DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je y Mariboru,
Ruika cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne spiejemajo. Uprava:	Maribor,	Raika	cesta	5,	poitni	predal	22.
Ljubljana VII., Zadrnini dom.
Štev. 19.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sreda 7. marca 1928.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1,50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335,	— Reklamacije se ne frankirajo.
Leto III.
Slovenska Ljudska Stranka in krščanski
socialci.
Proti reakcionarni politiki SLS se Poraja vedno močnejši odpor med nje-oimi delavskimi pristaši. Tako je začela- »Krekova Mladina« izdajati list ‘Ogenj«, ki v svoji drugi številki piše
pr. tudi sledeče:
»Ali naj razredni boj priznamo ali ^anikamo in prikrivamo? Vprašanje le že samo v sebi zgrešeno! Razredni boj jc|«
Če mladi Krekovci res sprejmejo to stališče, jih ne more nič več ločiti niti od razrednih strokovnih organizacij niti od socialistične stranke. Kajti vera nas ne more in ne sme ločiti. Vsi, ki so za razredni boj, s katerim bo proletariat uničil kapitalizem in s tem ustanovil brezrazredno socialistično družbo, spadajo v en tabor. Da v socialistični stranki kristjani nimajo Prostora, je demagoška laž, s katero so od nekdaj klerikalci plašili in bežali delavce. Če bodo hoteli Krekovci °stati dosledni svojim besedam, se bodo morali tudi dejansko pridružiti Tazredno-bojevnemu proletariatu. Ali Pa bodo Je vedno ostali kot ubogi Lazarji pod mizo SLS.
Kdo je ta' SLS, ki je bila doslej na-krščanskim socialcem še vedno bližja kakor pa socialisti?
Odgovorimo na to vprašanje z besedami nemških krščanskih socialcev, kateri veljajo za' učitelje slovenskih.
»Das Neue Volk«, glasilo nemških krščanskih socialcev v Berlinu, obravnava v svoji 8. številki nemške ‘klerikalce, katerih stranka se imenuje Centrum (sredina), ki je danes vladna stranka v Nemčiji.
Glavne lastnosti nemškega centru-ma se prav lepo krijejo s SLS.
»Das Neue Volk« pravi:
»Centrum: Stranka sredine, ne bo nikdar izginila ... Cerkev bo vedno stala za njo. »Pomirjenje« množic. Lenih po mišljenju. Voditelji niso leni po mišljenju, temveč so zelo pametni. Vedo, kaj morajo leni imeti.
Mase bodo itak vedno šle za onim, ki je ravno na krmilu. Danes za velekapitalisti — jutri za kom drugim. Vodili bodo pa vedno le nekateri. Desno ali levo. Centrum se ravna po onem, ki ravno vodi. Lahko vlada z vsakim, desno, levo. Vedno je ustavna stranka. Vedno stranka mas.
Centrum razbiti? Kako nesmiselno! Centrum dela vendar vedno to, kar hočejo voditelji.«
Ali hočete boljše slike o vsej brez-načelnosti klerikalne politike, ki je v glavnem ista povsod, pa naj se stranka imenuje SLS ali centrum! Pred vojno je bila vedno za cesarja Jožefa,
1.	1914 za vojno proti Srbiji, 1. 1918 za enotno Jugoslavijo, naslednja leta za avtonomijo, danes pa je najboljši steber srbske in monarhistične reakcije. Jutri bo morda za republiko; kakor se ji bo bolje zdelo. Kaiti »vedno igrajo vlogo tretjega, ki čaka in ima vedno prav — ker se suče po razmerah. Razmer ne bodo nikdar ustvarjali
—	saj tega niti nočejo,« tako pravijo nemški kršč. socialci, ki na Pruskem skupaj « socialdemokrati vodijo svoji stranki nasprotno politiko.
In taka, na zunaj močna, na znotraj pa popolnoma gnila stranka je do danes še vedno ustrahovala naše krščanske socialce — bodisi z denarjem, bodisi z mandati, bodisi z visokimi kanoniki.
Ali bo tudi »Krekova Mladina« s svojim »Ognjem« klecnila sredi poti? Ali se bo na ta naš članek zopet zagnala v nas in se sprijaznila z vodstvom SLS, kakor smo to doslej vedno doživljali?
Krščanski delavci! Vaš tabor je razredno - bojevna socialna demokracija. Pri nas vam nihče ne bo ubijal vere. Vero vam ubija SLS. V proletarskih vrstah boste šele dobili pravo vero v socializem, v vstajenje človeštva.
Naše politično življenje se konsolidira...
Dozorevanje naših političnih prilik v smeri normaliziranja političnega življenja — ali likvidacija NSS!
V	času deflacije, ko se razmere res normalizirajo, ko vse, kar ni pristno, razpada, ko mnoge tvrdke napovedujejo konkurze, ki so po večini nastale v kalnih ter abnormalnih časih med in po vojni, ko ,je špekulacija žela triumfe, v tem času ne propadajo samo trgovine in banke, am-Pak tudi nesolidne politične stranke! Ena takih nesolidnih političnih strank le bila tudi »narodno-socialistična stranka«, ki je v začetku leta gospodovega 1928 napovedala konkurz. Pasive —• aktiv itak ni — prevzame SDS, s katero si je skrahirana stranka. v najbližjem sorodstvu. Likvidacija te »firme« sicer nikogar ne preseneča, ker ni prišla nepričakovano, vendar smatramo za umestno, da ji v tej zadnji uri posvetimo par vrstic: »Jutro» z dne 28. februarja 1928 je Prineslo daljši proglas, ki sta ga podpisala bivša tovariša Rudolf Juvan ter Franc Rupnik. V tem proglasu sicer podpisana naglašata, da gre 2a združitev narodnih sil, toda za "-družitev je treba vedno najmanj dveh. Tukaj pa ne pride zedinjenje v Poštev, marveč samo likvidacija, ako -s"e voditelji ne smatrajo sami za maso. Nas ta zadeva zanima samo iz eh' vidikov. Prvič, ker so gospodje
od NSS v povojnih letih bili na tem, da postanejo v Sloveniji dediči marksističnega socializma in drugič, ker so se menda ravno radi tega namena nekaj časa igrali stranko razrednega boja. Ta stranka je res sprva kazala, da bi imelo nekaj iz nje poslati, dobila je leta 1920 celo dva mandata v ustavodajno skupščino, toda njeno zastopstvo je bilo sila klaverno, ki ie nihalo »pendljalo« med buržua-zijo ter proletariatom. To zastopstvo si je steklo edino zaslugo tedaj, ko sta oba poslanca NSS glasovala za zakon o zaščiti države, kar sta sicer naknadno spoznala za zmoto. Toda po toči ne pomaga zvoniti, ako preje sploh pomaga. Pri drugih in vseh na-daljnih volitvah ni bilo več mandata za to stranko, toda tudi z glasovi je šlo vedno bolj proti ničli. Najbolj eklatantno se je opazilo to nazadovanje baš v narodno mešanem kraju, ki je bil že po naravi za NSS najbolj ugoden, t. j. v Mariboru. V Mariboru, kjer je po vojni nastala kolonija Primorcev, ki so tvorili jedro NSS, je bila ta stranka po številu glasov prva za socialistično, ki je pri občinskih volitvah leta 1921 dobila 9 mandatov, medtem, ko so jih imeli demokrati samo 7. Toda namesto, da se ta
stranka povzpne še višje, se je začela rušiti. Sicer bi morala naravnim potom zginiti, ampak ta nenavadno nagel proces razkrajanja so pospešili njeni predsedniki in to od Jarha do Tumpeja. Ena tretjina občinskih odbornikov NSS je že v prvi periodi kar naravnost dezertirala h — klerikalcem. Jarh, ker ni postal župan, je odstopil in pozneje izstopil tudi iz stranke, postal je radikal in pozneje
—	defravdant. Drugi je bil Kino-Roglič, kateremu so klerikalci izročili mestni kino iz hvaležnosti, da jih je podpiral, katerega pa je Roglič popolnoma upropastil. Kot zadnji je bil g. Tumpej, ki je s težavo prišel pri zadnjih občinskih volitvah skozi, kar se mu pri prij^odnjih najbrž ne bo več posrečilo, Ta gospod je igral nekakega strokovnega tajnika za celo Štajersko, ampak obenem je že pri skuščinskih volitvah kandidiral na demokratski listi in seveda — propadel! Sedaj se najlepše vidi to, kar smo mi vedno trdili, da pri NSS ni
absolutno nič delavskega, ampak da je na čelu takozvanih narodnih delavcev le nekaj demokratskih eksponentov, ki naj iščejo med proletariatom za gospode glasove. Ironija je bila, da se je ravno v tej stranki, ki je imela nekak patent na narodnost, skrivalo tudi nekaj takih ljudi, ki so pred prevratom, ko še niso vedeli, kam bo padlo, bil vse preje kot slovensko narodni. Naslov temu članku so gospodje likvidatorji napisali v svojem proglasu in je res prav umesten. Vse dozoreva ter se normalizira in gospodje včerajšnji voditelji NSS so končno dozoreli ter se normalizirali: Šli so tja, kamor itak spadajo, to je v stranko, ki po izjavi g. Tavčarja, ki jo je podal na shodu v Mlinski ulici leta 1925, ima edino zaslugo, da je po vojni ustanovila 600 bank, katerih en del je med tem že propadel. Delavci pa bodo, v kolikor že niso, šli tudi tja, kamor normalno spadajo, to je v Socialistično Stranko Jugoslavije. Amen!
Glavnjača v narodni skupščini.
Opozicija je v narodni skupščini dvakrat zaporedoma stavila »nujen« predlog za izvolitev komisije, ki bi naj preiskala srednjeveške razmere v beograjskih policijskih zaporih, imenovanih »Glavnjača«. Skupščinska večina pa je obakrat predlog odklonila, Človek bi se nehote vprašal: Zakaj pa isti gospodje, ki sedaj tvorijo manjšino, oz. opozicijo, niso tedaj ničesar podvzeli proti nekulturnim razmeram; v Glavnjači ,ko so bili na vladi? Stvari, ki se gode v Glavnjači, niso od danes in ne od včeraj, ampak so stare in gospodje so davno že vedeli zanje. Ampak stvar je takale: Kadar je Miha na vladi, takrat se Janez škandalizira, kadar pa je Janez v večini, tedaj Miha zabavlja. Oba pa sta sicer ene misli ter ene volje.
Današnji opoziciji je ravno tako malo mar, kaj se godi v Glavnjači, kakor vladni večini in nasprotno. Zakaj ni Radič zahteval od Maksimoviča, ko je bil minister, zakaj ni Pribi-čevič zahteval, da se kulturna sramota odpravi, ko je bil v vladi?
Recimo, da bi se bila pred kratkim akcija za koncentracijsko vlado posrečila in bi bile tudi sedanje opo-zicijonalne stranke prišle v vlado; ali bi v tem slučaju tudi kmečko-de-mokratska koalicija stavila enake predloge? Prepričani smo, da ne!
Toda k stvari:
Važno je, kako odgovorni ministri odgovarjajo, oziroma zagovarjajo pro-slulo Glavnjačo. Sicer pa ne gre samo za tiste srednjeveške turške zapore v Beogradu (Turke so namreč pred 50 leti spravili iz Beograda, ampak turške razmere so ostale tam še do danes), marveč gre za sistem, ki vlada več ali manj po vseh južnih krajih naše države. Kaj pa se vse ne godi v južni Srbiji, v Vojvodini, v Bosni in Hercegovini, pa tudi še drugod in prav so imeli tisti, ki so j
naglažali, da se hoče polagoma napraviti iz cele države eno samo Glavnjačo, namesto da bi se tisti beograjski sistem čim prej odpravil, ki ne dela najmanj časti ljudem, ki imajo vedno polna usta »svobode«, za katero so se baje borili. Toda taka svoboda, ki daje policiji na prosto, da počenja z ljudmi, kar ji se zljubi, je vendar ironija. Ako se je našel vendar poslanec v narodni skupščini, ki je izjavil, da ga je sram, da je tukaj, potem se temu ni prav nič čuditi. Tem bolj pa se je čuditi kaj sta rekla oba notranja ministra. Prvi je rekel, da ne odgovarjajo navedbe poslancev resnici, v kolikor pa odgovarjajo, pa on — minister — kriv, češ: točde-la »tajna« policija, ki se odteza moji kompetenci.
Malo bolj po policijsko je odgovoril sedanji minister policije, ki je tudi zanikal trditve, ki so bile dokazno navedene. G. dr. Korošec si je zatisnil obe očesi. On je tudi branil svojo beograjsko poKcijo, vendar pa se mu to ni popolnoma posrečilo, zato je izjavil, da je policija pač policija, ki je povsod enaka. S tem je menda hotel reči, da on ni poklican, da bi odpravljal stare sisteme, ter da bi uvajal kulturo na Balkanu. S svojim odgovorom je mož pokazal, da se ni nič naučil in ničesar pozabil, da je ostal sam sebi zvest in da je vreden drug svojega duhovnega brata,
Srelata Seipla, ki je rekel: »Nur keine Uide fiir die Arretierten,« Ta Seiplova krilatica je že rodila obilo sadu. Več desettisočev je od tistega 27. julija lanskega leta iz Seiplove cerkve izstopilo in več desettisočev je vstopilo v Marksovo »cerkev«, ki je živa vera, vera v socializem, ki bo pometel z vsemi Seipelni in Korošci.
Jugoslovansko ljudstvo si bo moralo pravo in resnično svobodo šele izbojevati,	B.
Borba za in proti Glavnjači!
Zagorje ob Savi, 5. februarja,
V	narodni skupščini so se po časopisnih poročilih vladni in opozicijo -nalili poslanci temeljito stepli za nujnost predloga o preiskavi največjega škandala naše države, beograjske »Glavnjače«. Predlog pa je bil po »triumfalnem nastopu ministra dr. Korošca« s strani vladne večine odklonjen.
Mi smo daleč od tega, da bi se ne
zavedali, da so že vse meščanske stranke bile v vladi in da obstoja ta kulturni škandal že od početka te države ter da je vsak vladni režim to špansko-inkvizicijsko institucijo toleriral. Ne čudimo se, če je ravno letos ob lOletnici »ujedinjenja« bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev, ob grenkem kruhu opozicije, iznesla združe-
na napredna fronta KDK ta predlog pred parlament. Ali čudimo se načinu postopanja Slov. ljudske •tranke kot vladne stranke.
Zakaj, če so celo tukaj uradno*
zdravniški dokazi o nečloveškem mučenju aretirancev, o spolni zlorabi 16letnih deklic od »glavnjaških« na-stavljencev, potem mislimo, da je že vsakemu dovolj jasno, da je to brezno prokletstva sistema, ki bi ga moralo biti na vsak način v vsaki kulturni državi prej ali slej konec.
Če ima dr. Korošec kot notranji minister v sebi le iskro ljubezni do svojega bližnjega človeka-sodržavlja-na ter vero v pravni red v tej državi, zakaj se je potem bal sprejeti predlog opozicije kot nujen, čeprav je bil ta predlog postavljen, še iz drugih razlogov.
Po naši in po ideji vsakega kulturnega in pravičnega človeka bi moral dr. Korošec odgovoriti tako: Kot človek in kot minister notranjih del smatram sistem v »Glavnjači« za največji škandal 20. stoletja in zato odrejam, da se tozadevna komisija takoj poda na lice mesta, da zadevo prouči, krivce pa naj se takoj zapre in pošlje pred sodišče. Odrejam, da se
»Glavnjača« sploh odpravi ter vpo-stavi pravni red v državi, po katerem bodo vsi državljani enaki pred zakonom.
Ali tega dr. Korošec ni napravil. Razlogi so lahko različni; lahko je pa bil pri takem postopanju merodajen predvsem strankarski interes, ki je bil višji in močnejši, kakor pa pravna in socialna zaščita bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če so bili strankarski razlogi merodajni na strani Radiča in Pribičeviča, da se lotijo šele sedaj »Glavnjače«. so bili zopet na strani SLS tudi strankarski interesi razlog, da se je preiskava odbila.
Mi nismo to ugotovili z zamislijo, da bo dr. Korošec upošteval te naše besede; tako naivni nismo. Napisali smo to iz razloga, da spregleda Korošca ubogi, sestradani, brezposelni in z inkvizitorskimi mukami osrečeni troimeni narod te države, da čaka zastonj odrešitve od vladnih sprememb, od te ali one meščansko-verske stranke, pa naj ji je sam katoliški duhovnik na čelu, dokler si on sam ne vpo-stavi razredne sile, ki bo predvsem sposobna razbiti obstoječi sistem in z Glavnjačo vred pognati vse predstavnike sedanjega sistema. A.
splašen, se nihče ne upa, kljub velikemu številu, da bi se pritožil. Če pa kljub temu kdo glasno protestira in kliče na pomoč, se bo drugič gotovo premislil. Kar pomagači naropajo, se potem deli: denar in' druge vrednote dobe stražarji, pomagače pa za njihove usluge preskrbujejo z živili. Med jetniki se nahajajo otroci, bolniki, starci in nadložni pohabljenci, ki so
tej bandi na milost in nemilost^ izro-čeni. Med transportom smo bili na vmesnih postajah zaprti z ženskami vred v istih celicah.
Lahko si napravite sliko o razmerah v Srbiji.«
Nobenih šund-romanov ne rabimo več, da bi nam dražili živce, pri nas je realnost dovolj strahovita.
Novi davčni zakon.
Iz govora s. Petejana ▼ Narodni skupščini dne 3» Jebr. t. 1.
(Konec.)
Še o Glavnjači!
Da je jugoslovanska bastila tudi v inozemstvu dobro znana, priča med drugim tudi poročilo nekega avstrijskega profesionista, kako se je on z njo seznanil, katero je priobčila graška »Arbeitenville«.
Strojni graver Johann Stocker pripoveduje:
»Radi brezposelnosti sem sklenil pred dvemi leti, da odpotujem v Grčijo, kjer se mi je obetalo delo. Med potjo od macedonske meje do Soluna sem pa bil okraden. S težavo sem našel v Solunu avstrijski konzulat, kjer so me pa odpravili, češ, da za podpore nimajo kredita. Brez sredstev, izmučen in lačen, sem našel v neki francoski trgovski družbi nemškega konzula, starega, prijaznega gospoda, ki mi je, ne da bi ga za to prosil, ponudil pomoč. Svetoval mi je, naj se vrnem. Moral sem se odpraviti peš proti domovini. Z zadnjimi novci sem si oskrbel tranzitni vizum čez Jugoslavijo in sem srečno dospel do Skop-lja. Tam so me z zvijačnim izgovorom zadržali srbski žandarji, ki so mi vse pobrali, tudi dokumente. Kot sumljivega špijona so me zaprli v trdnjavo. S tem, da so me pretepali in mi tri dni niso dali ničesar jesti, so hoteli izsiliti od mene priznanja. Četrti dan sem bil ponoči, zvezan z drugimi jetniki vred, po dva in dva priklenjena na dolgo verigo, odgnan v Niš in pozneje v Beograd. Celo pot nam niso dali ničesar jesti. Mislil sem, da bom v Beogradu rešen, toda tu se je šele začelo pravo trpljenja. Vtaknili so nas v glavnjačo. Žandarji
ali stražniki so bili oboroženi s palicami in so nas vsako jutro, ko so nas gnali na dvorišče na izprehod, pretepali, kakor tudi drugače pri vsaki priliki.
Hočem vam opisati celice, v katerih smo bili natrpani. Nahajajo se v kleti, v zgornjih nadstropjih so pisarne* Moja celica je bila brez okna in določena za 12 mož. V resnici jih je bilo pa 35 do 40 v njej. Samo jaz sem bil Nemec, vsi drugi so bili Albanci, Turki, Črnogorci, Madžari, Rumuni itd. Morali smo čepeti s podvitimi nogami ali pa stegniti noge čez svojega soseda. Radi močne sopare, ki je izhajala iz vseh teh ljudi in radi vročine smo bili slečeni skoraj do golega. Zjutraj so nam dovolili pol ure svežega zimskega zraka, ki smo ga pa morali z batinami zaslužiti. Za hrano so nam dali samo pol kile kruha na dan in vodo, ki so jo pa samo enkrat dnevno premenjali. Za stranišče nam je služil lesen čeber, ki je stal v kotu celice in razširjal strašen smrad.
Stražarji imajo v celici med jetniki svoje zaupnike, ovaduhe, ki so njihovi pomagači. Ti pomagači postopajo takole: Vrata se odpro. Cuboks. Pomagači obstopijo novinca in ga nekaj izprašujejo, medtem pa vsega iz-t ropajo. Napadeni je sprva osupnjen,
I potem pa se postavi po robu. Tedaj | pa planejo pomagači po njem in ga '■ neusmiljeno pretepajo. Vsakemu no-j vodošlemu se tako godi in sem tudi jaz to skusil. Ker je na ta način vsak ! od teh pomagačev in stražarjev ves
Dosedanje obremenjevanje delavcev z davkom na ročno delo znaša na podlagi številk, ki jih je izdalo ministrstvo financ v letu 1927, in sicer se je plačalo za dobo od 1* januarja do 30, novembra, torej za dobo 11 mesecev v Sloveniji 7,570.211.61 Din, v Bosni in Hercegovini 4,770.294.24 Din, v Hrvatski in Slavoniji 4,062.150.89 Din, v Vojvodini 3,703.551.79, t Dalmaciji 1 milijon 430.676.27 Din, v Srbiji 1 milijon 793,777.29, Te številke jasno dokazujejo kričečo razliko med dajatvami raznih delov naše države. Če povdar-jam veliko razliko med davkom, ki ga plača delavstvo v Sloveniji in med onim, ki ga plača delavstvo v Srbiji, s tem še ni rečeno, da bi želel, da bi bilo delavstvo v Srbiji bolj obremenjeno, ker dobro vem, da je vsak delavec v Srbiji isto tako kakor v Sloveniji moral plačati to, kar se je od njega zahtevalo. Še manj bi me mogle v tem oziru voditi obziri na različne plemenske, verske ali pokrajinske težnje. Toda ako vzamemo število zavarovanih članov, ki so po zakonu podvrženi zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode, vidimo, da je bilo
I.	1927 v Sloveniji 79.600 obvezno zavarovanih članov, v Srbiji pa 78.800, v Bosni in Hercegovini 62.000, na Hrvatskem 150.700, v Vojvodini 77.100 in v Dalmaciji 26.100 Din, tako da je bilo v Sloveniji pravzaprav samo 800 delavcev več zavarovanih kakor v Srbiji. Na podlagi teh številčnih podatkov bi bilo logično, t da bi moral biti davek na ročno delo delavcev v Sloveniji in v Srbiji po svojem rezultatu skoro isti, ako vpo-števamo, da je zaslužek v Beogradu in okolici večji kot pa v Sloveniji. Te številke nam dajejo tudi dovolj povoda, da ne verujemo, da davčne oblasti v Srbiji vršijo svojo dolžnost na oni način kakor v Sloveniji, v Dalmaciji in v drugih krajih. Gospodje, dvomim, da so delodajalci oni denar, ki so jim ga delavci plačali, državi v resnici tudi oddali. Kajti ako bi se
Zobje čvrsti in beli, usta sveža in lepa, to je uspeh zobne paste
,,PEBECO“.
to izvršilo, kakor bi se bilo moralo izvršiti, potnm bi faktični davčni do* hodek 1,700.000 Din moral pospeti vsaj na približno isto večino kakor f Sloveniji, to je približno na 7.5 mik' jonov Din. Zato trdim: delavci so * Srbiji svoj davek plačali, toda delo' dajalci so se potom protekcijske p0" litike in porodičnih intervencij izog' nili dolžnosti oddajanja denarja, ta' ko, da so se na eni strani opljačkalj delavci s tem, da se jim je odtegnil davek, na drugi strani pa državo s tem, da ji niso oddali onega denarja, katerega so prejeli od delavcev na ra* čun davka. Pristaviti in naglasiti mo-ram, da se proti tem številkam ne da prav ničesar oporekati, ker sp nad vsaki dvom točne in jasne. Kajti niti eden davek se ne da tako lahko i® sigurno kontrolirati kakor davek na ročno delo in sicer zato, ker se mora ob priliki proglasa o zavarovanju navesti zaslužek in po višini tega zaslužka se dobi jasno sliko, koliko zna-ša celokupni davek.
V	naši državi se je v zadnjih le* tih davek odmerjal in zahteval po o-sebnem prijateljstvu in strankarskih simpatijah, ne pa po zakonu. V Slo' veniji imamo to nesrečo, da tamošnji davčni aparat funkcionira nadvse točno, precizno in temeljito; naši fiskalni organi izterjavajo davčne terjatve in zaostanke z največjo rigoroznostjo in s tako neusmiljenostjo, da stisnejo iz davčnega obvezanca zadnji belič, pa tudi v slučaju, da do-tičnik umira od gladu in pomanjka* nja. Na drugi strani pa vidimo, da se v drugih pokrajinah davčni obvezan-ci oproščajo onih dajatev in davščin, ki jih zakon predpisuje.
Gospodje! Ta sistem bi se moral z novim zakonom popraviti, ker je si' cer sigurno, da nikdo ne bo imel niti najmanjšega zaupanja, da bo ta zakon vsaj v bistvu odgovarjal cilju in svrhi, kateri bi imel služiti.
Kadar govorimo o izenačenju davkov, nimamo pred očmi tega, da bi morala ena pokrajina plačati več kpt druga, ne vodijo nas pri reševanju tega vprašanja nobeni predsodki, bodisi plemenski, verski, socialni ali pa še kaki drugi, niti kaka mržnja, nego stojimo izključno na stališču, | da, ako bi bil zakon pravilno izvršen,
ANGELO CERKVENIK:
OiiSčenje,
14
križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah.
Mož (zelo hitro): Razloži mi to stvar natančneje! Jaz te danes ne razumem.
Žena: Mogoče se motiš, mogoče je tvoja vera samo še stvar dveh, treh trenutkov, mogoče se bo že ta hip zrušila... da, v tvojih očeh čitam...
Mož: Govori, govori!
Žena: ...čitam, da se že ruši! Tvoja vera ze m več trda vera!
Mož: Ti si kriva, ti odkrivaš mojim očem brezdna, ki si jih nisem mogel niti v slutnji vpodobiti.
Žena: Boris, ti ne veruješ več, da bi stala vsak trenutek trdo kakor skala. Kakšna smešna prispodoba! Vsak najmanjši potres jo zruši!
(Se zasmeje.)
Mož: Govori, ženska!	.	v
Žena: Vse bom povedala! Boris,^ ze sam dvom, da bi mogla izneveriti se ti, že sam ta dvom ti je vzel razsodnost. Potrebno je, da se ti izpovem* To življenje tni je postalo dolgo-časno, tako nepopisno dolgočasno ... Vajena sem bila na kinematografsko doživljanje, uživanje, na filmsko menjanje veselja, razposajenosti, žalosti, obupa... Naše življenje je kakor življenje vseh petih kontinentov obenem! Tisoči gredo mimo nas... s tisoči se spajamo v eno in isto... kri tisočev za-struji po naših žilah. Misli tisočev se poljubljajo z našimi mislimi... (Vihar divja z mo-
gočno silo. Veranda se trese.) Zahrepenela sem nazaj... dolgčas mi vodeni kri...
Mož (žalostno in togotno): Dolgčas...
Žena: Danes sem srečala Heleno.
Mož (naglo, jezno): Že zopet Heleno! Prepovedujem ti, družiti se ž njo.
Žena (začudeno): Prepoveduješ? S Heleno? Zakaj vendar?
Mož: Moja žena si, in ona...
Žena (se zasmeje): ... in ona ... ona je vlačuga!
Mož (mračno): Vlačuga!
Žena (žalostno): Strašna je ta tajna moč. ta glas ljudstva! Nepopisno strahotna je peza javnega greha... Saj sem se začela tudi jaz že upogibati, tudi jaz ne morem več nositi po koncu glave, tudi jaz sem ji... O ... o... (zaihti)... tudi jaz sem se ji na ulici — izognila. Sram me je bilo, da bi me kdo videl govoriti ž njo. Helena me je videla in je prihitela k meni. Objela me je in poljubila! Kakor da mi je prilezel na ustnice ostuden ščurek...
ščurek... O Bog, kolikokrat sem jokala zaradi tega sama nad seboj!
Mož: To mi povej: koliko je resnice na tistem!?
Žena: Ali bi me ubil, če bi bilo kaj resnice?
Mož (divje): Ali je res, ali ni?
Žena: Danes sem jo zopet srečala. Šli sva na sprehod... Zvečer je bilo, temno, v javnem vrtu. Moški so hodili mimo nas in so nas klicali. Slišali sva njihovo strast, čutili sva jo; objela naju je. Zaman setn skušala upreti se ji.
Mož: Hitro, hitro povej.... hitro ... (Burja žvižga. Nekje na morju tuli ladja. Reflektor, ki se tekom tega prizora ves čas vrti na svetilniku: razsvetli vprav v tem trenutku razkačene moževe oči...)
Žena: Razkačen si! Mogel bi me ubiti!
Mož Jstiska pesti, ves se trese,- skozi zobe): Žena!
Žena: Boris moj, samo to mi povej: ali bi rrt® ubil zavoljo mene same ali zavoljo sebe? Ce bi me zaradi mene same — ubij me! A zdi se mi, da je drugače. In če je moja slutnja, resnična, potem je bilo vse moje trpljenje vrženo v prazen in brezvsebinsk.i nič. • • Slutnja mi je včasih pravila, da si vsele) mislil le nase, da sem ti vsikdar bila le mrtva stvar, ki si ž njo eksperimentiral. Tudi tistikrat, ko si pričaral mojim očem bajni sve ljubezni, ko si me peljal — kakor si rekel "j iz hiše smrti v svet življenja, tudi tistikrat s mislil na svoj sloves! Povzdigniti si se hote; nad svojo okolico... moje trpljenje pa ti Jj-bilo babilonski stolp ... O, premalo je b« J trpljenja, ker sem preveč verjela vate... zato se je papirnata stavba zrušila... 1 pa si stegnil svoje roke proti mojemu vratu... Poljubila sem tvojo roko, ker sei mislila, da si zame trpel! O ne, kaj PorewKi drugi o Valji..., ne, to ni bistveno; ne, poreko o tvoji, razumeš o — tvoj i žen*, tvojemu psu, tvoji privatni lastnim • • • to je bistveno ...
Mož: Odpusti, Valja...
(Dalje prihodnjih.)
bi se morali davki plačevati v pravilnem in pravičnem razmerju, to je po davčni moči in zmožnosti posameznika. Doseči bi se moralo v bistvu to, da bi več plačali oni, ki imajo več, manj e pa oni, ki imajo manje, ne pa, kakor se je do sedaj dogajalo, da so plačevali proporcionalno največ oni, ki imajo najmanj.
Gospodje! Dobili ste v roke amandmane in gotovo ste videli tu na drugi strani čl. 93, kjer se predlaga, da se pri ugotovitvi zaslužka za služinčad ne bo vpošteval ekvivalent za hrano, ampak samo denarni zaslužek, brez ozira na oproščeni minimum do 400 Din. Služkinje imajo pri nas povprečno 200 Din zaslužka na mesec, a od ministrstva ugotovljeni ekvivalent znaša istotako 200 Din, skupna svota je torej 400 Din in na podlagi teh 400 Din so oproščene slehernega davka. S tem, da se »e računa ekvivalent in na drugi strani pa obdavči ves denarni zaslužek, tako, da mora služkinja, sobarica, kuharica itd. plačati davek, če tudi ne zasluži na mesec več kot 50
Dnevne
Volitve v poljski sejm so se vršile to nedeljo. Rezultat še ni znan. Pil-$ ud s ki se je pokazal ob tej priliki pravega diktatorja in samolastnika. Ni več sledu o njegovih demokratičnih načelih, kakor jih je proglašal pred dvemi leti ob svojem državnem prevratu. Takrat so socijjalisti njegov prevrat podpirali, danes stoje proti njegovi vladi v najostrejši opoziciji. Vlada je v tej volilni borbi z vsemi sredstvi terorja skušala oslabiti opo-zicijonalne stranke in doseči vladnim strankam večino. Razganjala je opo-zieijonalne shode, zapirala agitatorje in plenila liste. Vse ječe so prenapolnjene, Sobotna številka »Gazete Varšavske« je bila petkrat po vrsti zaplenjena, in ni mogla nazadnje iziti drugače, kakor da je priobčila cele ^ani kuharskih receptov. Na dan volitev je bila odrejena po vsej državi stroga policijska in žandarmerijska pripravljenost.
88 miljonov mark je dovolila nemška vlada za tekoče leto za zidanje stanovanj. Hoče se tekom leta postaviti 26.000 novih stanovanj. Tudi lansko leto so bila v to svrho dovoljena precejšnja sredstva. Vendar še zaščita najemnikov ni popolnoma odpravljena. Najprej se hoče preskrbeti zadostno stanovanj. Pri nas se pa dela ravno narobe. Koliko stanovanj je pa naša država sezidala?
Dr. Korošec je postal minister policije, zato so eni mnenja, da dobe sedaj policaji namesto pendrekov rožne vence. Ti, ki tako mislijo, se zelo motijo. Saj ni g. dr. Korošec tako zelo pobožen,, sicer ne bi on takega resora niti sprejel. V španski inkviziciji so duhovniki še vse hujše funkcije izvr-š e vali in g. Korošec bi brez dvoma bil sposoben, da bi igral kakšnega Arbuesa ali Torquemada, če bi taki časi zopet prišli. Samo sreča, da ne bedo prišli, sicer bi se namesto co-pernic danes socialiste ter komuniste žive cvrlo.	B.
Opozicija ne priznava davčne obveznosti novega proračuna. Kmečko-demokratska koalicija je izjavila v parlamentu, da ne priznava davčnih obveznosti, izvirajočih iz novega proračuna, ker so te obveznosti krivično razdeljene. Srbija ne plačuje niti del onih davkov, ki jih plačujejo prečani. Ta izjava je zadela na živo, saj mora voditi taka izjava, če je izvajana dosledno, direktno v državljansko vojno. Vladno večino je izjava močno vznemirila in je sedaj vprašanje, ali bodo končno radikali uvaževali državne interese in žrtvovali svoje strankarske ali ne. Ker poznamo mentaliteto srbskih radikalov, smo gotovi, da bodo do zadnjega vodili dosedanjo fatalno politiko, istočasno pa trdili, da so čuvarji državnih interesov.
Gospod Davidovič se je delj časa žiriral javnosti kot dosledni branitelj ustavnosti, demokracije, zakonitosti, sodelovanja vseh treh plemen itd. Tudi za časa zadnje krize je močno rohnel proti Vukičeviču in njegovemu sistemu ter hodil pod pazduhu z Radičem in Pribičevičem. Pa glej ga, spaka! Tresle so se gore, rodil se je
Din. S tem se obdavčuje na tisoče in tisoče onih, ki so bili poprej oproščeni.
Reči moram, da delavski razred s tem davčnim zakonom, četudi najnižjim slojem donaša izvestne olajšave, ni zadovoljen, niti radi lastnih, niti iz splošnih interesov. Kajti, ako govorim o interesih delavcev, ne mislim samo na nje, nego na razred, v katerega spadajo ravno tako mali kmetje, uradniki in drugi mali ljudje in za vso to maso se na splošno z novim zakonom o davkih ne bo nič poboljšalo, nego poslabšalo.
Radi tega, gospodje, ne morem glasovati za ta zakon, dokler se ne donese drugi boljši, ki bo vseboval bistvene olajšave za delavski razred in bistveno zboljšanje in ozdravljenje vsega našega privrednega življenja. Iz tega razloga pa tudi ne morem imeti zaupanja do onih, ki so nam ta zakon predložili in bom glasoval proti predloženemu načrtu davčnega zakona. (Ploskanje in odobravanje na levici.)
novice.
Grol. Kajti sedaj je jasno, da je Davidovič bil nezadovoljen z Vukičevi-čevo vlado le, dokler je v njej sedelo četvero ministrov iz njegove stranke, ki so pa bili prej za Marinkoviča kakor za njega — Davidoviča. Odtod vsa njegova opozicijska komedija. Čim je pa s pomočjo taistega Vuki-čeviča izrinil iz vlade dva Marinko-vičeva ministra in postavil dva svoja — Grola in še enega — pa mu je bil tudi Vukičevič in njegov sistem tudi všeč! Tudi ta čudna politika je pripisovati oni čudni mentaliteti, ki jo tako težko razumemo in katero bi bilo samo dobro, ako bi jo vrag čim-prej vzel, kajti tako igračkanje z interesi naroda zaradi osebnih kombinacij je tudi v še najbolj zalumpanem političnem življenju nepojmljivo, je zločin.
Stavka honorarnih profesorjev v Beogradu, 5, marca je pričelo na beograjski srednji tehniški šoli stavkati 32 honorarnih profesorjev, ker že pet mesecev niso dobili plačanih nadur in honorarjev. Na tem zavodu je od 52 profesorjev samo 14 stalnih, vsi drugi pa so honorarni. 6. marca se bo vršilo v prostorih Obrtne zbornice zborovanje profesorjev srednjih tehniških šol vse države. Od ljubljanske srednje tehniške šole se udeleži zborovanja pet delegatov pod vodstvom direktorja Reisnerja. Konferenca se bo bavila z vsemi aktualnimi vprašanji, ki se tičejo teh zavodov in bo zlasti tudi razpravljala o stališču honorarnih profesorjev.
V znamenju miru. Proračunski odbor nemškega državnega zbora je z 12 proti 6 glasom odobril prvi obrok za gradnjo oklopne križarke »A«. Proti predlogu so glasovali socialni demokrati, komunisti in bavarski kmetje.
Mednarodni stanovanjski kongres se bo vršil v Monakovem od 23. do 25. maja t. 1., ki se bo bavil z vprašanji, kako zboljšati ter poceniti stanovanjske gradbe in financiranje istih. Kongresa se bodo udeležili svetovni strokovnjaki ter predavatelji, ki so se že dosedaj priglasili. Zapadne države bodo vse zastopane, med tem ko se Balkanci še niso prijavili. Občino Dunaj, ki je do sedaj največ storila na tem polju, bo zastopal mestni gradbeni direktor inženjer dr. Musil.
V čeških rudnikih se na podlagi sporazuma med delodajalci in delavskimi organizacijami v torek zopet prične z rednim delom.
V Franciji se vrše državnozborske volitve 22. aprila.
V italijanskem parlamentu je bil predložen nov zakon o volitvi narodnih poslancev. Nov zakonski predlog zanika na podlagi fašistične doktrine suverenost naroda in proglaša suverenost države. Za vso državo se bo volila samo ena lista. Potemtakem poslanci ne bodo več voljeni po svobodni volji ljudstva, temveč bodo imenovani od fašističnih organizacij m Mussolinija.
V Berlinu so vsa kovinarska podjetja, ki so včlanjena v zvezi berlin-
skih kovinarskih industrij, s 5 marcem ustavila svoje obrate in izprla do 180,000 delavcev. Položaj je resen.
V	deželi Somalijev v Afriki, ki je bila pred vojno nemška; kolonija, je dobila Italija od Društva narodov u-pravni mandat. Tamošnji italijanski komisar je pa izdal naredbo, ki prepoveduje domačinom nositi hlače. »Predpravico nošenja hlač imajo samo beli ljudje in če se bo domačina dobilo v hlačah, bo kaznovan s palicami.« Celo plemenski poglavarji so morali hlače sleči. Radi tega se širi med domačini veliko razburjenje, h kateremu jih baje Angleži, katerim italijanski mandat ni po volji, tajno hujskajo. Domači poglavarji so se pritožili radi tega pri Društvu narodov in tako se zna izcimiti iz tega konflikt med Anglijo in Italijo.
Tekstilna industrija v Sloveniji. Tekstilna industrija Slovenije se v zadnjih letih prilično ugodno razvija, kar je tem bolj hvalevredno, če pomislimo na današnje splošno težko gospodarsko stanje in na umetno in nepredvideno narejene težkoče, ki o-virajo v splošnem našo industrijo v njenem razvoju. Tekstilna industrija postaja polagoma eden najglavnejših produkcijskih procesov našega gospodarstva. Njen razvoj bo tudi znatno vplival na postavko trgovinske bilance. Prepotrebno je, da se neprestano opozarja merodajne faktorje na važnost njenega razvoja in predoči kon-zumu njeno zmožnost. — Iz zadnje navedenih razlogov in iz interesa skupnosti in složnosti, je potrebno, da se naša tekstilna industrija enkrat v letu reprezentativno pokaže. Najugodnejšo priliko ji nudi vsakoletni velesejem v Ljubljani. Opozarjamo vse industrijalce te branže, da se letošnji velesejem vrši od 2. do 11. junija in jih naprošamo, da še udeleže te prireditve, saj s tem koristijo samemu sebi in skupni stvari. Kakor čujemo, se uprava velesejma bavi z organizacijo spe-cijelnega tekstilnega oddelka.
Pohištvena industrija in obrt na
velesejmu. V Sloveniji se lahko ponašamo na nagli razvoj domače lesne industrije in obrti, zlasti pa na naše pohištveno mizarstvo. To grano slovenske obrtne in industrijske produkcije upoštevajo zbog svoje kvalitativne solidnosti in okusa vse pokrajine naše države; glats o naši zmožnosti pa se je razširil tudi že preko meja. — Uprava Ljubljanskega velesejma namerava posvetiti letos posebno pozornost lesni obrti in industriji. Prilikom letošnjega velesejma, ki se vrši od
2.	do 11. junija, namerava prirediti posebni oddelek za razstavo lesnih izdelkov zlasti pohištva in z obsežno in velikopotezno reklamo privabiti čim večje število interesentov iz cele kraljevine in sosednih držav. Na to opozarjamo vse naše lesne obrtnike in industrijalce in jim priporočamo udeležbo kot razstavljalec, kar bo samo v njihovo lastno korist.
Delavske dividende. Januarja, februarja in tnarca deli veliko podjetij dividende, ki znašajo čedne milijone. Tisoče delavcev je pa namesto dividend dobilo sporočilo, da se jih več ne potrebuje. »Ni dela«. Odslovitve z dela niso edine dividende, ki jih prejemajo delavci. V nezgodah V ameriški industriji je ubitih vsako leto povprečno 20.000 delavcev. Tu eden, tam dva, v rovu jih ubije eksplozija deset, dvajset, trideset naenkrat — te vrste dividende so tako vsakdanje, da nikogar ne razburjajo, razen sorodnikov prizadetih. — V Everettu se je 10. febr. v oljni čistilnici dogodila eksplozija, ki je ubila okrog 15 delavcev, 50 pa je težko poškodovanih. T e vrste nezgode v obratih so precej pogoste.
—	V Kanadi je izbruhnil požar v zlatem rudniku, ki je zaprl izhod 47 rudarjem. Tisoč rudarjev je bilo v rudniku, ko se je raznesel glas o požaru in vsi razun omenjenih so se rešili. — Dne 13. febr. je ubila eksplozija v Renskem rovu 25 premogarjev. —
V	Thionvillu v Franciji se je peljalo z dela v vagonih cestne železnice 17 delavcev. Ko so se vozili preko železniškega križišča, so se zaleteli v tovorne vagone. Vseh 17 delavcev je bilo ubitih'. Vagoni, ki so drveli po progi navzdol, so se odtrgali od vlaka in ni bilo nikogar, da bi jih zavrl. —
Cenen nakup blaga
in k temu Še znatne plačilne olajšave samo pri dobro znani tvrdki
L. ORNIK
Maribor, KoroSka 9
Bogata izbira vsevrstnega tekstilnega blaga in vseh oblačilnih predmetov.
Vse kar kdo za obleči si želi Pri ORNIKU na obroke lahko dobi.
Tako bi človek lahko pisal pregled nezgod, katerim so izpostavljeni delavci dan za dnem in ne bi mu zmanjkalo vesti. Kadar ne bo toliko dividend, ko bo delavec produciral za potrebo in ne v interesu profita, bo nezgod veliko manj, ker jih bo lahko preprečiti.
Pri vlomu v Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani je bila ukradena tudi štampiljka, glaseča se: Delavska zbornica za Slovenijo, kulturno prosvetni odsek v Ljubljani. — Opozarjamo vse, da ta štampiljka ni več veljavna. Nova, edino veljavna štampiljka tega odseka je okrogla in se glasi: Prosvetni odsek Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani
Občni zbor Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, se bo vršil v četrtek, dne 15. marca 1928 ob 20. (8.) uri v zadnji dvorani hotela »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. Zaradi velike reakcije in obupnega položaja privatnih nameščencev postaja, zanimanje za organizacijo vedno večje. Upati je, da bodo privatni nameščenci izgradili svojo organizacijo spet do take moči in vpliva, da ji bo mogoče premagati sedanjo veliko krizo ter postati uva-žen faktor, s katerem bodo morali računati tudi nasprotniki.
Klub esperantistov v Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor v četrtek, dne 8. marca ob 20. ud v Narodni kavarni. Udeležba vseh članov dolžnost!
Mariborski naročniki, pozor!
V	nadi, da ustrežemo vsem mariborskim p. n. naročnikom, smo pričeli z današnjim dnem dostavljati list z raznašalkami. Prosimo pa, da kdor bi danes ne sprejel lista pravočasno, odnosno če bi se zgodila kakšna druga napaka, da nam prizadeti to oprostijo ter takoj to sporoče upravi.
Zaplemba.
Državno pravdništvo je zaplenilo knjigo Pavla Dorohova »Sibirski punt«, ki je izšla v I. Vukovem slovenskem prevodu v Ljudski tiskarni. Zaplembo utemeljuje takole:
»Knjiga vsebuje navodila, kako naj se odpravi obstoječa državna u-redba, njeni zakoni in zlasti ustava in kaže tendenco, da nahujska državljane, naj šiloma spremene ustavo in državne zakone, kar pomeni prestopek po § 87 a lit. srbskega kazenskega zakona. Za vzgled se navaja v knjigi borba boljševikov proti staremu režimu v Rusiji in se opisujejo posamezne faze nasilja, tako na straneh 27, 34, 44, 61, 62, 82, 84, 87, 121 122, 125, 127, 139, 148, 150, 156. 165 in 168. S teoretičnimi gesli in pozivi obravnava knjiga štrajke, sovjete, propagando komunizma, vtihotaplja-nje komun, propagand, literature med vojake na fronti, organizacije kmečkih vstaj in uporabljanje trgovskih potnikov) (Kitajcev) za razširjanje komunističnih idej, V knjigi se navajajo navodila, kako se naj uporniki po-laste ladij, kako naj se voditelje vsta-šev obvešča o uspehih in neuspehih vstaje, kako naj se vojake zajame, kako se jih naj z alkoholom omoti, da se jih lahko premaga in kako na< se zlasti častniki ugonobijo.«
Potemtakem naj bi bila ta knjiga pravi katekizem revolucije in abecednik vseh nasilj? Gotovo na tako
deklaracijo Pavel Dorohov niti zdaleč ni mislil. Hotel je podati samo niz historičnih epizod, kakor so se dogajale v ruski revoluciji. Te vrste literature imamo na svetovnem književnem trgu cele kupe; v Nemčiij na primer pazno slede za vsakim novim
Eojavom v ruski literaturi in mnogo-rat izide nemški prevod prej ko ruski original, a radi tega se nemška republika z maršalom Hindenburgom ne čuti prav nič ogrožena. Z zaplembami se pa daje posameznim tiskovinam večji pomen, kakor ga navadno zaslužijo, kajti te vrste reklama je najboljša. Ali mislite, da bodete s takimi metodami zbrisali zgodovino s sveta? Vsak naš državljan bo vedel kljub temu, da so v Rusiji boljševiki, ki so odpravili stari režim in celo carju niso prizanesli. Koliko tisočev jib je v naši državi, ki so sami bili priče teh dogodkov. Če se tako bojite vstaj, potem pa prepovejte n. pr. tudi vso literaturo o naših kmečkih puntih, romane Augusta Šenoe in Ivana Preglja. Da, celo zgodbo o Kosovem polju in o izdajalcu Vuku Brankoviču, ki je pogubil celo srbsko vojsko, katera se uči v vseh naših šolah, bi morali prepovedati. Ali morete dogodke, ki so se odigrali leta 1903 v Beogradu, spraviti s sveta? Kaj pa je bilo to? Ali morete preprečiti, da bi zgodovina beležila angleško revolucijo v sedemnajstem stoletju, ki je stala glavo Karla I. in veliko francosko revolucijo 1789—95, ki je poslala Ludovika XVI. in Marijo Antonieto na šafot? Najbolje je, če preselite Jugoslavijo na kak drug planet. Ta knjiga je pa izhajala že pred dvemi leti kot podlistek v »Delavski Politiki« in takrat se nikomur ni zdela nevarna in tudi država se radi tega ni porušila. Sedaj .so pa kar naenkrat odkrili njeno zlo. Najbrž e si je hotel nekdo medaljo zaslužiti!
Maribor.
Narodno gledališče ▼ Maribora.
Torek, 6. marca: Pri treh mladenkah. Ab. D.
Sreda, 7. marca; Zaprto.
Priporočamo vsem p. n. čitateljem tvrdko L. Ornik kot solidno. Več v današnjem oglasu.
Celje.
V	nedeljo, dae 18. t. m. ob 2. uri
se bo vršila oddaja občinske zemlje v najem potom licitacije. Sodrugi, ki se za to zanimajo, naj se na licu mesta, na cesti, za okoliškim očinskim pokopališčem, oglasijo.
Prihodnja seja občinskega sveta okoliške občine se bo vršila 18. t. m. v sejni dvorani na Bregu. Seja je javna in ima vsak, ki se za občinsko politiko interesira. Sodrugi, ki hočejo delovanje občinskih odbornikov videti, naij se seje udeležijo.
Kolesarji, ki se zanimajo za kolesarski šport in bi sodelovali pri kolesarskem odseku »Svobode« v Celju, naj se tozadevno oglasijo v prodajalni Delavskega doma v Gaberju.
Zadruga Delavski dom ima svojo lastno slikarsko delavnico. Onim so-drugom, ki si želijo pobeliti in slikati
svoja stanovanja,, priporočamo, da se obrnejo na Delavski dom v Gaberju.
Ekspanzija nemške buržuazije se vedno jasneje kaže. Ker vedo, da se politično več ne morejo postaviti na noge, skušajo predvsem z nekakimi nepolitičnimi »delavskimi« kulturnimi organizacijami. Pravijo, da bodo osnovali pevski zbor, športna društva itd. Vse to pa z namenom, da bodo delavcem nudili izobrazbo. Kako neki mislijo, gospodje? Ne vemo, kaj bi dejali — nemara jim ne bodo nudili kulture in zavesti, nemškim so-drugom enake . . . ampak nekakšno tako kulturo, kot jo nudijo germanski gospodje — Kitajcem in Cu-lukafrom — namreč bič. Ali pa mislijo mogoče biti resno našemu delavstvu kulturni učitelji — v najnovešji umetnosti — stradanju?
Dandanes smo v Gaberju vsi enaki, celo gospodje šefi in njih sluge so se globoko ponižali in čakajo na delavce s polnimi mošnjami v gostilnah, plačujejo in slikajo sijajno bodočnost onim, ki pristopijo v nepolitično »Nemško ligo«, Mar mislite, gospodje, da, smo psi, da nas boste tepli in vam bomo potem za liter vina vaš bič še poljubili? »Es war einmal.,.,« gospoda!
Zagorje ob M
Naznanilo. Kraj. pol. org. S. S. J. v Zagorju obvešča tem potom vse svoje člane, da se na podlagi sklepa odborove seje z dne 1. marca vrši dne 11. marca ob 9, uri dopoldne v gostilni g. Dolinšeka v Zagorju redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora točno ob določeni uri udeleži.	Vodstvo.
RnSe.
Ker je pri nas veliko delavstva, je razumljivo, da se je tukajšnje obrtništvo precej razširilo, vendar ne more zadostovati vsem potrebam delavstva, ker igra pri tem veliko vlogo špekulacija po čim večjih profitih in se je iz teh razlogov združila vsa vaška buržuazija, da za vsako ceno ob-' drži najvišje cene nad življenskimi potrebščinami za delavstvo ter si obenem vtepla v glavo, da mora delavstvo kupovati blago za vsako ceno in četudi najslabše vrste.
Da se temu vsaj nekoliko odpo-more, je tukajšnje delavstvo pripravilo vse potrebno, da si ustanovi svojo prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo, v kateri bodo kupovali gotovo prav vsi zavedni delavci, uradniki in kmetje. Istotako bomo poskrbeli za najboljše pecivo Delavske pekarne iz Maribora, začasno pa delavstvo itak prav pridno sega po pecivu, ki ga dovaža že sedaj k nam Delavska pekarna, pa tudi pekovski mojster Mulec iz Studencev, v največjo jezo naše vaške »buržuazije«.
Pa ne pride tej gospodi niti na misel, da bi skušali z enako dobrim pecivom in po isti ceni preprečiti neljubo konkurenco, čeprav obratujejo s cenejšimi režijskimi stroški, večinoma z vajenci, ki garajo kot kitajski kuliji noč in dan. Oni so celo organizirali te svoje kulije, da s silo pre-
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA GESTA STEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Modarno in higijensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
,JUNIPER“
zeleno francosko žganje z brinjevlm ekstraktom Je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu Itd.
»JUNIPER" PRSNI KARAMELE
so edino sigurno sredstvo proti kaSlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah In konzumnih trgovinsh. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Zaloga parfumerijo, kosmetike, kemikalij in galanterije
CELJE, GOSPOSKA ULICA 4
aana
Nabirajte
nove
naroinlke
nrnr-
prečijo dovoz kruha iz zunanjih krajev in tako se je zgodil nečuven škandal, da so se pripravili v bližini Ruš na cestni napad na Mulecovega voznika, ki dovaža vsak dan med 4. in 5. uro po tej cesti v delavsko kolonijo precej dobro pecivo. Pocestni paglavci so ustavili voznika (starčka šestdesetih let), ga podrli na tla in neusmiljeno pretepli, tako da se je ves pretepen moral vrniti nazaj s polnim vozom kruha v Studence.
Nad takim škandalom se zgraža vse pošteno delavstvo in odločno zahteva od oblasti, da v tej zadevi postopa vsaj tako, kakor je to običaj napram delavstvu, če kaj zagreši, posebej še zaradi tega, ker se pripravlja enak napad na voznika Delavske pekarne. Za nas delavstvo je to le poziv, da strnemo svoje vrste in povzdignemo svoj glas: Svoji k svojim!
—n—
Studenci pri Mariboru.
Predavanje o Maksimu Gorkemu se bo vršilo v soboto, dne 10. marca 1928 ob 8. zvečer v telovadnici »Svobode« v Studencih. Sodeluje tudi pevsko društvo »Enakost«. Pridite vsi!
V	soboto, dne 10. marca ob 7. uri zvečer se vrši v prostorih gostilne Majhenič članski shod Socialistične stranke. Sodrugi in Sodražice se u-ljudno vabijo, da se shoda polnoštevilno udeležijo.
Odbor kraj. org. SSJ.
Vestnik »Svobode*1.
Sklicujem sejo ljubljanske podružnice »Svobode« s sledečim dnevnim redom: 1. Reorganizacija podružnice.
2. Sklicanje izrednega občnega zbora.
3, Razno. Seja se bo vršila v uradnih prostorih Delavskega doma v petek dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Udeležba dolžnost! — Aleš,
DeL tel. in kulturna zveza Svoboda, podružnica Zagorje ob Savi, vprizori v soboto 17. marca, ob 5. uri zvečer, v dvorani Zadružnega doma na Lokah socialno dramo v 5 dejanjih »Jutranja molitev«. Gostuje podružnica »Svobode« iz Jesenic. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Del. tel. in kulturna zveza Svoboda, podružnica Zagorje ob Savi, ima svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo funkcionarjev, 2. volitev novega odbora, 3. raznoterosti. Član, ki ni za minulo leto poravnal članarine, nima vstopa na občni zbor.
Delavski oder v Ljubljani
Po daljšem odmoru je v Ljubljani pričel delovati v okviru »Svobode« Delavski oder, ki je v nedeljo 12. II. na Viču igral burko »Scapinove zvijače«. Režiral je sodr. Bratko Kreft. Hkrati je -igral glavno vlogo fin jo prav dobro izvedel. Ponekod se je poznala posledica tega, da je igro režiral in igral. Vendar je prvi nastop Delavskega odra časten za vse njegove člane. S. Demšarju se je poznalo, da je dober, rutiniran komik. Svojega moža je postavil tudi s. Siard in Simonič. Obersnel dober, a Medvešček ima tudi najlepše izglede, samo bolj prirodno, neprisiljeno naj nastopa. Od ženskih vlog je bila najboljša s. Jurmanova, pa tudi ss. Lenasijeva in Selanova se bosta razvili v dobri igralki. Vsi igralci so pokazali vso dobro voljo. Zato so bili tudi deležni burnega odobravanja. Pričakujemo, da nas bo pri proslavi Gorkega Delavski oder še bolj razveselil. Živel Delavski oder!
Delovanje jeseniške »Svobode«.
(Iz tromesečnega poročila podružnice.)
Koncem minulega leta je štela jeseniška »Svoboda« 73 članov, od teh 67 moških in 6 ženskih. Podružnica ima dramat-sko sekcijo pod vodstvom s. Škrlja, telovadno enoto, ki šteje z naraščajem 65 članov in ima redne vaje ter knjižnico. » zadnjem tromesečju leta 1927 je priredila podružnica eno telovadno akadamijo, eno nogometno tekmo s celovškim »Sturmom*. Cankarjev in Miklavžev večer ter dve plesni veselici. — Le tako naprej!
Športna podzveza »Svobode« ustanovljena.
V nedeljo, dne 12. iebruarja se je vršila v Ljubljani konferenca športnih sekcij »Svobode in ljubljanskega delavskega športnega kluba. Trboveljski »Amater« J® »Probuda« se konference nista udeležila, niti nista svoje odsotnosti opravičila. Po daljši debati so se sprejela osnovna pravila športne podzveze »Svobode«. Delavski športni klub vst-opi s svojimi 90 člani v ljubljansko »Svobodo«, s čimer ie rešena tudi ljubljanska »Svoboda« iz dosc-danje krize. S športnim klubom bo dobiU ljubljanska »Svoboda« delavsko mladinOi ki bo usmerjala delovanje podružnice, v. kateri so bili doslej večinoma intelektualci.
Koncem marca se bo vršil prvi občni zbor športne podzveze. Centrala »Svobode* bo z denarno podporo omogočila udeležbo delegatov iz najoddaljenejših krajev. Tedaj se bodo sprejela tudi pravila podzveze v definitivni obliki.
Do občnega zbora vodijo podzvezo ss. Vičič, Aleš, Kovač in Malovrh. Zastopnik podzveze v centralnem odboru »Svobode« je s. Vičič.
Podružnice, ustanavljajte športne sekcije! Z njimi boste pritegnili v »Svobodo« delavsko mladino.
Delavski športniki, na plan!
Proti vojni — za razorožitev!
Zastopniki sovjetske Rusije so na zadnji ženevski konferenci stavili predloge za popolno razorožitev vseh držav. O teh predlogih bo sklepala ponovno konferenca v Ženevi 15. marca.
Mednarodna ženska zadružna zveza s sedežem v Londonu vodi mednarodno akcijo za to, da čim več organizacij iz vseh dežel podpre predlog razorožitev.
Tako je pozvala preko slovenske »Zveze delavskih žena in deklet« tudi našo »Svobodo«, da podpiše tozadevno izjavo.
»Svoboda« je to izjavo podpisala. Toda zavedati se moramo tega, da sama izjava še ni vse. Od moči mednarodno organiziranega proletariata, od moči internacionalne misli zavisi, ali ibo že enkrat minila nevarnost novih imperialističnih vojn.
»Svoboda« na svojem torišču najuspešneje pobija imperializem, ako odteguje mladino od nacionalističnih organizacij, ki vzgajajo ljudi v nacionalnem sovraštvu.
Živela internacionala!
Vojno vojni!
Znižanje taks za kulturne prireditve vsem
podružnicam »Svobode« dovoljeno.
Centralni odbor »Svobode« je s svojo intervencijo pri vladi dosegel znižanje taks za kulturne prireditve vseh naših podružnic. Spodaj vam podajamo točen prepis do-tičnega odloka. Na ta odlok se sklicujte pri svojih krajevnih oblastih. Takoj s prijavo prireditve omenite opravilno številko odloka o znižanju teh taks. Če bi delala oblast kje kake sitnosti kljub temu odloku, nas takoj obvestite z navedbo dotičnega odloka, da moremo mi takoj uspešno intervenirati pri velikem županstvu. Za veselice ne velja ta odlok. Podružnicam ni treba posebej vlagati prošenj za znižanje taks, ker odlok jasno govori, da so oproščene vse podružnice.
To naj sprejmejo na znanje tudi one podružnice, ki so se tozadevno že obrnile na nas z raznimi vprašanji. Odlok se glasi:
P. br. 1454/1928. Kolek & 20 Din uničen!
Potrdilo,
Potrjuje se, da so prireditve društev, včlanjenih v delavski telovadni in kulturni zvezi »Svobodi« v Ljubljani prosvetnega in I znanstvenega značaja.
To potrdilo se izda na prošnjo imenovane Zveze in na podlagi razpisa Min. fin. gen. dir. davkov, br. 143.050 od 29. novembra 1927 radi oprostitve plačanja takse iz tarifne postavke 99a taks. zakona.
Ljubljana, dne 16. februarja 1928.
Vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja: (Podpis nečitljiv.)
Štampilja:
Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani.
Čevlje
po meri
kakor tudi vaakovratna popravila Is najboljšega materi* {ali, aol dna In tofna iigotovlttv po najnlijlh cenah.
August Gusel, Cevlj. mojster
Mobilije
vsakovrstne od ntvadne do najfinejSe Izdelave iz mehkega, trdega kakor tudi inozemskega lesa po najnižjih cenah. Samo lastna izdelava v Produktivni zadrugi mizarskih mojstrov. S prvim majem zelo znižane cene, solidno in dobro delo kakor tudi enoletno jamstvo.
Maribor, Grajski trg Stev. 3.
Sirite naS list!
Wimr Radioverlafl, Wien. I, Pestaloniaisse Ur. S. /11-
Neobhodno potreben je za vsakega radioamaterja
RadEo-koledar 1928
Cena Din 25*— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15"—,
izdaja „Radiowelt“-
rt
J.Trplnu, HariliBr.GIavDl trg t7
ker tam ae dobi aukno že od 26 Din napre), kakor tudi vsakovistno drugo blago po jiaJnlžJIhcejial^
Tiskar: Ljudska tiskarn« d. dl v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejoje Viktor Eržen v Mariboru.