Delo v IstrL Na občnem zboru »Političnega društva za Hrvate in Slovence v. Istri« je podal društveni tajnik pbširno poročilo o društvenem delovanju. Iz tega poročila ob|avijamo tiste stvari, ki utegnejo zbuditi obce zanimanje. 2j» reciprociteto hrvaškega vseučilišča. Zavedajoč se velike važnosti vprašaTija neciprocitete hrvaŠkega vseučilišča v Zagrebu z ostalimi vseučilišči, se ie Politično društvo rado odzvalo predlogu občinskega zastopa v Buzetu, ki je v tem vpTašanju prvi sprejel dotične resolucije in se je predložilo vsem našim hrvaškim in slovenskim občinam, da tudi one složno povzdigujejo svoj glas, kar so že storile skoro. vse naše občine, a oglaša se v tem vprašanju tudi naša posestrima Dalmacija potom svojih občinskih zastopstev. Za hrvaške liudske šole. Politično društvo ima v svojih pravilih tudi skrb za prosvetne potrebe našega Haroda. Največja prosvetna potreba našega naroda so ljudske šole v materinem jeziku. Mi se, žalibog. nahajamo napram Italijanom v jako slabih razmerah. Oni so polni vsega, preskrbljeni s šolami z vsem možnim luksusom in že oddavno zahtevajo zase najvišji učni zavod: vseučilišče. In to ne v kakem italijanskem mestu. ampak v kozmopolitični oazi, sredi slovanskega morja, v mestu Trstu. Med tem, ko se Italijani bahajo s silnirn denarjem in s svojo Lega Nazionale v edino svrho raznarodovanja našega naroda, se moramo mi z zobmi in nohti boriti za kako malo ljudsko šolo in moram skrbeti za te šole tudi s privatnimi sredstvi preko naše velezaslužne Družbe sv. Cirila in Metoda. Družba dela, kar more, a vendar moramo tožnim srcem gledati, kako se na tisoče naše dece nahaja še vedno brez svojih šol ter morajo ali zahajati v tuje šole, ali pa sploh nimajo nikake šole. — Politično društvo se je večkrat zavzelo za šole in je bilo v dopisovanju z našo Družbo in šolskimi oblastmi. Klic po komisariatu. Pogubnost zistema, ki vlada v Istri in daje Italijanom vso moč, je prisililo našega v.eJezaslužnega narodnega zastopnika in delegata drja. Matka Laginjo, da je nedavno povzdignil svoj glas pred samo krono, našim hrvaškim kraljem Franom Josipom I., ki mu ie predložil, da se današnjemu težkemu stanju v Istri more napraviti konec, pa bilo tudi s pomočjo poštenega komisariata. Zdi se, kakor se čuje, da je ta pozivi odličnega našega narodnega borilca na najvišje mesto imel svoj uspeh, zakai kakor se čuie, bi se bila vlada že iziavila, da se naši Italijani moraio sporazumeti s Slovani na podlagi pravičnih poKOjev! Ako je temu tako, bodo naši Italijani, ki so brez vladne pomoči pravi slabiči, morali popustiti v svojem dosedaniem nezaslišanem postopanju. — Bodi kakorkoli, na nas je, da nadaljujem po započeti poti. Z nami sta resnica in pravica, in ti morata zmagati na koncu konca. Potreba pomoči. V tej težki naordni borbi nam treba mnogo ne samo moralne, ampak tudi materialne pomoči. Politično društvo računa edino na svoje člane in moramo, žal, priznati, da je še mnogo članov, ki niso točni v plačevanju članarine, ki — četudi mala na sebi — vendar, ako jo plačuje večje število članov, daje rnožnost, da se razvija društvena delavnost. Razmerje med tiaini in Italijani v denarnem pogledu je za nas jako nepovoljno. Oni imajo v svojih rokah deželno blagajno, iz katere padajo večji kosi za njihove pristaše, za naš narod pa Ie drobne mrvice in še to zaradi silnega prosiačenja. Oni razpolagajo z večjimi in bogatejimi občinskimi blagajnami v mnogih občinah, ki bi po številu prebivalstva morale biti v hrvaških ali slovenskih rokah. Vrhutega je javna tajna, da dobivajo oni ne samo moralne, ampak tudi materialne pomoči od zunaj, iz sosednje Italije. Lansko leto smo čitali, da je neki nepoznani italijanski rodoljub (čitaj: Italijanska vlada) dal društvu »Dante Alighieri« tri milijone lir pomoči. Znano je, da je to društvo v zvezi z Lego, a ta z raznimi poliiičnimi društvi naših nasprotnikov. Moramo nadalje uvaževati, da imajo Italijani svoje bogato središče v Trstu in da je darežljivost Italijanov mnogo večja, nego ona naših ljudi. V svoje mračne svrhe, za svojo ofenzivno borbo trošijo Italijani s tistim oduševljenjem, s katerim bi morali mi trošiti za svojo defenzivno borbo. Samo mesto Trst je nabralo lansko leto za njihovo Lego okolo 250 tisoč kron, dočim ie naša Družba dobila iz vseh hrvaških pokrajin komaj okolo 155 tisoč! — Kar delajo Italijani v svoie politične svrhe, o tetn molče modro. Na vsak način morajo biti dotične vsote ogromne. — Dal Bog, da bi taka italijanska darežljivost vplivala na naše imoviteje ljudi, da bi položili obilen dar domovini na oltar potom naših narodnih društev v tej izpostavljeni istrski deželi, med katerimi društvi se nahaja tudi naše Politično društvo, ki prav sedaj v očigled volitvam potrebuje nujno obilne pomoči ne za kako objestno strankarsko borbo, ampak za prepotrbeno borbo za narodni obstanek, za najidealneje svrhe, ki si jih je možno misliti. — Resnici na čast se mora priznati, da je italijanstvo Istre denarno bolje situirano, nego pa naš narod, ali temu treba iskati vzroka v prošlosti, ko je ves denar, vsa moč bila osredotočena v rokah Italijanov, a naš narod jim je bil brezpraven suženj. — V zadnji čas so nastale tudi težke denarne krize med našim narodom in po vsej monarhiji sploh, a te krize so provzročene največ po »modri« balkanski politiki, ki }o vodijo naši državniki na Dunaju na začudenje vse cvilizirane Evrope, oni politiki, ki stanejo davkoplačevalce monarhije neštevilo milijonov in silnih drugih neizračunljivih skod v trgovskem pogledu. In to vse za Ijubav divje dežele, ki jo hoeejo po sili prikazati kakor neodvisno državo, slavne Albanije, ozirotna iz mržnje proti zmagonosnim maščevalcem Kosova.