Gospodarske stvarL Narodno gospodarstvo. (Govoril poslanec in vodja Fr. Povše na vseslovenskem shodu.) (I)alje.) Malce večje pogumnosti in podvzetnosti pa si moramo prisvojiti. Postaviti si moramo kot prvo nalogo svojo zboljšanje naših gospodarskih razrner. Mi moramo dosečj, da bomo gospodarsko močni stan pa jednakoveljavni z drugimi narodi, s katerimi imamo tekmovati in borili se ludi za svoj gospodarski obstanek. S tem pa postanemo tudi neodvisni in samostalni in še le polem bo nam mogoče doseči tudi v narodnem oziru, kar nam gre. Država pa je dolžna in od njene vlade zahtevati smemo, da nam daje predpogojev v to, to so: dobra izobraževališča, šole sploh, dobri zakoni, ki nas varujejo v naši pošteni produkciji (kakor zakon proti ponarejevanju živil, vina, masla, proti sleparski kupčiji s žitom, ki je postalo le borzno blago;) dobra komunikacijska sredstva po suhem in morju ter rekah, ki omogočujejo daljni izvoz naših izdelkov v svetovni trg. Vlada pa skrbi za zboljšanje le prehudo zanemarjenega kmetijstva našega z zdatnimi subvencijami, da zboljšamo naša zemljišča, da povzdignemo. živinorejo, za katero so večinoma naše slovenske pokrajine kakor ustvarjene, tako osobito cela Kranjska, Koroška, Štajarska, in bi zamogli v lej stroki dospeti do visoke stopinje, s tem pa do boljših gosp. razmer. Le poglejmo uspeh živinoreje na Gorenjsketn v preteklem desetlelju, kako očividen je, in zakaj bi tudi naše pokrajine ne mogle imeti govedo, po katero hodijo kupci iz daljnih krajev ter za njo plačujejo visoke cene, ker žival za pleme se vedno dražje plačuje. Naše vinorodne pokrajine je zadela huda nezgoda, trtna uš, ki je grozila opustošiti in povsem uničiti naše lepe zelene gorice. Toda, hvala Bogu, po zeleni Štajarski, kjer se je ta nezgoda najprej pokazala, in sosedni Kranjski, pokazal se je našega ljudstva lep značaj moške vztrajnosti in ljubezen do prebljubljene rodne zemlje dala je pogum, da so naši vinogradarji lotili se zopetne obnovitve vinogradov in je že polno lepih zelenih goric regeneriranih. Državne vlade dolžnost pa je, da ne po mačehasto, ampak s polno roko podpira naše vinogradarje pri obnovitvi vinogradov, pri delu resnično požrtvovalnem, trudapolnem in tudi dragem. Saj se pri tem ravna, da si država ohrani na tisoče poštenih rodbin, ki nahajajo v vinarstvu svoj zaslužek in obstanek, in dolžna je država, skrbeti za svoje narode. Svetovne trgovinske razmere pa so nanesle do razmer, da posameznik ne more obstati. Zato so začeli umni gospodarji združevati se, vsaj velja vedno, da v združbi je moč. Le združeni bodo kmetovalci kos svoji nalogi, bodo zmožni, vzdrževati se v veliki konkurenci,ki jim nastaja po velikih podjetjih in kapitalu. Nastale so razmere v svetovni trgovini, da nihče ne povprašuje po majhnem blagu. Le velik podjetnik mora ponudbe staviti in le nanj se ozira veliki kupec. Kako malo skupi kmetovalec na pr. za sadje in kako drago ga kupuje konsument, razlika nakupne cene in prodajalne je pogostoma velikanska, in vso diferenco dobi prekupec. Zakaj bi kmetovalci te zdatne diierence ne dobili! Vsekako pa je v to potrebno, da se kmetovalci združijo, ker le tako bodo zamogli tudi v veliki množini nastopati na trg kot ponudniki in prevzeraati dobavo žita, vina za ces. armado, kakor se to že večinoma godi v Nemčiji. Le združeni kmetovalci zmožni bodo izkoriščati doslej le velikim podjetjein podeljene olajšave prevoznih tarifov po železnicah, katere popuščajo ceno, kolikor več blaga se izroči transportu. Zjedinjeni bodo imeli skladišča, na te lahko dobivali posojila, da vložeho blago čaka boljših cen. Vseh teh in enakib koristij in olajšav, ki tvorijo pogoje uspešne konkurence in primernega dobieka, posamezen producent ne more doseči, pač pa v združbi. (Dalje prih.) Žitne cene v Celju. Po meterskem centu: Pšeniea 12 11., rž 10 fl. 84 kr., ječmen 8 fl., oves 8 fl, koruza ali turšica 7 fl., proso 10 fl. in ajdina 10 fl. Sejmovi. Dne 23. oktobra v Poličanah (za svinie). Dne 25. okt. na Vidmu ob Savi, na Bizeljskem, v Velenju in Ribnici. Dne 27. okt. v Imenem (za svinje). Dne 28. okt. na Muti, pri Sv. Juriju ob južni žel., v Slov. Bistrici, pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo, na Bregu pri Ptuju (za svinje) in v Cmureku. Dne 29. okt. v Koprivnici.