni govornik, župan Costa, se je zahvalil vsem dobrotnikom in ustanovnikom ter sporoči), da je ga. Stengel darovala bolnišnici 400 fl., mesto Ljubljana pa letno po 300 fl. Na ta dan zvečer je bil v reduti koncert, ki je prinesel 377 fl.
Naval v bolnišnico je bil takoj velik. Vseh dvanajst postelj je bilo vedno polnih (te so bile brezplačne), često pa tudi trinajst (za to *o starbi ulačevali). Ker je bila reiija_ velika, so bila potrebna nova sredstva za vzdrževanje. Prirediti s nles ki prinesel 150 fl. in katerega se je udeležil P	jestnik Bach z ženo, la je naslednji dan
nrišla v bolnišnico ter obdarovala otroke z igračami Mestna hranilnica je darovala 1000 II. v obliki Aii% .^veznic. Načelnik prvega »P^jnega <£-
£* namestSk Bach z ženo, ki je naslednji.
",la v bolnišnico ter obdarovala otroke z ir i‘ Mestna hranilnica je darovala 1000 fl. v obli-obveznic. Načelnik prvega upravnega odbora je bil dr. Costa, direktor bolnišnice pa dr.
KOV Vojni dogodki in kolera, ki je leta 1866 raz-^ saiala, so pritegnili pozornost javnosti v to smei m finančna pomoč je veljala tem dogodkom. nica ie svoje obveznosti te»ko plačevala. V tem času je bolnišnici izkazovala posebno naklonjenost žena Namestnika Zofija v. Bach Zaradi raznih vzrokov so poslopje delno prezidali, za kar je nekaj stroškov nosila bolnišnica, nekaj Papina. Zaradi velikih zaslug je mestni svet podelil dr. Kovaču brezplačno vse pravice ljubi janskcgamo-HČana. Ob tej priliki so jo Kovač obvezal, da bo dal bolnišnici vsako leto po 30 fl. m ustanov,1 eno posteljo. Pa tudi drugi dobrotniki so darovali večje vsote. Tega leta je bil sprejet predlog dr. Koyua, da sprejme otroška bolnišnica od civilne bolnišnice v oskrbo bolne otroke proti plačil.
Dela na prezidavi poslopja so zastala, manjkalo je denarja, dobrotnica Zofija v. Bach pa je odšla. Leta 1868 je civilna bolnišnica zaradi pre-
napolnjenosti že pošiljala otroke do 13. _leta v otroško bolnišnico. Tudi v nadaljnih letih še vedno ni bila dograjena in njen veliki dobrotnik RSssman je umrl. V teh letih je bolnišnica bila v težkem gmotnem položaju, saj izkazujejo blagajniški zaključki stalno 200—300 fl. primanjkljaja. Število oskrbovancev je naraščalo, zlasti še, ko je leta 1873 razsajala v Lj'ublj‘ani epidemija ošpic, griže in koz. Nadvojvodinja Gizela je ob priliki svoje možitve ustanovila v bolnišnici dve postelji in položila 2100 fl. Končno je ta dobrodelna ustanova le prišla na trdne noge, kar se je doseglo s prostovoljnimi prispevki, posebno pa še z ustanovo nadvojvodinje Gizele. Plačan je bil zadnji del dolga za hišo, ostanek pa so porabili za kritje primanjkljaja iz prejšnjih let in za nakup obligacij.
Prevrat je zavod zatekel popolnoma osiromašenega, ker so usahnili vsi zasebni viri. Zavod je bil in je last »Društva za vzdrževanje otroške bolnišnice«, ki je kot izrazito nemško pobarvano smatralo vso posest in ves obrat za samo nemško politično postojanko, v kateri ni bilo prostora niti v odboru, niti v predsedstvu, niti v gospodarstvu, niti med zaposlenim zdravništvom in niti med sestrstvom za slovenskega človeka.
Leta 1919 je prevzel vodstvo zavoda dr. Dere Bogdan po naročilu deželne vlade. Dobil je bolnišnico v popolnoma razpadlem stanju, bodisi gospodarsko, bodisi zdravstveno. V vsej bolnišnici je našel 13 hiralcev, 3 sestre, eno deklo in enega hlapca, vse shrambe pa prazne. Ko je leta 1931 splošna bolnišnica prešla v državno last, je z njo vred prešla v državno last tudi otroška bolnišnica, ki spada upravno pod splošno bolnišnico.
Drobne iz Kranja
APZ v Kranju 3. maja, — Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo priredil ta dan velik koncert v Narodnem domu ob pol 9 zvečer. Vstopnice in programi so v predprodaji pri gimnazijskem slugi na gimnaziji, Okoličani m tisti, ki nameravajo priti na koncert z oddaljenejših krajev, naj si vstopnice preskrbijo pravočasno..
Zahvala generala Lukiča
Divizijski general g. Djordje Lukič, pomočnik ministra vojske in mornarice prosi vse one, ki »o se od njega poslovili na kolodvoru pri odhodu iz Ljubljane, da tem potoni prejmejo njegovo najtoplejšo zahvalo!
Samomor neznanca v Drav!
Maribor, 34. aprila,
V soboto zvečer se je pripetil na dravski brvi razburljiv dogodek, katerega pa je edini očividec Sela dane« prijavil policiji. Čevljarski mojster Franc Mihalek, ki stanuje v ulici Ob bregu v bli-, žini dravske brvi, je prišel na policijo ter pripovedoval, da je v soboto pozno zvečer ekočil z brvi v Dravo neki moški. Mahalek je gledal zvečer skozi okno, s katerega ima lep Tazgled na brv mi na reko. Videl je na brvi moža, ki je hodil nervozno sem in tja ter kadil eno cigareto za drugo. Miha-leku pa se je zdela stvar sumljiva ter je moža dalj časa opazoval. Naenkrat je videl, da 'je moški slekel suknjo ter jo vrgel čez ograjo v reko. Nato je še sam preplezal ograjo ter skočil v Dravo. Pri-
Razstavljaici alkoholnih pllaž na velesejmih so oproščeni ločilne pristojbine
Belgrafl, 25. apr. AA. Oprostitev točilne pri-sfolbfae za osebe, ki na sejmih razstavljajo alkoholne pijače za reklamo.	_	_
Zadnje čase se je pojavita vprašanje, ce veljajo za tcčilce alkoholnih pijač na drobno in ati morajo plačati točilno pristojbino osebe, ki na velesejmih v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani razstavljajo alkoholne pijače za reklamo in jih prodajajo po minimalni ceni zgolj za kritje razstavnih stroškov. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo:
Duh določil tar. Št. 62 pristojMnskega zakona takšen, da se ima pobirati pristojbine pri tistih prodajalcih alkoholnih pijač, ki opravljajo ta posel obrtno in z namenom neposrednega zasluzka. S prodajanjem vzorcev alkoholnih pijač na mednarodnih velesejmih zgolj za kritje razstavnih stroškov se ne doseza neposreden zaslužek. Na prireditvah takšne vrste delajo posamezniki reklamo za svoje blago in ei ustvarjajo kupeipke možnosti za bodočnost V pnlog taksne razlage govore tudi določila obrtnega zakona, ki ne ^t jejo prodajo vzorcev na sejmih proti minimalni(odškodnini v vrsto trgo^kih ali gostiteljakih obrti. Čo so zavzame nasprotno stahsce, bi smele na mednarodnih sejmih razstavljali svoje alkoholne zakona, predpisanim za izvrševanje gos e^kih zakona, predpsianim za izvrševanje »ostiteljskih in njim podobnih obrti, s tem bi se pa onemogočila dosega cilja zaradi katerega se taksni, sejmi prirejajo. Da se razstavljalc-i alkoholnih pijač na mednarodnih sejmih lahko ugodno tretrrajo s sta-liSiča pristojbinekili določil, ne smejo razen pi,ace prodajati tudi jestvin, ker bi s tem dobilo razstavljanje pijače značaj gostitelje obrti. ki mne^ alkoholno pijačo točiti samo z dovo jenjem fmam, nega ravnateljstva in i>o plačilu tooilne pistoj bine. Zato ne vel jajo za tožilce na drobno i n tild ne plačajo točilne pristojbine tisti razstavljam alkoholnih pijač, ki ne prodajajo na sejmih razen vzorcev pijač tudi jestvin, Veljali pa bodo zmerom za itočilee in bodo morali plačati to pristojbino tisti razstavljale!, ki bodo razen pijače prodajali tudi jestvine.
Voščila za god bana dr. Natlačena
Ljubljana, 25. aprila. Ob priliki današnjega godu gospoda bana dr. Marka Natlačena so se zbrali načelniki vseh nradov in višji uradniki banske uprave na čelu s podbanom dr. Majcnom pri banu. Podban dr. Majcen je v imenu vseh prisotnih in vsega uradništva na banovini čestital g. banu za god ter mu želel sreče, zdravja in božjega blagoslova za vse delo.
Ban dr. Marko Natlačen se je za čestitke iskreno zahvalil in prosil vse uradništvo, naj ga pri delu še naprej podpira kot ga je doslej.
Dve preloženi razpravi pred mariborskim sodiščem
Maribor, 24. aprila.
V sobotnem »Slovenskem domu« smo poročali
o dveh razpravah, ki sta se vršili pred mariborskim okrožnim sodiščem v soboto dopoldne. Pri prvi razpravi so se zagovarjali štirje osumljenci dz Ptuja zaradi poskusa prevare. Državno tožilstvo jih je obtožilo, da so poskušali opehariti Otilijo Obran iz Zabovcev z ženitvijo za njeno posestvo. Pri drugi razpravi pa 'je bilo pred sodniki sedem obtožencev dz Ptuja zaradi tatvin starega železja. Obe razpravi sta bili preloženi zaradi zaslišanja novih prič.
Pirhe fe zamenjal
Moravče, 24. aprila. Med mladimi ljudmi Je še vedno navada, da «i o Veliki noči poklanjajo pirhe. Njih vrednost ie različna, kakor pač dopuščajo razmere. Janez, čeden kmečki {ant, je bil vso zimo brez dela, zato ni mogel kupiti svoji izvoljenki drugega, kakor 2 pomaranči. Izbral si je najlepši, kar jih je bilo v trgovini; zavil ju je v svileni papir in položil na dogovorjeno mestQ, v drevesno votlino, Marička
— brhka, toda majhne postave — je že vedela, kjft jo čaka darilo. Našla pa je dve debeli, v papir zaviti repi in listič, na katerem je bilo zapisano: »Zate, ki ei kakor kepa — dobra je za pirhe repa.« Dekle je bilo žalostno in jezna obenem. Krepko je oštela fanta ter mu povedala, da mu ne bo za norca. Janez se je opravičeval na vse pritege; na tistega, ki mu je pirhe zamenjal, pa kuha še danes silno jezo.
Revna domačija pogorela
Moravče, 24. aprila.
Štancelaze so najvišja točka moravskega hribovja, kjer se razprostira nad 800 metrov visoka planota z malo naselbino. Znaten del površine 60 gozdovi; les pa zaradi oddaljenosti in slabih potov nima skoraj nobene vrednosti. Najlaže ga še spravijo v denar, ako ga sežgejo v oglje. Tako delo opravlja tam gori oglar Knez, ki si je v gozdni samoti postavil skromno domačijo. Hišica še ni bila povsem dodelana; lončeno peč je nadomeščal štedilnik z dimnikom iz pločevine. V usodni noči pa je pločevina pregorela in na mah je bilo vse v ognju. Gospodar je z družino komaj ušel iz gorečega poslopja; na kar je v smrtni nevarnosti rešil še kravico in prašiča. Vse drugo —* kako.r denar, živež in obleka — je zgorelo. Nesreča je tem večja, ker oglar ni bil zavarovan in je navezan le na mile darove.
Dolg naše države bivši ČSR  se naglo zmanfšufe
Belgrad. 25. aprila. AA. Zadnje mesece ja saldo češkoslovaškega kliringa naglo padal, tako da znaša zdaj smo še okoli 20 milijonov kron. Ker Prihajajo dan za dnem iz Prage nalogi za nova izplačila, je verjetno, da bo sedanji klirinški saldo popolnoma izginil. Ker je češkoslovaška krona prenehala kotirali na mednarodnih borzah in ker je določeno razmerje med nemško marko in češko
I krono 1:10, ni gotovo, ali bodo izvozniki v bodočo lahko računali s sedanjim tečajem 150 din. — (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Tabor slovenskih kmetov
v Celju
Spored tabora in navodila za udeležence nedelfskega tabora
Navodila za posamezne skupine
Kmečki tabor, ki ga v nedeljo, 30. aprila priredi v Celju Kmečka zveza skupna z Zvezo absolventov kmetijskih šol, ne bo prazna parada, temveč predvsem proslava 90 letnice kmečke osvoboditve, prirejena v počastitev vseh, ki so v teku stoletij s svojim delom in svojimi žrtvami pripomogli do svobode našemu stanu in našemu narodu.
Razen tega ima naš kmečki tabor namen, opozoriti javnost na težave in zahteve kmečkega stanu, med nami samimi pa utrditi zavest skupnosti in stanovske složnosti.
Zato naj nihče, ki je zaveden slovenski kmet, ne ostane na dan kmečkega tabora doma! Tudi če ba kazalo slabo vreme, se ne ustraši te, temveč pojdite pogumno na pot!
Vsi udeleženci upoštevajte naslednja navodila:
Vožnja
V kolikor se ne boste pripeljali na tabor z
ovadbe začela s poizvedbami, vendar dosedaj, še ni mogla ugotoviti, kdo bi bil neznanec, ki je izvršil v Dravi samomor.
Iz Hubljanske bolnišnice
Včeraj je bil ponedeljek in sa imeli v ljubljanski splošni bolnišnici spet velik naval. Ponedeljek je menda v tem oziru res najsrečnejši dan.
V bolnišnico so sc morali zateči včeraj in danes ponoči po pomoč med drugimi tudi tile:
Somrak Vinko, delavec iz Ljubljane, se j‘e včeraj oglasil tudi v neki ljubljanski gostilni, ker se mu je »duša odvezala«. Bogve, kako je bilo v tisti gostilni, da je gostilničar kar naenkrat uvidel, da je še najbolj pametno, če Somraka odstrani iz svojega lokala. Je že moral biti Vinko preveč siten. Ker pa se mu je delavec odločno uprl, ga je gostilničar enostavno prijel za »kravateljc« in ga postavil, ali bolje rečeno potisnil na cesto. Somrak je pri tem precej nerodna padel in si poškodoval roko. Drugi njegov obisk je torej moral biti v bolnišnici.
Mravlje Ivan, posestnikov sin z Ledinice, je imel doma posla z vo,žnjo. Po nesreči pa je padel pod voz in pri tem dobil precej hude poškodbe.
Prešeren Lojze, zidarski pomočnik iz Radovljice je tudi eden tistih, ki mu včasih, tudi če ni preveč vroče, zavre kri. Z radovljiškimi fanti je prišel nekam navzkriž. Zato jim je hotel pokazati, da se ne da kar tako ugnati. Stvar »e je menda začela v gostilni, končala pa seveda v bolnišnici. Prešeren se je spustil v pretep, pri tem pa je pozabil, da utegne biti sam tepen. Ker je le preveč sitnaril, so ga fantje »pomirili.«
Pavliču GuJdu iz Ljubljane se je včeraj pripetila tudi težka nesreča. Zaposlen je pri Avto-montaži. Imel je opravka pri žagi, s katero režejo tračnice. Pri tem poslu pa ga je zagrabila žaga in mu zadala precej poškodbe na levi nogi.
Benedičič Franc, kočar iz Tenetiš, si je zaslužil že večkrat kak denar s prevažanjem lesa. Tako je vozil les tudi včeraj. Ko je peljal poln voz hlodov, je njegov konj zapeljal preveč v stran tako, da se je voz prevrnil ravno na tisto slran, kjer je hodil voznik Benedičič. Hlodi so se prevrnili na nesrečnega voznika in mu pri tem zlomili nekaj reber. Stanje ponesrečenca pa ni tako nevarno, da bi morali pričakovati najhujše.
Pri Keržanovih v Gradcu pri Litiji imajo preveč hudega psa. Keržanovega Vinka je ta pes precej huda ugriznil v levo lice. Ker se je rana zdela precej nevarna, so Vinka takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.	.	,
Pri sekanju drv pa je imel včeraj smolo Šprajcar Jože, čevljarski mojster, zaposlen pri »Peko« v Tržiču, Spodletela mu je sekira in ga z ostrino zadela v levo roko.
Akademski pevski zbor v Ljubljani bo
priredil maja ob pol 21 v dvorani Narodnega doma velik koncert slovenskih pesmi iz dobe našega narodnega preporoda. Umetniška višina in sluva uspešnega delovanja APZ nam jamčita, da bo v Kranju t koncert pomenil najelitnejšo in umetniško najdovršenejso glasbeno prireditev, kar jih Kranj pomni. Kjer Al Z zapoje, povsod ga želijo še slišati. Tako smo prepričani, da si bo kranjska javnost po prvem nastopu APZ v našem mestu želela njegovih koncertov še nadalje, 3. maia vsi brez razlike v Narodni dom!
kazal 6e je samo enkrat na gladnii reke, potem ! vozovi, kolesi in avtobusi, se pojslužita za vožnjo pa je izginil v valovih. Policija je na podlagi te ■. z vlaki nedeljskih kart. Na naso prošnio za čet -“ ’	*	**	’	-	-	-	~	tinsko voznino namreč do 6edaj nismo prejeli se
nobene rešitve! Nedeljskih kart pri dohodu v Celje ne oddajte!
Prihodi in odhodi vlakov
r'onovno prosimo, da se pripeljete na_ tabor kolikor mogoče vsi udeleženci dovalj zgodaj ta.co, da se boste mogli udeležiti tudi sprevoda, ki se prične ob devetih dopoldne z Glazije. Zato 6C odpeljite od doma že s prvim jutranjim vlakom! Udeleženci tabora z Gorenjskega, iz Slovenskih goric in Prekmurja, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, naj se odpeljejo od doma že v sobota zvečer, ker v nedeljo zjutraj nimajo zveze na prvi jutranji vlak iz Ljubljane, oziroma iz Maribora.
Kdor se bo pripeljal v Celje že zvečer, se bo lahka udeleži! prve predstave igre »Slovenskega kmeta povest« v Mestnem gledališču, ali pa pri sv. Jožetu opravil božjepotno pobožnost.
Vsi pa, ki se boste pripeljali v nedeljo s poznimi dopoldanskimi vlaki, pojdite s kolodvora takoj naravnost k sv. Jožefu, da pridete pravočasno k 6v, maši, ki se bo pričela nekaj čez deseto uro. Poskrbljeno pa bo še za eno sv. maša za primer, če bodo imeli vlaki zamude.
Odhod vlakov iz Celja je na vse strani od pol 4 do 4 popoldne, Pazite, da boste vsaj ob pol 4 popoldne že na kolodvoru, da ne zamudite svojega vlaka!
Zbirališča za sprevod
Za konjenike in vozove pri gimnaziji, za kolesarje v drevoredu pri Glaziji, za vse ostale na Glaziji. Na zbirališčih bodo nameščeni napisi In reditelji za posamezne skupine in okraje.
Avtobusi imajo prostor za parkiranje za starim okrožnim sodiščem. Privozijo naj v Celje vsaj do 8 zjutraj.
Začetek sprevoda je ob devetih dopoldne, zato naj boda vsi, ki se ga nameravajo udeležiti, vsaj do pol 9 na svojih zbirališčih.
Sprevod se vrši samo, če »e bo deževalo! V primeru slabega vremena, naj gredo vsi udeleženci naravnost k sv. Jožefu.'
Razpored sprevoda
Na čelu sprevoda bodo jezdili kmečki konjeniki, za njimi bodo vozili kmečki kolesarji, za temi bo šla prva godba, za njo pa člani glavnega odbora Kmečke zveze in odbor ZAKŠ. Za njimi pride skupina igralcev igre »Slovenskega kmeta povesi« v narodnih nošah.
Vsi ostali udeleženci (z izjemo vozov) bodo nastopili v sprevodu urejeni po skupinah posameznih krajev, oziroma okrajev.
Vsaka krajevno oziroma okrajno skupino naj lastni reditelji že na zbirališču uredijo in sicer takole: Na čelo skupine spada godba, ali godci, če jib ima skupina s seboj; nato prapori MKZ, ako jih je kaj v dotičnem okraju; za prapori ozir. godbo se uvrstijo možje in fantje z belimi srajcami in zelenimi kravatami (če bo lepo in toplo vreme, naj imajo suknjiče obešene čez levo ramo); za njimi dekleta v narodnih in kmečkih nošah; za temi pa vsi ostali udeleženci tabora iz dotičnega kraja, oziroma okraja!
Pevci naj se zberejo v posameznih skupinah v več zborov, ki naj menjaje se prepevajo narodne pesmi in kmečko himno! Sprevod kmečkih ljudi P mora biti živahen — toda dostojen’
Konjeniki: Prosimo, da ee iz vsakega kraja udeležite sprevoda skupno, pod vodstvom lastnega poveljnika, ki si ga izvolite izmed sebe. V Celju bo dodeljen vsem skupinam konjenikov vrhovni poveljnik, kateremu prosimo da se brez ugovorov pokoravate! Konje lepo okrasite! Če zna kdo igrati na rog, naj ga vzame s seboj! Ne pustite nikogar na konju s seboj na tabor, ki ni iz-vežban jezdec in ne obvlada svojega konja! Konjeniki boste jezdili na čelu kmečkega sprevoda, zato glejte, da vas bo čim več in da se čim bolj postavite! Pridite v Celje dovolj zgodaj!
Kolesarji: Vsi kolesarji iz posameznih vasi se pripeljite v Celje v skupini in si izvolite poveljnika. Ta saj odredi kraj, kjer se boste zbrali, čaS odhoda in organizira red vožnje. Kolesa okrasite enotno z zelenjem in cvetjem! Ne jemljite s 6eboj takih, ki še ne znajo dobro voziti! Imejte vsi bele 6rajce z zelenimi kravatami, ker bcuste, če bo lepo in toplo vreme, vozili v sprevodu brez suknjičev, katere v tem primeru položite čez kolo.
Okrašeni vozovi bodo tvorili zaključek sprevoda. Okrasite vozove in konje z zelenjem in cvetjem! Ne jemljite na en voz preveč ljudi, da n» bo nesreči
Skupin« konjenikov, kolesarjev in okrašenih vozov bodo onstran železniškega prelaza pri celjskem kolodvoru izstopile iz sprevoda, in na pripravljenih prostorih pod varstvom rediteljev pustile konje in kolesa, ter se spet peš priključile sprevodu. Vsaka krajevna skupina naj pusti pri konjih, oz. kolesih svoje reditelje, da se onemogočijo tatvine in zamenjave!
Sv. maša
Takoj po dohodu sprevoda na Hrib sv. Jožefa se bo vršila tam pridiga in slovesna sv. maša ob ljudskem petju. Pojte vsi, saj se bodo pele samo pesmi, ki jih vsak Slovenec zna! Sv. maša bo na prostem na prostoru, kjer bodo vsi udeleženci videli na oltar. Ob slabem vremenu pa bo sv. opravilo v cerkvi.
Kmečki tabor
Vrši se takoj po sv. maši. Ker bodo govorniki, ki bodo na taboru nastopili, govorili y imenu nas vseh, in ker bodo navzoči visoki gostje, prosimo, da sc med zborovanjem ne razhajate, temveč ostanete vsi na svojih mestih,
^Slovenskega kmeta povest«
Po zborovanju ba nekoliko odmora za okrepčilo, nato pa sc bo vršila na prostem, na istem prostoru kot tabor, to je pred cerkvijo sv. Jožefa, predstava igre »Slovenskega kmeta povest«.
Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki stane 5 din in velja obenem kot taborski znak in vstopnica k tej predstavi. Knjižica se bo prodajala na dan tabora na vaeh zbirališčih in pred vhodom, na taborni prosto.r. Vsak udeležnec, ki hoče igro gledati, mora knjižico kupiti, da bo lahko igri sledil.
Vstopnice za prvo predstavo te igre, ki sc vrši na predvečer tabora, ob 8 zvečer v Mestnem gledališču v Celju, se dobe v predprodaji pri podružnici Slovenca v Celju, pred predstavo pa pri blagajni.
Zdravniška služba
Na taboru bo poslovala tudi zdravniška služba na posebej označenem mestu pri Sv. Jožefu. Če bi kda zapazil, da je komu slabo, ali da se zgodi kaka nesreča, naj takoj javi tej postaji-
Taborna pisarna
2e v soboto popoldne in ves dan tabora bo poslovala posebna pisarna v Orlovskem do.mu v* Celju, kjer dobite udeleženci informacije, reditelji pa vsa potrebna navodila.
Splošno navodilo
Zapomnite si vse, kar je v današnjih in prejšnjih navodilih v našem listu objavljeno in to tudi upoštevajte! Pazimo vsi, da bo naš kmečki potekel dostojno in v redu! Naš kmečki ugicu zahteva, da pokažemo, da znamo kmečki buc;i® sami držati red in disciplino na svojih nastopih! Na svidenje*
Od tu in tam
Zveza Jugoslovanskih mest bo Imela svojo skupščino sredi junija. Pred nekaj dnevi je bila 6eja poslovnega odbora zveze v Petrovgradu, katere 60 se z redko izjemo udeležili delegati vseh mest, ki so člani upravnega odbora. Predsedoval je zagrebški župan dr. Peičič. Razpravljali eo o tekočih poslih ter sklenili, da bo skupščina zveze sredi junija v prestolnici. Ljubljanski župan dr. AdeleŠič pa je predlagal, da bo zveza stopila v stik z vsemi balkanskimi mesti in jim izročila predlog za ustanovitev zveze balkanskih mest.
Za gradnjo novega velikega hotela v Plitvič-kih jezerih pišejo obširna zagrebški časopisi. Prej-šnji hotel je, kakor znano, pogorel pred tednom dni 6koro do tal. Kar pa je od ognja ostalo, ba treba podreti, ker stari zidovi ne bi vzdržali teže nove gradbe. Časopisi svetujejo, naj ee z gradnjo takoj začne. Menijo tudi, da bi banska uprava, ki je bila lastnica prejšnjega hitela, morala graditi -tudi novi hotel in ne bi smela prodati zemljišča z ostalimi pritiklinami, ki so ostale nepoškodovane, zasebnikom. Tuskoprometni krogi se boje, da ne bi zaradi pomanjkanja projstorov ponehal obisk Plitvičkih jezer, ker morejo ostali hoteli sprejeti komaj okrog 700 izletnikov.
Tožba proti občinskim ali mestnim preračunom ni dovoljena. Tako je Tazsodil državni 6vet na tožbo nekega Zagrebčana, ki jo je vložil proti uveljavljenju mestnega preračuna, zlasti pa proti pavšalnemu pobiranju nekaterih mestnih davščin. Državni svet je pritožbo odklonil in utemeljil svoj odloki da se sme meščan pritožiti proti preračunu zgolj v primeru, če odredbe mestnega preračuna kršijo njegove pravice ali njegov neposredni osebni interes, če so torej nasprotne pravemu tolmačenju odredb mestnega preračuna. Koder gre pa za dojočbe preračuna, zaradi katerih so prizadeti enako vsi davčni zavezanci, pa je tožba nedopustna,
Hrvatska sloga bo spet organizirala večjo Akcijo za izobraževanje hrvaškega ljudstva. Prejšnje akcije za pobijanje pismenosti 60 večinoma Pntignilc moške, ki so se udejstvovali tudi sicer kolikor toliko politično, da so namreč bili aktivni člani dr. Mačkovega hrvaškega gibanja. Poslej pa bo Seljačka Sloga pritegnila v izobraževanje tudi ženske in cntroke, zlasti v krajih, ki 60 toliko oddaljeni od šol, da je otrokom nemogoče obiskovati redni šolski pouk. Računajo, da bodo e svojim delo,m imeli popolen uspeh ter so zato že napovedovali nove prostovoljne zbirke za izvedbo teh načrtov,
Velika ležišča boksitne rude so odkrili nedavno v bližini vasi Trbounje pri Drnišu v Dalmaciji. Tovarna »Adria Bauxit« je pred božičem odpustila vse delavstvo in ustavila obrat, ker so ležišča boksita pri Drnišu izčrpana. 500 delavcev ja bilo brez dela in kruha, Zato so bilo zanje razveseljive vesti, da so odkrili nova ležišča boksitne rude, ki je enake kakovosti kakor prejšnja. Delavci so že začeli zakcijo, da smejo biti ponovna sprejeti na delo le domači delavci, nikakor pa ne tuji, Iti jih tovarna forsira. S tem bo vsaj delno rešeno vprašanje brezposelnosti v Dalmaciji, kajti tudi preme,govniki so zelo. omejili delo z izgovorom, da so razne dajatve tako visoke, da so kopanje premoga ne izplača.
Svojega soseda Je med spanjem ubil Redžep
Salijevič iz Virca pri Lebanah. Džemo Smilovič je bil kot mlad fant zelo razvraten. Ko se je oženil. si je ustvaril kar cel harem. Pozneje pa 6e je naveličal tega življenja in vse žene pognal. Zaradi tega je prišel v zamero pri bratstvu Salije-vičev. Ko je Silovič dopoldne odšel na pašo in se vlegel pod drevo, da bi se odpočil, je prišel Redžep Salijevič in mu s sekiro razklal glavo.
Sinoči je bil zaprt belgrajski pomladanski velesejem, ki je v glavnem uspel. Ob zaključku beograjskega velesejma je predsednik društva za prirejanje velesejmov g. Stanojevič priredil pojedino za časnikarje, pri kateri se je zahvalil za vso njihovo podporo, ki so jo izkazali preko svojih časopisov belgrajskemu velesejmu.
Hišo, ki jo je zgradil na državnem zemljišču, sta kmalu zažgala dva gozdna čuvaja v Simiču pri Banjaluki. Logarja sta namreč ugotovila, da si je kmet Dizdar postavil bajto na "državnem zemljišču, ki si ga je bil kar prisvojil. Ne da bi stvar prijavila oblastem in počakala na izid preiskave, sta šla in kmeta zažgala bajto, da je zgorela z vsem do tal. Zanimivo pa je, da je na drž. zemljišču še kakih sto drugih bajt, ki so jih lastniki postavili, ne da bi prosili oblasti za dovoljenje. Tem se do sedaj še ni nič zgodilo.
Vsake krivde in kazni so bili oproščeni železničarji, ki so bili obtoženi, da so zakrivili hudo železniško nesrečo pri Šagranu blizu Užica. Nekatere priče so označevale strojevodjo in kurjača kot pijanca, toda železniški strokovnjaki,^ ki so podali strokovno mnenje, so povedali, da je vozil vlak & primerno hitrostjo in da je treba nesrečo pripisati zgolj slučaju, prav za prav višji sili. Žaram te soglasne ugotovitve vseh strokovnjakov je sodišče obtožence oprostilo.
Trgovca in njegovo ženo so oropali in zverinsko mučili cigani na poti med St. Kanižo in Sento. Trgovec Jovanovič se je z ženo peljal domov. Srečal je skupino 14 ciganov, ki so takoj planili nadenj in ga začeli pretepati. Potem so se lotili še njegove žene in obadva mučili tako dolgo, da sta se onesvestila. Nato so jo pa privezali ob voz in pognali konje. Ko so ju ljudje dobili, so ju spravili v bolnišnico. Trgovec, kateremu so cigani odnesli ves denar, je popisal napadalce, nakar so jih orožniki že naslednjega dne
izsledili'
Najprej streljal na svojo zaročenko, sedaj se bo pa z njo poročil. Mizarski pomočnik Ljudevit Halak iz Osjeka je bil hudo ljubosumen na svojo zaročenko Aningerjevo, Ko sta se nekega večera sprla, je potegnil samokres in ustrelil trikrat na Aningerjevo, potem pa še dvakrat v sebe. Kljub težkim ranam sta oba ostala pri življenju. Halak je moral še pred sodišče, kjer je bil obsojen na leto dni zapora zaradi poskušenega umora. Po razglasu sodbe se je pojavila Aningerjeva, nakar je bilo sklenjeno, da se bosta oba nesrečnika takoj poročila,
V	sušaškem pristanišču sta trčila tovorna parnik«, italijanski »Maria dela Grazia« in jugoslovanski »Marija K.«. Prvi je bil natovorjen z lesom, drugi pa s cementom. Italijanski parnik je vozil iz pristanišča, jugoslovanski pa je hotel v zaliv, toda pri manevriranju je prišlo do trčenja, pri čemer se je jugoslovanski parnik hudo poškodoval v boku. Kapitanu se je le še posrečilo, da je parnik privlekel bližje bregu, kier se je takoj potopil. Kapitan italijanskega parnika je dal svoj parnik zapeljati nazaj v pristanišče, da počaka izida preiskave o krivdi, -
Uspešen boj proti prahu se začenja
Mestna občina bo se letos začela s katraniziranfem ulic
Ljubljana, 25. aprila. Kakor se na pomlad oglase ptički po parkih in zacveto rožice po vrtovih, se po vseh ljubljanskih dnevnikih oglasijo tudi pritožbe proti prahu z vseh strani Ljubljaue. Ta zahteva, naj bi cesto pod njegovimi okni Škropili vsaj vsako uro, drugi se pa spet jezi, da je cesta vedno mokra iu blatna samo zaradi preveč vestnega škropljenja. Posebno hudo jo na Dolenjski cesti, kjer bi nekateri radi neprestano imeli škropilni voz, a državna cestna uprava se spet upira, češ, da prepogosto škropljenje škoduje cestišču. Stvar je v resnici taka, da ni mogoče vsem ustreči, ker Ljubljana pač nima dosti clenarja, da bi tlakovala vse ceste. Niti imenovati si ne upamo vsote, ki bi jo morala mestna uprava vzeti iz žepov svojih davkoplačevalcev, če bi hotela tlakovati vse svoje ceste in odpraviti ves prah. In tudi če bi se v Ljubljani zgodil čudež, da bi kar čez noč imeli vse ceste tlakovane, bi bil še vedno prah na njih, saj prav mnogo prahu prinesejo najrazličnejša vozila in tudi pešci iz okolice v mesto. Kadar bo imela tudi vsa bližnja in daljna okolica glavnega mesta Slovenije sodobno urejene vse ceste, tudi v Ljubljani ne bomo več poznali niti blata niti prahu in tedaj se bodo pojavile pač nove jate pritožb na obnebju našega dnevnega tiska, če bo kje kaka luknja v tlaku. Go6tje našega mesta iz tujine in z domače dežele pa pravijo, da je Ljubljana prav znažno in čisto mesto tudi kar se cest in ulic tiče. Seveda pa gostje upoštevajo tudi splošne ljubljanske razmere in neštevilne težke naloge naše mestne uprave na najrazličnejših poljih. Pravijo namreč in tudi dokazujejo, da Ljubljana razmeroma stori mnogo več za ceste in za snago ter red, kakor druga, tudi manj obremenjena in celo premožna mesta naše države.
Čeprav mora Ljubljana varčevati na vseh koncih in krajih, vendar z občudovanja vrednim uspehom skrbi za ceste. Lani smo brali, da namerava mestna uprava pričeti s katraniziranjem svojih cest Minuli teden je mestna plinarna pričela zidati poleg tovarne »Saturnus« majhno tovarno na zemljišču, ki je bilo kupljeno in je namenjeno zn novo plinarno. Vsi stroji so že pripravljeni in z montažo bodo pričeli že čez kake tri tedne, če ne
bo vreme nagajalo pri stavbnih delih.
V tej mali tovarni bo mestna plinarna pričala čistiti katran in z njim bo mestni tehnični oddelek pričel katranizirati ceste.
Katran je mestna plinarna izdelovala tudi že doslej, vendar pa ni mogla izdelovati še destiliranega katrana, kakršen je potreben za utrjevanje površine cest. Na leto pridela mestna plinarna kakih 20 vagonov nedestiliranega katrana, a v novi tovarni bomo dobili kakih 16 vagonov destiliranega katrana. Toliko katrana pa mestna občina na leto ne bo mogla porabiti in bo zato destilirani katran lahko prodajala tudi raznim drugim občinam, zlasti pa državni in banovinski cestni upravi. Plinarno bo ta mala tovarna veljala okrog 250.000 dinarjev in Ljubljančani bodo gotovo zadovoljni, ko zvedo, da bo tam pridobljeni katran. zadostoval tudi za katraniziranje vseh najvažnejših cest v okolici, dokler Slovenija ne dobi že zagotovljenih in tudi obljubljenih tlakovanih državnih cest. — Upajmo, da bo tudi mestna občina ljubljanska dočakala boljše čase, ko bo sama mogla tlakovati vse trge, ulice in ceste.
Katranizirane ceste bodo podobne sedanjim sprameksiranim cestam, kakršna je n. pr. Lingar-jeva ulica, podaljšek Starega trga do Zvezd a rek e ulice, na Vrtači itd. Destiliranemu katranu je treba dodati še 15 do 20% bitumena in površina cestišča je prožna ter gladka in brez prahu ter blata. Površina je namreč tako zalita, da voda ne more skozi njo ter ne napravi blata in se iz blata ne more napraviti prah. Ker pa prah in blato, kakor že rečeno, prinašajo na mestne ceste razna vozila iz okolice, zato bo treba najprej katranizirati zveze med makadamskimi in tlakovanimi cestami. Seveda katranizirane ceste niso tako trpežne kakor tlakovane, ker ne preneso obremenitve nad 800 do 1000 ton na dan. Motorna vozila jih mnogo manj pokvarijo kakor konjske vprege, ker katranizirane ceste zelo trpa zaradi jedkih kislin, ki jih puščajo konji na cestah.
2e čez nekaj tednov bomo lahko pričeli s poskusnimi deli na mestnih cestah, toda počakati moramo suhega vremena in vročine, ker ob dežju ni mogoče katranizirati. Poletje nam torej prinese tudi prve katranizirane ulice in ceste brez prahu.
	Kraj	Barometer-1 sko stanje«	Temperatura v O'		>1 sl £>	Oblačnost 1 n—io	Veter (smer, jakost)	Pada- | vine	
			ij Bg	, £4 'rt o o e a				t S	a "m fc
	Ljubljana	755-8	15-8	3-8	77	8	S,	_	
	Maribor	j 755-2	14-7	-1-0	70	0	0	—	—
	Zagreb	755-4	16-0	6-0	70	8	SE,	—	—
	Belgrad	753'b	16*0	8-0	70	10	N,	_	—
	Sarajevo	756-1	17-0	3-1	70	10	0	—	—
	Vis	750*/	14-0	8*0	70	5	NE,	—	tmmm
	Split	750-1	20-0	IH	40	5	NE.	—	*—
	Kumbor	749-5	19-0	I5-L	50	10	N s	—	—•
	Rab	754-5	17-0	10-C	40	3	SSEt	—	e-j
Ouupognih		755-4	14-.	16-0	40	10	NE,	—	—
Lenarška avtobusna družba tožena zaradi nesreče za pol milijona odškodnine
Maribor, 24. aprila. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je danes končalo kazensko postopanje proti šoferju lenarške avtobusne družbe 34 letnemu Feliksu Neuwirtu zaradi usodne nesreče, ki se je pripetila dne 8. oktobra lani v Spodnji Počehovi pri Mariboru. Pri omenjeni nesreči je bil i*bit 13 letni viničarjev sin Slavko Kravanja, mariborski indu-strijec Davorin Štucin je bil smrinonevarno poškodovan, njegova hčerka Marija pa je dobila lažje poškodbe.
Nesreča se (je pripetila zvečer, ko se je Štucin 6 svojo hčerko Marijo vračal v osebnem avtomobil« iz Št. lija v Maribor. V Spod. Počehovi mu je začel motor avtomobila nagajati, pa je ustavil vozilo čisto ob desni strani ceste pred Perkovo trgovino. Odprl je avto, 13 letnega Slavka Kravanjo, ki je iz radovednosti prišel biizu, pa ije naprosil, da mu je e svežo svetil pri motorju, katerega je popravljal. Ko je bil s popravilom gotov, je hčer-
ka odprla vrata avtomobila, da bi oba vstopila v vozilo. V tistem hipu pa se je pripetila nesreča. V smeri od Maribora je pridrvel lenarški avtobus ter se zaletel v Štucinov avtomobil. Pri tem ka-rambolu je bil mali Slavko Kravanja ubit, Štucin pa je zadobil smrtnonevarne požkodbe, zaradi katerih s« je moral pol leta zdravili v mariborski bolnišnici. Štuc&nova hčerka je bila tudi povožena, zadobila pa je le lažje poškodbe. Zaradi tega ka* rambola je prišel danes Neuwirt, ki je tedaj šofiral lenarški avtobus, pred okrožno sodišče. Zagovarjal se je s tem, da je bil oslepljen od luči, ki so mu iz štneinovega avtomobila svetile nasproti in da se je v tistem hipu moral izogniti ne-, k emu kmečkemu vozniku. NouwdTt ije bil o proži! en.
Vzporedno s kazenskim postopanjem pa je bila vložena proti lenarški avtobusni družbi tudi civilna odškodninska tožba. Davorin Štucin zahteva od družbe odškodnino za poškodbe in invalidnost v znesku pol milijona dinarjev.
VfMMMkO poročilo »Slovenskega doma«
Cepljenje mper kose v Ljubljani
Cepljenje zoper koze je obvezno za vse lani rojene, ki doslej še niso cepljeni, kakor, tudi za vse one, ki so stari najmanj 3 mesece. Javno brezplačno cepljenje bo po naslednjem redu: Za notranje mesto bo cepljenje v ponedeljek, 15. maja, ob 4. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1, pregled pa v ponedeljek,
22. maja, ob 4. popoldne istotam; cepljenje v torek, 16. maja, ob 4. popoldne v Mestnem zavetišču v Japljevi ulici št. 2, pregled istotam pa v torek,
23. maja, ob 4. popoldne; cepljenje v sredo, dne 17. maja, ob 5. popoldne v otroškem vrtcu Trnovo v Cerkveni ulici št. 21, pregled istotam v sredo,
24. maja, ob 5. popoldne; cepljenje v soboto, dne 20. maja, ob 4. popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2-1, pregled istotam v soboto, 27. maja, ob 4. popoldne. Za Sp. šiško bo cepljenje v torek, IG. maja, ob 4. popoldne v šoli v Sp. Šiški na Gasilski cesti, pregled istotam pa v torek, 23. maja, ob 4. popoldne. Za Zg. šiško, Zapuže, Dravlje in Koseze bo cepljenje v torek, 16. maja, ob 5. popoldne v šoli v Zg. šiški, pregled pa istotam v torek, 23. maja, ob 5. popoldne. Za Vič, Glince, Rožno dolino in Brdo bo cepljenje v sredo, 17. maja, ob 5. popoldne v šoli na Viču, pregled pa istotam v sredo, 24. maja, ob 5. popoldne. Za Jarše, Obrije in Tomačevo bo cepljenje v petek, 19. maja, ob 4. popoldne v šoli na Smartin-ski cesti, pregled pa istotam v četrtek, 25. maja, ob 4. popoldne. Za Kleče, Savlje, Stožice in Bežigrad bo cepljenje v petek, 19. maja, ob 4. popoldne v šoli za Bežigradom na Vodovodni cesti, pregled pa istotam v četrtek, 25. maja, ob 4. popoldne. Za Štepanjo vas bo cepljenje v soboto, dne 20. maja, ob 5. popoldne v Sokolskem domu v Stepanji vasi, pregled istotam pa v soboto, 27. maja, ob 5. popoldne. Za Hauptmanco, Ilovico, Črno vas, Ižansko cesto, Galjevico in za Dolenjsko cesto bo cepljenje v 6oboto, 20. maja, ob 4. popoldne v šolskem poslopju na Barju, pregled istotam pa v soboto, 17. maja, ob 4. popoldne. Za Moste in Zeleno jamo bo cepljenje v sredo, 17. maja, ob 4. popoldne v šolskem poslopju v Mostah na Zaloški cesti, pregled istotam pa v sredo, 24. maja, ob 4. popoldne. _ Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še sploh niso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljenje doelej ni imelo uspeha. K cepljenju je treba prinesti otroka čistega v čisti obleki. Otroka je treba prinesti na najbližjo cepilno postajo tako k cepljenju, kakor tudi na isto cepilno postajo k obveznemu pregledu. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe starši pismeno potrdilo, ki ga morajo dobro spraviti. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je tudi vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizikatu, a ni brezplačno. Starši onih otrok, katere bo cepil zasebni uradnik, morajo mestnemu fizikatu takoj predložiti dokazilo o uspešnem cepljenju. Otroke, ki bi jih iz kakšnega tehtnega razloga, n. pr. zaradi bolezni, ne bilo mogoče cepiti, je treba opravičiti pri javnem cepljenju ali pa med uradnimi urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Kdor se pregreši zoper določila pravilnika o zaščitnem cepljenju zoper koze, posebno če otroka ne prinese k cepljenju in pregledu ali se pravočasno ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatirauju nalezljivih bolezni.
športae vesti
Dovolj lepe ocene je dobila naša Ljubljana po igri z Zemunom 'od strani belgrnjskih športnih poročevalcev. ^Politika« piše: Ljubljana je v Zemunu zaigrala prav dobro. Malokateri ligaški klub je v Zemunu pokazal tako hitro in ostro igro. Igra Ljubljane je bila zelo hitra brez kakih posebnih tehničnih fines, toda zaradi tega zelo enostavna in zelo koristna. Ljubljančani so bili s svojimi hitrimi akcijami in ostrimi streli vedno zelo nevarni za zemunski gol. V celoti je Ljubljana zapustila odličen vtis in njena zmaga ni bila niti trenutek ogrožena. Med moštvom je treba omeniti golmana Liudiča, branilca Ceglerja in Bertonclja, dalje Bonclja, v napadu pa obe krili Janežiča in Trka ter zelo borbenega Grintala v eredi. — Tudi »Vreme* ne zaostaja in pohvali. Pravi: Ljubljana je na zemunsko občinstvo napravila vtis moštva, ki igra dovršen nogomet z finimi kombinacijami, ki so se vedno končale s strelom na gol. Vsi igralci so atletsko (?!) raščeni in so na vsako žogo ostro startali; ko so žogo dobili, so takoj vedeli, kam jo je treba dati. Vse vrste v moštvu Slovencev so zelo dobre. Golman je bil siguren, branilci so se odlikovali z dolgimi odbojnimi udarci. Pomočniška vrsta je bila koristna tako v napadu, kakor v obrambi. V napadu sta se posebno izkazala Janežič in Grintal.
Med najboljšimi strelci v ligaškem prvenstvu je še vedno Matošič ml. z 20 goli. Sledijo Lešnik 19, Petrovič 15, Živkovič 13 itd. Med našimi igralci je najboljši Trko s 7 goli, Grintal s 5, Pupo s 4 itd. Pač pa ima Ljubljana rekord v autogolih. Do sedaj jih je skupaj 8.
Za atletski dvoboj Julijska Benečija : Slovenija je atletska podzveza v Ljubljani določila naslednje tekmovalce: 110 m zapreke: Pleteršek, Lončarič; met kopja: Mavear, Lužnik; 400 m: Pleteršek, Urbančič (Skušek, Nabernik); troskok: Vučevič, Smolej; 10.000 m: Kvas, Perc; 100 m: Kling, Račič; 1500 ra: Goršek, Košir; 400 m zapreke: Pleteršek, Skušek; skok v daljino: Vučevič, Lončarič; met krogle: Hlade, Vučevič; skok ob palici: Smerdelj, Kosec; 5000 m: Bručan (drugega tekmovalca se odredi na mestu); 800 m: Goršek, Nabernik; 200 m: Kling, Račič; met diska: Vučevič, Stepišnik; 6kok v višino: Bratovi, Polak; met kladiva: Stepišnik, Gujznik; štafeti 4X400 in 4X100 se bosta sestavili na mestu.
Naša reprezentanca potuje iz Ljubljane v Trst v soboto ob 12. url.
Za mednarodni dvoboj rokoborcev Italije in Jugoslavije, ki bo 12. maja 1939 v Zagrebu, je zveza določila naslednjo reprezentanco: bantam kategorija: Ilič (Jugoslavija), peresna: Moguljak (Zagreb), lahka: Mrkuš (Zagreb), tvelfer: de Lucca (Zagreb), srednja: Orbošvt (Maribor), polteikn: Pihler (Maribor), težka: Brajo ali Begač (oba Zagreb). — Italijani nastopijo v svoji najmočnejši postavi, in sicer: bantam: Marietli, peresna: Ber-toli, lahka: Tozzi, welter: Rešovski, srednja: Ga-leati, poltežka: Silvestri težka: Donatti.
Za srečanje najboljših italijanskih in jugoslovanskih rokoborcev, vlada v. Zagrebu veliko zanimanje.
Vremenska napoved: Stanje sedanjega vremena se ne bo bistveio spremenilo. Temperatura bo padla.
Koledar
Danes, torek, Ki. aprila: Marko.
Sreda, 26. aprila: Loen IX,
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10} mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Za koncert APZ v petek, 28, t. n. ob 8 IT. v Unionu se dobe vstopnice po mladinskih cenah samo po ravnateljstvih srednjih šal. Za ostalo občinstvo je predprodaja na univerzi y vratarjevi loži.
Šola na Ledini dobi v kratkem obnovljeno pročelje in bodo zidarska dela, ki so že razpisana, veljala blizu 50.000 din.
Združenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, sporoča, da se mora za četrtek 27. t. ra. določena ekskurzija v obrate Kranjske industrijske družbe na Javorniku in Jesenicah iz tehničnih razlogov preložiti na pozneje.
V	teh zgodovinsko bogatih čaeih, ko je potrebna najtesnejša strnjenost in enotnost nastopa vsega našega ljudstva v narodno-obrambnl fronti, poziva podpisana ljubljanska podružnica »Bran-i-bora< V6e svoje člane, vse narodno-obrambne delavce, zastopnike društev in novinarje ljubljanskega tiska, da se udeleže njenega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, dne 8. maja 1989 ob 20 v smislu čl. XIX. društvenih pravil, in sicer v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Dnevni red: 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo predsednika;
3.	poročila tajnika; 4. poročila blagajnika; 5. poročilo revizorjev; 6. volitve novega odbora; 7. slučajnosti. — >Bran-i-bor<, podružnica v Ljubljani.
Umrl je g. Jurij Rapold, trafikant ▼ Medvodah in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Lani, 1. novembra, ga je povozil avto ter je mož na posledicah poškodb 23. t. m. umrl v splošni bolnišnici v Ljubljani. Pogreb bo danes, 25. t. m., popoldne ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo drevi ob 8 zaključila na svojem 52. prosvetnem večru letošnjo sezono z zanimivim skioptičniin predavanjem, ki ga bo imel g. dr. p. Roman Tominec pod naslovom >V Šmihel' pa 'no kajžieo linam«. Sen modernega človeka v lastnem domu. Sodeluje drnštveni pevski zbor. Vljudno vabimo vse svoje prijatelje in člane, da se tega zadnjega predavanja v letošnji sezoni v čim večjem Številu udeleže. Enotne vstopnice po 3 din so v predprodaji v pisarni Pax et bonum.
šmarnogrsko okroije ima drevi ob 20 sejo v samost, dvorani v Sp. šiški. Važno in strogo obvezno za vse odbornike,
Mariborsko gledali««
Torek, 25. aprila, ob 20: »Potopljeni svet«. Red D. Sreda, 26. aprila: Zaprto.
Prva ponovitev »Potopljenega sveta« — te zanimive Cajnkarjeve drame, ki je bila pri premieri tudi na mariborskem odru zelo prisrčno »prejeta, bo v torek, 25. t. m. za vrstni red D,
Razpis mesta zdravnika
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika združeni' zdravstvene občine Selnica ob Dravi v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno ekupiuo. Stanovanje za zdravnika je ua razpolago.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bohiične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. maja 1939.
Tatvina v tovarni Utensilia v Mariboru
Tovarna Utensilia na Pobrežju nam z orirom na naše poročilo v včerajšnjem :»Slov. domu c sporoča, da ni preklicala tatvine raznih produietov, ki so ee našli pri delavcu Francu Matulju zaradi tega, ker je bil Matul j prijet zaradi propagande, ampak zaradi tega, ker tovarna ne more dokazati, da omenjeni predmeti v resnici izvirajo iz tatvine. Tudi so vsi uradniki tovarne, razen enega, naši državljani.
Prehrana v zdravju in bolezni. — Primarij dr. Ljudevit Merčun. Samozaložba. Natisnila jugoilo-vanska tiskarna v Ljubljani. Cena 20 din. Te knjiga sem ee iskrena razveselil. Koristila bo ne samo zdravnikom, katerim je bilo težko po tujih učbenikih določati recepte, primerne za nalo kuhinjo in naše razmer*, ne samo bolniškim sestram in strežnicam, ki so morale te receptc vedn« in vedno prepisovati, ampak tudi številnim bolnikom, ki bodo našli v tej knjigi hitro orientacijo. Knjiga je pisana kar se da jedrnato, preprosto in lahko razumljiva Recepti eo sestavljeni po boleznih posebej za premožnejše in manj premožne bolnike, kar je važno zlasti za sedanji čas. Vsebuje pa knjiga tudi recepte, ki naj bi se jih držali tudi zdravi ljudje, ako el hočejo ohraniti zdravje.
V	dosti obširnem prvem delu pa obravnava avtor prav poljudna in lahko razumljivo fiziologijo prebavnega trakta, delovanje črevesnih sokov, sestavo hraniv, preosnovo, govori o »oleh, vitaminih, o tem, kako je bila hrana nekdaj, o napakah v prehrani v sedanji do,b! itd. V receptih ee ozira na vse bolezni, pri katerih jc potrebna dieta. — Bolnike s sladkorno boleznijo bo razveselila Še posebna tabela hraniv, s katero si bodo lahko preccj pomagali. Knjiga obsega 80 velikih strani.
M. B.
Povečanje vojnega brodovja velesil po
svetovni vojni
Na pomorski konferenci v Washingtonu leta 1922 je bilo sklenjeno, da države, ki so na tej konferenci sodelovale, v bodoče ne smejo graditi oklepnih križark, ki bi imele več kot
35.000 ton. Največji kaliber ladijskih topov pa je bil določen na 400 milimetrov. Te določbe so bile odobrene tudi s sporazumom med velesilami, sklenjenem v Londonu leta 1930. Vendar pa se države, ki so podpisale ta sporazum, niso tega dolgo držale in je ostal londonski sporazum spet samo na papirju. Pravijo, da je bila Anglija prva, ki je prekršila določbe tega sporazuma. Sedanje politične razmere in
skrb za ohranitev miru na svetu« je privedla \nglijo do tega, da je morala začeti z gradnjo večjih ladij, kakor pa bi bilo to še dovoljeno po londonski pogodbi.
Letos
Anglija
namreč gradi dve oklopni križarki po 45.000 ton in dve linijski križarki (»Lion« in »Temeraire«) po 40.000 ton. Leta 1925 so Angleži spustili v inorje dve oklepnici tipa »Nelson«. Vsaka ima
34.000 ton. Poleg omenjenih oklepnih križark tipa »Lion« gradi Anglija letos še šest oklepnih križark tipa »Kralj Jurij V«. Vsaka ima po 35.000 ton.
Primeru Anglije so sledile takoj
Združene ameriške države
ki letos grade dve oklepne križarke tipa »Xy« po 45.000 ton ter šest oklepnih križark tipa Washington«, vsako po 35.000 ton. Kmalu po končani svetovni vojni so Združene ameriške države povečale svoje bojno brodovje z dvema oklepnima križarkama tipa »California« po 32.000 ton. leta 1920 pa s tremi oklepnimi križarkami po 32.000 ton.
Francija
je leta 1935 zgradila dve oklepni križarki tipa Dunkerque« po 26.000 ton, zdaj pa gradi še štiri križarke tipa »Richelieu« po 35,000 ton in križarko »Strasbourg«.
Sovjetska Rusija
ie začela graditi oklepne križarke tipa »Tre. ij International«. Ta bojna ladja ima tonaže
35.000	ton. Poleg tega pa Rusija gradi danes še dve križarki po 40.000 ton.
Nemčifa
Nemčija je leta 1931 dobila tri nove oklepne križarke tipa »Deutsehland«. Vsaka teh ladij ima samo po 10.000 ton. Pred tremi leti, torej leta 1936 so Nemci spustili v morje 26.000 tonsko bojno ladjo »Scharnhorst«, letos pa oklepno križarko »Bismarck«, ki ima 35.000 ton.
Italija
Italija je povečala leta 1937 svojo vojno brodovje za dve oklepni križarki tipa »Littoria« po 35.000 ton, zdaj pa gradi še dve novi križarki, odkaterih ima vsaka tudi po 35.000 ton. Ti dve še nedograjeni bojni ladji sta tipa »Im-pero«.
Japonska
je leta 1919 zgradila dve oklepni križarki tipa »Nagato« po 35.000 ton, letos pa gradi svoji dve največji križarki s tonažo po 45.000 ton. Kaliber topov na teh dveh še nedograjenih križarkah se giblje od 280 do 406 milimetrov.
Po številu oklepnic, ki so jih posamezne države zgradile v povojni dobi, oziroma imajo zdaj še v delu, sta na prvem mestu torej Anglija in Združene države ameriške države. Anglija je dobila v tej dobi po zgornjih podatkih 12 oklepnih križark. Združene ameriške države 13 (po tonaži manj kot Anglija), Francija 7, Nemčija 5, Italija 4, Japonska 4, Sovjetska Rusija pa 3 (po tonaži več kot Nemčija).
Taini svetniki na Madžarskem
Leta 1935 je madžarski kraljevski namestnik Horthy spet vpeljal tajne svetnike, ki jih od svetovne vojne dalje na Madžarskem ni bi-
lo.	Kdor postane tajni svetnik, lahko reče, da je dosegel najvišje odlikovanje, kajti to imenovanje je izraz posebnega zaupanja, ki ga je izkazal državni poglavar kakšni osebnosti. Pravi kraljevi tajni svetniki imajo prednost pred
Nemški protiletalski, topovi, ki so pri paradi na Hitlerjev rojstni dan vzbudili veliko pozornost
pri tujih opazovalcih.
ministri. To redko čast uživa na Madžarskem zelo malo ljudi. Kot prvi je bil imenovan za tajnega svetnika bivši ministrski predsednik grof Istvan Bethlen. Do sedaj so mogli dobivati to čast tajnih svetnikov samo civilne osebnosti. Državni namestnik Horthy pa je te dni izdal odlok, po katerem morejo postati tajni svetniki tudi vojaške osebnosti, če imajo kakšne izredne zasluge. O podelitvi takšne časti vojni minister takoj obvešča predsednika vlade.
Skoro bi se dalo slutiti, da bo v kratkem času katera vojaških osebnosti dosegla to čast pravega madžarskega kraljevskega tajnega svetnika, in sicer zaradi izrednih zaslug. Prav gotovo se ne motimo, če mislimo, da bo to čast dosegel tisti, ki si je pridobil največ zaslug pri zasedbi Podkarpatske Rusije. In kdo je to? Kakor se vse zdi, načelnik madžarskega generalštaba. In tedaj se je madžarska vojska res zelo odlikovala. Saj je vendar gotovo še vsem znano, kako brž je zasedla malo Podkarpatsko Rusijo in preko karpatskega hrbta padla v gin-ljivi objem Poljakov.
Japonci so iz filmov „izstrigli" vse poljube
Angleške filme vrte tudi po japonskih kinematografih. Vendar Japoncem nekaj v teh filmih ni všeč. To eo poljubi. Japonska cenzura je zelo stroga in je zato izstrigla iz filmov tudi vse prizore, kjer se dva igralca poljubujeta. Preteklo leto so »izetrigli« na japonskem iz raznih filmov, kakor piše angleški list >Leader«, 800.000 polju-bov. Prizori se prekinjajo, kadar se moški igralcev na platnu približa ženski očividno z namenom, da bi bil nasproti njej nežen.
Na Japonskem poljubovanja ne poznajo, zato jim je ta tuja navada naravnost smešna. Tam niti mati ne poljublja svojega otroka, prav tako se ne poljubljajo ženske med 6eboj, kadar se na primer poslavljajo in niti ob drugih prilikah nikdar. Tudi zaljubljenci tam ne poznajo poljubljanja.
Japonska filmska cenzura pa pozna tri vrste poljubov. Prvi so vroči poljubi in te so iz tujih filmov vse »izrezali«. Vsi drugi poljubi so manj nevarni in zato so deloma tudi dovoljeni. Takšnih prizorov iz filmov niso izrezali. Ti poljubi pa so na platnu čisto kratki, približno tako dolg], kakor tisti, če Anglež poljubi svojo taščo. Takšno primero so dali Angleži sami.
Ob priliki tega svojega poročanja, kako je s filmsko cenzuro na Japonskem, je angleški pisec posegel tudi nekoliko nazaj v zgodovino poljubovanja. Pravi, da je zgodovina poznala lepše čase, kakor pa 60 današnji. Za časa Cromwella je dobil angleški veleposlanik na Švedskem poziv, da mora učiti visoke gospe, kako se nežno poljublja. Vse dame na švedskem dvoru je poučeval v tej »znanosti«, o kateri so tedaj dejali, da je najbolj izpopolnjena ravno na Angleškem.
Še višje gori na mrzlem severu, v Islandiji, je veljal zakon, ki je določal kazen zapora in včasih celo izgnanstvo za vsakogar, ki hi brez dovoljenja poljubil dekleta ali sploh tujo žensko.
V starodavnih časih je Katon starejši izjavil javno pred senatom, da ni nikdar v svojem življenju poljubil svoje žene ob navzočnosti svojih otrok. Sploh je svojo ženo poljubil vsega skupaj 6amo enkrat To je bilo nekoč, ko je divjala silovita nevihta in se je njegova žena preveč prestrašila. Poljubil jo je zato, da bi jo pomiril.
V Ameriki je bil nekoč v veljavi zakon, ki je določal hudo kazen za vsakogar, kdor bi se pre-drznil žensko poljubiti v nedeljo ali na praznik.
Starodavni Gndijanci pa so bili glede poljubov naravnost poetični. Na nekem starodavnem rokopisu, pisanem v sanskritu, je neka ženska poljub takole opisala: »Pritisnil je svoje ustnice na moje čelo in vdihnil mojo dušo vase.«
Daruj 1000 din — in plačal si en kamen za slovenski prosvetni dom v Ljubljani!
Parada nemške vojske r Berlinu na Hitlerjev 50. rojstni dan.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 25. aprila: 11 Šolska ura: Pomen fcreznost-nega tedna za mladino (g, Vojko Jagodic) — 12 Operni napevi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20
Kmečki trio —.14 Napovedi ^ JB Pester spored Radij, skega orkestra — 18.40 Temeljila' ideja religiozne miselnosti :Stvarstvo (g. Fr. Terseglav) — 1!) Napovedi, poročila — 13.30 Nacionalna ura — 19.30 Deset minut zabave (g. Fr. Lipah, član nat. gled.) —• 20 Plesi in slavnostni zvoki iz treh stoletij, suita, igra komorni orkester (plošče) — 20.20 Anton Leskovec: Vera in nevera, drama v 3 dej. (člani radijsko igr. družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki, igra Radijski orkester. — Konec ob 23.
Sreda, 25. aprila: 12 Godbe na pihala (plošče) -e 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Pilihov kvartet —• 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Ivan Puhar, svetlo, pisec — poučna igra. Napisal Fr. Milčinski ml., izvajajo člani rad. igr. družine — 18.40 Človeški tipi in značaji (g. prof. E. Bojc) — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Nacionalna ura: Korčula, kraj sonca, morja in lepotte (Mato Matulovič, Bgd.) —	19.50	PriTodopisni
kotiček (g. prof. Fr. Pengov) 20 Koncert pevskega
društva Lira« iz Kamnika — 21 Tamburaški orkester (vodi St. Kahne) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Hah-kih nog naokrog (plošče). — Konec ob 31.
Herwey Allen:
15
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
V juhi pa je bil še vedno en las. Ker je bil Ouvrard še med živimi, se markizu ni zdelo čisto pravilno odpotovati v Mehiko. Francoz naj rajši sam ukrca srebro, to je mnogo bolje. Don Manuel naj kar mirno da podpisati poverilna pisma za vice kralja. Oti, don Luis, bo to pismo enostavno vtaknil v žep in ostal v Madridu. Za moža njegove starosti je bilo to gotovo najpametneje.
*
Antonio ni mislil, da 1)0 ostal v Španiji sedem mesecev in da bo ta čas tako hitro pretekel.
Ouvrard je ponudil Španiji posojilo, ki ga je najel v Amstei damu, in je začel po zmernih cenah uvažati velikanske zaloge žita, ki ga je nakupil z Napoleonovim dovoljenjem v Franciji. Zato pa si je dal zastaviti za dogleden čas vse državne dohodke in izstaviti monopol za eventuelno nadaljnje podeljevanje posojil.
V teku enega meseca je fiskus plaval v čistem denarju. — Iz Marseillea je prihajalo v deželo žito, presenečeni vojaki pa so zapravljali svojo zaostalo plačo in so komaj plačali 6voje dolgove. Njegovo veličanstvo je s poljskimi strelci in 700 jezdeci spravilo v Madrid tri sto sedemdeset kosov velike divjačine. Njeno veličanstvo in njene dame so se pojavljalo v novih oblačilih in s pristnim nakitom. on Manuel se je sončil v opoju milosti.
Ouvrard je bil najuglednejša oseba v vsej deželi. Sprejemal ga je dvor in plemstvo. Ljudstvo na cestah mu je vzklikalo. Svoj sedež je prenesel iz francoskega poslaništva v pritličje palače kneza miru.
Vodstvo poslov njegove »pisarne za konsolidacijo inozemskih dolgov«, ki prav za prav ni pomenila nič manj kakor gospodarstvo nad vlado in vso Španijo, je skoraj čisto prepustil Antoniu, ki je s štabom dobro plačanih in molčečih Francozov in Špancev vodil korespondenco s Parizom, z nizozemskimi bankami, s francoskimi mešetarji za žito, s trgovskimi hišami vseh dežel, s španskimi oblastmi v deželi in v kolonijah.
O njegovi selitvi v New Orleans se ni nič govorilo. In vendar so bili temelji vsega dela, tako sedaj kakor prej, mehikansko srebro; končno je bil odvisen ves uspeh od tega, kako bo opravil Pa-rish v Ameriki. Vsa zapletena tvorba Ouvrardovih špekulacij bo počila kot preveč	napihnjen balon,	če se ne posreči	v	kakršnikoli
obliki pripeljati v	Evropo zakladov	iz Mehike.
Časa je imel dve leti. Potem pa zapadejo posojila, ki jih je vzel na Nizozemskem. Denar je uporabil za špansko vlado in francosko žito. Ker pa španski dohodki iz Evrope ob visokem davku, ki ga je morala Španija plačevati Franciji, še daleč niso zadostovali za plačilo posojila,	je bil izključno	navezan na mehikansko srebro.
Toda Ouvrard	se ni zadovoljil	samo s trgovino	z	žitom in z
državnimi naročili, obrestmi od posojila in nadzorstvom nad španskimi financami. Segal je vedno dalje in si preskrbel neomejeno žtevilo dovoljenj za trgovanje s španskimi kolonijami. To dovoljenja je nato prodaj evropskim trgovskim hišam in zagotovil sebi in španski vladi delež pri vsej trgovini.
Leta 1805 je nastala tvrdka »Njegovega katoliškega veličanstva Karla četrtega, Ouvrard in Co.« Ouvrard se je preselil v Escorial. Bil je v svojem elementu. Življenje je bilo zanj zopet zanimivo in resnično. Zopet je bil uspešen finančnik in ono drugo bitje v njem, ki se je zanimalo za čevlje, se je zbudilo samo od časa do časa in je bilo brez moči. Postajal je vedno debelejši, oblačil se je vedno 6ijajneje in se vozil iz Madrida v San Ildefonzo h kralju, nato zopet v Escorial h kraljici ali v palačo Buena vista. kjer je imel Godoy nič niauj kraljevski in razkošen dvor.
*
Tako je preživel Antonio v računih, pismih, razgovorih, obiskih, tfružabnih obveznostih in tajnih sestankih s francoskim poslanikom donom Luisom, Ouvrardom in Godojtem naporno zimo v Madridu. Da se mu ne bi posrečilo polagoma prevaliti tehničnega vodstva pisarne na prokuriste in tajnike, bi se, ujet v to zamotano mrežo poslov, komaj za nekaj ur sprostil in se otresel pisarniškega prahu in aktov. ^	’
Nič ni čudnega, da ljudje, ki vedno živijo tako življenje, postanejo končno čemerni. Zanj je bilo povsem nemogoče biti vedno pisun z odličnim spoštovanjem in polniti knjige s kolonami številk. Srečen je bil šele, ko je spet prišla pomlad in so zapihale po mestnih ulicah milejše, prijetnejše in suhe sapice, ko se je umaknil smrad po lesnem premogu, vonju prvih cvetlic, ki so jih prinašali v mesto od vsepovsod in, ki so jih črnooke deklice pri Puerta del sol poceni prodajale. Tudi v duševnosti je plima in oseka, si je dejal, in kupi1, šopek mladih rož.
Ouvrard «e je skušal pokazati razočaranega in jeznega zaradi takih nestvarnih razpoloženj. »Vi bi bili sposobni tu vse pustiti in se v resnici odpeljati v New Orleans.« Toda v resnici mu je zavidal. Rad je bil v Antonijevi družbi. Šele tedaj, ko se je peljal z njim skozi raj pomladnega cvetja v San Ildefonzo, se je zavedol, da je vredno biti bogat in si kupiti to, kar koga veseli.
V	aprilu se je preselil ves dvor v Madrid, da bi slavil prvo obhajilo infantinje Marije Isabele. Zvečer je bila na dvoru velika slavnostna večerja. Slučaj je nanesel, da se je je udeležil tudi Antonio, in sicer pod okoliščinami, zaradi katerih teh slavnosti ni mogel nikoli pozabiti.	_____
Ouvrard in francoski poslanik sta se prejšnji večer ob otvoritvi neke francoske slaščičarne brezmerno preobjedla 6vežih tort iz marelične marmelade. Na potu domov sta se osvežila še z močnim pivom, pomešanim s citronovim sokom, kar je bila v Madridu tedaj z?lo priljubljena pijača.
Francoski poslanik in zastopnik mamona sta končno obležala v poslaniški palači na dveh krasnih posteljah. Ponoči sta imela priliko uporabiti velike in lepe vaze, ki so sicer služile dvorani samo za okras v mnogo koristnejše namene. Seveda je bil državni banket naslednjega dne za oba gospoda pod takimi okoliščinami nekaj nemogočega. Za zastopnika sta določila svoja točasna charges d’affaires Calincourta in Antonia, ki sta bila dovolj neljubezniva, da 6ta se veselila nesreče svojih predpostavljenih in svoje sreče.
»Peljala se bova tja v državni kočiji,« je rekel mladi Calin-court. Napravila sta tako in uživala vse časti poslanika. Flamska
stotnija gardnega polka, ki se je svetila v srebru in v rumenilu, je ob njunem prihodu z orožjem pozdravila francoski grb.
Na prehodu preko dvorišča, kjer so visele slike rimskih cesarjev španskega pokolenja, so ju spremljali lakaji v kraljevskih livrejih in z rdečimi baklami v rokah. Nato sta šla med dvema vrstama pozdravljajočih helebardistov po znamenitih stopnicah z marmornimi levi in se pomešala v reko gostov, ki ju je v bleščečim sijaju luči privedla do slike Karla III., ki je s svojim opičjim Obrazom z najvišjega mesta gledal nanje. Poveljnik kraljeve garde vojvoda del Parque ju je vprašal za njun položaj in imeni in jih vodil skozi neskočno vrsto državnih dvoran, katerih strop je bil pokrit s Tiepolovimi freskami. Med svilo, kristalom, preprogami, pozlačenim pohištvom in čipkami so stale toge straže v konjeniških škornjih in jopičih iz škrlatnega in modrega blaga.
Odličniki, plemstvo, diplomatski kor, približno tri sto izbranih gostov, je bilo zbranih v bleščečem salonu de los Embajadores. Gostje so bili mračno resni in so tiho šepetali med seboj. Na gornjem koncu dvorane sta bila dva prazna kraljevska prestola pod baldahinom.
»Apolo bi bil tu samo kresnica,« je pripomnil Calincourt, ves prevzet od sijaja.
Godoy je prišel bleščeč bolj kot luč^ prepoln moči in veselja.
V	svinčeno togost ozračja je dal iskrico življenja. Proti vsem predpisom je vodil za roko najmlajšega kraljičinega sina infanta don Francesca de Paula. V dvorani je ^zašelestelo, gostje so mu hiteli nasproti. Bil je zavidan in zasovražen in vendar so se mu laskali vsi, ki so pričakovali od njega milosti kakšno korist. Nekateri so se zbrali okoli najmlajšega princa in prisluškovali njegovemu otroško veselemu klepetanju, zaradi katerega ga je ljubil že ves dvor. Vedeli so, da bodo 6 tem še bolj ugajali Godoyu, kot pa z direktnim laskanjem. Kajti malega rjavookega princa je ljubil nad vse —-Godoy je govoril vljudno z vsakim, ki ga je pozdravil. S svojimi očmi je krožil po dvorani, kakor da nekaj išče. ,
Mali don Francesco si je napravil pot med gozdom mogočnih stolov in miz in zaklical godbenikom, naj zaigrajo kaj veselega. Obotavljali so se pričeti s koncertom, preden ne pride Veličanstvo. Na drugi strani pa so se bali odreči želji njegovega Visočanstva, ki je bilo ravno dovolj veliko, da je s ‘svojim noskom doseglo rob odra. Mali je že grozil prvemu violinistu s svojo priričevsko jezo. Napravili so sporazum, in tiho zaigrali samo na godalih Boccherini-jevo »Gozdno razpoloženje«. Ozračje se je takoj sprostilo. Večina se je dvignila s stolov in začelo se je lahno kramljanje s priložnostnim smehom. Medtem je hitel don Juan Antonio Melon, kraljevi dvorni maršal od ene skupine k drugi in delil vrstni red, na katerem so bile označene dame, ki jih vsak gospod vodi k mizi in prostor, ki ga bo zavzel v slavnostnem sprevodu.
Antonio je ugotovil, da je zanj določena vdova grofica od Moa-tarca, koščena ženska z mnogo rdečila, diamanti in pudra, ki je bila oblečena v staro frankovsko brokatno oblačilo.
Jezus,« je mrmral Calincourt, ki je opazil dražestno hčerko ruskega poslanika. »Moje prisrčno sožalje. Pravijo, da je zelo pobožna.«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6TI1. Telelon 4001 do 4002, Uprava; Kopitarjeva niica 6.
Zn Jugoslovanske tiskamo v Ljubljani: K. Ceč. Izda ja tel) luž. Joie Sodja. Prednik: Mirko Javor o ik.