Po posti prejeman: za celo leto naprej 2fi K — h pol leta „ 13 „ - „ eetrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Naročnino in inserata sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraiajo, uefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 65. V Ljubljani, v sredo 21. marca 1900. Letnik XXVIII. Država in vera. Država brez Boga, država brez vere, brezverska družba so glavni umski izrodki moderne dobe. Ta zmota ni razširjena le med modro-slovci, temveč prodira bolj in bolj med širne mase. In kakor je bil nekdaj krščanski svet prepojen z arianizmom, tako dandanes segajo globlje in globlje v moderni svet nazori o socialnem brezverstvu. Država, pravijo, ima le časne namene, skrbi le za časne potrebe ; njen smoter je časna sreča državljanov. Država ni poklicana soditi o vrednosti različnih naukov, katerih se drže posamezne verske skupine; za-njo je vera postranska stvar, privatna zadeva, zato jo prepušča zasebnikom. Leon XIII. je na to zmoto opozarjal ter jo zavrgel ob raznih prilikah in posebej še v svojih okrožnicah Immortale Dei (1885), Sapientiae christianae (1890), Au milieu des aollicitudes (1892). V okrožnici Immortale Dei pravi: »Božjo nadoblast so tiho in z vso skrbjo odstranili, kakor da bi Boga več ne bilo, ali kakor da bi se več ne oziral na človeško družbo; kakor da bi ljudje, poedini ali v družbi, ne imeli nobene obveznosti do Njega, ali kakor da bi si mogli misliti kako oblast, ki ne bi imela v Bogu svojega vzroka, svoje moči in avtoritete. Razvidno je, da bi taka država bila le skupek ljudi, ki so pod vlado, a se obenem sami vladajo, ki so vladar in pod ložen obenem ; zato, pravijo, vsa oblast, vse pravo korenini v ljudstvu. Iz tega sledi, da država ne pripozna obveznosti do Boga in uradno ne izpoveda nobene vere«. Toda družba je od Boga, zato mora izkazovati svojemu Stvarniku javno bogočastje. Če priznamo, da je vera zasebna zadeva, s tem že priznamo, da je vera pravtako za deva družbe, zadeva države. Kajti obveznost, da mora človek pripoznati Boga za vrhovnega Gospoda, poteka iz človeške bistvene zavisnosti od Boga. A ta zavisnost se nanaša na državo, kakor na poedinega človeka, ker je država družba več ljudi, združenih pod isto avtoriteto v dosego enakega smotra Kakor torej v zasebnem življenju nič ni in si ne moremo misliti, kar ne bi zaviselo od od Boga, prav tako v javnem življenju nič ni in si ne moremo misliti, kar ne bi imelo obveznosti do Boga. Razlog, da biva država, je pomagati državljanom, da dosežejo svoj smoter; da pa odgovarja tej dolžnosti, mora biti docela prepojena z versko idejo. Na kak drugi način kakor na podlagi vere družba ni edina, nima gotovih mej, do koder se sme ali no sme; brez vere družbi ni obstoja. A človek je družabno bitje, je ustvarjen za družbo. Previdnost božja mu je dala svojstva, katera ga navajajo, družiti bo z enakimi v zasebne in javno družbe, dala mu je zmožnost, pridobiti si to, kar potrebuje v izpolnitev lastnega bivanja. Toda kakor nobena družba ne more obstati brez vrhovnega poglavarja, ki s svojo avtoriteto nagiblje slehrnega k delovanju za dosego skupnega smotra, tako je tudi jasno, da je ljudem, združenim v družbo, ki naj jih vse vlada, potrebna avtoriteta, avtoriteta, katera, dobra kakor družbi* sama, poteka iz narave in torej iz Boga kot početnika vsega. Tudi jo jasno, da javna oblast ne more biti od drugod, kakor od Boga. Kajti Bog jo pravi in vrhovni Gospod vseh stvari; vse, kar je, nninn 7.«vi«i nd Niacr in Mu mnra hiti nn- korno. Potemtakem ima vsakdo, ki je upravičen zapovedovati, to pravico le od Boga, vrhovnega gospodarja vesoljstva. Razvidno je, da mora politična družba, oprta na taka načela, izpolnjevati dolžnosti, ki jo vežejo z Bogom. To pa je mogoče le z javnim bogočastjem. — Narava in pamet nam nakladata obveznost, z javnim bogoslužjem častiti Boga, ker smo odvisni od njegove vsemogočnosti, ker je naš začetek in naš smoter. A kakor velja ta zakon za poedince, tako velja i za politično družbo, za državo. In zares, ljudje v družbi niso nič manj zavisni od Boga, kakor poedin človek; saj mora družba še posebej zahvaliti Boga za svoj obstanek, za ohranitev in za mnogo dobrot, katere uživa kot taka. Tako imata toraj javna družba in javna oblast Boga za početnika ter sta Mu dolžni izkazovati javno bogočastje. (Konec prih.) Politična razmišljevanja. IV. Narodna avtonomija. (Konea.) Svetovni položaj in socijalno razmere so danes vse druge, kakor « času sedemdesetih let, ko je bila Nemčija, ta nasprotnik našega narodnega življenja, še razmeroma slaba in ko so bila v političnem življenju buržoazija in veleposestvo jedini odločilni politični faktor. Danes se široki sloji zanimajo za socijalnopolitična vprašanja mnogo intenzivneje nego za državnopravna, in s temi širokimi sloji mora računati tudi češki in poljski narod. In v resnici se opaža, da češki realisti in socijalisti vseh barv ne pokladajo tiste važnosti češkemu državnemu pravu, kakor pred 10 leti. Tudi Mladočebi so opustili im-petuozno zahtevanje po češkem drž. pravu, ker računajo z danimi razmerami. J e d i n a misel mora vladati pri nas vseh, osiguratisinarodnoeksistenco, to pa moremo miSlovenci in M a-lorusi le v narodni avtonomiji, kar tudi Čehom in Poljakom ne bode v legitimnih narodnih aspiracijah na škodo. Slovanski politiki morajo se zjediniti v jedno falango za dosego narodne avtonomije. Ta postulat mora priti najprej na vrsto pri uravnavi narodnih razmer v državi, kertaka narodna avtonomija osigura e k s i s t e n č n i m i n i-mum Slovencev na jugu, Malo-r u s o v v G a 1 i c i j i i n P o 1 j a k o v t e r Čehov v Šleziji. Raztrganja historičnih deželnih indivi-dualitet vsled narodne avtonomije še ni treba in je še vedno prosta pot za državno-pravne zahteve. No vdajamo so nadi, da bi Čehi in Poljaki v državni zbornici kar čez noč opustili svojo tradicijonalno politiko, ali treba se je nam Slovencem enkrat oglasiti s svojim narodno-avtonomistiškim principom. Mi smo vedno molčali v državnem zboru glede našega narodno • avtonomistiškega načela in čakali, da v zvezi s Poljaki in Čehi kaj dosežemo. Dosegli smo pač nekaj glede srednjih šol v Pazinu in Celju, ali koliko nismo dosegli, kar bi morali dobiti po vsi pravici. Ne vem, ali mogoče je vendarle, da bi se naše zahteve bile bolj respektovale, ako bi Kili t ružirai rrhi.-l.i ------• ' nomije stopili takoj na plan in jih odločno in neustrašeno zastopali na obe strani nasproti Čehom in Poljakom ter vladi. Clara pacta boni amici ali pa inimici. Kakšni bi bili naši vspehi, tega seveda ne bom trdil, vendar Bi upam naglašati, da ima državna zbornica mnogo privržencev narodne avtonomije in ti so v prvi vrsti naši slovanski Malorusi, potem mnogo kršč. soc. in Članov katol. ljudske stranke, sploh vsi oni Nemci, katerim je na tem, da se napravi v državi sprava med narodi. Teh seveda ne moremo iskati med nemškimi liberalci in naoijonalci. Politični pregled. V Ljubljani, 21. marca. Deželni zbori prično svoje redno pomladansko zasedanje z malo izjemami dne 26. marca, in sicer so z včeraj objavljenim cesarskim patentom z dne 19. t m. na dan 26. marca sklicani nastopni deželni zastopi: kranjski, češki, gališki, gorenje-avstrijski, solnograški, štajerski, koroški, moravski in sleški. Tudi dalmatinski, buko-vinski, tirolski in predarlski deželni zbor se snidejo imenovani dan. Naslednji dan, 27. marca, prične z nadaljnim delom preloženi deželni zbor nižje avstrijski, dne 2. aprila pa goriški. Sklicani bo toraj že vsi deželni zbori razun tržaškega in isterskega. V Trstu se vrše namreč v kratkem nove volitve, ki pa ne bodo zavržene do jednega zgoraj označenih terminov, in se toraj ta zastop pozneje skliče k rednemu zasedanju. Glede dveh deželnih zborov se vrše sedaj pogajanja. Mej člani isterskega deželnega zbora skuša vlada doseči sporazumljenje. Vrše se posredova njem vlade pogajanja mej Slovani in Italijani, ki pa dosedaj še niso dovedla do pozitivnega vspeha. V slučaju, da se to tudi pozneje ne doseže in se pokaže deželni zbor za delo nesposoben, ga vlada razpusti. Tudi mej nemškimi in italijanskimi člani tirolskega deželnega zbora se vrše pogajanja in od izida teh dogovorov je odvisno, ali se udeleži zborovanja italijanska manjšina. Spravna konferenca jo imela v prvi seji po državnozborskem zasedanju več uspeha, kakor pa v vseh prejšnjih številnih sejah in razgovorih. V pododseku za uravnavo jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastvih so bile na dnevnem redu še nekatere dosedaj nerešene določbe in razun pri dveh točkah se je povsod doseglo sporazumljenje. Najvažneja je tu določba, da morajo občino vsprejemati vloge tu^i v jeziku, ki ondi ni uradni jezik, prestavo pa naj preskrbi deželni odbor, ki naj v to svrho nastavi posebno prelagalce. O tem načrtu se je v ponedeljek popoldne posvetoval plenum češke spravne konference in sklenilo seje, da so cd načrt glede jezikovnega ^ vprašanja še jedenkrat pretresava v plenumu te konference. Z drugo besedo bi so reklo: Ta načrt je že vsprejet v prvem in drugem branju in se vrši sedaj le še tretje branje. Včeraj dopoldno so je posvetovala ta konferenca o načrtu za volilno preosnovo za deželni zbor in popoldne o jezikovnem vprašanju pri deželnih oblastvih. Za volilno preosnovo je predložila vlada nov načrt, ki doli Češko v politično in sodno okraje na podlagi narodne homogenosti. Ustanovi se deset okrajev, toda z razdelit vijo baje Nenrui niso povsem zadovoljn'. Po ------. -o.- '--'-• sicer 132 čeških, 92 nemških in 4 mešani, in 100 okrajnih glavarstev : 57 čeških, 40 nemških in 3 mešani. Tudi pri včerajšnjih dogovorih se je pokazalo mej zaupniki precej jedinosti in je upanje, da se tudi včerajšnje posvetovanje sme primerjati z drugim branjem. V četrtek bo zadnja seja spravne konference pred deželnozborskim zasedanjem. Cehi z uspehom niso posebno zadovoljni, kajti že okolnost, da Nemci ne ugovarjajo odobrenim točkam, je dokaz, da Čehi niso mnogo na dobičku. Skoro neumljivo pa je zakaj so se češki zaupniki zadovoljili b pre-lagalci pri deželnem odboru. To je zelo čuden način izvajanja narodne jednakoprav-nosti. Židovsko časopisje na Ogerskem. Pod tem naslovom je izšla v Budimpešti brošura, ki kaže, da izhaja sedaj na Ogerskem 1000 časnikov; od teh pa je samo 100 katoliških, 25 protestantskih in 40 ru-munskih, slovaških in srbskih. Nad tri četrtine časnikov je toraj židovskih. Od 35 budimpeštanskih dnevnikov sta krščanska le »Magyar Allam« in »Alkotmany«. Jedenindvajset dnevnikov v Pešti ima krščanske urednike, ki stoje v židovski službi, ostali dnevniki imajo same židovske sotrudnike. Od 22 političnih tednikov v Pešti so samo 4 krščanski, od 39 nepolitičnih tudi le 4, od 6 mladinskih listov ni niti jeden krščansk. Od 137 tiskarn so 103 v židovskih rokah, od 60 knjigarjev je 40 Židov. Take so razmere v marijanskem kraljestvu. Kdo bi se potem še čudil, da je ves vpliv na Mažarskcm v židovskih rokah. Posredovanje v južno - afriški vojski je sedaj na dnevnem redu v vseh evropskih in ameriških krogih, a je vkljub temu posredovanje v tem slučaju stvar, katere se ne upa dotakniti nobena velesila. Izmej vseh držav sta Burom posebno naklonjeni Rusija in severno ameriške zvezne države. Njih oficijelno časopisje apeluje na vse merodajne kroge, naj pritiskajo na Anglijo, da ne bo popolno uničila burskih republik, ter da se ne polasti popolno vsega zlata v Transvalu, ker bi bila to velika financijelna, gospodarska, pa tudi politična nevarnost za celo Evropo. A vse se suče okolu tega vprašanja, kakor mačka okolu vroče kaše; nihče noče zameriti oholim Angležem. Ruski se list »Rossija«, predlaga, naj se vrši svetovni kongres, »Petr. Vedomosti« pa objavljajo oklic na vse velesile, v katerem jih poživljajo, naj vsaj za pet let ustanove državno zvezo. Ta zveza vseh evropskih držav naj stavi Angliji naslednji ultimatum: 1. Vojno v Južni Afriki jo takoj ustaviti in pustiti Transvalcem in Oranjcem njih neodvisnost; 2. sueški prekop mora postati v resnici neu-tralen; 3. od Anglije so mora zahtevati, da izpolni dano obljubo in pokliče svojo čete iz Egipta. To so pogoji in ako bi jih Angleži z lepa ne hoteli izpolniti, svetuje ruski list, naj se prično proti njim postopati z vso silo. Konečno so še svetuje, naj se velesile preskrbe s potrebno mornarico. Kajpada bo šo precej dnij minulo, predno se ta ideja uresniči. Knji^r! i n l*aMO|»iNi. Cvetje z vrtov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. Izhaja v nedoločenih obrokih. Cel tečaj (12 zvezkov) stane izšlo 17 tečajev. Te dni je prišel na svetlo 1. zvezek 18. tečeja. »Cvetje« prinaša spise, ki so jako podučili ne samo za tretjerednike, ampak tudi za vsakega vernega kristjana. Spisi so jedrnati brez plev. Jezik je gladek, lahko umljiv in pravilen, kakor v nobenem drugem slovenskem listu. Velike pozornosti so vredne tudi platnice. Na njih razlaga pater Škrabec najtežje strani naše govorice in naše slovnice učeno, pa obenem jasno. Po-jasnuje in pobija napake, ki jih hočejo nekateri nepremišljeno uvesti v našo govorico in v našo slovnico. Zato je želeti, da si list naroče ne samo književniki, ampak tudi dijaki in bogoslovci, naši bodoči pisatelji. Samo ob sebi se razume, da bi moralo biti »Cvetje« Bosebno razširjeno med duhovščino. Na 18. tečaj se lahko še vsaki naroči, ker je 1. zvezek tega tečaja natisnjen v mr.ogo izvodih. Kedor se hoče naročiti, naj stori to kmalu, in naj pošlje po poštni nakaznici 150 helerjev na »Opravništvo .Cvetja' v Gorici«. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. marca. Deželni predsednik ekscel. baron Hein se je sinoči vrnil iz Opatije v Ljubljano. »Papeževa kletev«. »Slovenski Narod« zopet ponavlja, da je bila tista neumna kletev res papeževa kletev. Ce misli, da nas s tem jezi, se jako moti. Mi smo tistim, ki jim je »Narod« že tako zmešal pojme o katoliški cerkvi, da verjamejo že vsako buda-lost, stvar pojasnili in ožigosali »Narodovo« propalost in brezsramnost. Da bi pa »Narod« ne lagal več, tega nismo pričakovali, ampak prepričani smo, ko bi stokrat ovrgli kako laž, da jo bo »Narod« v stoinprvo zopet po-grel in postavil kot resnico na mizo svojim bravcem. Dober tek! Predavanje dr. Kramerja o vin-stvu. Na zborovanju društva kranjskih zdrav nikov predaval je dr. Kramer, ravnatelj kme tijsko-kemičnega preskuševališča v Ljubljani, o kemični sestavi vina, njega ponarejanju, in o tem, kako naj to presoja praktični zdravnik. Predavatelj govoril je pred vsem o ponarejanju, napravljanju poluvin, to je o galiziranih in petjotiranih vinih, in o napravljanju vinu podobnih pijač, katere sestoje iz vina in sadnega mošta, osobito jabolčnega in hruševega, katere je smatrati po razpisu ministerstva za notranje zadeve z dne 27. junija 1892 tudi polu vinom in kateri se torej v smislu zakona z dne 21. junija 1880 ne smejo niti točiti niti prodajati pod imenom vino. Takozvana umetna vina napravljajo se iz vinu podobne zmesi različnih tvarin, kakor: vode, špirita, glicerina, sladkorja, vinskega kamna, enanetra itd. Navadno uporabljajo se za napravo takih pijač takozvane »vinske esencec. Predavatelj pokaže tako esenco, obstoječo iz vode, octove kisline, glicerina, vinskega kamna in prežganega sladkorja. Kot prepovedane, zdravju škodljive dodatke k vinu in vinu podobnim pijačam smatrati je: žvepleno-kisle soli, skrobni slad kor, glicerin, salicilovo kislino, sadro (gips) in katranova barvila, istotako naj bo vsako vino brez strupenih kovinskih spojin, kakor n. pr. bakrenih, svinčenih, cinkovih, barium, magnesium in ilovičnih preparatov. Kemična analiza vina obsega pred vsem najvažnejše sestavine vina, in sicer količinsko določitev: 1. alkohola, v odstotkih prostornine in teže, 2. ekstrakta (izvlečka), t. j. ostanka po dovršenem prevretju, 3. prostih kislin v obliki vinske kisline, in izhlapljivih kislin v obliki octove kisline proračunjenih, 4. določitev takozvanega izvlečkovega ostanka, 5. določitev rudninskih sestavin, 6. glicerina, 7. barvila pri rudečem vinu itd. Glede tujih sestavin pride pred vsem v poštev preskuš-nja vina na solitarjevo kislino, iz katere se da sklepati na primes vode, nadalje preskuš-nja na salicilovo kislino, žvepleno-kisle Roli in sadro. Presojevanje vin z ozirom na naravno čistočo se vrši na podlagi mejnih vrednot (Grenzvvert) najvažnejših sestavin; vsebine alkohola, v kakem razmerju se nahaja z glicerinom ; množine izlečka, ki znašaj pri belih vinih najmanj 140 gr., pri ru-dečkastih vinih (cvičkih) 1-50 gr., pri rude-čih vinih 160 gr. v 100 hktl.; potem množine izlečkovega ostanka, t. j. razmerja rud- fostorjevo kisline v primerju k rudninskim sestavinam, vinsknmu kamnu itd. — Tudi naravnopristna je treba dostikrat obustaviti, n. pr. »cikasta« vina, to so vina, v katerih so je en del alkohola vsled vpliva octovih bakterij spremenil v octovo kislino. Bela vina, ki v 100 hktl vsebujejo več nego 012 gr., in rudeča vina, ki vsebujejo več nego 0 15 gr. octove kisline, smatrati jena vadno pokvarjenim. Ako naj torej zdravnik na podlagi certifikata, izdanega od kemičnega zavoda, izrazi svoje mnenje, je-li do-tično vino zdravju škodljivo, treba je pri sodnijski razpravi prisotnosti dotičnega kemika, ker se po vprašanjih na stranko še marsikaj dožene, kar v certifikatu ni izkazano. — Končno pokaže predavatelj nekatere priproste preiskovalne metode, katere zdravnik lahko napravi, tako n. pr. preskuš-njo vina glede vodene primesi z ditenilami-nom in žvepleno kislino, preskušnjo glede vinskega kamna, salicilove kisline, barvila pri rudečih vinih itd. — Predavanje je bilo prav dobro obiskano ter so navzočni izrekli željo, naj bi dr. Kramer skoro zopet kaj sličnega predaval. Načrti za Prešernov spomenik bodo razstavljeni še dva dni, in sicer v sredo in četrtek, t. j. dne 21. in 22. marca, proti znižani vstopnini 20 vinarjev. Razstava bo odprta ta dva dneva od 11. do 1. in od 3. do 5. ure popoludne. Opozarjamo še, da si obiskovalci ob enem lahko ogledajo kolo-salno podobo cesarjevo, katero je za dvorano »Mestnega doma« naslikal naš domači umetnik g. S t r n e n. Boj proti škofovim zavodom, katerega je na »Narodovo« povelje pričel Andrej Gabršček tudi proti deškemu semenišču v Gorici s parolo : »Proti takemu izsesavanju ljudstva se moramo kar najodločneje upreti in to tem bolj, ker prihaja od strani, ki je sama dobro založena z denarjem« , zavrača celo -Gorica« z res umestnimi besedami: »Da bi ,Soča' vedela, kako je ta stran založena z denarjem, dvomimo, ker gotovo Gabršček ni še revizor duhovniških žepov. — Veliko hvaležnejše delo pa nasvetujemo ,Sočil, da se namreč najodločnejše upre izsesavanju ljudstva po gotovih odvetnikih ki so se s krvavimi ljudskimi žulji v resnici že dobro založili«. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so se zadnji čas oglasile štajerske občine : Št. Andrej, Škale, Gomilsko, Žiče, Št. Benedikt, Pleterje, Artiče, Sromlje, Iljaševec, Jastrebec, Kog, Vitanj, Vodranci. V Ptuj so prišli v nedeljo nemški obrtniki iz Gradca Ptujskim obrtnikom so hoteli na shodu prodajati Bvoje modrosti, a je nastal tolik hrušč, da je bil shod onemogočen. Zupan Ornig je Gradčane zagotavljal, da so slovenski delavci iz okolice prišli v dvorano in da jim Ptujčani niso priredili toli prijaznega vsprejema. Gradčanom se je v Ptuju zgodilo to, kar prakticirajo doma v Gradcu. Pred mariborskimi porotniki je stal včeraj 20 letni delavec Jože! Žnidarič, ki je svojemu prijatelju Bezjaku zasadil nož v vrat, ker ga je ta klofutal radi tega, ker mu je Žnidarič očital, da je vedno »škarta« Porotniki so potrdili vprašanje o uboju in Žnidarič je dobil dve leti težke ječe poostrene s postom. Slovenski trgovci ▼ Ameriki. V Jolietu so slovenski trgovci ustanovili »Kat. trgovsko podporno in zabavno društvo Fri derik Baraga«. Društvo bode širilo slovenski trgovski naraščaj v Ameriki. Iz celovške škofije. V stalni pokoj je stopil č. g. Jan. Heiser, župnik v Mi heldorfu. Nastanil se bo v isti tari. Župnijo bo oskrboval č. g. Herm. Atzelhuber, kanonik v Brežah. — C. g. Mih. Baum gartner, župnik v Št. Boštijanu pod Ostro-vico je postal župnik v Kotarčah. — Prestavljen je provizor č. g. Moric Mtiller iz St. Urbana v Weitensleld. — Do 18. aprila je razpisana župnija Kot. — C. g. vpoko jeni župnik Jož. K o k i c iz Štebna pod Juno se nastani pri usmiljenih bratih v Št. Vidu. — Kn.-šk. vizitacija v Šmartnu nad Celovcem, 24. aprila, izostane. Vizitacija v Krajgu je preložena od 5. maja na dan 27. junija — Pomožni duhovnik v Vetrinju, g. Fl. Gangl, se je povrnil v sekovsko škofijo. — Umrla je dno 11. t. m. v Mariboru 6. let. Blaga pokoj niča je bila učiteljica ročnih del v »Narodni šoli« velikovški od njenega početka sem N. p. v m.! — Dne 16. marca je umrl v Pečnici č. g. Anton Oblak, vpo-kojeni župnik gozdanjski. Pokojnik se je porodil dne 11. januv. 1831 v Moravčah na Kranjskem, bil v mašnika posvečen dn6 27. jul. 1856. N. p v m.! Tržaške novice. Nedeljski shod »Edinosti« v Trebčah je proglasil kandaturo Iv. Goriupa, dosedanjega zastopnika tržaške okolice, za obč. svet. — Na rešilno postajo v Trstu je včeraj prišel nek mož, ki je silno javkal in se držal za trebuh, češ, da ima strašno trganje po trebuhu. Naposled je mož povedal, da to trganje prihaja od tod, ker je v neki gostilni pojedel za stavo več jajec z lupinami vred. — Dve stari Amazonki, ena z 70, druga s 74 leti sta se včeraj pretepali na lesnem trgu. Za tako staro gorko kri je vsaka dobila po 6 ur zapora. — Trdi se, da je pri obč. volitvah za četrti razred zagotovljena zmaga soc. dem. Lahi so morali pustiti pasti kandidature dr. Piccolija in dr. Angelija, ki sta postala sila nepriljubljena. V okolici ohranijo Slovenci svoje mandate, ako bodo čuječi. Kandidatje za okolico tržaško so za prih. občinske volitve ti-le: Za četrti okraj ostane dosedanji poslanec gosp. J. Dolenc, za peti okraj je gospod Ivan Gorjup, za šesti okraj pa gospod dr. Gregorin. Za ostale tri okraje se določijo kandidatje v nedeljo, ozi roma drugo nedeljo. Delavski praznik. Tudi iz Tržiča se nam poroča, da je ondotno »Kat. izobraž. društvo« sv. Jožefa slovesno praznovalo praznik avojega zaščitnika. Goriške novice. V goriško bolnico so pripeljali starega Antona Bolka iz Cohov pri Lokovcu. Stari mož je hotel rešiti smrti svojega mladega vnuka, kateremu se je vnela obleka, a se je sam smrtnonevarno opekel, ne da bi mogel rešiti vnučka. — Pri telovadbi na goriški realki je dijak Lucijan Fonzari tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. Bolnica usmiljenih bratov v Gorici je imela lani v oskrbi 562 bolnikov. Istrska mirovna pogajanja. Si-nočna »Edinost« naznanja: »Danes so se sestali delegati obeh strank istrskega deželnega zbora v prosto ih tukajšnje trgovinske zbornice ter so izdali sledeči komunike: Istrski delegati deželnozborskih klubov večine in manjšine zbrali so se danes ob 11. uri predpoludne v uradih trgovinske zbornice, da razpravljajo o »modus vivendi«, ki bi se imel uveljaviti o razpravljanju opravil v deželnem zboru. Predsedoval je deželni glavar Campitelli. Seja, ki je trajala do 1 ure popoludne, dala je priložnost za obširno izme-njanje nazorov ter se bode nadaljevala jutri. Iz Predoselj. Dne 19 marca je umrl v barorT^fdtl- graSčini poleg Predoselj g. Ivan Hribar po prejetih sv. zakramentih v 78. letu svoje starosti potem, ko je 64 let zvesto služil zapored več posestnikom Brdske graščine. Bil je odlikovan od presv. cesarja s srebrnim križcem za zasluge in s službeno medaljo. Naj v miru počiva ! Imenovanje. Justični minister je prestavil sodnega adjunkta pri tržaškem nad-sodišču, dr. Ed. Poljaka, k okrožnemu sodišču v Rovinj, in sicer k okrajnemu sodišču v Piranu. Na Črnučah je umrl 21. marca ob 7,3. ^"^tfP^t^onSotni večletni mnogoza služni župan gospod Ivan Vilfan po dolgem bolehanju. N. v m. p.! »Politik" v pesniškem prevodu prinaša Cankarjev podlistek »O človeku, ki je zgubil prepričan jo«, katerega je lani priobčil naš list. Štajerskemu deželnemu zboru bode predložil štajerski »Lehrerbund« peticijo o ureditvi pravnega razmerja učiteljev. Vojaški nabori na Kranjskem. Z včerajšnjim dnem so se pričeli letošnji vojaški nabori za Kranjsko. Včeraj in danes je bil nabor na Vrhniki, 23., 24., 26. ter 27. t m. bo v Ljubljani za sodni okraj ljubljanske okolice, dne 28. in 29. t. m. pa za mesto Ljubljano; dne 20. in 21. t. m. v Kamniku, 23. in 24. t. m. na Prevojah, 26. t m. v Velikih Laščah, 27. in 28. t m. v Ribnici, 30. in 31. t. m. v Kočevju, 2. apr. v Črnomlju, 4. aprila v Metliki, 5. 6. in 7. aprila v Rudolfovem, 9. aprila v Žužemberku, n _ i_ _ i _ Mokronogu, 20. in 21. v Kostanjevici, 23. 24. aprila v Krškem, 25. aprila v Radečah pri Z danem mostu, 27. in 28. aprila v Litiji, 30. aprila in 1. maja na Višnji gori, 3., 4. in 5 maja v Radovljici, 7., 8. in 9. maja v Kranju in 10., 11. in 12. maja v Škofji Loki. Za dopolnitveni okraj pešpolka št. 97 se bodo vršili nabori: 24„ 25. in 26. aprila v Postojini, 28. in 30. aprila v Vipavi, 2. in 3. maja v Ilirski Bistrici, 5. maja v Ložu, 7. maja v Cerknici, 9. maja v Logatcu in 11. in 12. maja v Idriji. Aretovan župan. V Arnfeleu na Štajarskem so potegnili v zapor župana Eckrie-derja in njegovega tajnika Hartla. »Švind-lala« sta z občinskim premoženjem. Nova spaka. »Piccolo« je prekrstil slovensko vas Ricmanje v Rusmagna. Tako se smešijo Lahi sami. Nanagloma umrl zadet od mrtvouda je 291etni Peter llihtaršič, hlapec z Dovjega, rojen pa v Dolenji vasi župnije selške nad Škofjo Loko. Prišel je na sv. Jožefa dan na semenj na Savo, a našel je smrt. Grof Lonyay je prišel včeraj v Trst ter se'"KasTEani 1 v »Hotel de la ville«. Danes se je odpeljal v Miramare, kjer se bode jutri ob 10. uri dopoludne poročil z nadvojvodi-njo Štefanijo. Konkuz je napovedal trgovec Javoršek na Gomilskem Celjski izzivač obsojen. Brezposelni sin celjskega lotografa Martinija je bil obsojen radi psovanja Slovencev na 10gld. globe in 48 ur zapora. Konec Friderika Brandstatterja. Bivši štajarski nemškutarski poslanec Brand-stiitter se je včeraj na Dunaju obesil. Kakor znano, je Brandstatterjevemu poslanstvu naredila konec sodnija, ki ga je radi raznih kaznjivih dejanj zaprla. Ko je dobil zopet prostost, obrnil se je na Dunaj, kjer je stanoval v Giirtelstrasse in se s težavo preživljal. Pred leti ga je zadela kap. Včeraj je prišel pred njegovo sobo pismonoša, ki mu je hotel izročiti nekaj denarja od nekega znanca. Ker se Brandstiitter ni oglasil, ulo-mili so vrata in dobili moža, ki je v letih 1867 do 1875 igral veliko ulogo v gonji proti Slovencem, obešenega na obefialu za obleko. Denarna pomoč mu je bila poslana prepozno. Brandetiitter si je v bedi končal življenje. Prešern — agitator. Mažarski list »Magyar szo« poroča o Francetu Prešernu ter se zelo buduje nad slavnostjo, katera je bila nedavno prirejena na Dunaju na čast Prešernu. Najbolj prime list grofa Ilarracha, ki se je slavnosti udeležil, češ, kako more češki plemenitaš proslavljati »slovenskega agitatorja«. S tem činom grofa Harracha se je postavilo češko plemstvo v — panslavi-stiški tabor. Oddaja smodnika za streljanje proti toči. Kakor prejšnja leta bo deželni odbor kranjski priskrboval tudi letos oddajo smodnika za streljanje proti toči. Naročniki naj se obrnejo pismenim potom naravnost na deželni odbor kranjski. V dopisu naj na vedejo, koliko zabojev želijo, za katero občino je namenjen, na čegav naslov (t. j. kdo ga sme takoj po prihodu na kolodvor sprejeti) in na katero postajo naj se pošlje. Z naročitvijo vred je poslati tudi naročnino. Vsak zaboj ima 25 kg. smodnika ter stane 20 kron 60 vinarjev. Letos se bo smodnik razpošiljal le dvakrat, in sicer v prvi polovici aprila in v prvi polovici julija. Na pozneje došla naročila se ne bode moglo ozirati. ime. Urška Vavpotič živi v Ljubljani, Rožne ufice,'ašt. 9 in si s težavnim delom služi pošten kruh. V nedeljo teden je srečala Urška svojo birmsko botro, mater navihanega 22-letnega Janeza Berganta, ki je izufien tiskar, a se mu delati ne ljubi. Mati je pripovedovala, da je prišla od doma iz Nasovč pri Komendi. Pripovedovala ji je botra, da je sila vesela, ker je njen fant dobil službo pri »Londesprezidentu« in da bo imel 50 gld. na mesec. »I«, dejala je Urška, »to pa že ni res, koliko je Iblančanov, pa ne dobe službe pri .Londesprezidentu'«. Pa mati je verjela svojemu sinku in končno je utihnila tudi Urška, ker ji je botra dejala, da potrebuje Janez še 25 gld. »za štempeljne«. V torek pa jo prišel Janez Bergant sam ___— il,__i__i__ ■ n i w i. TT.M.i_Cuml In /in ■ rt k«i maši in da je potem dobil doma »en cegelc od gospoda Murnika«, da mora njegova zadeva So iti do cesarja, da mora nekaj denarja založiti in da ga potem morajo imeti v »Londesprezidentovi« službi 20 let, če ne pa mu morajo dati 40 gld. penzijona. Urški je dejal, da takoj potrebuje 5 gld., »no na posodo, ampak samo za preložiti«. Urška je imela samo 10 gld., katere je pri njej shranila neka revna krainarica. Urška ni hotela dati Janezu od teh 10 gold., zato je šla »pumpat« hišno gospodinjo za 5 gld. Janez ji je obljubil, da pride z denarjem nazaj v soboto, a prišel je še-le nekaj pozneje in dejal Urški: »Prav dobro gre! Službo dobim, a do pol 2. potrebujem še 10 gld. In Urška se ga je usmilila in mu dala še 10 gld. čez nekaj dni je Janez zopet prišel. To pot je jokal in javkal, da mu sorodnik še ni poslal z Dunaja denarja. Jokal je, da ne dobi službe, ako ua »cegelc« ne splača že 5 gld. Urška ni imela nobenega solda več, usmilila se ga pa je njena prijateljica Micika Perko, »vsaj vidiš kak revček je, naj dobi službo«. In Janez je zginil z novim plenom, pa se ni več prikazal ne Urški ne Micki. Urška pa ima sorodnika mej ljubljanskimi policaji, ki se piSe za Kurenta Franca, in temu je povedala, koliko denarja je pri njej »preložil« Janez Ber^ant. Stražnik je Urški povedal, da je Janez Bergant »Lump erste Klasse«. Urška je preplašena letela k Mumikovi kuharici, ki je povedala, da Janez hodi samo »Murnika fehtat-, in k vrat. dež. predsed., ki ji jo povedal, da Murnik nima ondi gospodariti s službami. Urška je sla v cerkev in molila, »nai lumpa policaji primejo«. Civilno oblečeni stražnik Kurent Franc je mej tem Berganta srečal v »Zvezdi«. »Ser-vus«, mu je dejal Kurent, »kam pa greš«. »Domov jo sedaj-le mahnem«, odgovoril je Janez. »Pa pojdi raje malo z menoj, se greva luftat po mestu«, posilil se mu je stražnik in Janez je sel ter se le pred ro tovžem spoznal, kam ga vodi Kurent. Danes sta se na rotovžu sestala Urška in Janez. Urška ga je obsula s »smrkovcem«, a Janez je milo pogledal in zagotovil, da je pisal domov po denar in da bo Urška skoro imela nazaj svoj denar. Urška pa je povedala, da to ni res, ker je včeraj govorila z Janezovo materjo, kateri je Janez tudi izmuznil 15 gld. za »štempeljne«. Janez bo sedaj v službi na Žabjaku. Nezavestna zgrudila se je včeraj popoludne v Zvezdi Marija Ažman iz Železnikov. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v deželno bolnico. »Nach Deičlond« je hotel iti Viljem Jakša iz Vinivrha, okr. glav. Črnomelj, ko ga je stražnik vstavil na dolenjskem kolodvoru in ga vprašal »kam gre njegova pot«. Končno sta se s stražnikom podala na Žabjak, ker je lant pripoznal, da misli prav za prav v _ Ameriko. Jakša je tako »fest kerlc«, da ga sedaj ne bodo pustili čez morje, predno ne odsluži vojaški dolžnosti. Pokvarjeno potovanje. V Ameriko je hotel včeraj Jožef Horvat z Dolenjskega. Stražnik mu je povedal, da je premlad za tako dolgo pot. Drznega tatu so prijeli minulo soboto na sejmu v Krškem. Že večkrat radi tatvine in uboja kaznovani 311etni Martin Srovin iz Griž pri Senušah, je kradel kakor sraka, akoravno sta mu bila vedno za petami dva orožnika, ki sta tička takoj od začetka zasledovala. Srovin je nastopal zelo drzno, nagovarjal orožnika mej drugim z »servus«. Še le ob štirih ga je mogel orožnik zasačiti pri »delu« ter ga s pomočjo tovariša areto-val. Sprva se ni branil, a pred okrajnim glavarstvom se je nenadno iztrgal orožniku iz rok, prijel za puško in hotel popihati. Pri drugem poskusu bi se mu bilo kmalu posrečilo, da ga ni podrl na tla neki sejmar in potem orožnik ranil v stegno. Pri Sro-vinu so dobili celo vrsto ukradenih stvarij, sodi se pa, da sta še mnogo več odnesli dve ženski, ki sta ga spremljali s košarama in pri aretovanju takoj zginili. — V Mirni peči so te dni prijeli dva kmečka fanta, Jan. Hrovata in Al. Slaka z Malega vrha pri Mirni peči, ki sta 10. t. m. pokradla trgovcu J. Springerju vrednosti za 22 K in v času od 19. do 25. nameravala pokrasti pri trgovcu Jos. Hudetu v Mirni peči. Is raznih krajev. Dvakrat k GOletna prodajalka posodo Pavla Riegers berger, ki je hišno posestnico Marijo SchmiU berger ubila s kladivom. Hotela je uničiti prvo sodbo, ki ji je določala vislice, s simuliranjem blaznosti. Tako je prišla še jeden-krat pred porotnike, ki so ji pa zopet privoščili vislice. — Pridiga po f o n o • grafu. V neki chikaški cerkvi imajo fono-graf, potom katerega dobe ob nedeljah pridigo svojega dušnega pastirja, kadar se nahaja na misijonskih svojih potih. — Za prvi april sklicujejo Schonererijanci svoj »Parteitag«. Res primeren dan za viteza Jurija ropotanje. — Rodbinska drama se je včeraj prigodila na Dunaju. Trgovec Lang je prišel v obupno materijalno stanje. Pregovoril je svoje štiri hčere, da so pilo strup, pa tudi sam se je zastrupil. — Slikar Brozik se preseli iz Prage v Pariz. Njegovi rojaki so se mu zamerili, ker so ga ostro prijeli, da se je izjavil za razstavo nemških umetnikov v »Rudolfinumu«. — Nova obravnava proti II ilsnerju se prične v najbližjem času pred chrudim-skim sodiščem. Bloemfontein, 21. marca. Reut. urad poroča: V noči od 19. na 20. so Buri razdrli železniški most čez rek.. Modder mej Bloemfonteinom in Brand-fortom. London, 21. marca. Večerni listi poročajo iz Kapstadta, da je došel Kitchener v Priesko, ne da bi bil zadel ob odpor. Vstaši so odložili orožje. Od tu se poda z močnim oddelkom proti Mafekingu. Po osvobojenju tega mesta se napoti Kitchener naravnost v Pre-torijo. Lord Roberts odrine v kratkem s svojo armado proti reki Vaal, da napade ondi zbrane burske čete. London, 21. marca. „Daily Chro-nicle" poroča iz Bloimfonteina 17. t. m.: Roberts je odposlal večji konjeniški oddelek proti jugo vzhodu, da zajame in razoroži burskega poveljnika Oliviersa, ki se iz Alivval-Northa umika baje na tej strani proti transvalski meji. — V Kronstadtu se je vršil burski vojni svet Društva, (Mojsterska bolniška blagajna v Ljubljani) je imela v nedeljo popoludne v Hafnerjevi pivovarni svoj redni občni zbor. Udov ima blagajna 74 Premoženja je imela blagajna 8481 K 2 v. Izdala je 1049 K, torej ostane društvenega premoženja 7432 K 2 v. Načelnik g. Slegel je ob-ždoval, da je računski zaključek predložen samo v nemščini, kar smo grajali v »Slo vencu«. Tiskar gospod Klein je dobil naročilo, napraviti slovensko preBtavo, a tega ni storil. V odbor so bili izvoljeni gg.: Slegel, Cirnstein. Stare, Bogel, Kreiger, namestniki pa Erjavec, Martinčič, Rojina. Revizorji: Repič, Čamernik Ign., Potokar, namestniki revizorjev Gačnik, Vidmar in Aleš. Jubilejna ustanova se je razdelila mej tri vdove: Richter, Zor in Virk po 20 K in in Fr. Železniku 40 K. L flrustvo hisnili posestnikov v Linliljanl. VABILO članov I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani v Holtoto dni 24. marca 19©© ob '/>7. uri zvečer v salonu hotela pri „Maliču". Umrli ho: 16. marca. Marija Bajt, usnjnrja hči, 2 leti. Sv Petra cesta 70, meningitis basilaris. — hrnest Zadmk krojača sin, 2 leti, Cerkvene ulici 21, ošpice. 17. marca. Antonija Hončar, delavka, 2/ let, Tržaška cesta 55, jetika 18. marca. Marija Lužovtc, delavca hči. 11 dni, Karlovska cesta 26, življ njska slabost - I/an Trni, mesarja sin, 15 mesecev, Sv. Pelra resta 74, dusljivi kašelj - Ana Vindišar, kramarja hči, 19 let, Emonska cesta 10, jetika. 19. marca. Frančiška Kalao, tovarniška delavka, 28 let Ambrožev trg 3, jetika. — Franc S mu, črev-Ijar, 38 let, K.akovske ulice 22, jetika. 20. marca, .lernej Lekan, delavec, 48 let, Zaloška cesta 19, Laduha. V hiralnici: 20. marca. Lucija Šorl, gostija, 76 let, ostarelost V bolnišnici: 14. marca. Luka Komatar, dninar, 70 let, plučnica. 15 marca Marija Moser. učiteljica, 41 let, jetika. 16. marca. Fran Japelj, državne železnice asisteut, 33 let. jetika. . 17. marca. Helena Sporar, perica, 40 let, jetika. Cena žitn na dunajski borzi dne 20. marca 1900. Dnevni red : 1. Poročilo o gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani sosebno z ozirom na potresno državno posojilo. 2. Predlog vlado o olajšavah pri vrnitvi posojil, katere jo dovolila država pri elementarnih nezgodah. 3. Slučajni predlogi. P. n. člani društva blagovoliš naj se izkazati pri vstopu s svojo članarinsko sprejemnico. 275 i_i Načelništvo društva. Telefonska in brzojavna poročil?. Trst, 21. marca. Lahi postavijo za Rojan kot kandidata za mestni zbor župnika Jurizzo ter menijo, da ž njim zmagajo proti slovenskemu kandidatu. Postopanje Jurizzevo se splošno obsoja. Rim, 21. marca. „Osservatore Romano" poroča, da je papež včeraj vsprejel v avdijenci Sarajevskega nadškofa dr. S t ad le rja. London, 21. marca. V spodnji zbornici je vprašal Heniger-Heaton podtaj-nika Windhama, je-li vladi znano, kaj nameravajo Buri z Johannesburgom in ondotnimi rudniki, in ali so Buri poučeni, da bodo morali eventualno škodo povrniti z lastnim premoženjem. Wind-ham mu je odgovoril, da vojni urad s to zadevo nima ničesar opraviti, da bo pa izdal Chamberlain prokiamacijo o tej zadevi. Vojska v Južni Afriki. Angleži so sedaj že naznanili svoj načrt za nadaljne operacije na južno afriškem bojišču, ako so namreč resnična dotična poročila londonskih listov. Mej tem ko se Roberts pripravlja za nadaljno pot, bo skušal Kitchener z nekaterimi oddelki osvoboditi Mafeking in se poda potem naravnost v Pre-torijo, Roberts bo pa do tedaj razorožil vse Oranjce, posebno pa Oliviera, ki se baje ne more več rešiti, ter bo z vso armado pritisnil na bursko armado ob transvalski meji. Od tu nadalje je zavisno njegovo prodiranje od vspehov na tem bojišču, toda pričakovati se sme, da ne bo našel tako proste poti, kakor je bila ona v Bloemfontein. Bruselj, 21. marca. „Independance belge" poroča, da prodira lord Kitchener proti Mafekingu, in ko oprosti to mesto, pohiti po severnem Transvalu proti Pretoriji, dočim bosta Roberts in Buller zadrževala glavno Joubertovo armado ob Natalu in reki Valu. NewJork, 21. marca. Iz Pretorije poročajo: Predsednik Kriiger je 10. m. m. izjavil, da ne pričakuje nikake zunanje pomoči, da pa še upa na zmago s 40.000 možmi. Naše geslo, pravi Krttger, je in ostane: Sloboda ali smrt. Buri so v božji roki, ki ne bo dopustila, da bi podlegli. Oranjci so se s po- > » maj - juni » » jesen . . Rž za pomlad . . » » maj junij . » » jesen . Turšica za maj-junij » » jul.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . . gl. 7 68 do gl- 7 69 » 7 70 » » 7-71 » 7-90 » » 8 91 » 6-70 n » 6 71 » ti 73 it » 6-74 » 6 90 » a 6-91 » 5 61 » » 5*62 » 5-69 » » 5.7(1 » 5-30 » » 5-31 » 5 35 » » 536 II 5 60 » » 5-62 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm. Stanje Tempe- j J Cas opa- baro- ratura i Vetrovi Nebo zovanja metra r mm. Celzija 3 M ft. 2Uj 9. zveč. j <34 0j -Trljutr | 35 2 I |2. popol.j "34'2 "6 8 I Si. JUK 3 B I sr. ssvzh. 12-7 | sr. zah. Srednja včerajšnja temperatura 6 5 normale: 4 4r. I jasno i i oniai-no I ^ 0 i m. oblač. h e Odrezek, dolg 310 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le pristne ovčje volne. Ra z (» o š i lj anj e Hukna samo privatnikom. gld. 2 80 iz dobre (jld. 310 17. dobre gld. 4 80 iz dobre gld. 7*:*0 i/, fine gld. 8- 0 iz fine gld. 10-50 iz najfinejše gld. 12-40 iz angleške gld. 13 95 iz kaingarna Odrezek za črno salonsko opravo 10 gld. 111 ugo za površnike meter od gld 325 više, leden v mifinih barvah kos gld. 6-- in gld. 9^5; pertlen in dosklinr. blago za državne in želez-lilžne uradnike ia za talarjc sodnikov, najfinejši kam gumi in chevlot, tudi uulfurme za finančno stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniških cenah dobroznana, poštena toivogalSuknzaa' Kicsel-Amhof v Brnu. Vzorci brezplačno franko. Pošiljanje natsnko po vzorcu. Pozor'. P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da se pri naravnostnem naročevanji blago dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodaialcih. Tvrdka Klesel - Amhof v Brnu razpošilja vse blago po uravlli tovarniških cenah, brez orldejanega rab«t». _1 - ~,r> Polenovko, dobro namočeno priporoča Rudolf Petri č9 trgovina s špecerijskim blagom, Valvazorjev trg št 6, nasproti kri-žanski cerkvi. 200 6-4 276 1 — 1 Globoko užaljenim srcem naztanjamo I vsem sorodnikom , prijateljem in znancem tužno vest o smrti našega preljubljenega soproga, oziroma očeta, svaka, gospoda Ivana Vilfan-a župana, posestnika ln gostilničarja, kateri je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv zakramenti, danes, 21 t m., ob'/,3. uri zjutraj v 46. letu svoje dobe v Gospodu zaspal. Pozemski ostanki dragega pokojnika se bodo v petek, 23 marca, ob 9. uri dopoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovili ter prenesli na pokopališče na Črnučah k večnemu P°L'Svete maSe zaduSuice brale sc bodo v župni cerkvi Ljubljenega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Črnuče, dnž 21. marca 1900. I Neža Vilfan, soproga. — Tončka, I Mtnka, FranoelJ , otroci. - Anton Vilfan, brat. - Meta Vilfan, svakinja. — Blat Pečar, svak. — Terezija Pečar, ! tašča. Za izredno nizko oeno prodam motor za dve konjski sili. ffMATTONr? GIESSHIMR: Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam liituHllskt Mi vole. 10-11 izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V IJublJanl se dobiva v vseh lekarnah, vežjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. 277 3_! Leopold Tratnik, ?! w li Ovseno pSeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz S m reči nega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. o klg. poštni zavojček : kaša iu puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4 20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg. više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do iu 68 h za klg. po daljavi. 110 26-18 Glavna zaloga Smrečlne gorske prodajalne družbe za Avstro Ogersko . LEOPOLD HEISS, Dunaj,iV/I,WledncrHauptsttasise56. -M Jitot*t.l>tii~'i nnrn—i-i; Bg.V^urth.VriMCT dam za 5 let hišo ob državni cesti na Sapu, deset minut od dekanijske cerkve in prav pri kolodvoru Smarie Sap. Poslopje je novo, ima 4 sobe, kuhinjo s štedilniin ognjiščem, dve kleti, dva hleva Zraven je p d in kozolec, sadni vrt. Hiša je pripravna za gostilno, prodajalno ali drugo obrt. Tudi je pri hiši patent za gostilno, za spicerijsko trgovino in traliko. Na željo se v najem da tudi njiva in travniki. Oglasiti se je do 1. aprila t. 1. Jožef Erjavec na Sapu št. 10 240 (2-1') poŠta Šmarje-Sap. Izurjen in pošten se vsprejme v stalno službo pri zavarovalnici „Unio catholica". Stilna mesečna plača, provizije itd. Prosilci naj se oglase takoj osebno pri glavnem zastopu ,Unio catholica'1 v Ljubljani, Kongresni trg št. 17 273 2—2 St. 8876. Raz glas. 267 3-1 Glede na to, da mestna klavnica v Ljubljani po svojem obsegu in po svo ih napravah povsem zadostuje potrebam, prepovedala je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 3. marca 1900, št. 3397, v smislu § 35 zakoDa z dn6 15. marea 1883, drž zak. St. 39. po predlogu občinskeea zastopa ljubljanskega v obsegu deželnega stolnega mesta Ljubljane nadaljno uporabo še obstoječih in gradnjo novih zasebnih klavnic. Mestni magistrat naznanja torej z nova, da je v obsegu mesta Ljulvjane prepovedano klati govedo, teleta, ovce, Janjoe, prašiče, koze, kozllče in konje drugje, ko v mestni klavnici in da so dovoljene le izjeme, kakor jih navaja § 1 alin. 2 in 3 klavuičnega rigulativa. ■■ & si ii a» S dne 13. marca 1900. "W JLi ia R»s gsaia i, St. 6403. S. 208 3-3 Podpisani magistrat naznanja stavodolžuim mladeničem : 1. Glavni nabor za deželno stolno mesto LJubljano vršil se bode letos dne 28. ln 29. marca v .Mestnem domu ' na Cesarja Jožefa trgu, in sicr 28. marca za one zunajne mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 29 marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. url dopoldne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se dozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se og!ase za ugodnost: aj kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak.); b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.;; d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. znk.i; e) enoletne prezentne službe (§ 25 — 29 voi. zak.). 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi s« jim prej odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakon v izvirajo^ih dolžnoatij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 22. februva-ija 1900. V NAŠI KNJIQARNI JE IZŠLA DANES - - - * * - * ILUSTRIRANA IZ&AJA KNJIQE: - - HEHKO VEZANA STANE 5 K, V PLATNO VEZANA 6*40 K, V SVIN JSKEF1 USNJU VEZANA 9 K; FO FOŠTI 30 H VEt. - * 1 4 v ljubljani, dne 17. ndRCd 1300. t i » « i i . t t i IQ.PL. KLEINfl/ITR & FEb. B/!F1BERQ. Yožnje karte in tovorni listi AJHEHIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadeifijo. Koncesijonovana od visoke g. kr. avstrijske vlade fi Pojasnila daje : JReA W«»r JLinSe Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 17 25—9 ANTON REBEK 7 Ljubljani, Kolodvorske ulice 34. Lnskinasto-oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov. kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami , shrambioe za plinove zvončke, železne predmete spl"h itd. Edina prodaja za Krai jsko pri tvrdki BRATA EBEHL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11 — 11 cTSdrodna jed postati morajo testenine iz prve kranjske tovarne testenin Znlderšlč k Valenčlč v Ilirski Bistrici po njih izbornem okusu, obilnej redilnosti nizki ceni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin. 954 16 trdo kožo, žulje Itd. odpravi urijo, brez bolečin in gotovo izvrstni in v vspehih nedosegljivi Trnk6ozy-Jev obliž. ki je dobiti v „Fran-člškovl lekarni" na Dunaji, V./2, Sohdnbrunnerstrasse 107. Cena 60 kr., po pošti 65 kr., franko ter rekomandirano 80 kr. — po povzetji ali ie se denar (tudi v znamkah) naprej pošlje. Obliž za poskušnjo 35, po pošti 40 kr. - Učinek zajamčen! — Razpošilja se točno. V Ljubljani je dobiti v lekarni Ubald pl. Trnk6ozy-ja na Glavnem trgu št. 4. 109 20 12 HM Y vinom ■i mi II Š I mm V kfl , ---------m priporoča slav. občinstvu in osobito gg duhovnikom svojo bogato zalogo doma prešanega dolenjca, potoni istrijanca in Štajerca, ter finega dezertnega vina v steklenicah, t. j. ljutomeržana, bakarsko vodico, refoška in muškata, 244 3-3 Vsa vina so pristna, zdravstveno preiskana in zanesljiva. Društvo postreže tudi z izvrstnim vinom za maše. Preiskovalna spričevala vsikdar na razpolago resnim kupcem. Naroča se pod naslovom: „Slovensko vinogradniško društvo" v Ljubljani. Zadruga brivcev, frizerjev Ivi lasničarjev V Ljubljani dovoljuje si uljudno naznaniti, da se vsled sklepa vseh članov z dne 8. marca igoo cene pri brivskem, frizerskem in lasni- carskem obrta povikšajo. Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. — Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom., 264 <5~2) psšS I> ii $» a J s k a l> o r k a,. M- Dne 21. maroa. Skupni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4%. 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . , Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr* veli 99-20 99— 98 20 99-45 9(> 95 9366 127 8') 234-86 242 75 118-45 20 marK.............23-64 20 frankov (napoleondor)............19-27 Italijanski bankovci.........90-15 C. kr. cekini........................1137 Dne 20. maroa 3*2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. , . 164 50 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . . 159-75 Državne t.rečke 1. 1864, 100 gld.....21-0 60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 96— Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......141 -50 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 257'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 95-90 P rijoritetne obveznice državue železnice . . 87 50 » > južne železnice 3°/0 69 80 > > južne železnice 5°/„ . 99 25 » » dolenjskih železnic4°/0 . 99 25 Kreditne srečke, 100 gld..............396 50 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42-50 Ogerskega » „ > 5 » . 22.20 lludimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13.— Rudolfove srečke, 10 gld. . 66 — Salmove srečke, 40 gld...... St. Genois srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda 500 gid. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plar;. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 172-50 180-— 178-— 50. — 124-40 294— 77-50 2610 100— 262 85 324— 253-50 Jf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družna „M M li C I., MloHzeile 10 in 13, Dunaj, 2. JS^ST Pojasnila ">JtS. v vseh gospodarskih in llnanfinih atvarnk, potem o kursnib vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visoceg« obrestovanja pri popolni varnosti jjjf naloženih fr I a v n 1 o. TE® l./l. i.i tti I i • luon l.naiiA Odgovorni vrednik: ivan Rakoveo. Tisk -Katoližke Tiska.v Liubiiani.__■ »m