Mev. 219.
V LMSDI, V M flne 29. septembra 1925. Posamezna Ma stane 1 "50 Dfrt LelO Ul).
Naročnina
za državo SHS:
oa mesec......Dii. 20
za pol leta..... .121
za celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno ....... Din 3i
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 60 . 80
S tedensko prllocjo wIIusMrani Slovenec

Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1"50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 3-— ln 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
?ri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v ootovin).
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranhirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slQ¥g»sk! narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserote) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kraljevska dvojica v Dubrovniku,
KRALJ SKRAJŠA SVOJE POTOVANJE IN SE VRNE V BELGRAD.
kampanjo.
Stranke se pripravljajo na oktobrsko politično kampanjo. Listi so polni najrazličnejših ugibanj, vse pa čaka, kdaj se povrne g. Pašič, ki ima, kakor se glasi običajna fraza, ključ situacije v rokah. Da je ta situacija skrajno negotova in vseskozi labilna, to potrjujejo vladni listi sami. Največja nervoznost pa se razodeva v glasilih HSS.
To je gotovo jako značilno. Človek bi pričakoval, da bo radičevsko časopisje zrlo na nadaljnji razvoj političnih razmer v državi z največjim optimizmom, saj so radičevci venomer zatrjevali, da je njihova zveza z radikali odkritosrčna, trdna in naravnost zgodovinskega pomena, da korenini v življenskih težnjah narodov. V resnici pa so radičevci tako malo sigurni svojega položaja, da se boje že vsake sence.
Vsaka stvar jih spravlja iz ravnotežja. Potem ko so s svojim poizkusom osvojiti Slovenijo že ob prvem naskoku žalostno pogoreli, s posebnim strahom spremljajo vsako akcijo SLS. Od samostojnih demokratov so si dali natvezti, da je pomenil dr. Koroščev govor v Mariboru »ponudbo SLS radikalom«. In to jih seveda skrajno vznemirja, pa pridno sekundirajo »batinaškemu« časopisju, češ da SLS ne sme računati na to, da bi prišla v kombinacijo, ako se ne odreče svojega »kon-lesijonalnega značaja«.
Vznemirja pa radičevsko gospodo celo gospod Švetozar Pribičevič, to pa zato, ker ima fa pcttitik očividno v izvestni skupini radikalne stranke še vedno neko zaslombo. Zato mu grozi nedeljski »Jutarnji list«, da bo nova vlada od oktobra tega leta dalje postopala proti vsakomur, ki bi izvajal propagando, »katera ni v skladu s celokupnimi interesi naroda«, brez najmanjšega pardona. Gospodje radičevci se torej čutijo tako slabe, da kličejo na pomoč izjemne zakone in odredbe, da svoj položaj ojačijo. Vse to so jasna znamenja, da RR koalicija stoji na jako slabih nogah in da jo že vsak lahen vetrič do temelja maje. Če se že zdaj čujejo taki skrbi polni glasovi v taboru te famozne koalicije, kaj bo šele prihodnji mesec, ko se otvori parlamentarna kampanja? Kriza meče že vnaprej svojo senco na klavrno zvezo bivših hrvatskih republikancev s srbskimi radikali. RR vlada niii ni začela delovati in se je nahajala od svojega rojstva do danes pravzaprav ves čas na počitnicah, pa se že danes, ko ima šele začeti pravo delo in se svetu predstaviti s svojim pravim šefom, g. Pašičem, govori o raznih rekonstrukcijah, izmenjavah, korekturah itd., kakor pri stavbi, ki že na vseh koncih in krajih poka. Tudi glas o novih volitvah se že pojavlja, tako da se »Jutarnji list« čuti primoranega zatrjevati, da jih v skori bodočnosti še ne bo, »čeprav bi jih kdo želel«, ker da se to vprašanje ne smatra za aktualno na »mestih, ki so o tem vprašanju edino poklicana odločevati«. Iz tega čisto gotovo ne zveni posebna uverjenost radičevcev v lastno moč in vpliv. Oni so odvisni od miga enega prsta.
Tako se čedaljebolj očituje, kako resnična je bila ocena novega režima od strani opozicije. RR koalicija ne sloni na odkritosrčnem in pravem narodnem sporazumu, je gola začasna strankarska kombinacija, od radikalov izključno v njihov prid umetno ustvarjena, in na najlokavejši način izsiljena. Njen namen je samo centralizmu, ki ga je bila opozicija že močno omajala, podaljšati življenje. Je nemoralna zveza tako po svojih nagibih kakor po svojih smotrih in načinu, kako je bila oži-votvorjena. Razun osebne volje maloštevilnih voditeljev in njihovih interesov ne stoji nihče za njo. Komaj je nastala, se že razkraja.
Preje, nego se je slutilo in napovedovalo, se bo pokazala nujna potreba, da se postavi naša državna politika na čisto drugi temelj. Tudi najmočnejša stranka države, ki je doslej zanemarjala moč in pomen moralnih faktorjev, bo uvidela, da se more država kon-solidirali in uspešno razvijati samo na podlagi sporazumnega sodelovanja vseh treh jugoslovanskih narodov, sodelovanja vseh ljudskih strank, priznavanja samoupravnega principa, čim večje politične in gospodarske avtonomije narodov in dežela. Dokler to spoznanje. na celi črti nc prodre, ne bo konca kriz, pretresljajev, efemernih kombinacij, ki že sedmo leto absorbirajo najboljše silo naše državo,
Belgrad, 28. sept. (Izv.) Kralj in kraljica sta na svojem potu skozi Dalmacijo v soboto na ladji »Karadjordje« odpotovala v Dubrovnik. Mesto je bilo lepo okrašeno. Med ljudstvom vlada veliko navdušenje. V Gružu je kralja pozdravil veliki župan in zastopniki oblasti. Od dvora do katoliške katedrale sta kralj in kraljica korakala po cesti, ki je bila gosto nasuta z lovorom in rožmarinom. Spremljalo ju je veliko ljudstva, ki so jima živahno aklamirali. Od Gruža do Dubrovnika se je kralj vozil s šesterovprežnim vozom. Spremljal ga je eskadron konjenice kraljeve garde. Pred katoliško cerkvijo ga je sprejela duhovščina s škofom na čelu. Škof je kralja nagovoril z lepim nagovorom. Po opravljenih molitvah je kralj obiskal pravoslavno cerkev.
Belgrad, 28. septembra. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko so je pričela konferenca o zaposlitvi tujih delavcev v naši državi Konferenci predseduje minister Simonovič. Zastopani so vsu zainteresirani ministri, gospodarska društva in delavske zbornice. Sprejeta je bila teza zunanjega ministrstva, da je treba računati z mednarodnimi obveznostmi v vprašanju zaposlitve tujih delavcev pri nas. Ministrstvo za socialno politiko Je dosedaj vedno le računalo s položajem, v katerega pridejo naši delavci vsled tega, ker se v naši državi zaposlujejo tuji delavci. Naglasilo se je,
Belgrad, 28. sept. (Izv.) Radičev govor o Macedoncih in o macedonskem vprašanju, ki ga je imel v Ženevi, se zelo mnogo komentira. Ta govor je izzval med radikali veliko vznemirjenje in nezadovoljstvo, posebno med radikali v Južni Srbiji.
Član naše delegacije dr. Vasa Jovanovič je izjavil, da se on kot Macedonec čuti posebno užaljenega radi tega Radičevega govora o Macedoncih. »Zal mi je,« je rekel V. Jovanovič, »ampak smatram za dolžnost napram sebi in napram onemu ljudstvu, da vložim v skupščini interpelacijo o tem.«
O samem Radičevem govoru je več verzij. Dopisnik »Politike« je svojemu listu poslal popravek, ki ga je dobil od ravnatelja tiskovnega oddelka v Ženevi Miloša Ivkoviča. To verzijo je smatrati kot uradno verzijo Radičevega govora. Popravek se glasi: »Nekateri trde o Macedoncih, da se niso opredelili. Nekateri pravijo, da so Srbi, drugi, da so Macedonci. Brezdomno so vsi naši bratje po krvi, jeziku in tradiciji, skupni pa so nam
časnikarski koti?
Skoplje, 28. 9. (Izv.) Včeraj se je pričel Časnikarski kongres. Udeleženci iz Belgrada bi imeli prispeti v soboto ob 7 zvečer. Skoro celo Skoplje je bilo ob tem času zbrano nn kolodvoru, z vojaško godbo na čelu. Radi popravila proge pa se je vlak zakasnil in prispel šele ob 2 po polnoči. Kongres se vrši v dvorani Prosvetnega doma. Otvoritvi so prisostvovali poveljnik III. arrnije, veliki župan, mestni načelnik Nikolič in mestni župan ter zastopniki tujih držav. V otvoritvenem govoru je predsednik JNU K o v a č i č orisal zgodovinsko in kulturno vlogo časnikarstva in njegovo preteklost in bodočnost. Pozdravil je gosto in zastopnike tujih držav. Nato je bil poslan kralju brzojaven pozdrav. V imenu češkoslovaške vlade je češkoslovaški konzul v Skoplju
Politično življenje v Belgradu postaja živahnejše.
Belgrad, 28. sept. (Izv.) Prosvetni minister Vukičevič, dr. Nikič in drž. podtajnik v prosvetnem ministrstvu Pasarič, ki so spremljali kralja, so se vrnili v Belgrad. Minister Miša Trifunovič je zapustil kraljevo spremstvo v Kotoru in se ustavil v Užicah. Tam namerava sklicati shod. Od ostalih ministrov so ostali pri kralju Dušan Trifunovič, Marko Gjuričič in Pavle Radič. V Belgrad jo prispelo včeraj in danes več narodnih poslancev, da bi uri raz.
Predpoldnem se je še vršil velik pregled čet.
Popoldne je kraljevski par obiskal Cav-tat. Ob pol 6 je kralj sprejemal deputacije. Dubrovniška občina je v hotelu »Imperial« priredila banket, katerega se je udeležilo 110 gostov. Kralj je udeležence nagovoril. Odgovoril mu je advokat Svrce.
Kralj je spremenil program svojega potovanja. Odšel bo še v Hvar, Korčulo in Vis, od tam pa v Split, kjer se bo mudil samo kratek čas. V Splitu pripravljajo velike slovesnosti.
Belgrad, 28. sept. (Izv.) V dobropoučenih političnih krogih se razširja vest, da bo kralj obiskal samo Split iu da bo ta obisk kratek, ker se bo kralj iz razlogov, katerih se ni bilo mogoče nadejati, moral takoj povrniti v Belgrad.
da se nahaja veliko število naših delavcev v tujini. Zastopnik zunanjega ministrstva dr. Ry-baf je predložil statistične podatke o zaposlitvi tujih delavcev pri nas in o zaposlitvi naših delavcev v inozemstvu. Dokazal je, da se nahaja več naših delavcev na tujem, kakor tujih pri nas. Na ta pojav se je treba ozirati in usmeriti naše držanje tako, da se ne bi naši delavci ua tujem šikanirali radi postopanja naše države proti tujim delavcem. Minister za socialno politiko je izjavil, da ho takoj začel izdelovati nov pravilnik v iej smeri.
po trpljenju. Za nje je jasno, da imajo vse pravice. Z njimi se postopa kot z brati.«
Vsi, ki so brali to verzijo Radičevega govora, pa so sami slišali Radičev govor, so izjavili, da ta verzija ni resnična. Stenografi sami izjavljajo, da ni mogoče dešifrirati Radičevega govora. Posebno da je to težko v pa-susu, ki govori o Macedoncih.
Čeprav je ta Radičev govor v radikalnih krogih izzval veliko nezadovoljstvo, vendar se misli, da ne bo imel nobenih težkih posledic za položaj HSS v vladi. Nekateri mislijo, da ne bo V. Jovanovičeva interpelacija imela nobenih posledic in da ne bo vlada, ki se nahaja v zelo težkem položaju, z ozirom na notranji položaj in na razmere med R in R člani vlade, postavljena pred nobeno vprašanje. To nezadovoljstvo radi Radičevega govora razmerje med vladnimi člani zelo slabša. Gotovo bo V. Jovanovičeva interpelacija zelo značilen dogodek in moment, ki bo vplival na razvoj naše politike v novem skupščinskem zasedanju.
ires ¥ Skoplju.
pozdravil zbrane časnikarje in jim želel obilo uspeha.
Nato so izvolili odseke za pretres raznih tem, ki se nanašajo na vprašanja čisto časnikarskega značaja, nakar so prešli na dnevni red. Predsednik jc v svojem poročilu orisal delo osrednje uprave v prošlem letu. Glavni tajnik je poročal o konferenci časnikarjev Male antante, ki pomeni zbližanje zavezniških držav Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije. Po blagajuikovem poročilu se je vnela velika debata o upravljanju Novinarskega kluba v Belgradu. Ta razprava je bila tajna. Ob pol-sedmih se je pretvorila v javno. Pričeli so pretresati razne točke dnevnega reda. Danes ob devetih se jc kongres nadaljeval.
nih ministrstvih pospešili reševanje raznih strankarskih vprašanj. V političnem življenju je opaziti večjo živahnost. Skupščina se že po-malem oživlja, ker se zbira vedno več poslau-cev.
Velika poplava na Kitajskem.
Peking, 28. sept. (Izv.) Reka Huangho (Rumena reka) je predrla nasip in poplavila okoli 1500 kvadratnih milj zemlje, Vsled poplave je prizadetih okoli dva milijona nrobi-valcev. Več sto liudi ie utonilo
Novi grški poslanik v Belgradu
Belgrad, 28. 9. (Izv.) Z SOE je danes iz Aten prišel v Belgrad novi grški poslanik na našem dvoru Polikroniadis. Svoja priporočilna pisma bo izročil, ko se kralj vrne v Belgrad. Ob priliki zasedanja Društva narodov je bilo med dr. Ninčičem in Rendisem sklenjeno, da se bodo pogajanja za sklep zavezniške pogodbe med obema državama nadaljevala di-ploinatičnim potom. V ta namen ravno je prispel novi poslanik v Belgrad. Pogajanja se bodo najbrž začela 15. oktobra.
NOVO ČEŠKO POSLANIŠKO POSLOPJE V BELGRADU.
Belgrad, 28. sept. (Izv.) Danes je bil na slovesen način položen temeljni kamen novega češkoslovaškega poslaništva v Belgradu, katerega grade v Aleksandrovi ulici. Slovesnosti jo prisostvoval ves diplomatski zbor in osebje češkoslovaškega poslaništva. Slovesnosti je prisostvoval tudi zastopnik zunanjega ministra Jovo Markovič.
Konec zasedanja Društva narodov.
Ženeva, 28. sept. (Izv.) Ob zaključitvi sep-temberskega zasedanja je imelo Društvo narodov zaupno sejo, na kateri so med drugim sklenili, da bo imel razorožitveni odsek nekaj sej tik pred decemberskim zasedanjem.
Ženeva, 28. sept. (Izv.) Uradno se poroča: Prihodnjo zasedanje Društva narodov se bo vršilo meseca decembra v Ženevi. Marca meseca 1926 pa se bo vršilo zasedanje v Madridu.
čičerin v Varšavi.
Varšava, 28. sept. (Izv.) Ruski komisar za vnanje zadeve čičerin je prišel v Varšavo. Poljski minister z a vnanje zadeve (grof) Skrynski ga je sprejel v svojem privatnem stanovanju, čičerinu na čast je priredil Skryr ski sijajen obed.
Napetost med Anglijo in Turčijo
London, 28. sept. (Izv.) Turški minister za vnanje zadeve Tevfik-Rudži-bej je v Ženevi izjavil dopisniku >Daily Expressa«, da je samo od Anglije odvisno, če pride do vojne med Anglijo in Turčijo ali ne. Mosul je turški in mora tudi turški ostati. Če bodo angleške čete vdrle na turško ozemlje, jih bodo Turki zopet pregnali.
London, 2S. sept. (Izv.) Angleška vlada je odpoklieala iz Ženeve svojega zastopnika za mosulsko vprašanje Ameryja, ki je s svojim ostrim nastopom proti Turkom angleškemu stališču več škodoval kakor koristil. Odpoklic. Ameryja je napravil na turško delegacijo dober vtis, tako da izjavljajo Turki, da so pripravljeni o mosulskem vprašanju znova razpravljati na posebni angleško-turški konferenci pod predsedstvom Francije. Nastop Ame-ry,ja proti Turkom v Ženevi obsoja vse angleško časopisje.
Ženeva, 28. sept. (Izv.) Dopisniku »Neue Freie Presse« je rekel Tevfik-Rudži-bej: »Naše mnenje je, da so razmere danes le drugačne kakor pred vojno in da beseda o samoodločbi narodov ni prazna fraza. Vprašam: Kdo ima večjo pravico do Mosula, ali Turki in Kur-di, ki že stoletja prebivajo v tej deželi, ali Angleži, ki jih v Mosulu ni? Pravica je brez dvoma na naši strani in svoje pravice si ne bomo dali jemati od nikogar.«
Boji v Maroku.
Lizbona, 28. sept. (Izv.) Španci priznavajo, da so se morali pri Alhucemaru umakniti. Poraz jim je prizadejalo strahovito delovanje strojnih pušk. Položaj španskih čet v tem vojnem odseku je silno kritičen.
Pariz, 28. sept. (Izv.) Uradno poročajo, da so francoske čete zasedle gorovje Bukšum. Marokanske čete so umikajo proti severu. Protinapade Marokancev je odbilo francosko topništvo. To uspehe smatrajo za pričetek ob-kolitve Marokancev.
Pariz, 28. sept. (Izv,) »Temps« piše- Maršal Pctain je začel 25. septembra z novo ofenzivo. Maršalov namen je Marokance utruditi in zato je ukazal, da mora vsak poveljnik do najmanjše vojaške edinice doli vedno napadati, kjerkoli se mu nudi priložnost.«
Pariz, '28. sept. (Izv.) Z ozirom na bližajočo se veliko ofenzivo se zbirajo mi bojišču nove francoske čete, ki razpolagajo z dovolj lahkimi in težkimi topovi. Francozi so zasedli zopet nekaj inarokanskih postojank.
Fei, 28. sept. (Izv.) Maršal Lianthey je prosil vlado, da ga izmenja.
plače.
Odkar je izšla odredba ministrstva za finance z dne 28. julija t L, ki ima urediti nove draginjske doklade za duhovnike, nasprotno časopisje skrbno namigava, kako mastno bomo sedaj duhovniki plačani. Ker je ravno nasprotno res, namreč, da ostane duhovščina tudi po novih draginjskih dokladah v pomanjkanju; in ker utegne tako pisar j en je dovesti celo poštene ljudi do misli, da sedi duhovščina na samih cekinih, hočemo resnici na ljubo pokazati stvar tako kakor je.
1. Osnovna plača duhovnikov, za katere se zahteva matura, bogoslovna fakulteta, ev. župnijski izpit, se ravna po zadnjem tozadevnem avstrijskem zakonu z dne 28. marca 1918, ki določa za aktivne župnike,
1.	če je brez kapelana 500 Din na leto
2.	če ima kapelana	550 Din na leto B. v večjih mestih 600 Din na leto
4.	za aktiv, kapelana	300 Din na leto
5.	za aktiv, kapel, v mestih 325 Din na leto
K tej temeljni plači se prišteva za župnike in kapelane enako do 10 starostnih doklad, prvih 5 na 3, drugih 5 na 4 leta — vsako po 50 Din (!), tako, da znesejo s 35. službenim letom — 500 Din. Od 35. službenega leta dalje znaša plača
aktivnega župnika 500 + 500 = 1000 Din in če ima kapelana	1050 Din
Kapelan dobiva s 15. leti
a)	osnovna plača	Din 300
b)	star. doklada	Din 250
Skupaj Din 750
s 36. leti	Din 800
S tem pa ni rečeno, da je duhovnik tolik znesek dobival od države; država mu le garantira navedeno minimalno kongruo, ld se pa pokriva najprej iz domačih prejemkov: bira, šolnine, donosa iz zemljišča (kateri dohodki 90 nestalni) — le kar zmanjka, doplača država. To državno doplačilo se je zmeraj skopo odmerjalo, ker tudi Avstriji je bila duhovščina pastorka, kateri je pičel kruh rezala.
Duhovniška kongraa se je urejevala v letih 1885, 1898 in 1918, in sicer tako, da je dobival
1885 1898 1918
a)	župnik brez kaplana 600 gl 600 gl 2000 K župnik s kaplanom 700 gl 700 gl 2200 K
b)	kaplan	300 gl 300 gl 1200 K e) upok. žup. čez 40 let 480 gl 600 gl 1600 K iz česar je razvidno, da se je kljub starostnim dokladam in kljub draginji v toku 40 let duhovniška plača le skrajno neznatno povečala: od 1200 K leta 1885 na 4000 K pri župniku s 40 le* službe, torej dobro trikrat več! Iz česar sledi, -kako nujno remedure potrebne so te duhovniške razmere, in kako potrebna je duhovnikom znatna draginjska doklada, ker so njihove osnovne plače tako sramotno nizke.
Koliko bi morala znašati duhovniška plača, da bi se mogla imenovati količkaj času primerna?
Kar prodaja kmet poljskih in živinskih pridelkov na debelo, so 50 do 30 krat dražji kakor pred vojsko; kar pa se teh reči na drobno kupuje, so vse čez 50 krat dražje; poljske delavne moči, posli, obrtniki so 70 krat; epecerijsko (petrolej, sladkor) in manufaktur-no blago 70—80 krat — nekatere stvari (kava, vžigalice, vino) tudi 100 krat dražji kakor pred vojsko. Če torej suponiramo za vse predmete povprečno 50 krat višje cene kakor so bile 1.
1914, je to gotovo prav nlzilco; in najmanj 50 krat višji dohodki so za sedanjo dobo nujno potrebni, tudi če se varčno in skromno živi.
Letni garantirani dohodki so bili za župnike v L 1914. skoro isti kakor v 1. 1898. in 1. 1885. — torej isti 40 let nazaj. Torej se more še manj ugovarjati, če reflektiramo vsaj na 50 krat večjo kongruo kakor je bila pred vojsko — in ta bi znašala potem takem za župnika brez kaplana	Din 15.000
župnika s kaplanom	Din 17.500
za kaplana	Din 7.500
upokojenega župnika čez 40 let Din 15.000 Koliko pa znaša sedaj vsa plača aktivnih duhovno z novo draginjsko doklado vred?
Za župnika čez 40 let
a)	osnovna plača (1. 1918.)	Din 500
b)	starostna doklada	Din 500
c)	draginjska doklada	Din 5040
Skupno celo leto	Din	6040 za kaplana pri 15. letih
a)	osnovna plača	Din	300
b)	starostna doklada	Din 250
c)	draginjska doklada	Din 5040
Skupno celo leto Din 5590 To »o torej tiste nove briljantne plače dušnih pastirjev — niti 6000 Din na ieto, ker računali smo zgoraj samo za duhovnike pri 40 letih, kakoršnih ni veliko. Tudi za tiste, ki bi dobili vso novo draginjsko doklado, ki znaša mesečnih 420 Din za Slovenijo, pomeni to samo kakih 60 Din mesečnega poviška; a ker se — kakor bomo omenjali pozneje — mnogo duhovnikom odreka celo prejšnja draginjska doklada, pomeni nova draginjska doklada v obče za duhovnike katastrofalno poslabšanje njihovega gmotnega položaja.
Kdor primerja nove nastavke s tem, kar je po draginji nujno potrebno, bo takoj opazil, da so tudi nove draginjske doklade vsaj trikrat premajhne!
2.	Ta uredba je najhujši udarec umirov-Ijenim duhovnikom, holehnim, starim, katerim poleg borih 6000 Din ni zagotovljena niti stanarina.
3.	Nočemo primerjati teh plač z ommi, ki jih imajo posli, tovarniški delavci, obrtniki, sodimo, da je tudi duhoven človek, ki je vreden toliko pravice kakor vsak drugi; primerjati pa jih smemo — oprti na dovršene študije, socialno delo in stališče — s plačami, ki jih imajo razni uradniki. In to so možne
v I. kategoriji Din 41.760 v II. kategoriji Din 31.860 v III. kategoriji Din 27.2.57 zvaničniki	Din 17.124
služitelji	Din 13.341
Ne reflektiramo na polno točnost zgorajš-njih številk, ali eno vemo, da so prej prenizke, kakor previsoke, ker se ne vpoštevajo ne stanarina in ne rodbinska doklada. Ker se raz-naša glas, da se tudi uradnikom hoče ukratiti draginjske doklade, si dovolimo vseeno pristaviti: dokler bodo draginjske razmere take ko-kor so sedaj, bi reduciranje uradniških prejemkov ne bilo opravičeno.
Glasom »Ur. lista« je bilo par cerkvenih dostojanstvenikov prevedenih v status I. kategorije, kar seveda za gros duhovščine nima pomena — je pa vsekako opravičeno za vso duhovščino, če se upošteva to, da ima za seboj gimnazijo z maturo in fakultetno izobrazbo. Pa če primerjaš zgoraj navedeno statistiko, se ti odpre jasno spoznanje, kako daleč smo za onimi, ki imajo morda samo nekaj razredov srednje šole — ali pa znajo morda samo revno podpisati svoje ime. Da nismo skromni, nam ne more nihče očitati; tudi sedaj ne, če želimo vsaj toliko kakor imajo »zvaničniki«.
Kar se tiče ugodnosti, ki se priznavajo uradnikom, in katerih jim seveda ne zavidamo — povemo pa vseeno, da jih duhoven nima — na svoje stroške se seli, po smrti iz-
tirjajo celo vsak krajcer izplačan morda preveč, brezpogojno nazaj — nima ugodnosti ne v bolnišnici, ne na železnici — ne stanarine na stara leta. Eno ugodnost je imel res kot aktiven duhoven v življenju — imel je kvartir; pa kot župnik je moral tudi za tega plačevati in nositi »sarta texta«.
Ko se odreja uradnikom draginjska doklada, se ne vpraša, koliko imaš privatne imovine; za duhovna je druga mera, posebno za tiste, ki imajo kak kos nadarbinske zemlje, tako, da se smatra, da župnik, ki ima 32 oralov grunta lahko od tega živi, dočim kmetje, ki imajo lastno družino, tožijo, da ne morejo z gruntom shajati, če postrani ne zaslužijo.
Vrhunec vsega pa je, da se je v trenutku odrekla vsaka draginjska doklada dušnim pastirjem, delujočim na župnijah, ki nimajo 200 hiš; s tem se je v Sloveniji kakih 300 duhovnikov brutalno vrglo — na cesto.
Za pametne ljudi — dovolj!
Župnik, ki ima 40 let duš. pastirstva.
i* češko-slovaške republike.
Legion&rji
Praga, septembra 1925.
Vrnivši se leta 1922. po dolgi dobi blodenj po ruskih planjavah in sibirskih puščavah, po težkem trpljenju in številnih avanturah na raznih frontah v svojo osvobojeno domovino, se češki in slovaški legionarji niso razšli vsak na svoj dom, med mile domače, smatrali so, da njihovo delo še ni dokončano in zato so ostali združeni v organizaciji »Če-skoslovenska obec legionarska«, ki danes re-pre/entira 751. krajevnih organizacij s približno 50.000 člani.
V novi državi, ki je še ob njihovi vrnitvi razpolagala z dovolj jako in disciplinirano narodno vojsko, je njihova organizacija izgubila svoj borbeni značaj, ni pa izgubila svojega upliva v javnem življenju. Že sam, od revolucionarnega parlamenta za volitve 1. 1920 sprejeti volivni zakon jim je prejudiciral ta pomen. Ta zakon je namreč posebej določal, da bodo legionarji, ki so bili ob volitvah še v tujini, po svoji vrnitvi iz svoje srede izvolili za narodno skupščino štiri poslance. To so tudi storili. Od njih izvoljeni poslanci pa v parlamentu niso ostali samo zastopniki onih, ki so jih tja poslali, oni so se orijentirali tudi po svojih političnih nazorih in simpatijah. Dva st ašla med češke narod, socialiste, eden med češke socialne demokrate in eden med republikanske agrarce.
Že s tem korakom svojih odposlancev je »Čs obec legionarska« izgubila na svojem nad-strankarskem, obče narcdnem značaju. V njihovih vrstah je pričela liha borba političnih strank za glasove in ta borba je privedla organizacijo na njen današnji nivo avantgai-de t zv. naprednih strank. Resolucije konferenc vodstva in pa sklepi poslednjega kongresa, to dovolj jasno pokazujejo. Poslednji kongres se je vršil 12. in 13. septembra v Brnu in je stalo v ospredju vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo legionarji pri predstoječih volitvah, ko svoječasna odredba, da sami volijo štiri poslance, več ne velja.
Dosedanji njihovi poslanci so v interesu svojih mandatov in svojih položajev v strankah, h katerim so pristopili, zagovarjali seveda stališče, da naj legionarji volijo njihove stranke, ki da so napredne in katerih programi da odgovarjajo ideologiji legionarskega pokreta in dajejo torej največ garancij za izvršitev njihovih zahtev.
Drugi so nastopali zato, da naj legionarji nastopijo samostojno, da naj postavijo svoje kandidature. Taka stranka bi po njihovem mnenju mogla računati z najmanj dvesto ti-
soč glasovi legionarjev, njihovih žena, rodbinskih članov, sorodnikov in prijateljev njihovega pokreta.
Precejšen del pa je zagovarjal stališče, da naj >Čsl. obec legionarska« kot taka ostane izven dnevnih političnih borb. Zadevn prepričanja pojedinca pa je, katero stranico bo volil.
Katera od teh skupin ima med legionarji večino, je težko reči. Na kongresu — kakor pač na splošno na kongresih — je zmagala struja, ki si je znala že preje pripraviti ugodno razpoloženje pri volitvah delegatov krajevnih organizacij za kongres. Bili so tokrat prvi in kongres je sprejel resolucijo, da je dolžnost vsakega legionarja volit! eno od štirih naprednih strank (nar. socialisti, soc. demokrati, republikanci in stranka osrednjega staleža demokrati so izvzeti). Končno so še sprejeli resolucije, ki jasno kažejo, da bi del legionarjev hotel organizacijo kot oeloto upreči v kulturni boj.
Posledice takega eksponiranja morajo biti za organizacijo samo škodljive. Med legionarji se niso nahajali samo pristaši svobodomiselnega svetovnega nazora. Dober del jih je, ki so in tudi danes obsojajo tako vrtoglavo kulturno gonjo. Gotovo pa je tudi to, da je ogromna večina Članov šla v legionarske vrste iz navdušenja za splošno narodno stvar, ne pa za kulturnobojne cilje prenapetih pojedin-cev. Da si ti ne bodo dali prikrojevati svojega političnega naziranja, je jasno in ne samo posamezniki tudi org-.nizirane drugače misleče skupine legionarjev so že javno manifestirale. Z nezaupanjem na tako delovanje vodstva pa gledajo predvsem politično nevtralni, ki so tudi tukaj najštevilnejši.
Seme razdora pa je že zasejano. Potrebna sloga med legionarji zgineva na škodo organizacije, ki s tem izgublja na svoji notranji moči, na ugledu in uplivu. Namesto da bi se razvijala v pravcu svoje prvotne ideologije ter s tem vzgajala narodno zaveden in za še ne-dovršeno konsolidacijo in dobrobit s tolikimi krvavimi žrtvami ustvarjene domovine požrtvovalen in nesebičen naraščaj, hodi nevarna pota, ki neizogibno vodiijo k ustanavljanju zakulisnih, pruski in njej sličnih militaristič-nih organizacij v drugih državah. Upliv teh in takih organizacij na javno življenje se je pokaznl skrajno škodljiv vsakemu resničnemu napredku; gotovo pa ni niti najmanj v skladu s pravimi principi demokratizma. Zato smatrajo vsi prijatelji organizacij, da so sedanje tendence samo prehodnega značaja.
Kajti v interesu mlade republike je, da zavzame zveza legionarjev v javnem življenju in napram njemu položaj, ki ji ga narekujejo i velike žrtve v preteklosti i velike naloge v bodočnosti: Izven strankarskih borb v dnevni politiki, nad njo — za dobrobit države.
Viktor Schweiger.
Politične vesti.
Izjava dr. Žerjava. Belgrajska »Pravda« poToča: »G. dr. Žerjav je po svojem povratku z dopusta v Ljubljani izjavil, da se o držanju samostojnih demokratov še ni sklepalo, ker ni bilo še nobene knference. V oktobru se sestane sam. demokratski klub, ki bo o tem sklepal. To izjavo tolmačijo v vladnih krogih za ustvarjanje novega položaja, v katerem bi se dalo držanje izpremeniti.«
Povratek dr. Kežmana. Znani radičevec dr. Kežman, ki je dolgo let agitiral za Radičevo stranko po Ameriki, se je vrnil v Zagreb. »Politika« poroča, da je obiskal podpredsednika HSS dr. Mačka in mu izročil svojo poslansko poverilnico s prošnjo, da mu dr. Maček izposluje verifikacijo mandata. Pravi, da ostane v Jugoslaviji tako dolgo, dokler bo to zahtevalo vodstvo stranke.
Ima slovanski p!a?#<$ih društev.
Tako češkoslovaško kakor tudi jugoslovansko časopisje se je obširno pečalo celi pretekli mesec in deloma tudi med sezono s kongresom, ki se je vršil na spodbudo Kluba češkoslovaških turistov in poljskega Towariz-stwa Tatrzanskega s sodelovanjem Slovenskega planinskega društva in Bolgarskega turističnega društva v dneh od 12. do 14. septembra t. 1. v svrho ustanovitve zveze slovenskih turističnih društev.
Ideja za ustanovitev Zveze slovanskih planinskih društev je že stara. Prvi je to misel sprožil leta 1908. Čeh Vratislav Černy, ki je bil zaveden Slovan. Bil je mnenja, da za-more turistika najbolj praktično pomagati k slovanski vzajemnosti. S potovanji v sosednje slovanske dežele ter pokrajine, bi se dobili novi sveži stiki med posameznimi slovanskimi narodi, kar bi imelo tako v kulturnem, kakor tudi v političnem oziru veliko vrednost za Slo-vanstvo. Na dr. V. Černy-jev predlog, ki je bil živair,io pozdravljen pri vseh ostalih slovanskih dru tvih, je bilo sklenjeno, da se bo ustanovila v najkrajšem času Zveza slovanskih turističnih društev.
Vse predpriprave za uresničenje dr. Čer-rv-jevega predloga je izvršil »Klub češkoslovaških turistov«. V ta namen se je vršil 8. septembra 1908 v Ljubljani sestanek, na katerem so bili zastopani delegati večine slovanskih turističnih društev in sicer Čehi, Rusi, Poljaki iu Slovenci. Na tem ouslanku je bilo sklonjeno,
da bo sedež turistične zveze v Pragi. Dr. Čer-ny je bil izvoljen za predsednika pripravljalnega odbora, kateri naj bi vodil leta 1909 v Pragi ustanovni zbor »Zveze slovanskih turističnih društev«.
Vendar so delali slovanski planinci v tedanjih težkih časih račun brez krčmarja. Dunajska vlada, ld samoobsebi umevno take močne slovanske organizacije ni želela je oživotvorjenje te zveze že v kali zadušila. Temelji pa, ki so bili takrat položeni za tesno zbližanje ter skupno in smotreno delovanje Slovanov na turističnem polju so bili zlasti pri Slovencih že zelo trdni. Čehi so pridno in redno zahajali med Slovence. Zgradili so dve planinski koči in sicer Češko kočo pod Grintovcem ter Kočo v Koritnici pod Mangartom. Potrebno je, da se spomnimo na tom mestu nekaterih navdušenih, delavnih starih čeških znancev kakor: dr. V. Černy-ja, prof. dr. Jifi Daneš-a, prof. dr. V. Dvorsky-ja, dr. Čermaka, dr. Pata in dr.
V najživahnejšem delu je vse te zavedne turiste zajela svetovna vojna. Turistika je morala počivati več let. Po prevratu je postala večina Slovanov svobodna. Z novimi močmi in z veseljem so šli planinci na novo delo in kmalu po osvobojenju se je vršil v Ljubljani drugi sestanek zastopnikov slovanskih turističnih društev. Na tem sestanku se jo ponovno razpravljalo o ustanovitvi slovanske planinske zveze. Istotako so Poljaki začeli vedno bolj uvidevali skrajno potrebo ustanovitve planinske zveze, že radi vednih obmejnih sporov na čeSbo-poljski meji, ki so bili zlasti go jji wvrdUi zelo ob tri. Ravno uvidevjum pla-
nincem gre največ zasluge, da so ob teh krajih znali v pravem času vse spore odstraniti, ki bi biLi sicer le v korist nasprotnikom slovanske vzajemnosti. Da so današnji odnošaji med brati Poljaki ter Čehoslovaki prijateljski in bratski, gre v nemalo zaslugo zavednim turistom ter članom razmejitvene komisije prof. dr. W. Gvetel-u in majorju Bronislavu Roma-niczyu-u iz Krakova ter prof. dr. V. Dvorsky-ju iz Prage. Poleg omenjenih je k prijateljskim odnošajem pripomogel zlasti ministrski tajnik J. Muhi mami, ki je predsednik slovaške sekcije Kluba čekoslevaških turistov v Pragi in je obenem najboljši češki poznavalec Tater. Zadnji je živahno deloval na tem, da naveže stike med Polskim Tovvarizstvom Ta-trzanskim in Klubom Češkoslovaških turistov.
Točno v soboto, 12. septembra, so se sestali slovanski odposlanci pod Tatrami v hotelu Kluba čsl. turistov v »Kam/.iku«. In sicer so zastopali Klub čsl. turistov v Pragi, predsednik dr. J. S. Guth-Jarkovsky, I. podpredsednik dr. Teodor Bastl, II. podpredsednik dr. Joerp Holubek, kot zastopnik za Slovaško pa prof. dr. V. Dvorsky in tajnik Miihl.mann; za Polsko To\varis.'.two Tatrzansko i/. Krakova predsednik ing. Jan Czerwinsky, podpredsednik dr. W. GTetel in član glavnega odbora major Bronislav Romaniszyu, dr. Mečislav Swierz, Jan Humpola in tajniik dr. Emil Stol-fa; za Bolgarsko turističko družestvo v Sofij. dr. Pelo Pceff ter za Slovensko planinsko društvo v Ljubljani Makso Hrovatin.
Razven gori omenjenih delegatov so bili navzoči tudi zastopniki čelioblov. kluba turistov na Dunaju.
Za predsednika kongresa je bil izvoljen za zborovanje v Čelioslovaški dr. J. S. Gutb in za zborovanje v Poljski pa ing. Jan. Czer-winski. Podrobni osnutek Zvezinih pravil je izdelal g. prof. Dvorsky. Pravila so se obravnavala ter sprejela po obširni debati v hotelu Kamziku, na čehoslovaški strani, a dokončala so se v Zakopanem v Poljski. Pravila določajo, da zastopajo v Zvezi vsako državo trije de legati s tremi glasovi. Za štiri leta se določi sedež Zveze že v naprej in sicer za prvo leto v Čehoslovaški, drugo leto v Poljski, tretje v Jugoslaviji in četrto leto v Bolgariji. Vsaj enkrat letno se skliče delegate na sestanek v kakem planinskem kraju. Zvezino vodstvo dolo ča sedež Zveze za vsako leto posebej. Razmo-, trivala se je tudi uvedba enotnih izkaznic s sliko. Za članstvo se bodo uvedle vsako letel male znamke, ki se bodo lepile na izkaznice s črkami »A. S. T.«, ki pomenijo: »Asocijaci-ja slovanskih turistov«. P ivila Z voze slovanskih planinskih društev se bodo tekom onega meseca razposlala vsem društvom, ki st) se kongresa v Tatrali udelež !a v odobritev. Društva morajo pravila v dveh mesecih presoditi ter o tem obvestiti Klub čsl. turistov v Pragi, ld je v to pooblaščen. S 1. januarjem prične poslovanje »Zveze«. Člani »Zveze« so lahko samo društva.
Z ustanovitvijo >Zveze slovanskih planinskih društev« je gotovo ustvarjena nova trdna vez za zboljšanje odnošajev med Slovani, katerim morajo končno zasijati boljši časi — časi tesne združitve, ko jih ne Ni razdvojila nobena sila več in katere bo	<lr»' ■»*•
upošlevai kakor dauoa.
Bsievne novice.
Iz štajerske.
Shod SLS v Šmartnem pri Litiji. V nedeljo ob pol 8. uri dopoldne se je vršil javni shod za šmariinsko faro v Društvenem domu v Šmartnem pri Litiji. Poročal je narodni poslanec France Kremžar o delovanju Jugo-fvlov. kluba, o sedanji gospodarski politiki, in pa o politiki sploh, iz katere pač posebno izvira sedanja neznosna gospodarska politika, ki gre edinole na rovaš kmetskega in delavskega ljudstva v Sloveniji. Gospodarske razmere našega kmečkega in delavskega ljudstva ne dopuščajo več takih neenakih obremenitev, M jih je povzročil zadnji finančni zakon k dvanajstinam za I. in drugo četrtletje z zvišanjem starih ter uvedbo novih davkov. Po zanimivem, obširnem ter živahnem enournem govoru, ki je pokazal, s kako vnemo in veseljem delajo našii poslanci za Slovenijo, so navzoči zborovalci sklenili sledečo resolucijo:
1.	Za Slovenijo je nujno potrebna avtonomija.
2.	Zborovalci izražajo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu za njegovo dosedanje delovanje. 3. Navzoči zborovalci energično zahtevajo, da" se davki pravično razdele v celi državi. 4. Da se prepreči skrajno krivični načrt šolskega zakona, ker je popolnoma nedemokratičen ter naperjen proti krščanstvu. 6. Protestirajo ostro proti ukinjenju raznih doklad našim občinam. — Zborovalci so se nato svojemu poslancu prisrčno zahvalili za stvarno poročilo ter mu prisrčno ploskali.
Občinske volitve v Št. Vidu nad Ljubljano so se vršile v nedeljo. Dobili so: SLS 15 odbornikov, demokrati 4, radikali2, samostojni kmetje 3, socialisti 1 odbornika. SLS je vložila tri kandidatne liste in sicer je dobila delavska lista 8 odbornikov, obrtniška 3, kmet-ska pa 4 odbornike.
Izjava. V št. 205 dne 12. septembra 1925 smo objavili dopis z naslovom Poštne razmere v Mariboru. Prepričali smo se, da smo bili napačno informirani in obžalujemo, da je imenovani dopis storil krivico personalnemu referentu g. dr. Janžekoviču, kateremu dajemo s tem rade volje lojalno zadoščenje. — Uredništvo.
Sestanek sošolcev-duhovnikov leta. 1922 se radi nenadoma prestavljenih trienalnih izpitov vrši na dan izpita, t. j. dne 15. oktobra t. L O vsem drugem sledi osebno obvestilo. — Jože J-, sklicatelj.
Kje so resolucijo? Dne 3. maja 1925 se je vršil v Ljubljani I. čevljarski kongres v Jugoslaviji. Na tem kongresu so bile prebrane in sprejete razjie resolucije. Sliši se pa, da so resolucije še vedno tam, kot so bile, namesto da bi se bile odposlale v Belgrad na pristojna mesta. IZato vprašamo, kje so resolucije? Ali je resnica, da so še vedno v Ljubljani? Ah so se poslale na pristojno mesto? Mi nimamo denarja, da bi se samo za luksus vozili v Ljubljano in zapravljali težko zasluženi denar, ampak zato, da bi se resnično zbolišal naš gmotni položaj in da bi jasno povedali mero-dajnim faktorjem, kje nas čevelj žulii. — Prizadeti.
Kljub visokim cenam lesnih izdelkov dobiš lahko za 10 Din sledeče: kompletno sobno opravo, kompletno kuhinjsko opravo, pisalno mizo, navadno mizo, gugalni stol, lesen fotelj ali navaden stol. Pogoj je le. da kupiš srečno srečko »Dijaškega podpornega društva«. Dobiš jo povsod, zlasti pa pri odboru na Miklošičevi cesti št. 5 v Ljubljani.
Profesor Murko v Rusiji. »Prager Presse« poroča brzojavno iz Moskve: »Potovanje prof. Murka v Ukrajino je našlo v vsem sovjetskem časopisju, ne samo v ukrajinskem, živahen odmev. Listi hvalijo veliko zanimanje, ki ga je pokazal prof. Murko za vse ukrajinske zadeve. Prof. Murko je odpotoval v četrtek v Kijev, odkoder se vrne preko Šepetovke v Prago.< — »Prager Presse« objavlja tudi podlistek, ki ga je napisal češki prof. Nejedly o razmerah v današnji Rusiji. Vsebina podlistka dokazuje, da je bilo potovanje evropskih učenjakov na slavnost 200. letnice ruske akademije silno važno, ker bo evropska javnost mogla iz poročil nepristranskih učenjakov spoznali, kakšno je resnično stanje v Rusdji.
Cerclo frantjais v Kočevju priredi letos 1. in 2. tečaj francoskega jezika. Interesent je ee vabijo, da se zglasijo do 10. oktobra pri šol. klugi v gimnaziji, kjer izvedo za pogoje. Začetek sredi oktobra.
Smrtna nesreča. V ljubljansko bolnico so pripeljali šestletnega sina kamnoseka Cahari-je iz Žirovnice pri Cirknici. Dečko je tekal v bližina konj, ki so se pasli in se je bržkone tudi z njimi igral. Pri tem ga je udaril konj s kopitom po glavi, tako, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Vsaka pomoč pa je bila izključena in je fant kmalu po prihodu umrl.
Ponesrečen starček. Triinsedemdesetletni posestnik Martin Podržaj iz Brezovice pri Borovnici je prevrgel nase gorečo petrolejsko svetilko, ki se je razbila. Pri tem se mu je radii goreči petrolej po obleki in je bil naenkrat ves v ognju. Domači so starčka pogasili, toda mož je dobil kljub temu tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati takoj v ljubljansko bolnico. Opekline so hude in je tudi z ozirom na njegovo starost njegovo stanje zelo opasno.	_
Športno (kolesarska) loterija Jugoslovenske Matico. Žrebanje te loterije, ki je bilo prvotno določeno za 30. t. m., je preneseno m se vrši definitivno dne 20. decembra t. 1. Ju-goslovenska Matica prosi vse, da vzamejo to
na znanje dn da še v nadalje kupujejo srečke, ki so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, Tiskovni zadrugi in Matični knjigarni v Ljubljani ter v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ul. 7-II.
Kmotska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani javlja dodatno k obvestilu z dne 30. junija 1925 ur. list št. 62, s katerim je naznanila svoji cenj. klijenteli ureditev obrestne mere izza 1. julija 1925, da je v smislu novega, za splošno publiciranega sklepa društva denarnih zavodov v Sloveniji, primorana znižati obrestno mero od 1. oktobra 1925 naprej do preklica za a vista vloge na 5% dn za vezane vloge maksimalno na. 7%.
Samo .folka'
nasproti Mestnega doma garantira za vsake čevlje.
!z Ljubljane.
Redne seje bodo imeli sedaj člani kate-hetskega društva v Ljubljani vsak torek (od štirih popoldne dalje) v posvetovalnici K. T. D., ker se mora delo za preureditev katekizma nujno izvršiti. Vabljeni so tudi Ze za danes vsi gg. hatehetje. — Konference vsako prvo sredo v mesecu ostanejo. Pri pni konferenci — dne 7. oktobra ob petih popoldne — bo imel zanimivo predavanje univ. docent dr. J. Demšar.
Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Pri vpisovanju dne 25. septembra se je oglasilo premalo število slušateljev, da bi se mogli tečaji za leto 1925-26 otvoriti. Vsj priglašenci bi zelo obžalovali, če bi jim ne bila dana prilika za nadaljnjo strokovno izobrazbo. Zato so prosili, da se vpisovanje preloži na petek dne 2. oktobra 1925 ob 7. uri zvečer (na dvorazredni trgovski šoli, Kongresni trg št. 2-1.). Ponovno se torej razglaša: poučuje se knjigovodstvo, dopisje, menično pravo in nemška stenografija v večernih urah do konca marca 1926. Sprejme se vsak (tudi gospe in gospodične), ki se hoče v trgovskih vedah dalje izobraziti. Vpisnina znaša 20 Din. Pri vpisovanju se mora položiti 200 Din, ki se zaračunajo. Vsa potrebna pojasnila se dajo v petek dne 2. oktobra pri vpisovanju.
Beg od doma. K nedeljskemu poročilu pod tem naslovom prinašamo naslednje pojasnilo, da ne bo krivega tolmačenja celega dogodka: Melita Gnjezda in Marta Pavlin sta šli v petek popoldne, ker je bilo kopališče na šolski polikliniki odprto samo za dečke, brez dovoljenja in vednosti staršev v mestno kopališče ob Ljubljanici. Ko sta iskali primernega prostora, je Meliti Gnjezda na bregu po nesreči izpodrsnilo in je oblečena padla v vodo, a se je s plavanjem rešila. Iz strahu pred kaznijo doma in v šoli, ker ju je videl na bregu tudi profesor zavoda, sta deklici krenili proti Igu irt odtod dalje čez Turjak v Ortenek ter se tam ustavili pri znancih, kjer je bila Pavlino-va svoj čas na počitnicah. V Dolenji vasi pri Ribnici so ju potem starši dohiteli in pripeljali nazaj v Ljubljano.
Cliristoiov zavod vpisuje še ta teden. Začetek pouka 1. oktobra.	6574
Nesreča na Sv. PetTa cesti. Snoči ob pol sedmih je na šentpetersld cesti nepreviden kolesar zadel ob g. vladnega svetnika in pisatelja dr. Franca Detela ravno pred njegovim stanovanjem, ko je prihajal iz Župnijske ulice. Vsled močnega sunka je padel g. doktor na trdo cesto in se precej hudo poškodoval. Zdravi se zaenkrat v domači oskrbi.
Umrli so v Ljubljani: Fran Zaje, mestnega dohodarstvenega urada nadpaznik v pok., 61 let. — Marija Puš, delavčeva žena, 24 let. — Gojmir Verbič, uradniški pripravnik, 21 let. — Janez Kvas, posestnik, 70 let.
Predrzna tatvina na Večni poti. Mlad kolesar, eleganten mladenič, se je vozil v nedeljo po ljubljanski okolici. Prišel je tudi na Večno pot, kjer mu je neko tiho in mirno mesto lako ugajalo, da je stopil s kolesa in ga prislonil k bližnjemu drevesu, sam pa se je vlegel v travo in začc.l čitati neko knjigo. Poglobil se je tako v vsebino knjige, da ni niti čutil, ko jc med tem stopil iz gozda neznan lopov in mu odpeljal lepo, skoro novo kolo. Tatvino je opazil šele, ko je prečital dotično zanimivo poglavje.
Vlomilci niti invalidu no prizanašajo. Pri Cirilu Kranjcu, trafikantu-invalidu, je neznan zlikovec poskusil v noči na 27. t. m. vlomiti v trafiko na vogalu Trnovskega pristana in Opekarske ceste. Pokvaril je okno- odtrgal že tečaje in zapah, vendar pa ni nič odnesel. Naj-brže je bil tat prepoden.
V gostilni pri »Fajmoštru« so toči beli sladki vinski mošt po 12 Din.	6dSf\
Zadnje novosti damskih klobukov priporoča Angela Pekolj, modistinja, Ljubljaua, Aleksandrova cesta 12.
6579
IY» 3 -1..»-J 1 UVS.I4V jji J V-i-l t'''
POVRŠNIKE, RAGLANE itd, za gospode, dečke in fante kupite najceneje v naSi detajlni trgovini na Erjavčevi cest! *«ev. 2 (nasproti Dramskega gledališča). — Konfekcijska tovarna
FRAN DERF.NDA & CTK., LJUBLJANA
i Brezkonkurencne ee	fo blaUo iu soiidua
VSEM OBČINAMI
Zopet se je razposlala okrožnica, s katero se skoraj naravnost zahteva, da bi se občane in okraji izjavili, da se uvede kuluk.
Svarimo prav resno, da bi se občine izrekle za kuluk, kajti s tem bi se Slovenija obremenila z novimi d a v k i, ki bi presegali višino dosedanjih davkov. Večina ljudi bi se nam-reč morala odkupiti od kuluka in ta odkup znaša več, kakor vsi davki. Ta denar, odkupnina za kuluk, bi se ne stekal v občinske blagajne, temveč v državne, in bi se z njim moglo razpolagati le s privoljenjem ministrstva v Belgradu.
Zato Vam svetujemo z ozirom na okrožnico sledeče postopanje:
1.	Zahtevi, da vpošljete seznam zavezancev, je ugoditi takoj. Ako bi tega v določenem roku ne mogli storiti, javite pravočasno oblasti, ki sezname zahteva.
2.	Uvedbo nameravanega kuluka odklonite soglasno iz sledečih razlogov:
a) Občina upravlja samo z občinskimi cestami. Občinske ceste pa ne spadajo med »kategorizirane« ceste, ker služijo samo krajevnim potrebam. V celi Sloveniji je cestno omrežie že tako izvedeno, da so vse ceste, ki vežejo med seboi večje važnejše kraje, prešle v oskrbo okrajnih zastopov. Ker torej občinske cesto služijo le zvezi med posameznimi posestniki in manjšimi ob strani prometa ležečimi seli, se jih ne more smatrali za »kategorizirane«, torej na te ceste zakon o kuluku sploh ni uporabljiv.
li) Občina popravlja svoje ceste deloma z dokladami, deloma pa z raboto v smislu § 24, 69 in 70 občinskega reda. V proračunu za leto 1925. je stavljena vsota......Kolikor ta vsota za popravo cest ne bo zadostovala, bodo ceste popravili občani sami.
c) Iz tega razloga protestiramo proti uvedbi kuluka.
Sv. Krištof pri Laskom. V nedeljo dne 27. septembra 1925 smo pri nas volili župana. Za župana je bil izvoljen bivši od ljudstva izvoljeni in pod PP-režimom odstavljeni župan g. Jožef Sluga. Mož je bil leta 1914. kot Slovenec v ječi. Dolžnost slovenskega ljudstva je, da vsepovsod, kjer so bili za časa PP-režima od ljudstva izvoljeni župani odstavljeni, voli prav te može zopet za župane. S tem pokažemo našo značajnost in neomajnost.
Za ubožno šolsko mladino v Stoprcah je na prošnjo šol. upravitelja g. Slavka Črnigoja darovala naša rodoljubkinja gospa Pipa Arko (roj. Tavčar) iz Zagreba izdatno podporo 500 Din. Za ta denar se bodo kupile in izposodile tuk. najrevnejšim otrokom šolske knjige. Naši vrli dobrotnici — Slovenki se najsrčneje zahvaljujemo! — Anton Kamenšek, načelnik kr. šol. sveta.
Krojaški tečaj v Ljubnem v Sav. dolini, ki ga je priredil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani in ga je vodil strok, učitelj g. Kna-felj, se je zaključil 27. t. m. s splošnim zadovoljstvom. Tečaj je trajal šest tednov in sicer vsak dan po tri ure.
»Čudeži se gode v Sv. Petru pod Sv. gorami,« bi rekli, če bi videli koliko pisem pri-roma sleherni dan na Loterijski odbor v Sv. Petru 7. naročili za srečke. Vse tekmuje, vsakdo hoče kupiti čimveč srečk, da bo vsaj zasi-guran, da zadene. Saj dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Sam glavni dobitek je vreden 10.000 Din. Pomislite, glavni dobitek obstoji iz dveh postelj, dveh nočnih omaric, ene omare, enega umivalnika z zrcalom, ene podobe, štirih stolov iu ene mize, vse novo, iz češnjevega lesa, fino poliiirano. No, da vidite vse dobitke, to bi se čudili. Nov »Singer« šivalni stroj, ki stane 3000 Din, čaka srečnega bodočega gospodarja, vreča 20 kg fine kave vzbuja pobožne želje pri starih mamicah. Fantje, ti pa sanjajo le o kolesu, na kojem se lahko srečni imetnik srečke kar odpelje 8. decembra po končanem žrebanju iz Sv. Petra. Pa masten prešič, ta bi mogoče bil za vas? Mogoče 200 litrov bizeljskega vina? Hentajte, to bi se prileglo! Dekleta, imate li balo gotovo? Glejte, cela bala platna v naši loteriji bi vam prišla kakor nalašč. In oni, ki bi si radi bolne ude pretegnili na zofi ali mehkih stolih, menda vsaj lie boste prezrli ugodne prilike! Pericam bije srce za zaboj »Zlatorog« mila, kmetom trsna škropilnica ugaja, hribolazcem fini daljnogled, a onim, ki se radi drže za pečjo uhajajo misli h sežnju bukovih drv. Oh sladke, sladke nade, koliko jih je! No, pa saj so tudi upravičene. Tisti, ki še nimate teh srečk, zapomnile si dobro, pišite še danes na Loterijski odbor kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami« in priložite toliko-fcrst po 5 Din, kolikor srečk si želite, čimveč srečk kupite, tembolj ste sigurni, da zadenete. Samo odlašati ne, ker po toči je prepozno zvoniti.
IZ M AR5BOR A.
Uspeh »Nemcev«. V narodnih krogih vzbuja imenovanje dr. \Vankmullerja za mestnega zdravnika po »Jutru« opravičeno ogorčenje. Po »Jutru« bi moral biti imenovan dr. Sekula ali kdo drugi. Mi sicer ne moremo nič za to če dr. Sekula menda ni dobil niti enega glasu, dr. Wankmtiller pa potrebno večino za imenovanje in sicer več glasov, ko! bi iih mogli spraviti skupaj »klerikalci« in Nomci. Zanimiva pa je zmešnjava v »JutrovK glavi, da smatra oziroma vsai v ja\uosii slika dr. \\ank-
mullerja radi njegovega nemškega priimka za — Nemca, dasi je dr. Wankmuller pristen, zares naroden Slovenec, doma iz Ptujskega polja in bi »Jutro« lahko tudi vedelo, kak trn v peti je ravno dr. Wankmiiller ptujskim Nemcem izza prevrata! To pa mi lahko javnosti zaupamo, da »Jutrovec« ni! Če pa smatra »Jutro«, da je Slovenec ob meji samo »Jutrovec«, potem bi bilo vseh Slovencev pri nas morda komaj za slabo kompanijo.
Mariborski učitelji na pedagoški šoli v Zagrebu. V pedagoško šolo v Zagrebu sta sprejeta gg. Peter Bogovič in Rudolf Godicl, oba učitelja na tukajšnji deški meščanski šoli.
Kongres meščansko-šolskih učiteljev. Kongres meščansko-šolskih učiteljev mariborske županije se vrši dne 16. oktobra in sicer v ri-salnici deške meščanske šole v Mariboru. Konj gres bo raz.motrival predvsem sedanji učni naJ črt na teh šolah.
IZ CELJA
Sejo celjske okoliške občine, ki se je vr* šila dne 27. t. m., to je v nedeljo, je vodil g, župan Glinšek. Udeležba je bila polnoštevilna, ker je stalo na dnevnem redu tudi poročilo o
novi stavbi šolskega poslopja za okoliško ob; čino. Uvodoma je občinski svet odobril stavba Francu Znidaršiču v Gaberju in Valentinu Stavbeniku. Za popravo ceste v Zagradu doj voli občinski svet podporo v iznosu 1200 Din, za popravo mostu v Lokrovcu pa 417 Din. Nato pride v pretres vprašanje nove šolske stavbe. Po zelo kratki debati je bil sestavljen po g. Milielčiču predlog v naslednjem smislu: Ker je vprašanje nove šole posebno glede prostora, na katerem naj bi nova stavba stala, vzbudila med občani okoliške občine veliko razburjenja, naj občinski svet sklene, da stopi v stik z lastnikom prostora pri cerkvi sv. Ma-ksimiljana v svrho odkupa in naj se na tem prostoru zida novo poslopje, v katerem bi bila nastanjena šola za celotni okoliš okoliške občine. Stara šola v Razlagovi ulici pa se naj popolnoma opusti. Ta sklep se sporoči krajnemu šolskemu svetu. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Nato je občinski svet sklenil, da odbije prošnjo mestne občine, ki je prosila za prispevek k vzdrževanju stanovanjskega sodišča. Redarjem se je nato sklenilo dobaviti nove zimske suknje. Iz vrst socialistov je bil stavljen predlog, da bi občina pričela z regulacijo vodnih dotokov, ld se zlivajo v Savinjo* Predlog je bil soglasno sprejet in se je sklenilo, da stopi občina tozadevno v stik z merodajno oblastjo. Prostovoljnemu gasilskemu društvu v Gaberju se dovoli 600 Din podpore. Razne prošnje podobčin za popravo po zadnji poplavi razritih cest se izroče pristojnemu odseku, ki naj izdela predloge do prihodnje seje. V tej občinski seji je prišlo spet na dan tudi vprašanje priključitve okoliške občine na električno omrežje mesta in sicer v zvezi dobave električnega toka po elektrarni Fala. Okoliška občina je tozadevno stopila že pred časom s prošnjo do mestnega magistrata z namenom, da bi se sklicala skupna anketa in na isli rešilo celotno to vprašanje. Izgleda pa, da do te ankete ne bo prišlo. Zato mora okoliška občina sama skrbeti, da dobi električno razsvetljavo. V ta namen je občinski svet odločil, da stopi takoj v zvezo z elektrarno Fala, s katero naj zaključi samostojen dogovor glede dobave elektrike. Povdarjalo se je namreč, da bi okoliška občina rabila veliko več električnega loka, ako nastopi napram Fali samostojno, ker bi se v tem slučaju priključile okoliški občini tudi druge vasi izven okoliške občine. Kako bi se to izpeljalo in sicer, ali bi občina kot taka nastopala kot pogodbenik ali kaka druga korporaeija, se bo pozneje odločilo. Tudi la predlog je bil sprejet. Nameravano novo šolsko poslopje vzdiguje že sedaj veliko prahu in to ne samo v okoliški občini, temveč morda še bolj v mestu. Šolsko poslopje bo namreč stalo najmanj 3,500.000 Din. Okoliška občina pa tega denarja nima in si ga bo morala skoro v celoti izposoditL Zato igra vprašanje obresti kakor tudi nalaganja odvečnega denarja, ki ga imajo različni celjski denarni zavodi, prav veliko vlogo. Tozadevno so tudi nazori krajnega šolskega sveta in oni občinskega zastopa prav različni, kakor so različni nazori teh dveh korporaeij glede prostora, Icjer naj bi se zidala nova šola. V zadnjem krajnein šolskem svelu je namreč član SDS izjavil, da je že sondiral za najetje potrebne vsote za novo šolo in to po 11 %. Okoliška občina pa stoji na stališču, da bo tudi posojilo sama preskrbela brez posredovanja krajnega šolskega sveta in ima že sedaj zagotovilo v rokah, da dobi posojilo po 8%. To ni mala razlika. Tudi amortizacijska doba je v zadnjem slučaju veliko bolj ugodna.
Dobro so si izmislili. Združenje mestne občinfe z okoliško je stopilo v drugi štadij. Dosedaj je namreč dobil vsak, ki je na različnih krajih slišal o tem govoriti, vtis, da hočejo združiti v celoti obe občini v eno samo mestno občino. Pa so se menda sedaj premislili. Po željah vladajoče demokratične stranke v mestnem zastopu naj bi vlada po novem zakonu združila samo Breg, Zavodno in Gaberje z mestom, vse druge občine pa bi naj tvorile še nadalje torso okoliške občine in visele nekako v zraku. Vse naj bo le v večjo moč in slavo demokratične stranke!
Nova papirna in knjigotrška trgovina. Kakor slišimo, namerava tvrdka Rode in Martin-čič otvoriti za gornje predmete v našem mestu novo trgovino iu se že poteguje za različne prostore,
Eksplozija. V tovarni tehničnih izdelkov >Pyrota« v Celju se je dne 24. t m. pripetila mala eksplozija, ki bi pa imela lahko hujše posledice, ako bi lastnik podjetja g. Bovha pravočasno ne zadušil nastalega ognja*
Nevarna domišljavost. Dva približno dvanajstletna Celjana sta sklenila napraviti pot okoli sveta. V ta namen sta si napolnila svoja nahrbtnika s hrano in pijačo, prišla tudi na zviti način do denarja in odšla v širni svet z namenom, da ga prepotujeta v dveh letih. Posebno ju je vlekla Afrika, kjer sta si hotela ogledati v naravi divje zverine in po povratku spisati o teh svojih doživljajih knjigo. Do Zidanega mosta sta se peljala z vlakom, nato pa sta jo udarila peš proti Zagrebu. K sreči je pa isti večer pričelo hudo deževati, kar je navdušenost mladih učenjakov ohladilo. Nista imela namreč dovolj obleke s seboj in sta se odločila vrniti se z vlakom takoj v Celje, da si priskr-bita še obleko in jo drugi dan udarita spet na pot Starši so ju seveda iskali med tem povsod in obvestili vse varnostne oblasti. Zvečer je pa strah minul, minula je pa tudi navdušenost pri mladih »junakih« in to gotovo vsled primernega pregovarjanja od strani staršev.
Akademija Jugoslovenske Matice. Tukajšnja podružnica priredi dne 9. oktobra ob priliki petletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelovala bo tudi »Orjuna«, kar ne kaže. da reflektira naša podružnica na vsestranski obisk. Do sedaj se je Jugoslovenska Matica znala ogibati vsega, kar zadeva v politično borbo in strasti. In bilo pri prav priporočljivo, ako bi pri tem tudi nadalje ostala.
Celjski dom je dobil novega zakupnika. Dne 1. novembra t L prevzame hotel gosp. Tome, hotelir pri Jeklerju na Bledu.
Francoski krožek je na svojem občnem zboru izvolil naslednji odbor: Predsednik g. župan dr. J. Hrašovec, podpredsednik g. Jože Smertnik, tajnik g. prof. Napotnik, blagajnik g. dr. Senekovič, knjižničarka ga. Popova in odbornica gdč. Tominškova. Za preglednika pa dr. Sernec Gv. in dr. Raišp Ivan.
IZ PTUJA.
*JmrI je v Gradcu profesor Jos. Z ac k, ki je dolgo let služboval na ptujski gimnaziji, kjer je užival splošen ugled in bil velik prijatelj dijaštva. Do aprila 1919 je še služil pod našo vlado. Poučeval je nemščino kot glavni, klasično filologijo kot stranski predmet. Umrl je vsled zastrupljenja krvi na nogi, ki so mu jo morali odrezati, a je bilo že prepozno. Profesorja Zacka bodo gotovo ohranili tudi njegovi bivši slovenski dijaki v dobrem spominu.
Orgle v mestni cerkvi bo popravil mariborski izdelovatelj orgel g. Brandl. Med vojno so pobrali piščalke, ki jih bodo sedaj nadomestili z novimi. Delo bo baje do konca oktobra izvršeno.
IZ TRBOVELJ.
Koroški dan. Podružnica Jugoslovenske Matice je sklicala na petek ob 8. uri zvečer fsa tukajšnja kulturna društva, da se dogovo-le, kako bi najslovesneje obhajali spomin padlim junakom za Korotan in peto obletnico nesrečnega plebiscita na Koroškem. Sklenili so v glivnem: Na dan 10. oktobra dopoldan se sestai\ejo vsa društva in drugo prebivalstvo pred Jortejem na Vodah, odkorakajo nato v Trbovlje na glavni trg pred cerkvijo. Tu se vrši v namen dneva kratek govor in položi venec k lipi osvobojenja v spomin na Koroškem padlim junakom. Po govoru gredo v cerkev, kjer se vrti svečana služba božja. Po maši se vrše pred ».erkvijo zopet govori, pevski zbori zapojo nekaj pesmi, društva vstopijo v red in odkorakajo ii se razidejo vsako društvo pri svojem domu ali društvenem lokalu. Popoldne prirede vsa društva, vsako v svojih lokalih, spominske prireditve.
Elektrifikacija vasi Gabersko. V nekaj dneh se zasveti električna žarnica tudi v Ga-berskem. Žice so že vse napeljane kakor tudi obešene svetilke itd. S to napeljavo električnega toka so Trbovlje skoro popolnoma preskrbljene z elektriko. Kakor je že pred mesecem poročal »Slovenec«, je sklenil odbor Zadružne elektrarne znižati ceno toku in bo torej tudi širšim slojem prebivalstva omogočena napeljava, sicer je pa že sedaj cena toku proti drugim krajem erna najcenejših. In ako računamo današnje težkoče pri nabavljanju materijala, poslovanju in plačah osobju, 40 odstot. doklada, ki se pa računa samo pri popravilih in novih napeljavah, za vzdrževanje inventarja itd. ni predraga.
\i ostale Jugoslavije.
Kraljevski darovi. Za časa svojega bivanja v Črni gori je kralj daroval cetinjski občini 25.000 Din za občinske reveže, društvu »Knjeginja Zorka« 20.000 Din, gledališkemu društvu 10.000 Din, pevskemu društvu »Njegoš« 10.000 Din, ženskemu dobrodelnemu društvu 10.000 Din in invalidom 10.000 Din. Za reveže v Njegošu je daroval kralj 10.000 Din. Belgrajska mestna občina je darovala za reveže na Četinju 10.000 Din in 1000 Din za društvo >Knjeginja Zorka«.
Lepo darilo. Bivši hrvatski ban grof Teodor Pajačevič je slavil pretekli teden 70 letnico rojstva v Našicah. Pri tej priložnosti je daroval občini Našice 20 oralov velik trg v Našicah, ki ga je imela občina doslej v najemu.
Velike parcelacije posestev. Velepose-stvo v Dalju .v Slavoniji ki je last sipkega
patriarhata, bodo z dovoljenjem ministra za agrarno reformo paroelirali. Posestvo obsega 10.500 oralov. Tudi od veleposestva bratov Maksimovičev v Osjeku bodo parcelirali 500 oralov.
Pobijanje draginje v Belgrada. Zakon za pobijanje draginje imajo tudi v Belgradu in v Srbiji. Obsojenih pa je bilo po tem zakonu, če smemo verjeti »Politiki«, doslej vsega skupaj kakih 30 oseb in to večinoma pekov, branjevcev in raznih drugih malih obrtnikov. Ni pa bila tožena niti ena večja manufakturna trgovina ali trgovina s čevlji, kakor da bi se vse te trgovine zadovoljevale le z dovoljenimi 25 odstotki dobička.
Spor zdravniških pripravnikov in asistentov z ministrstvom za narodno zdravje končan. Minister za narodno zdravje je brzojavno preklical odredbo,, da ne smejo dobivati zdravniški pripravniki in asistenti po bolnicah več brezplačne hrane in je dovolil, da je smejo zopet dobivati.
Zdravilišče za tuberkulozne otroke. V Sarajevo je prišla zastopnica angleškega rdečega križa miss French, ki ima nalogo, da ustanovi na Balkanu več zdravilišč za jetične otroke.
Vlak je povozil med postajama Prača in Sjetlina na progi Višegrad—Sarajevo gozdarja Nikolo Kovačeviča. Ker se je nesreča dogodila ponoči, strojevodja ni ničesar opazil in tako se je zgodilo, da je lokomotiva raznesla ostanke trupla 15 kilometrov daleč.
Zaradi odpovedi stanovanja se je v Zagrebu zastrupila gospa Marija Novosel.
Velik požar v Subotiei V Subotiei je pogorel mlin gospe Ružice Januševič. Škoda znaša poldrug milijon dinarjev.
Bogata beračica. V Subotiei je nedavno umrla beračica Dolfina Grodič v starosti 84 let. Ker se ni nihče oglasil za zapuščino, je pobrala njene stvari policija. Policija je našla v žimnici skritega precej našega denarja in 80 starih avstrijskih tisočakov, ki jih je starka skrivala tudi pred zamenjavo.
Žrtev poštenja. V Vukovaru se je ustrelil ugledni trgovec Branko Brankovič. Ljudem je prodal mnogo blaga na up. Ker pa ljudje niso točno plačevali dolžnih mu zneskov, tudi on nd mogel plačati točno svojih obveznosti. To je moža tako bolelo, da je šel prostovoljno v smrt.
Izvršitev smrtne obsodbe v Belovaru. V
soboto dopoldne je bil obešen cigan Jožo Or-šoš, ki je v okolici Koprivnice pobil in oropal celo rodbino. Žalostni prizor je prišlo gledat
600 ljudi!
Iz Primorske.
Kardinal Mafli v Trstu. V soboto dopoldne je prišel v Trst kardinal Maffi, da vodi svečanosti povodom 100 letnice poikopališča
pri Sv. AnL Na postaji eo kardinala pozdravili škof Fogar, prefekt Mosoni, župan dr. Pittaces in drugi civilni in vojaški dostojan-stvenikL Pmi vhodu v škofijsko poslopje je bila postavljena vojaška častna straža.
Slovenska aasebna šola t Trstu. Redni pouk na slovenski zasebni šoli v Trstu se prične v četrtek 1. oktobra. — Srbska šola v Trstu je s poukom že pričela.
Sejm v Sežani. Na zadnji sejm v Sežani so prignali 537 glav živine. Goveda so prodajali po 450—480 lir za meterski cent žive teže konje po 2500—5000 lir, 6—8 tednov stare prašičke pa po 60—100 lir komad.
Med avtomobil in tramvaj je prišla bolniška strežnica Karolina Spanger na Proseku. V svoji hipni zmedenosti ni vedela, kam in kako bi se izognila. Prišla je pod avtomobil. K sreči pa je šofer pravočasno opazil njeno zadrego in voz zavrl tako, da je dobila pri padcu le lahke poškodbe.
Konj je udaril po licu 10 letno Riino Leeti-co na Vrdeli. Pestovala je svojega mlajšega bratca pred domačo hišo, kjer se je pasel tudi sosedov konj. Ko je dekletce prišlo konju preblizu, jo je brcnil na desno lice in ji izbil trd zobe, bratec pa je ostal nepoškodovan.
Samomor. V Gorid se je ustrelil 41 letni trgovec Rudolf Pahor. Zdravniška pomoč je prišla prepozno.
Otrok v Soči. V petek dopoldne so opazile mlekarice iz okolice pod pevmskim mostom trupelce novorojenčka tik visoko narastle Soče. Nesrečna mati je bržkone hotela otroka vreči v vodo že ob pričetku mosta, da je otrok priletel na breg. Nečloveške matere še niso izsledili.
V morje je skočila pri Čedažu v Barkov-ljah 18 letna šivilja Gina Bucalini, doma iz Vidma. Deklico so rešili ribiči. Prepeljali so jo v bolnico. — S pomola »Audace« pa je skočila v morje 65 letna starka Marija Preissel, zaradi revščine. Mornarji so jo še pravočasno rešili.
Slab plen. Neznani tatovi so poskusili opleniti blagajno tvrdke Miiller, ki ima svoje skladišče v prosti luki. Posrečilo se jim je blagajno prevrtati in odpreti, toda v blagajni so našli le 500 lir.
150 Din (600 kron) stane:
VOLNENO BLAGO (3 metra) — za ženski plašč SUKNO (3 metre) — za moško obleko DOUBLE - SUKNO (1% m) za moSki vrhnji suknjič. FINI VELOUR za ženske plaSče 140 cm, čista
volna, v vseh barvah Din 120__meter.
OSTANKI raznega blaga po 10— Din meter.
A. POTOKAR - LJUBLJANA
poleg trga, pri »Zmajskem mostu«.
češki učenjak o sovjetski Rusiji
Prof. Zd. Nejedly se je udeležil proslave 200 letnice ruske akademije znanosti in je napisal sledeči sestavek o današnji Rusiji po svojem povratku v Prago v >Prager Presse* dne 27. septembra 1925, št 265.
Pravkar sem se vrnil s slavnosti ruske akademije znanosti v Leningradu in Moskvi. V Rusiji nisem bil prvič. Bil sem tam že pred 25 leti pol leta iz znanstvenih ozirov. Zato pa sedanji moji vtisi niso nič manjši. Rusija je bila in je svet zase, da mora napraviti na pazljivega opazovalca globok vtis. Spominjam na besede Masarykove, da ga nič na svetu ni bolj iznenadilo kakor Rusija. Zapad, tudi veliki zapad — Pariz, London, Ameriko — si lahko konkretno predstavljaš in če prideš tja, ga najdeš res takega kakor si si ga bil predstavljal. Rusije pa si ne moreš predstavljati, Rusijo moraš videti. Tako piše Masaryk v predgovoru svoje knjige »Rusija in Evropa« in to sem čutil tudi jaz že na svojem prvem potovanju po Rusiji in tudi na sedanjem potovanju po sovjetski Rusiji, kajti tudi sovjetska Rusija je ostala Rusija. To je bil moj prvi občutek, ko sem prestopil prag Moskve, in priznati moram, da je bil to zame vesel občutek, kajti ruska kultura je prepomemben činitelj v kulturi človeštva, da je ne bi cenili, četudi se mi, otroci neke druge kulture, ne strinjamo ž njo v vsem.
Danes hodimo v Rusijo, da iščemo novo Rusijo, nov svet, plodove revolucije, novo življenje. Tudi o tem veljajo Masarykove besede. Tudi tukaj lahko rečemo, da si zapadno demokracijo lahko predstavljamo po svojih pojmih, četudi je ne čutimo, kar pa je nova Rusija, moramo videti. Jaz sem se zanimal predvsem za kulturne zadeve in spoznati sem hotel rusko znanstveno in umetniško življenje, gledališče, galerije, knjižnice in muzeje. V socialnem oziru me je zanimalo življenje današnjega ruskega človeka, njegova duševna Struktura, politično pa me je zanimalo razmerje današnje. Rusije do Čehov. Upam, da bom o vseh teh rečeh lahko poučno in koristno poročal. Naše zveze z Rusijo so bile pretrgane že leta 1914. Kar se je od takrat naprej zgodilo, tega ni več. Zato moramo vse to dohiteti, kajti napredek Rusije je na vseh poljih, ki so me zanimala, ogromen. Za enkrat pa se hočem omejiti le na nekaj splošnih opazk in to za one, ki se za sovjetsko Rusijo zanimajo in jo žele obiskati.
Na zunaj je življenje v Rusiji ne le ure-
jeno, ampak vzorno urejeno. Takoj na meji prestopimo v one lepe, velike, zaradi svoje udobnosti svetovnoznane ruske železniške vozove. Red povsod. Vlaki vozijo točno na minuto, česar prej v Rusiji ni bilo. Tako jp tudi po prihodu v mesto, v hotelih in v vseh podjetjih. Pošta posluje izredno precizno (brzojavke iz Leningrada in Moskve so prišle v treh urah na praški naslov). Gledališke predstave se pričenjajo točno na minuto, na cestni železnici vlada pri izstopanju in vstopanju največji red (naše prerivanje je v Rusiji prepovedano). Tudi svoboda kretanja je danes v Rusiji popolna in neomejena. Pripovedujejo sicer, da vodijo razne delegacije, ki prihajajo v Rusijo, po dobro preračunanem načrtu samo na določene kraje, da vidijo in slišijo le to, kar dovoljuje sovjetska vlada. Z nami je bilo drugače. Mi smo se v Leningradu in v Moskvi gibali popolnoma svobodno. V Leningradu so nam dali celo stalne karte za cestno železnico, da smo se lahko vozili tudi v okolico, kamor smo hoteli. Jaz sem se svoje svobode prav izdatno poslužil. Bilo je torej le od mene odvisno, kaj sem hotel videti in kar sem videl. Obiskal sem tudi privatne hiše in rodbine, bil sem v družbi umetnikov in v znanstvenih zavodih, v dijaških organizacijah itd. in povsod sem brez ovinkov ljudi izpraševal o vsem in sem opazoval in motril, kar sem hotel. Kljub temu, da je bilo znano, da je večina gostov iz tujine zelo malo naklonjena boljševikom, so se smeli vsi popolnoma svobodno gibati in obiskovati, kar so hoteli. Današnjo Rusijo se da torej resno proučevati in če komu kažejo kake >Potemkinove vasi«, je dotičnik sam kriv, da nič drugega ne vidi.
Kulturno življenje v današnji Rusiji Je silno napredovalo. Strašna leta državljanske vojne, bede in lakote so minila in današnja Rusija živi vse drugače. Trpljenje pa nd izginilo brez sledov. Ruski človek je danes očiščen. Kdor je poznal rusko življenje, malomarnost in brezbrižnost pred vojno, je presenečen nad današnjo inteligenco. To sem opazil zlasti med umetniki, pa tudi med znanstveniki. Vse zunanjosti so se od njih odlu-pile in v njih se je vzbudila resnost. Oni ne tožijo nad svojim trpljenjem. Bilo je strašno, oni pa so si svesti svojega preroda. Tako so mi zatrjevali vsi, umetniki in znanstveniki, ki pa niso vsi boljševiki. Oni so celo ponosni na svoj prerod, kakor da imajo že nekaj za seboj, kar druge šele čaka. Sedaj so se lotili dela in tudi res delajo. Na vseučiliščih, v znanstvenih zavodih, povsod vidimo plodove nove
dobe. Presenetljiv je pogled na današnje muzeje in galerije. Tu nas Rusija visoko nad-kriljuje.
A tudi sicer so pogoji za kulturni razvoj v današnji Rusiji izvrstni. Ruska akademija dobiva od vlade dva milijona rubljev letne podpore (okoli .100 milijonov naših kron). Zavodi akademije zato krasno uspevajo. In kar je najlepše, današnja ruska znanost in umetnost je res narodna in popularna. To se je posebno lepo videlo na slavnosti akademije. Sovjetska vlada je proglasila slavnost za narodni praznik »znanosti in dela«, še bolj jasno pa se je videlo to med ljudstvom. Mi smo bili gostje ljudstva in vsak se je potrudil dati, kar je zmogel. Povsod so nas pozdravljali in se z nami veselili, kjerkoli smo se pokazali, in najbolj presenečeni go hili tisti, ki so flajmanj pričakovali.
* * *
Prenos celega samostana iz Anglije v Ameriko. Na nekem gričku ob obrežju reke Anon se dviga staro samostansko poslopje >Priory of St. Sepulehre«. Poslopje je dal zgraditi grof Warwick v 12. stoletju in je bilo dolgo časa avguštinski samostan. Pozneje je prišlo poslopje v privatne roke. Sedaj je kupil poslopje neki ameriški bogataš, ki ga bo dal pod strokovnjaškim nadzorstvom podreti, kamne pa bodo označili s številkami, jih naložili v zaboje in vse skupaj prepeljali v Ameriko, kjer bodo poslopje v prvotni obliki zopet postavili.
Sedem modernih čudežev. Neki ameriški list je razpisal lepo nagrado za odgovor na vprašanje, kateri so sedmeri moderni čudeži. Nagrado je dobil človek, ki je poslal sledeči odgovor: 1. Poslanec, ki je vedno glasoval po svoji vesti. 2. Delavec, ki zahteva znižanje mezde. 3. Nemec, ki prizna, da so Nemci premagani. 4. Članek znanega časnikarja, ne da bi podčrtal le eno besedo. 5. Amerikanee, ki taji, da ne bi bila Amerika zmagala. 6. Gledališki igralec, ki prepove objaviti svojo sliko in 7. Človek, ki plača dolgove in davke na prvi opomin.
Največji časopisni trust na svetu je pravkar ustanovljen v Angliji. Bratje Berry so namreč kupili tri velike liste od lorda Rother-mera in sicer »Daily Mail«, »Evening News« in »Weekly Dispateh«. Prej pa so že imeli bratje Berry v svoji posesti liste »Sunday Times«, »Financial Times«, »Evening Express« in veliki ilustrovani list »The Graphic«.
Zvišanje uradniških plač v Franciji. Francoska vlada je sklenila zvišati uradniške plače. Dokler pa ne bo načrt izgotovljen in odobren, bodo dobivali uradniki in uradnice po 100 frankov mesečno draginjske doklade.
Šport in občinski davek. Največji športni prostor na Dunaju leži v 19. mestnem okraju. To je tako zvana »Hohe Warte«. Od prireditev na tem športnem prostoru je dobila dunajska občina lansko leto okoli 190.000 šilingov občinskega davka (skoro dva milijona dinarjev), letos pa samo do meseca avgusta že nad 200.000 šilingov.
Fran Erjavec:	"***
(Dalje.)
V smislu navedenega zakona o zaščiti deee in mladine uživajo državno zaščito vse manj kot 18 let stare vojne sirote ter vsa deca mladina, ki ni nikakor ali pa le nezadostno zaščitena po roditeljih ali varuhih (§ 1 in 2). Vs zaščito vodi ministrstvo za socialno politiko potom pokrajinskih (oblastnih) in krajevnih zaščit ter s podporo samoupravnih edinic in humanitarnih društev (§ 3). Za Slovenijo deluje taka pokrajinska zaščita v Ljubljani (§5), ki ima nalogo (§ 6), da:
1.	organizira, vodi in nadzira krajevne zaščite;
2.	podaja predloge, zbira ter ureja po datke in skrbi za pospeševanje zaščite;
3.	nadzira vse javne in zasebne naprave in organizacije za deco in mladino v svojem področju ter daje iniciativo za njih ustanavljanje;
4.	razpolaga z vsemi prostovoljnimi pri' spevki za zaščito;
5.	podaja predloge za državni proračua in oddaja njih namenu odobrena sredstva;
6.	vrši propagando za zaščito z zborovanji razstavami, tiskom itd.;
7.	uvaja sama ali s pomočjo svojih orga nov in humanitarnih organizacij zaščito tei vzdržuje v to svrho stik z vsemi tozadevnimi oblastvi, napravami in organizacijami;
8.	skrbi za svoje sirote, polsirote, nezaj konsko, zapuščeno ali zanemarjeno deco, zlasti pa za deco, izročeno na skrb rodbinam, ki jf nadzira in po potrebi premešča;
9.	skrbi za deco, izročeno na skrb zavo dom, katerim naj se izroče po možnosti sa mo dojenčki in mali otroci, ki jih še ni mogoč« izročiti rodbinam, potem bolehna, telesno kr> žljava, nenormalna on zapuščena deca;
10.	uredi zavetišče (dom), v katero so od daja deca samo za toliko čnsa, dokler se n< ugotovi, ali ne spada pod državno zaščito;
11.	skrbi za ustanavljanje in organizacija društev, ki bi skrbela za odraslejšo deco i vzgojnem oziiru;
12.	skrbi zfl to, da sp čim uspešniejš* preprečujejo kaznjiva dejanja dece in mla-d:ne, in podpira ostala ublastva pj'i izvajanju te naloge;
IS. podjplra varstvena oblastva v izvrševanju njih dolžnosti, priobcuje sodnim oblast-vom ona dejanja varuhov, ki bi ogrožala imetje in vzgojo sirot ter skrbi, da se sirotam otme imovina;
14.	zbira in vodi podatke o nezakonski deci;
15.	posveča pozornost slasti dojenčkom in mali deci ter podpira delo za zatiranje njih umrljivosti;
16.	imenuje krajevne poverjenike;
17.	izvršuje vse ostale zaščitne posle, M jih ji nalaga ministrstvo, kateremu tudi poroča o svojem delovanju;	■
18.	sodeluje v boju zoper vse one napake,! slabe navade, bolezni in druga socialna zla, ki * povzročajo degeneriranje in zapuščeno«! drčo in mladine.
Tudi krajevne zaščite oziroma poverjeniki so državni organi in njih področje se razteza na eno občino (§ 8). Njih naloga je (§10), da:
1.	izsledujejo deeo, ki jo je treba zaščititi, zlasti vso nezakonsko deco ter zbirajo o njej vse potrebne podatke;
2.	nadzirajo neposredno vso nezakonsko d( o in mladino, kakor tudi ono, ki jo izročena na skrb rodbinam;
8. podpirajo z navodili in nasveti varuhe ter pazijo, kako upravljajo ti imovino svojih varovancev;
4.	ustanavljajo in vodijo dečje postaje in druge krajevne naprave ter vobče skTbe za napredovanje deoe in mladine v svojem okolišu;
5.	predstavljajo krajevno zaščito pri krajevnih oblastvih in zasebnih napravah;
6.	podajajo pokrajinski zaščiti poročila ter velijo pregled vse zaščiten« mladine;
6.	sodelujejo v boju zoper vse one napake, slabe navade in ostala socialna zla, ki povzročajo degeneriranje in zapuščenost dece Ln mladine;
7.	vrši propagando za zaščito in pridobiva sodelavce (§11);
8.	skrbi, da se pravočasno odreja, prejema in izroča pomoč zapuščeni deci in mladini (§ 12);
9.	skrbi, da se v njih okolišu ustanove naprave za zaščito, ki to neposredno izvršujejo ter vplivajo na napredek dece in mladine (§14 in 17).
(Dalie sledi.)
Sla sem sredi zime iz skrajne Gorenjske v skrajni kot dolenjski. Tu naj si ohladim svojo državi tako nevarno kri.
Dolgo sem se vozila z vlakom, še dalj s pošto. Od jutranje šeste ure do večerne sedme. Sneg je segal malone do kolen in tako smo v hrib vlekli pošto in konje mi, navzdol so nas pa oni. Zanimivo res!
Vprašuješ, kako se mi godi? Od devetih hiš in koč in bajt v vasi sem dobila pohištvo. Okna v sobi sem pa privlekla iz vse šole, da imam vsaj napol cela. Našla sem tudi nekaj starega papirja in s tem sem zamašila luknje med okviri. Sama sem v vsi šoli.
Sama tudi kuham. Po pouku, opoldan zakurim, piham v treske in iskre, da malo zagori. Dim nitk in vse je napol podrto in kadi, da se gost dim vleče po prostoru. Veš, ko tako kurim in se trudim s pečjo, zagori, a obenem je ura tudi minila in popoldanski pouk se pričenja. Časa mi zmanjka, da bi kaj skuhala in tako je moje kosilo večkrat kos kruha in jabolko. Je pač pregnanstvo. Tudi želodec in moji živci ga občutijo.
V mirnih nočeh, ko ne morem spati, delajo kratek čas miši, ki kaj vztrajno nekaj grizejo v podstrešju ravno nad mojo glavo. V viharnih nočeh mi p o jo pesem razbite šipe. Kadar pa dežuje, kaplja dež skozi strop v sobo in ubija to morečo tišino.
Tako ml mineva življenje. Razgled: hrib na hribu, pa še en hrib zraven.
Trpim in smejem so. Vesela zavest je v mani, da trpim po nedolžnem A na dnu tega veselja je pa žalost, sird, nekaj pekočega, ki mu ne vean imena.
Pozdravljena!
Učiteljski vesinik.
Podravska podružnica Slomškove zveze vehi tein potom svoje člane mi občni zbor, ki se tp vršil i, oktobra (ura v rokopisu ni označen 4, op. uredn.) v Mariboru v dvorani Gledališka ulica 2. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. sprememba po-iružničnih pravil, 4. volitev odbora, 5. razgovor o bodočem delu, 5. predajanje. — Na-čelstvo.
Pismo pod F P - vlado prestavljene učiteljice.
a. B. 20. 9. 1925.
Draga!
Kakor veš, so mi letos v januarju poslali dekTet in § 71. je kaj dobro in lepo pristojal vsi njegovi vsebini.
Iš.
ZNAMENITA LETNICA.
Včeraj, 28. septembra, je slavil 50 letnico svojega vstopa v red oo. jezuitov slavni naravoslovec o. Erik W a s m a n.
Stariši g. Erika Wasniana so bili izpreobr-njenci. Oče njegov je bil znamenit slikar v Hamburgu in učenec Overbeekov, in od svojega očeta je podedoval jubilar svoj umetniški dar. Z naravoslovjem se je pričel pečati že v svojih mladih 1 ■tih. On sam pravi: »Z odbiranjem fižola sem pričel, nito pa sem nadaljeval z metulji in z mravljinci. Danes je njegov laboratorij v Volkenburgu na Nizozemskem (blizu Aachena) svetovnoznan.
Wasinanorve naravoslovske študtje so za razvoj katoliške misli v moderni dobi neizmernega pomena. On je po dolgih in temeljitih študijah priznal, gen etični razvoj današnjega živalstva in rastlinstva, poskušal pa je vedno in povsod dokazati, da moči božje ne zmanjšuje Okolnost, da je Bog ustvaril svet-ki je zmožen raz v. ja. Zato je pa povsod pobijal zlorabo razvojne ieorije.
Od leta 1901. dalio je o. Wasman pred^
vaJ na več vseučiliščih gotovo pred 30.000 poslušalci in vsa njegova predavanja so sijajno uspela. Njegova neminljiva zasluga za znanost in vero pa je, da je potisnil darvini/.em v njegove prave meje in da je priboril krščanskemu svetovnemu nazoru njegovo pravo veljavo proti duha in srce uničujočem materijalizmu.
Knjige in revije.
France M a r o 11: Pevska Tadnioa. Teoretič-no-praktična vežbanka za pevske zbore. Prvi del: Enoglasje. Izdal in založil pevski zbor Glasbene Matice. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani, 1925. — S to knjigo smo po prejšnjih, podobno naslovljenih (Foerster, Kozina in Hrastova) delih dobili te-oretično-praktično pevsko šolo, ki se od dosedanjih razlikuje i po temeljitosti, po najmodernejšem sistemu in kar treba najbolj poudariti, po svoji učinkoviti vzgojni metodi. Zakai jo ie avtor napisal, pove v uvodu: Pevski način, pravi, ki ga goje naši zbori, je iz glasbeno-pedagoskih ozirov pogrošen, zato naši pevci nimajo zadostne teoretske niti praktične izobrazbe, kar je razvoju slovenskega polja škodljivo, zlasti še, ker nalaga zborom naš današnji čas nove, večje naioge. Da se tem nepri-likam od pomore, se je izdala ta knjiga, ki ji bodo sledili še ostali letniki. Na 180 straneh prvega dela razporedi avtor snov, razdeljeno po osemtedenskem učuom načrtu, ki predvideva na : len poldrugo uro pouka, kar bodo zmogli i naši po^Selški zbori zlahka. Zato bodo pevci zadostno podkovani v tva-rinl. katero bodo tudi razumeli, bodo že po osmih tednih znali zavedoma in točno izvajati osnovne ritme, so naučili čiste intonacije v obsegu diato-nike, bodo imeli trdne pojme o melodičnih iti harmoničnih la-'aostih durovega načina in bodo znali obvladati svoj organ.
Avtor je snov naravnost mojstrski razvil pred očmi učenca, ki so ga doslej mučili z raznimi katekizmi, da jih je končno znal naizust, pa ne az-u- 4. Sedaj mora sam, analitično-deduktivno priti do teoretskih spoznanj, ki skoro neopazno in brez truda rastejo obenem s spretno uvr^enimi praktičnimi pevskimi, diktatnimi, ritmičnimi, intona-cijskimi vajami. Da, to knjgo s tako metodo bi primerzali s katerim Langenscheidtovim jezičnim kurzom in b"š podobno kakor tu, od navadnih suhih gramatik, se od te knjigo razlikujejo konven-cionalne pevske šole — katekizmi. Najprej se obravnava v Vadnici pojem glasbe, nato se govori o metriki iu ritmu, potem o tonovskem sistemu in diatonični lestvici, obenem pa že nastopijo ritmične, dihalne in intonacijske vaje ter vaje v izgovorjavi težkih zlogov, vaje v pravilnem nastavku. Slede polagoma izvajanja glede raznodobnib taktov, vaje o intervalih in akordika, razmerje med tonov-slnnii načini, disonac in konsonac, vse vzporedno z dobropremišljenimi in pobujajočimi praktičnimi vajami in diktatom. Šele končno je priložen letniku pevski katekizem ki obravnava tudi te etsko t: kar so se bili pevci že poprej neopazno praktično naučili: dihalno tehniko, glasovni nastavek in izreko.
Delo je temeljito in r.elo premišljeno sestavljeno na podlagi 8vtorjove izkušnje, tako da bo učitelju odvzelo ves trud s pevci; pevcu samouku pa nudi Vadnica kort ito muzikalno izobrazbo. Kar je naj^orše, je to, da je knjiga tako enostavno ■pisana, da io bodo rabili z istim pridom podeželski zbori kakor ljubljanski konservatorij in 'e knjige je bilo treba, če hočemo dvigniti priznai.j slovensko potjo na višino, kakršno zaslužil
Upamo, da ne bo nobenega slovenskega cerkvenega ali društvenega zbora ali pevskega učitelja, ki ie bi sogel po tej knjigi. OigJinisti in pe-vovodje, brez pomisleka odš»ejte malenkost za to ' prekoristno knjigo, pa vsi ir. čimprej!	I
Nora pesmarica. V samozaložbi je izšla zbirka: >30 troglasnih mladinskih zborovc, katere je zbral in harmoni/.iral Ciril Pregelj, učitelj v Celju. Knjiga je sad dolgoletnega praktičnega udejstvova-nja na polju mladinskega petja ln prinaša samo take pesmi, ki zadenejo pn mladini takoj v živo. In to so naše narodne pesmi, ki prinašajo luč in življenje v šolsko sobo, to so »odmevi naših logov in gajev<. Od 16 slovenskih je 9 koroških, ostale so iz drugih jugoslovanskih pokrajin. Ker so skrbno izbrane ter jo harmonizacija priprosta in teče v narodnem duhu, se bodo namah priljubile mladini Večinoma še niso bile doslej prirejene za šolo, prinašajo toroj novo, sveže gradivo. Ustreženo bo z njimi vsem šolam, ki dajo kaj na lepo troglasno petje, dobrodošle pa bodo zlasti pevskih društvom, kjer obstojajo ženski zbori. Pesmarica se dobi pri izdajatelju v Celju ter stane 20 Din, s poštnino 22 Din. Izvodi so vezani, ztmauja oblika je prav lična.
Turistška in šport.
ZAČETEK
PEVENSTVENE NOGOMETNE SEZONlv
V	Ljubljani so se odigrale v nedeljo tekme prvenstvene sezone 19 ' 5-—26. Izid tekem je slede?': Ilirija : Jadran 1 : 1 (odigran le prvi polčas), rezervi 6 : 1, Prim<,rje : Svoboda 14 : 0, Slovan : Slavija 6 : 1. Vse tekme so se vršile na igrišču Primorja. Prvotno je bil določen del tekem na prostor Ilirije, kar pa ja podzveza v zadnjem hipu spremenila, četudi te bilo naprej razvidno, da oškoduje s tem blagajno prireditev. Na slab poset popoldanskih tekem je vplivalo tudi deževno vreme, ki je napravilo pot do igrišča Primorja skoro nedostopno. — Z .jemo tekme Ilirija : Jadran, ki je nudila dobe: šport, publika to pot ni prišla na svoj r.-iSun. Primorje je imelo v Svobodi inferiornega protivnika, katerega je potisnilo popolnoma v kazenski prostor, Slovau in Slavija ila .grala primitivec nogomet. Ilirija je storila taktično pogreško, da je skušala kljub azmočenemu terenu forsirati igro , latkega oddajanja v notranjem triu; zato ni mogla izraziti premoči, ki jo je imela v polju, tudi v rezultatu. Mnogo je zakrivil pri tem srednji krilec. ki ju neprestano po nepotrebnem tratil dragocen čas in svoje silo. Tcdran je bil tokrat zopet agiino, požrtvovalno in borbeno moštvo, ki je neodločeni izid prvega polčasa pojx>lnorna zaslužilo. — Juniorji IJirije so igrali prijateljsko tekmo g Panonijo z izidom 6 : 3, mladinsko moštvo Ilirije je v soboto igralo z naraščajem Hermesa 4 : 2.
V	Mariboru sta se sestala v prvenstveni tekmi Rapid in Maribor. Proti pričakovanju je utrpel Maribor težak pora/, v razmerju 7:11 Rapid je podal izvrstno igro zlasti v taktičnem pogledu.
V	ZagTofcn so bili v nedeljo doseženi zopet nekateri nepričakovani rezultati. Concordia je zmagala nad Gradjanskim z 1 : 0. HAŠK nad Sparto z nič manj ot 8 : 0, Železničarji : Croatia 2 : 2.
Na Uunaju se je vršila pred preko 50.000 gledalci tekma reprezentanc Španije in Avstrije, v kateri so zmagali Španci z 1 : 0 Kot predtekma se je vršila medmestna tekma I)nnaj : Krakov, ki jo izpadla z 1 : 0 za Dunaj.
V	Gradcu je Sturm porazil svojega lokalnega rivala G. A. K. s 4 : 2.	*
Na igrišču Atene sta se vršili v nedeljo do; ldne dve prijateljski tekmi. Atena je mogla na, idati kombinirano skupino Ilirije v razmerju 6 : 2, II. skupina Ilirije je zlagala nad Primorjcm s 5 3. — V Mariboru so se sestale hazenaaice Maribora in Rapida; zmagal je Maribor z 2 : 1
Izredna o'"*orova seja Kluba ljubiteljev športnih psov in si, sestanek članstva kakor vseh prijateljev kluba se vrši v sredo, dne 30 septembra ob 20 pri Štruklju. Razgovor o ustanovitvi »kinološkega znvodat. — Odbor KLSP.
ki Izide v petkovi številki
! w 31
85
Otroka kapitana <
(Potovanje okoli sveia.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
»En sam Evropejec, desetnik, Škot... je pristavil Paganel.
—	Oho, Škot! se je razveselil major, ki so ga rojaki vedno zelo zanimali.
—	Imenoval se je Viljem Glass, je nadaljeval Paganel. Ta je ostal na otoku z ženo in dvema Hoten-totoma. Kmalu sta se jim pridružila še dva Angleža, mornar in ribič na Temzi, bivši dragonec v argentinski vojski. Končno je prisnel 1. 1821. se neki ponesrečenec z ladje Blendon Hali s svojo mlado ženo in našel zatočišče ra Tristanu. Leta 1829. je štela naselbina že sedem mož, šest žena in štirinajst otrok. L. 1835 jih je bilo že štirideset, sedaj pa jih je več kakor trikrat toliko.
—	Taki so začetki narodov, je pripomnil Glenarvan. .
—	Da zaključim zgodbe našega otoka, je nadaljeval Paganel. naj še pristavim, da naš Tristan zasluži prav loko kot otok Juan Fernandez priimek »Robinzonski otok«. Na Fernandezu sta bila drug za drugim ostavljena dva mornarja, na Tristanu pa skoro dva učenjaka. L. 1793 je zapeljala vedoželjnost enega od moji i i rojakov, naravoslovca Auberta Dupetit-Thouarsa. da se je pri nabiranju rastlin preveč oddaljil. Vrnil se je na obalo prav v trenotku, ko jo ladja že dvigala sidro. L. 1824. pa je va5 rojak, dragi Glenarvan, sprotni slikar Avgust Earle ostal ceiih osem n.et>tv.ov zapuščen na otoku. Njegov knpitap je pozabil, da s« je umetnik podal na suho, pa je odjadral proti rtiču Dobre liade. .
—	To je bil pa raztresen kapitan, je pripomnil major. Brez dvoma vaš sorodnik, gespod Jakob?
—	Ce že ni bil, major, je bil j>a vsaj vreden, da bi bil.
Zemljepiščev odgovor je zaključil zgodovino
otoka Tristana.
Ponoči je D u n c a n o v a poendka lovila. Lov je bil zelo obilen, nad petdeset tolstih morskih psov se je moralo preseliti na oni sv nt. Kor jo bil Gle- ■
narvan dovolil lov, sedaj tudi ni smel zabraniti, da ga ne bi izrabili.Ves naslednji dan so torej stiskali olje in pripravljali kože teh prekoriL.hrh dvoživk. Razume se, da so popotniki Izrabili tudi ta dan za ogledovanje otoka. Glenarvan in nmior sta vzela 3 seboj puške, da bi poskusila lovsko srečo pri nkunj-ski divjačini. Pri tej priliki so prišli prav do vznožja Tristanove špice, kjer so bila tla vsa posejana z razpadajočim kamenjem, z žlindro, z luknjičasto črno lavo in podobnimi ognjenišk'mi izmečki. Pobor ■ i so tvorile ob vznožju velike, razmetane skale, ki so se vse majal .. Ni bilo težko spoznat', kakšna je narava ogromnega st ./.ca. Angleški kapitan Carmi';hael se ni zmotil, ko je dejal, da je ugasel ognjenik.
Lovci so prepodili par inrjascev. Enega je pogodila majorjeva krogla. Glenarvan je bil ponižen. Zadovoljil se je s parom črnih jerebic, ki jih je oil kuhar izredno vesel. Videli so tudi velike črede divjih koz, pa više gori, na robu visokih planot. Kar zadeva podivjane mačke, ki so tu še prav posebno predrzne, krvoločne in močne in so nevarne celo psom, jih je kar mrgolelo. Videti je bilo, da postanejo sčasoma še nevarno ropariee
Ob osmih zvečer so bili spet vsi na krovu, ponoči pa je D u n c p n zapustil otok Tristan d'Acunha in so. za vedno poslovil od njegovih prebivalcev.
Tretje poglavje.
Amstrdumski otok.
John Mangles je imel namen, da obišče rtič Dobro nade, kjer nalo:" premog. Moral sc je torej malo oddaljiti od sedemintrides tega vzporednika iu zaviti za dve stopinji proti severu. Duncan je bil izven pasu stalnih vetrov, zato jo imel močno zapadno sapico, ki ga je lepo gnala v zaželjene smeri. V manj kot šestih dneh jo prevozil tisoč tristo milj, ki ločijo Tristan d'Acunha od skrajnega afriškega konca. Dne 24. novembra so zagledali ob treh popoldne kapsko goro Mizo, kmalu nato pa se je pokazala še gora, ki kaže vhod v zaliv Kaps':ega mesta.
Kot čian zemljepisnega društva je Paganel seveda vedel, da je prvič dosegel najjužnejšo afriško točko portugalski genoral Jernej Diatz, ohi« 'ral r>n lo je enajst let pozneje (1. 1497) slavni \ Uoco uo liaiiifl.
Kako bi Paganel tega ne vedel, ko je pa opeval slavna dela velikega brodarja njegov dobri znanec Camoens v svojih L u z i j a d a h ? Učenjak pa je pristavil še nekn.j zanimivega: če bi bilo uspelo Diazu, da 1. 1486., to je šest let pred odkritjem \merike, objadra rtič Dobre nade in pi.Je \ Indijo, bi Krištof Kolumb gotovo ne iskal novih potov, in Amerika bi še dolgo ostala neznan svet. Pomisliti je namreč treba, da je pot ol^og južnega afriškega kv,nca veliko krajša. Kaj pr je i kal velik' Genovežan. ko : je podal na pot proti zapadu, če ne najkrajše poti v Indijo, deželo ' dišav?
Kapsko mesto, ki leži v ozadju Kapskega zaliva j in na vznožju Kapske Mize, jo ustanovil 1. 1652. Nizo-I zemec Van Riebeck. Postalo je kmalu mesto važne kolonije, ki je postala končnovelja"no angleška po i pogodbi iz leta 1815. i u n c a n o v i popotniki so ! porabili ugjdno priliko, da s> oglodajo mesto.
Imeli so le dvanajst ur časa za ogle o vanje, zakaj Johnu je za nalaganje premoga zadostoval en sam dan. Odpeljati se je hotel že 26. zjutraj na vse zgodaj.
Saj pa je bilo teh dvanajst ur tudi popolnoma zadosti, da prehodijo vsa polja te šahovnice, ki se imenuje Kapsko mesto (Ca j To\vn). Na njej igra trideset tisoč prebivalcev, črnih in belih, ki igrajo kralja ali kraljico, tekača, ska^ača ali tudi kmota. Tako je vsaj označil njih življenje Paganel. Ko so si ogledali gradič na jugovzhodnem koncu mesta, pa-1g.oo namestnikovo in 1 pred njo, borzo, muzej in kaineniti križ, ki ga je bil postavil Jernej IV iz, ko je deželo odkril, si vmel vse. Če pa popiješ kozarček kapskega vira, lahko mirno odpotuješ. Tako so v resnici nn pravil i tudi naši popotniki naslednje juJro, ko je vstala zora. D u u c a n jo razvil vsa jadrr in par ur pozneje že objadral rtič Viharjc\, ki mu je do-bričijia portugalski kralj Janez II. dal zelo nesrečno izbrano imo Dobre ra^e.
Približno tritisoč milj, ki so jih ločile od Amsterdamskega otočja, bi v lepem vremenu in ugodr m vetru prejadrali v kakih desetih dni h. Kot brodarji so imeli velik1 več sreča kakor pa v Pampah, Tam so se vse naravne sile zarotile proti njim, tukaj pa so Jih podpira1©. \ r in vo'a, ki sta se bila združila prot; njim na sulum. sta j h s^^aj tnala v zaželieni snu. •
Ei.lEI
EHIEIIi
K
= q w O S s
j H
55
H
©
EiiiEih 111=111=
Gospodarstvo.
Maš izvoz v avgustu 1925.
V mesecu avgustu t. 1. smo po podatkih glavnega ravnateljstva carin v Belgradu izvozili 371.180 ton naših produktov v vrednosti 765,000.7S3 dinarjev, t. j. v zlatu 70,506.980 dinarjev. V avgustu lanskega leta je znašal naš izvoz 389.674 ton v skupni vrednosti 854 milijonov 687.891 dinarjev ali v zlatu 55,935.070 dinarjev.
Glavni izvozni predmeti so bili v avgustu t. 1. sledeči: koruza 81.965 ton v vrednosti 163.1 milijona dinarjev, stavbni les 95.029 ton v vrednosti 98.9 milijona dinarjev, jajca 2232 ton v vrednosti 60.7 milijona dinarjev, goveda 35.518 glav v vrednosti 58 milijonov dinarjev, pšenica 18.774 ton v vrednosti 54.6 milijona dinarjev, sveže meso 1107 ton v vrednosti 23.2 milijona dinarjev. Ostalih predmetov smo izvozili v manjši vrednosti kakor za 20 milijonov dinarjev.
Iz tega je razvidno, da je naš najvažnejši izvozni predmet koruza, katere se je od 1. novembra lani pa do 31. avgusta letos izvozilo skupaj 964.480 ton v vrednosti 2040 milijonov dinarjev.
Stavbnega lesa smo izvozili v avgustu t. 1. največ v Italijo (za 73.5 milijona dinarjev), v Grčijo (za 3.8 milijona dinarjev) ter v Alžir (za 3.8 milijona dinarjev).
Izvoz drv je znašal v avgustu t. 1. 24.700 ton v vrednosti 5.9 milijona dinarjev, od česar fe kupila samo Italija za 4.3 milijona dinarjev.
Skupno je dosegel ves naš izvoz v prvih R mesecih t. 1. količino 2,808.011 ton in vrednost 5838,456.980 dinarjev, t. j. v zlatu 501 milijon 494.906 dinarjev. V istem razdobju lanskega leta pa je bil: 2,310.553 ton v vrednosti 5716,895.209 dinarjev ali v zlatu 389,138.658 dinarjev.
Uradni tečaji za mesec oktober 1925. Finančno ministrstvo objavlja za mesec oktober 1925 sledeče uradne tečaje: napoleondor Din 217, turška lira 245, funt šterling 272.50, dolar 56.25, kanadski dolar 56, nemška marka 13.30, poljski zlat 10, šiling 7.90, 100 francoskih frankov 265, 100 švicarskih frankov 1085, 100 lir 230, 100 belgijskih frankov 245, 100 hol. goldinarjev 2260, 100 lejev 27.15, 100 levov 40.90, 100 danskih kron 1375,100 švedskih kron 1510,
100 norveških kron 1177, 100 španskih pezet 810, 100 drahem 82, 100 Kč 166.50, milijon madžarskih kron 788.
Novi železniški tarif. Belgrajski listi objavljajo važne podalke o novem železniškem tarifu, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1. Izjemni tarif šteje 37 vrst blaga, in sicer: premog, koks, drva, živina, debla, mleko, krompir, sladkor, odpadki sladkorne pese, slama, lončeno blago, gnoj, kamen, dinainit, opeka, led, mineralna voda, asfalt, mineralno olje, soda, žito za mline, olje, suhe slive, lesni bri-keti, steklo, apno itd. Izvozni tarif šteje 32 predmetov; v glavnem so sledeči: premog, celuloza, cement, les za obroče, sekani les, pragovi, drva, oglje, lesni ekstrakti, papir, kalcijev karbid, pivo, aceton, krompir, odpadki sladkorne pese, slive, vino, špirit, sadje, surovo jeklo, klomo apno, kromove rude, soda, sodne in žveplene kisline, mineralne vode, cink, opeka, sveže meso, zaklana živina.
Manganova ruda v Hercegovini. Iz Mo-starja poročajo, da so pred par dnevi odkrili v bližini Stolca velika ležišča manganove rude.
Nov rudarski zakon. Iz Belgrada poročajo, da se izdeluje nov rudarski zakon.
Izpremembo in dopolnitve trošarinskega pravilnika. Finančno ministrstvo bo v kratkem uradno objavilo izpremembe in dopolnitve v trošarinskem pravilniku.
Proračun mesta Belgrada. Predlog novega proračuna belgrajske občine za leto 1926. znaša 138 milijonov dinarjev.
Izseljeniška banka v Splitu. Splitska >No-va Doba« poroča, da namerava večja skupina izseljencev iz Dalmacije osnovati svojo lastno banko, kar bi zelo oškodovalo splitske banke.
Krupp ne gre v koncem. Tvrdka Krupp je izjavila, da ne gre v koncem nemške težke industrije, pač pa da bo z njim sodelovala. Vstopiti pa ne mara v koncern radi tega, ker noče, da bi njeno po celem svetu znano ime izginilo.
Italijanske finance. Račun državnega zaklada 31. avgusta 1925 izkazuje, da se je notranji državni dolg povečal za 121 milijonov lir in tako zrastel od 91 milijard 209 milijonov na 91 milijard 330 milijonov. Bilanca: Od 1. julija do 31. avgusta so presegli dohodki predvidene vsote za 270 milijonov, a stroški za 84 milijonov. Prebitek od 1. julija do 31. avgusta znaša 164 milijonov. Denarni obtok, ki
je znašal 31. julija 21 milijard 375 milijonov, se je zvišal do 31. avgusta na 21 milijard 531 milijonov, kar gre na račun trgovine. Nove neto investicije akcijskih družb so dosegle v avgustu 320 milijonov.
Borze.
Dne 28. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 230 (230), London 273.50 (273.50), Ne.wyork 56.325 (56.35), Pariz 268, Praga 167.25 (167.25), Dunaj 7.955 (7.95), Curih 10.89 (10.80). Radi židovskega praznika je bila borza danes zaprta. Poslovale so samo tri banke.
Bclgrad. Pariz 267.25-267.50, London 273.20 —273.30, Newyork 56.25—56.325, Milan 230.25— 230.75, Praga 167.10—167.30, Dunaj 7.93—7.9425, Berlin 13.40—13.45, Curih 10.88—10.89, Bruselj 247, Amsterdam 22.65—22.72. Tendenca stalna.
Curih. Bclgrad 9.20 (9.20), Pešta 72.60 (72.60), Berlin 123.35 (123.30), Italija 21.12 (21), London 25.10 (25.10), Newyork 518.10 (518.10), Pariz 24.50 (24.55), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73 (72.80), Bukarešt 2.52 (2.51), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 85 (82), Amsterdam 208 (208.05), Bruselj 22.65 (22.65).
Trst. Belgrad 43.25-48.75, Pariz 116.50—117, London 119.10—119.30, Newyork 24.55—24.65, Praga 72.50—73, Dunaj 3.45-3.55, Budimpešta 340-350.
Dunaj. Belgrad 12.5525, Kodanj 169.55, London 34.275, Milan 28.76, Newyork 707.15, Pariz 33.45, Varšava 116. — Valute: Dolarji 712, angleški funt 34.22, francoski frank 35.39, lira 28.64, dinar 12.54, češkoslovaška krona 20.92.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 90 (bi.), vojna
odškodnina 380—395, zastavni listi 20—25, kom. žari olžnice 20—25. Celjska 201—205, Ljubljanska kreditna 225—240, Merkantilna 100—105, Praštediona 1010 (den.), Kreditni zavod 175—185, Strojne 120 (den.), Trbovlje 360 (den.), Vevče 127.50 (den.), Nihag 38—40, Stavbna 165—180.
Zagreb. Danes ni bilo borze radi židovskega praznika.
BLAGO.
Ljubljana. Les: madrieri, 75-220 mm, 4, 5, 6, 7 m dolžine, fco meja 5 vag. zaklj. 580; smrekovi hlodi, od 25 cm prem., 4, 6, 8 m dolžine, fco nakladalna postaja 220 (den.); jamski les po uzan-cah ljubljanske borze, fco nakladalna postaja 170 (den.); bukova drva, suha, fco Ljubljana 20, 21. — Žito in poljski pridelk i: Pšenica bačka potiska, fco nakladalna postaja 2 vag. zaklj. 255; pšenica domača, fco Ljubljana 260 (den.); koruza slav., par. slav. postaja 1 vag. zaklj. 217; koruza sremska, fco nakladalna postaja 1 vag. zaklj. 185; koruza slavonska, fco nakladalna postaja, pol vagona, zaklj. 187.50; oves slavonski, fco nakladalna postaja, pol vagona zaklj. 162.50; oves bosanski, par. Delnice, 1 vag. zaklj. 185; fižol ribničan, fco Ljubljana 320 (den.); fižol prepeličar, fco Ljubljana 340 (den.); fižol mandolon, fco Ljubljana 270 (den.); krompir prekmurski, gl vzorca, fco nakladalna postaja 60 (bi.); bučne peške, rešetane, rinfusa, fco Ljubljana 320 (den.).
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja 4 oktobra: »ŽUPAN«, igrokaz v treh dejanjih. Spisal Narte Velikouja. Izvirna noviteta.
Naznanila.
Seja Slov. krščanske ženske zveze bo danes
ob 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni.
Pisarna Ljudskega odra v Ljubljani posluje
za stranke od 1. oktobra dalje vsak pondeljek od 4 do 7, vsako sredo, petek in soboto pa od 5 do 7 zvečer. V torek in četrtek za stranke ne posluje. Dopisi in pismena naročila se poštnoobratno rešijo. Izven navedenega časa sprejema naročila i. dr. za Ljudski oder tudi Društvena nabavna zadruga, ki posluje ves dan (Ljudski dom, I. nadstr.).
Izpred sodišča.
Slepa J-obila z odrezanim repom je bila po.
vod dolgi pravdi med konjskim trgovcem M. K. in posestnikom W. Prvi je prodal namreč posestniku W. kobilo za 13.125 Din. Kobila je bila že bolj mršava in je kupec ni mogel drugače uporabljati, kot da jo je vpregal v par z volom in jo tako vsaj nekoliko uporabil za poljska dela. Ko pa se je mož uveril, da je kobila tudi slepa, jo je vrnil prodajalcu in zahteval seveda tudi kupnino. Toda zviti trgovec pa kobile ni hotel več vzeti, češ, da ni več taka, kakršno je prodal. Glede vida bi se moral kupec prepričati, preden sta napravila pogodbo, drugič pa je kupec v tem času odrezal kobili za okroglo 8 cm repa in jo je tudi tako slabo krmil, da je zelo shujšala. Prišlo je do tožbe, ki pa je končala tako, da mora vzeli trgovec nerabno kobilo nazaj. Trgovec pa s to sodbo ni bil zadovoljen. Risldral je še nadaljne stroške iu se je pritožil na deželno civilno sodišče. Toda tudi vzklicni senat se je pridružil mnenju prvega sodnika in je njegov vzklic zavrnil, češ, če je prevarani kupec slepi kobili odrezal rep in če mu je tudi v hlevu malo shujšala, zato še ni primoran, da bi moral obdržati slepo kobilo
Brezvesten tovariš. Pri gradbi na trgu Tabor je delal nekaj časa tudi Dalniatinec Šijavec. Tudi stanoval in hranil se je z nekaterimi sodelavci v skupni delavski baraki. Kmalu pa se je Dalmati-nec naveličal dela in lepega dne ga ni bilo več. Njegovi tovariši bi se ne meniti dosti za njegov odhod, ko bi ne opazili, da jim je odnesel več čevljev, perila in obleke. Policija ga je kmalu izsledila in našli so pri njem celo vrečo tovarišem pokradenega blaga Dalniatinec je tatvino odločno zanikal, toda ko so razložili v sodni dvorani pred oškodovanci celo kramo in so ti spoznali svojo lastnino, je mož umolknil in je samo trdil, da ne ve, kako je prišlo vse to v njegovo vrečo. Obenem pa je bil mož, ki sedi že precej časa v preiskovalnem zaporu, obtožen, da je posedoval in nosil samokres brez orožnega lista. Obsojen je bil na en mesec zapora.
Zgornji del zaveso — bel etamin — se je i& gubil v soboto zvečer od Friškovca do Resljeve ceste. Najditelja prosim, da odda v upravi »Slovenca«.
Barvne trakove, oglieni-, povoščeni-, kepimi papir, hektografični zvitki in druge potrebščine pri IM. Baraga	6/6
Vsaka drobna vrstica JDJra VSO ali vsaka tsesesSa 55) par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
VRATAR (nortir)
se sprejme. Ponudbe s prepisom spričeval na upravo »Slovenca" pod šifro Hotel štev. 6534.
16 let., iz boljše kmečke hiše, s 5 razr. mešč. šole, želi mesta v kaki trgovini. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca pod štev. 6591.
Mlinarski pomočnik
za tvornico barv se sprejme, Oni, ki so že delali v tem svojstvu tvornici barv ter imajo izkušnje v tej stroki, imajo prednost. - Ponudbe z označbo plačilnih pogojev na Moster, tvornica laka i boja, d. d. Zagreb, Na Kanalu 41._6570
***************************
Inseratl v »Slovencu« Imajo po-
i
■
FRANCOŠČINO in nem-
ščino poučuje temeljito dipl. učiteljica. Prijave pod šifro: »BOUVARD« na upravo.
(vsaj 3 sobe s pritiklinami) in malo zemlje ob njej, blizu Ljubljane ali ob železnici ne daleč od Ljubljane. Cena do 60.000 Din, plača se takoj. - Ponudbe na upravo pod šifro »Hiša« štev. 65-7.
KLAVIR, kratek, dobro
ohranjen, se ceno proda. -Naslov v upravi pod St. 6548.
ODDAM SOBO
za dva gospoda. Naslov pove uprava lista pod štev. 6465.
GRAMOFON
z 20 plošč., z nikel. lijakom in fin daljnogled ceno naprodaj. Več v upravi. 6523
Išče se skromna, zanesljiva
DEKLICA
iz boljše rodbine k otroku 2% leta. Ponudbe s sliko na: I. Torok, Sarajevo, Zvo-nimirovska obala 5. 6478
izurjena, dobra kuharica, srednjih let, z 2 odraslima hčerkama, išče dobro GO-
Lepa mebl, soba
z dvema posteljama se odda s 1. okt. novoporočencama ali dvema gospodoma. - Naslov v upravi pod št. 6559.
Hiša z gostilno
in TRGOVINO se da v na-jem v Zidanem mostu. Ev. se tudi proda. Pogoje pove STILNO na račun ali pa v I lastnica Marica KlenovSek, najem. — Naslov v upravi I Veliki Bečkerek, Obiličeva »Slovenca« pod štev. 6524. I ulica 3 — Banat. 6572
Restavracija „LLOYD"
Sv. Petra cesta sprejema abonente po sesr
Din 18'
Za dobro in okusno kuhinjo kakor pijačo In postrežbo jamčim.
Priporoča se
MRRIJfl TRUSES
hotel Lloyd
iniha K Diesolovemu motoriu
KUPIMO v dobrem stanju. Najmanjša uporaba bcncina i pogoj. - Naslov pove uprava ; »Slovenca« pod štev. 6563,
v vsakem oziru samostojnega delavca, izučenega klju-čavničarja-mehanika in elektro-inštalaterja, sprejme večje podjetje v Sloveniji. — Ponudbe s spričevali naj sc pošljejo na naslov: »STROJNIK-DIESELOV MOTOR« štev. 6581 — na upravo »Slovenca« v Maiiboru.
Rabljeni, a dobro ohranjeni
črna, skoro nova, iz finega blaga, ceno naprodaj. Naslov pri upravi lista pod št. 6525.
(dire in kasoni) se prodaio. - Kje, pove uprava št. 6550.
LEPO POSESTVO
je naprodaj, V\ ure od trga Litije, obsegajoče 56 oralov njiv, travnikov, lepega sad. vrta in doraščenega bukovega, hrastovega in kostanjevega gozda. Posestvo lepo obdelano, gospodar, poslopje v dobrem stanu in se lahko redi 6—8 glav živine; hiša ie nova, zidana. Cena 100.0C0 Din. Več pove lastnik Iv. Koprivnikar, Vel. vrh štev. 3 — Litija.	6557
RtiTM sms* affliiia Kite« »XS« a«!Wi afero >vsaa ktoe.v /«3swi ;»>
m
st&m v«.«?!.' ms* atfc«« iksctes os.MM fhem !w/aw <m«© gam «:■«« ktt*
Prodam
1»
rJtC
13
m p
'j
i EV.i
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene in nepozabne hčerke in sestre
Herme Bobek
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje ter spremljali našo ljubljenko na njeni zadnji poti. — Zahvaljujemo se častiti duhovščini, posebno gosp. pairu Hiacintu za ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu, zastopstvu sreskega poglavarstva ter vsem drugim zastopnikom. — Iskreno zahvalo izrekamo ravnateljstvu in profesorskemu zboru ženskega učiteljišča, sošolkam pokojne za krasne žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so ji darovali mnogoštevilno cvetje v zadnji pozdrav. — Posebna hvala g. dr. Fran Mariniču za njegov neumorni trud in požrtvovalnost v težki f>olezni naše ljubljene Herme.
ŽALUJOČI OSTALI.
v sredini manjšega mesta v Sloveniji, električna razsvetljava, 6 oralov zemlje; hiši in zemlja v dobrem stanju. Potreben kapital samo 50.o0l) Din, ostanek se obrestuje. -Kje, pove uprava št. 6571.
SEassasassiEžiiaiMESitaKjaBBiiaBaasBiaffliafflffiH
dober risar
po možnosti z daljšo prakso v stavbeni stroki, SE SPREJME pri tvrdki »Slograd«, Ljubljana — Šiška, Frankopanska 21.	6585
Prodajo se:
KANDFLABRI, SUHI PLINOMERI, različni INŠTALACIJSKI MATERIAL, NABIRALNIKI, ČISTILNIKI, PLINSKI MOTOR, VELIKI PIHALNIKI itd. — od razpuščenc plinarne. — Ponudbe naj se predložijo
Mestni upravi v Ptuju.
Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu fakturnegablaga, galanterije in usnja po globoko znižanih censh. — Ke zamudite ugodne prilike
obljana, Turfaški trg šli. 1.
KBKStt^aassamsis avt ...cz«MVTr'i«wi'aur,?
MODNI SALON
Ivanka Slegnar, Ljubljana
je preje! najnovejše modele
DAMSKIH KLOBUKOV
m	Vso popravila, nakilenia in preoblikovanja tofnn po noj-
1 nižjih cenah. Žalne klobuke ima vedno v zalogi.
Rimska cesta štev. 10.
L o zor 3
Št. ad 22.641/ref. II.
6577
azpis.
Volitve v obrtno in vzltlicno sodišče v Ljubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra 1925, in sicer volijo;
a)	I. volivni razred delodajalcev, ozir. podjetnikov v torek, dne 20. oktobra 1925, od 8 zjutraj do 13 popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22, na Mestnem trgu;
b)	II. volivni razred delavcev, oziroma delodajalcev v nedeljo, dne 18. oktobra 1925, od 8 zjutraj do 13 opoldne v veliki dvorani Mestnega doma, Krekov trg, kakor je označeno na volivnih izkaznicah, katere bodo prejeli vsi vpisani volivni upravičenci v prihodnjih dneh dostavljene v svoje obrate.
Voliti se smejo samo osebe, ki so vpisane v volivnem imeniku.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 26. septembra 1925.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu p. n. cenj. odjemalcem naznanjam, da bom s 1. oktobrom otvoril rta GosposvetskI cesti v Kollzefu
bogato zalogo pohištva
od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka, kakor tudi tapetniške izdelke: n. pr. modroce iz Cim-afrika, žime, volne, patent fotele, otomane, dekor, divane, klub-garniture, ter vsa te svrhe spadajoča dela.
Cene konkurenčne.
Naj nihče nc zamudi te ugodne prilike in si preskrbi potrebno.
Se priporočam za obilen obisk.
PETER KOBAL
LJUBLJANA, KOLIZEJ.