m. 184. Q Ljubljani, v ponedeljek, dne iz. nujustn 1901 Leto xxxil Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-- za pol leta za ietrt leta „ za en mesec „ 15-6-50 220 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta za četrt leta za en mesec 10-5-170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. TO h. SLOVE (JredniŠtVO ie 0 Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod lez ____dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s* ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. CIpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniJkega telefona Stev. 188. jhoil »svobodomiselnih** teroristov in Hribarjeva stranka. Napovedani takozvani shod svobodo-misiecev v Pragi je prireditev framasonske lože. To se že jasno vidi v Pragi, kjer se vrše pri pripravljalnih shodih vedno tudi predavanja o prostozidarstvu. Tudi priglašeni so večinoma framasoni. To ie torej agitacija za družbo, ki je bila doslej v Avstriji prepovedana, ne zaradi svojega boja proti cerkvi, ampak zaradi tega, ker ima v svojem programu razrušenje Avstrije in propast Habs-buržanov. Vsi. ki so se borili proti Avstriji, od Košuta do Garibaldija in do onih. ki na Pruskem nabirajo denar za protiavstrijsko propagando in odpad od Rima, so iz te organizacije. V Pragi prirejajo sedaj pod pretvezo svobodomiselnosti agitačni shod, s katerim se hočejo utrditi v naši državi. Hribarjevo glasilo agitira posebno vneto za to framasonsko prireditev in dela na to, da bi udeležba Slovencev bila velika. Predložiti misli slovenska sekcija, kakor pravi v »Narodu« Lenard Lotrič. tudi spomenico z »in-iormaciiami« o Slovcncih, in obljubuje, da bodo v nji popisani »kričeči slučaji nasilstev«, zlasti Ricmanje in Sora. Brce t ti Grmek bosta torej v posebni časti v Pragi pri framasonih, v zahvalo za to, da sodišče nobenemu od nji-iu ni skrivilo lasu zaradi »svobodomiselnega« delovanja v Sori. Sedanji uradnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« na framasonskem shodu bo posebno lepa ilustracija, kaka »kričeča na-silstva« počenja »klerikalizem« na Slovenskem. Mi pa pribijemo, da se to godi vse pod plaščem istega Hribarja, ki je Hrvatom podpisal »krščansko-demokratično podlago«, kajti on je sedai voditelj »Narodove« politike. Drž. poslanec Mandič je sicer izjavil, da iitia-jo Hrvatje Hribarja privezanega, da ne more v državnem zboru ničesar storiti proti krščanstvu, a mi vprašamo poslanca Mandiča n vse ostale istrske m hrvatske poslance, ali morejo oni biti še zvezani z zastopnikom stranke, ki dela propagando za mednarodno framasonsko akcijo! Slabo so Hrvatje Hribarja privezali in malo je vreden njegov podpis, če ima svobodo delati na tak način! Mi pa tudi framasonski komediji gledamo hladnokrvno nasproti. Naj se le oglase vsi, ki spadajo v to družbo, da se vsaj poznamo in da Ne morem si misliti, da bi bilo mnogo spoštovanih meščanov tvojega naziranja,« sem mu odgovoril. »No — da, nočem biti egoist,« jc rekel smehljajoč se ter porinil stol od mize, na kateri sva ravnokar zajutrkovala. »Splošnost s tem vsekako pridobi, le ubogega strokovnjaka moramo pomilovati, ker izgubi delo in kruh. Strokovnjaku je prinesel časopis nekega jutra vsemogoča dobra upanja. Cesto ie bil le prav majhen sled. Watson, popolnoma nežen migljaj, in vendar mi je pokazal, da se nekaj za detektiva pripravlja, ravno-tako. kakor najlahnejši gibljaj na robu mreže opozarja v sredi čakajočega pajka na bližajoči se plen. Neznatne tatvine, majhni napadi, malenkostne razžalitve — vse te prestopke je mož, ki ima niti v roki, v gotovo zvezo spravil in poiskal skupni izvir. Za študij finejših hudodelcev ni nudilo nobeno mesto evropsko tako dobrega materiala, kakor London. Toda zdaj —.« je zganil z rameni, žalosten vsled Mania. pri katerem je sam zvesto sodeloval. V tem času je minulo par mesecev, odkar se je Holmes povrnil s svojega potova- nja. Jaz sem po njegovem svetu prodal svojo prakso in sem stanoval zopet ž njim skupaj v najinem starem stanovanju v Bakerski ulici. Mojo majhno klientelo je prevzel neki mlad zdravnik, Verner, za tako visoko odškodnino, da je skoraj nisem upal zahtevati. To dejstvo sem šele po letih razumel, ko sem zvedel, da je Verner daljni sorodnik Holmesov in da je bil moj prijatelj posredovatelj. Toda ti mesci najinega združenja niso bili tako zelo prazni, kakor je on zatrjeval. Po mojih zapiskih se je v tem času zgodil slučaj predsednika Murilla in ona grozna nesreča na hclandskeni parniku »Friesland«. pri kateri bi lahko kmalu oba prišla ob življenje. Njegova mrzla, ponosna narava je pa sovražila vsako javno priznanje, iu vsled tega me je nujno prosil, da ne smem o tem ničesar objaviti ta zapreka je, kakor sem to že v prejšnjih povestih omenil, šele zdaj odstranjena Holmes je po svojem čudnem protestu komodno sedel v svojem naslanjaču in bral jutranje časopise, ko naenkrat nekdo zazvoni in na vežne duri potrka. Ko so mu jih odprli, ji hitro zdirjal po stopnjicah iu v naslednjem trenutku je stal v najini sobi. Bil jc mlad mož, zelo razburjen. Oči so mu bile prestrašene, lasje razmršeni, obraz bled iu tresel se je ves. Pogledal naju jc, drugega za drugim, in na najinem obrazu je moral citati, da sva čakala na opravičbo vsled njegovega netaktnega nastopa. »Obžalujem, gospod Holmes,« jc rekel. »Ne štejte mi tega v zlo. Skoraj sem izgubil svojo pamet. Jaz sem nesrečni John Hcktor Farlane.« To je tako povedal, kakor da bi že njegovo ime samoobsebi tolmačilo njegov obisk in njegovo obnašanje. Toda s pogledov svojega prijatelja sem razvidel, da mu to ravnotako ni zadoščalo kakor meni. »Vzemite cigareto, gospod Farlane,« je rekel in niu ponudil svojo dozo. »Pri Vašem stanju naj bi vam moj prijatelj dr. Watson dal kako sredstvo, da se pomirite. V poslednjih dneh je bilo zelo vroče. In ko ste se nekoliko pomirili, tedaj sedite na oni stol iu povejte nama počasi in mirno, kdo ste in kaj želite. Imenovali ste svoje ime. kakor da bi ga moral poznati; toda zagotavljani vas, da iz vseh okoliščin edino to sklepam, da ste samec, zagovornik, prostozidar iu astmatik — več ne veni.« Ker sem vedel, kako je moj prijatelj sklepal, ni bilo za-me težko spoznati, kako je prišel do teli sklepov. Zapazil sem nekako površnost v njegovi obleki, zvezek aktov, katerega je imel v žepu. oKrasck na verižici in težko dihanje. Najin klient se je pa zelo čudil. »Da, gosixid Holmes, to je vse res, in raz-ven tega sem v tej uri najnesrečnejši človek v vsem Londonu. Ne odrečite mi za božjo voljo svoje pomoči, gospod Holmes! Ce pridejo, predno končam s svojim pripovedovanjem, da me aretirajo, tedaj skrbite za to. da mi puste vsaj toliko časa, da končam in da vam povem vso resnico. Srečen bi bil, če pojdeni v zapor z zavestjo, da boste vi zame zunaj delovali. »Vas aretirali!« jc rekel Holmes. »To se sliši nevarno — zelo interesantiio. Kakšen sum pa imajo, da vas hočejo zapreti?« »Sumijo me, da sem umoril gospoda Jo-nasa Oldacre v Lovver Nor\voodu.« Na obrazu mojega prijatelja se je pokazalo nekako sožalje, obenem pa — česar nočem zamolčati nekako tiho zadoščenje. »Vse strele!« je rekel, »šele zdaj pri za-jutrku sem tožil svojemu prijatelju dr. Wal-sonu, da časopisi ne prinašajo nikakoršnih zanimivih kriminalnih slučajev.« Najin obiskovalec je s tresočo roko prijel za »Daily Telcgraph«, katerega je imel Holmes na kolenih. »Vi še niste pogledali časopisa, ker sicer bi na prvi pogled videli, kaj me je privedlo k vam. Dozdeva se mi, kakor da bi o meni in o moji nezgodi govorili že vsi ljudje.« Listal ie \ časopisu, da nama pokaže stran. »Tu stoii. Ce dovolite, vam preberem. Poslušajte, gospod Holmes. Debelo tiskani nadpis se glasi: »Skrivnost v Lo\ver Norvvoodu. Znan stavbenik izginil. Umor in požig. Hudodelcu so na sledu.« Ta sled že imajo, gospod Holmes, z največjo določnostjo sumijo mene. Od postaje London Bridge so me zasledovali, čakajo lena sodnijsko dovoljenje, da me aretirajo. Moji materi bode srce počilo srce počilo!« Obupno je vil roki ter se prestrašen premikal na stolu semintja. Z velikim interesom sem opazoval moža, ki naj bi napravil tako nasilstvo. Ni bil grdega obraza, oJavili las, modrih oči in brez brk. Usta so bila majhna. Bil je star kakih sedemindvajset let. Obleka in obnašanje je pričalo, da je izobražen mož.« Ne smemo časa izgubljati,« ie rekel Hol- pirajo grške bande. Patriarh carigrajski je predlagal, naj se odpokliče najboli bojevit Grk, metropolit Hrizostotn v Drami, si -noda pa o tem ničesar neče vedeti. Torej zopet konflikt med turško vlado in sinodo. Po navadi se ti konflikti vedno končajo s porazom cerkvene sinode. ODGOD1TEV MIROVNE KONFERENCE? Haag, II avgusta. Med zastopniki ve-levlasti se je pojavilo veliko nezadovoljstvo. Mirovna konferenca ni dosegla svojega namena. Vedno več zastopnikov se odteguje glasovanju. Zlasti v zadnjih dneh, ko se gre za to, da se prepovedo kruta bojna sredstva, kroglic, ki v telesu eksplodirajo itd. itd. Isti dan, ko se je konferenca posvetovala o tem. kako prepovedati bombardiranje obrežnih mest, so Francozi obstreljavali Casablanco. Zastopnikom samim se vse to zdi tako smešno in brezuspešno, da hočejo odpotovati vsak v svoje zdravilišče in v kopeli, konferenco pa odgoditi za tri tedne. TURŠKO-PERZIJSKI KONFLIKT. Carigrad. 11. avgusta. Turška vlada javlja velevlastem, da turški vojaki niso prekoračili perzijske meje, da bi se polastili perzijskega ozemlja, ampak so bili prisiljeni pognati čez mejo perzijske in armenske bande, ki so stopile na turško ozemlje in ondi ropale. Imenovala se bo posebna komisija, ki bo slučaj preiskala. UPOR KOREJSKEGA VOJAŠTVA. S o u 1, 11. avgusta. Korejske čete v Hon-ču in Vonču so se uprle proti Japoncem. Japonska konjenica ie oddirjala proti Vonču. V tem mestu se je vojakom pridružilo tudi civilno prebivalstvo. V Banu so korejski vojaki pregnali iz mesta vse Japonce. Nato je došlo japonsko vojaštvo in po dveurneni boju korejske vojake razorožilo. VSEUČILIŠKA KRIZA V BOLGARIJI. Sofija, 11. avgusta. Velike slavnosti v proslavo 201etnega vladarskega jubileja kneza Ferdinanda, ki bi se bile imele vršiti v Tr-novu, so odgodene in se bodo v veliko manjšem obsegu vršile najbrž v Sofiji. Vzrok temu je veliko nezadovoljstvo, ki vlada proti knezu in njegovi reakcionarni vladi po celi Bolgariji. Dijaki vseučiliščniki so sklenili, da ne bodo hodili poslušat na novootvorjeno vseučilišče predavanj gimnazijskih profesorjev, katere je vlada tam namestila namestil pravih vseučiliških profesorjev. Vlada si hoče iz te zagate s tem pomagati, da ponudi nekako dvesto dijakom mesta v statistiškem uradu in po drugih uradih, da jih s tem pridobi zase. Na ta način bi posečalo vseučilišče 200 dijakov. Toda gimnazijski profesorji se sedaj po-mišljajo. ali bi sprejeli mesta vseučiliščnih profesorjev, kajti odpor dijakov je velik. Najbrž gimnazijski profesorji stolic ne bodo sprejeli. VSEPOLJSKA KONFERENCA. Berolin, II. avgusta. V Zakopanih v gališki Tatri se je vršila konferenca poljskih voditeljev iz Nemčije, Avstrije in Rusije. Izvolila se je interparlamer.tarična konferenca iz članov nemškega in avstrijskega državnega zbora ter bivše ruske dume. Poljaki bodo v vseh treh parlamentih enotno postopali. Avstrijski in ruski Poljaki bodo izkušali svoji vladi pridobiti za to, da se bosta izjavili proti nameravani razlastitvi poljskih posestnikov v Prusiji. EVHARISTIČN1 KONGRES. M e t z, 11. avgusta. Evharistični kongres, katerega sc udeležuje nad 6000 duhovnikov in škoiov iz vseh delov sveta, sc impozantno vrši. Županstvo je udeležence sijajno sprejelo, vse mesto je v zastavah, cvetlicah iu slavolokih. Procesije na čast sv. Rešnjemu Telesu se ic udeležilo nad -4000 otrok. Posebno prisrčno je kolinski kardinal Fischer bodril francoske sobrate škofe. Mnogo francoskih škofov se je jokalo. V generalni seji je kardi- mes. »Ali si tako dober, VVatson, preberi mi dotično poročilo v časopisu.« Pod nadpisom, katerega je prebral najin klient, so bili sledeči podatki: »V pretekli noči se .ie v Lo\ver Norv\oodu zgodil pozno v noči - ali pa navsezgodaj slučaj, iz katerega lahko sklepamo na strašno hudodelstvo. Gospod Jonas Oldacre ie obče znan meščan v imenovanem predmestju, kjer je mnogo let deloval kot stavbenik. Gospod Oldacre jc samec, dvainpetdeset let star, in stanuje v lastni hiši v Deep Dene na koncu Sydcnhamske ceste. Pred nekaj leti je opustil svoj obrt, ki mu je donesel lepo premoženje. Vsi so ga smatrali za ekscentričnega moža, živel je popolnoma sam za-se. Za hišo na dvorišču so drva, in v pretečem noči je nastal naenkrat ropot, ker so začela drva goreti. Ognjegasci so kmalu prišli, toda suha drva so tako zelo gorela, da jih niso mogli pogasiti. Dotlej je šlo Ic za navaden požar, toda iz raziskovani se lahko sklepa na strašno hudodelstvo. Čudno je bilo, da niso našli posestnika, in da jc ta izginil iz hiše. Ko so pregledovali njegovo spalnico, so videli, da je bila nedotaknjena. Blagajna je bila odprta in polno papirjev je ležalo po tleh. in razven tega so pričali krvavi sledi in pa krvava palica o boju z morilcem. Nadalje se ve, da jc imel gospod Oldacre še pozno v noč nekega obiskovalca v svoji spalnici, in palico so pozneje spoznali kot last tega obiskovalca. Neki mlad londonski odvetnik je, John Hcktor Farlane, Gre-shamska cesta 426. Policija vidi v tem važno oporo in pričakovati smemo senzacionclnih razkritij. (Dalje prihodnjič.) nal Fischer povdarjal, da spada procesija na čast evharistiji med najsijajnejše manifestacije, kar jih je dozdaj videl moderni svet. Zastopnik papežev, kardinal Vanutelli, slovesno sprejet od cesarjevega namestnika, je govoril o katoliški moderni, župnik Cetty (Miihlhau-sen) o socialnih težnjah, dominikanec Rohser (Diisseldorf) o nauku Tomaža Akv. o evharistiji. BREZVERSKA GONJA V ITALIJI. Rim, II. avgusta. »Correspondenza Romana« na podlagi listin dokazuje, da je proti-cerkveno gonjo v Italiji vprizorila francoska loža v sporazumu z italijansko frantasonsko ložo ter v ta namen poslala v Italijo 20.000 frankov. Voditelj italijanske lož; Ferrari iz-kt:ša to utajiti. Rim, II. avgusta. »Avvenire d'Italia« objavlja iz vseh italijanskih liberalnih in so-cialnodemokraških listov članke, kjer se član-karji navdušujejo za moralo in grmijo proti duhovniški nemoralnosti, obenem pa priobčuje notice iz inseratnega dela v istih listih, kjer se oženjene ženske dogovorjujejo s svojimi ljubimci za sestanke, »umetniki« priporočajo mladini svoje »umetniške« akte in modele ter se ženskam priporočajo zdravju škodljiva in protinaravna sredstva v protinravne namene. M i I a n, II. avgusta. Ker prefekt noče izpustiti iz zaporov demonstrantov, ki so 7. t. ni. razgraiali proti duhovnikom in napadali cerkve, je socialno - demokraška delavska zbornica proglasila generalni štrajk. Vlada se za Vi ne zmeni. ŠTRAJK PRAVOSLAVNIH DUHOVNIKOV V RUSIJI. P eter b u r g, II. avgusta. V mestu Veliki Tolman so duhovniki prenehali z bogoslužjem. ker so jim kmetje bili pomanjšali plačo. Zupljani hočeio plačati le 700 rubljcv (1750 K) na leto, a duhovniki žele več. Ena cerkev ie žc zaprta; duhovniki so obetali zapreti vse ostale cerkve. NAJNOVEJŠE. Štrajk telegrafistov. N e vv y o r k , 10. avgusta. Štrajkujočih brzojavnih uradnikov, ki so pričeli štrajkati v minoli noči. je 5800. Zahtevajo osemurno delo in petodstotno povišanje plače ter pri-znatev njihove zveze. Popoldne so se štrajku pridružili brzojavni uradniki Kanzas - City, Grealt Salt. Lake City, Denverja in St. Helene. N e \v y o r k , 12. avgusta. Vsled štrajka telegrafistov je prekinjena brzojavna zveza med celo vrsto mest na jugu in zahodu, tako v Columbus, Milvvaukee, Nashvillc, Metnphis in Dallas. Telegrafisti v San Francisco in Oakland sc bodo gibanju pridrtižili danes. Danes bo zborovalo 3000 telegrafistov mesta Nevv York, da sklenejo, ali naj se štrajku pridružijo ali ne. Telegrafisti \Vestern-Union-Company so se štraiku pridružili včeraj. Čhikago, 12. avgusta. Štrajk telegrafistov je izbruhnil v 25 mestih. Stavka predilniških delavcev. T ropava, 12. avgusta. Med predilni-škimi delavci v industrijskem okraju Bjelic-Biala ie včeraj izbruhnil štrajk v 15 tovarnah. Štrajkujočih delavccv je nekako 1000. Zahtevajo zvišanje plače. Japonci na Koreji. Soeul, 12. avgusta. Korejska vlada se je preosnovala. Generalni rezident japonski marki Ito je imenoval dva člana svojega štaba za podpredsednika korejskih državnih oddelkov. Marki lto je z osmimi člani korejske uprave odpotoval v Tokio, kjer bodo dobili navodila. Za namestnika generalnega rezi-denta je imenovan general Hasegava. Poneverjenja v Rusiji. Peterburg, 12. avgusta. Komisija, ki preiskuje razmere na sibirski železnici, ie dognala poneverjenja v znesku nad 10 milijonov rubljev. Reforme v Makedoniji. Carigrad, 12. avgusta. Turška vlada jc poslala velevlastim noto okrožnico, kier našteva, kaj je vse storila za preosnovo pra-vosodstva v Makedoniji. Turčija obenem izjavlja, da reform od neturške strani ne more sprejeti. Jubilej kneza Ferdinanda. Sofija, 12. avgusta. Jubilej 20letnega vladanja bolgarskega kneza je zdaj definitiv-no določen za 28. avgusta. Slavnosti sc bodo vršile v Sofiji. Makedonske bande. Bel g rad. 12. avgusta. Vladno glasilo srbsko »Samouprava« z ozirom na turško noto, ki napoveduje boj makedonskim bandam, izvaia, da jc srbska vlada vedno obsojala bande, ki terorizirajo makedonsko prebivalstvo. Srbske čete so se vedno zgolj branile proti nasilju bolgarskih. Srbska vlada konsta-tira z velikim zadovoljstvom, da Turčija pri pacifikaciji Makedonije naleti zgolj na bolgarske in grške čete, kar dokazuje, kako podle in tetidenciozne so bile svoj čas vesti, ki so vse zlo v Makedoniji pripisovale srbskim četam. Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevolte »Slovenca" na Kolodvorih! Dnevne novice. + O občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda« prinaša »Vaterland« objektivno poročilo. Ni pa zadovoljen s tem, da katoli-škonarodna stranka ni organizirano nastopila na občnem zboru. Vzrok je ta, ker stojimo na stališču, da pri takih društvih sploh ne sme nastopiti nobena politična stranka. S. L. S. je prepuščala vedno taktnostni zborovavcev, (Ia pri volitvah mirnim potom narede tak kompromis, ki omogočuie sodelovanje pri družbi vsem Slovencem. Če v družbi sami ni tega čuta, bi tudi nastop kake stranke ne koristil, kajti kakor hitro pride do strankarskega boja, se odbije vedno ona stranka, ki podleže. Tega takta liberalci niso imeli, in zato so oni krivi posledic. Mi pa sploh nimamo namena, da bi kdaj kot politična stranka naskakovali družbo, ki more prospevati le ob vsestranski slogi, ako se strankarski oziri umaknejo skupni misli. + Politični shod »S. L. S.« se je vršil včeraj v Preski. Poročal je dr. Pegan o Mitičnem položaju in o vspehih poslancev »S. L. S.« Enoglasno je bila sprejeta zaupnica poslancem »S. L. S.«, zlasti dičnemu vodju dr. Šusteršiču. Sprejela se je resolucija, ki poživlja poslance »S. L. S.«, da naj delajo na to. da se naj zniža in preosnuje zemljiški davek, ter se uvede splošno zavarovanje delavcev. -i- Odlikovanje sarajevskega nadškofa dr. Stadierja. Bolgarski nadškof Menini je dobil od sv. Očeta dovoljenje, da sme z zlatim križcem odlikovati vsakogar, ki si je stekel zasluge za bolgarsko cerkev. Prvi. ki je dobil to odlikovanje, jc dr. Stadler. + Glagolica. Škof msgr. Zaninovič je, kot poročajo hrvaški listi, zopet pozvan v Rim v zadevi glagolice. — Podučevalni tečaj za učitelje, cerkvene pevce, organiste in pevovodje bo v Gorici od 19. do 24. avgusta. Predavali bodo gg. Julij Bohm, c. kr. dvorni kapelnik, profesor Anton Foerster, P. Mihael Horn, dr. Jož. Mantuani, Kari Pfleger, J. Sokoli. Imena teh strokovnjakov so poroštvo, da bo ta poučni tečaj mnogo koristil vsem udeležencem. Udeleženci se naj oglase pri voditelju tečajev g. Juliju Bohmu Dunaj I. Am Hof, 8. Za zunanje udeležence poskrbi krajevni odbor v Gorici poceni stanovanje. — Saborske volitve na Hrvaškem. »Hrvatski Dnevnik« poroča, da se vrše prihodnje volitve za sabor najbrže 4. septembra t. I. Oblak se je utrgal v homski okolici pod Kamnikom v nedeljo dne 11. avgusta, zvečer okoli sedme ure. Med groznim nalivom in treskanjem se je trikrat vsula huda toča, vmes debela kot orehi, ki je potolkla, kolikor je dosedaj znano, po vaseh: Šmarca, Nožice, Homec, Preserje, Mengeš. Zg. Jarše, pa tudi Volčji Potok Hudo in Radomlje. Ajda, repa, turščica, fižol je vse pobito. Drevje skleščeno. proso bo za pokositi. Silni naliv je jemal prst raz njiv in celo s korenino tuintam prevrgel kako drevo in podrl kozolec: voda stoji po njivah in hlevih. Škoda je velikanska. Nad železniško progo je stala voda do stopnjic kamniškega vlaka in bati se je bilo, da vsled nasutega peska vlak skoči iz tira. Vozovi državne železnice so se pokazali včeraj za velevzorne. Voda ie lila skozi vozove na potnike. — Šestdesetletnica. Kotorski škof Uccel-lini je obhajal 2. t. 111. šestdesetletnico svojega rojstva. Skromni biskup jc odklonil vsako poinpozno slavlje, vendar ga je ljudstvo, posebno pa duhovništvo sijajno in prisrčno pozdravilo. Še mnoga leta! — Nove slovenske vžigalice — za slovensko trgovsko šolo. Tvrdka J. Ulčakar & Co. jc založila vžigalice, od katerih je polovica dobička namenjena moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu, polovica pa za vzdrževanje slovenske trgovske šole v Trstu, za katero je s tem zagotovljen tako znaten dohodek, da se bo mogla odpreti že v jeseni leta 1908. Prestavljena sta: davčni kontrolor Stabeli iz Škofje Loke v Metliko in davčni praktikant Pczdič iz Kranja v Škofjo Loko. Nezgoda v kamnišk h planinah. Tudi naše lepe planine zahtevajo skoro vsako leto svojo žrtev. Gospa Ušeničnik, — soproga poštnega poduradnika je napravila v večji družbi izlet iz Kamnika ua Grintovec dne 9. t. m. »Na Podih« na nekem strmem snežišču ji je spodletelo iu je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Oskrbnik Zoisove koče na Kokerskem sedlu, dva pastirja in trije hlapci kmeta Suhadolnika iz Kokrske doline, katere jc bilo treba na pomoč poklicati, so prenesli ponesrečeno gospo z veliko težavo ob navpični »Dolgi steni« v »Zoisovo kočo« in od tam v Bistrico. Gospa Ušeničnikova ni bila za tako turo primerno opravljena, kar je vzrok njene nezgode. — Mlat inica jo je prijela za lase. Na Brdu pri Ljubnem na Gorenjskem jc mlatil-nica prijela za lase Katarino Brejc s tako silo, da ji je odtrgala kožo z glave. Katarina Brejc je težko poškodovana. V trebuh mu je zasadil nož. V soboto jc v Naklem pri Kranju Janez Pičman zasadil nož v trebuh laškemu kamnoseškemu delavcu Otiliju Piutti. Pitittija so prepeljali težko-ranjenega v Ljubljano, kjer jc danes ponoči umrl. — Golobi na vojaških vajah. Na velikih vojaških vaiali na Koroškem bodo rabili pri patruljni službi tudi dresirane golobe. — Laž je postala resnica. Topničar Avg. Friderik jc v Pulju po nesreči padci v morje in utonil. Po nekem svojem prijatelju je pred pav tedni svoji ljubi, katere se je naveličal, dal pisati v Trst, da je padel v morje in ■tonil. T akratna laž. je sedaj postala resnica. — Nesreča na državni železnici. Dne 4. t. m. je med postajama Škofja Loka in Medvode zjutranji vlak se zadel v neki železniški voz, katerega zadnji del je razbil. Pomanjkanje vode v Bohinjski Bistrici. Navzlic vsem opominom županstva naj prebivalstvo štedi z vodo, tratijo nekateri vodo, kot bi v Bohinjski Bistrici sploh ne mogel nikoli izbruhniti požar. Rabijo jo za vse mogoče in nepotrebne namene, dasiravno je županstvo svarilo ljudstvo z oklici na občinski deski in razglasi pred cerkvijo. Ako ne bode vse nič pomagalo, treba bode neobhodno, da poseže vmes višja roka. — Ženske napadalke v Trstu! 10. t. ni. sta napadli ženski Otilija Kleherer in Ivana Li-ster iz slaboznane ulice Rigutti neko gospodično. Policija je pri obeh ženskah našla nože. — Tifus v Rakeku. Dopisnik v 183. štev. »Slovenca« gleda stvar prečrno. Res jc sicer, da smo blizu Postojne, kjer vlada huda epidemija in se lahko zanese tudi k nam, res je, da so pri nas, kakor tudi v Cerknici dani pogoji zanjo, vendar vsaj dosedaj ni tako hudo, kakor se zdi dopisniku. Napačno je prikrivati epidemijo, kjer je, a razglašati ,da je, kjer je ni, pa tudi ni prav. Na Rakeku je obolel le en delavec, a so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kak drug slučaj ni znan. Tudi v Cerknici in sosednjih vaseh ni nobenega slučaja tifusa. 'Torej ni nevarnost tako velika; seveda je treba previdnosti in pazljivosti, kakor povsod drugod. Žrtve legarja v goriški okolici. Umrl jc dne 9. t. m. Jožef Remec iz Vitovlj. Nalezel se je bolezni kot zidar v Postojni. Bolni so na tej bolezni še dva mladeniča in dva moža, ki so zidali v Postojni. Bati se je, da se bolezen razširi, zatorej bi bilo prav, da bi poklicane oblasti odredile varnostne naprave, ne pa bolezen po listih dementirale. Umrl je 9. t. ni. tudi na tifusu Emil Cingerle iz Vitovlj. Ponesrečeni finančni paznik. Ponesrečil je minoli torek ob pol 2. uri popoldne pri kopanju v Kokri pri Kranju finančni paznik J. Hodnik. Skočil je baje s skale na glavo v vodo ter se zadel tako nesrečno, da si ie raztrgal vso kožo na glavi z lasmi vred. Ranjenca so prepeljali v garnizijsko bolnico v Ljubljano. Omenjamo še. da je Hodnika baje rešil smrti iz valov urar g. M. Glavnik. Umrla je v Kranju gospa Ana Jeran, rojena Mali, po domače Kumpanovka. — Strela udarila v šolo. Šolsko poslopje v Sori pri Medvodah sedaj popravljajo. Predpretekli četrtek je bila popoldne nevihta. Med velikim nalivom udari strela v šolsko poslopje in pusti na več krajih svoje sledove. Čudno je to, da se nikomur ni ničesar zgodilo, čeravn > je bilo veliko delavcev v posiopju. Tudi užga-la ni nikjer, pač pa odkrehnila dva trama in zid poškodovala. Strelo je privabil prepih iu železne traverze, katerih jc mnogo na zidili. — Goriške mesnice se odprejo ob nedeljah vsled nekega magistratnega ukaza še-le ob 7. uri in ostanejo odprte do 9. ure. — Čez pet let našel sina. Železniški uradnik v Sarajevu, Jure Dančevič, ima sina Franca, ki se mu je pred petimi leti izgubil. Nekega dne ni šel v šolo; ker se je bal kazni, jo je popihal v svet in ga ni bilo več domov. Nesrečni oče jc v skrbeh iskal sina, a zaman; prosil jc pomoči policijo in orožništvo, toda trud ie bil zastonj. Tudi oglasi v časnikih so bili brezuspešni. Mali Franjo je med tem pridno pasel nekemu pravoslavnemu Bošniakli na planini koze ter opravljal razna dela v hiši. Pred petimi leti jc prišel, bežeč od doma. do izvira Bosne, tam srečal omenjenega kmeta ter pri njem stopil v službo. Dančevič je šele po petih letih izvedel za sina le slučajno; seljak-reditelj je bil zadovoljen s tem, da mu ga izroči, Ic zahteval je, da mora služiti do konca leta, čemur se je seveda oče odločno uprl. Nova stranka v Bosni. Si bi so ustanovili v Bosni »samostalno srbsko stranko«, katere geslo se glasi: »Bosna Bošnjakom«; Hrvate stranka priznava ter je pripravljena iskati med Hrvati in Srbi »modus vivendi«. — Tatovi v Trstu. Pretekli teden sta dva tatova o polnoči vrdla v vrt vile Humberta Balestra v ulici Donadoni. K sreči ju je videl iz okna gospodar, ki je slišal na vrtu šum. Šel je po samokres in vstrelil v zrak, nakar sta neznanca popihala. Policija ju seveda ni dobila. Vaška tragedija. V Novem mestu pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvaškem je živel mlinar Zadraveč, star 60 let s svojo ženo Terezijo, ravno toliko staro. Ker sta se vedno prepirala in je postalo razmerje med njima neznosno, je Terezija pobrala svoje stvari ter odšla k svoji hčeri v Krcčo vas, kjer jc bila omožena z Luko Heršakom. Zadraveč je zato k sebi vzel mlado Barico Kos, ter živel ž njo skupaj. Radi tega pa jc začela kuhati Terezija na svojega nezvestega moža besno jezo. Ponudila je nekemu postopaču Heraku 200 kron, ako ubije Zadravca, kar jc ta takoj obljubil. 29. julija sc je podala 'Terezija s Herakom, hčer-io in njenim možem ter njegovim bratom k mlinu, da izvrše svoj namen. Najprvo so napadli Barico ter bi jo bili ubili, da ni ušla ter sc rešila k sosedu. Zadraveč je hitel v sobo gledat, odkod kričanje in ropot, a mahoma so besni napadalci padli nanj s koli. Starec sc je branil, kolikor so mu dopuščale oslabele moči, a brez uspeha. Njegova žena jc bila kot pobesnela ter sredi boja zakričala Heraku: »Zakaj ga nc ustreliš?« Po sobi je takoj za-grmel strel iz samokresa, Zadraveč pa sc je zgrudil mrtev na tla v mlako krvi. Po tem krvavem činu so morilci zbežali na vse strani, Terezija pa jc šla na orožniško postaio ter objavila ondi. kaj se jc zgodilo. Morilce jc orožništvo polovilo ter jih odvedlo v zapor v Zagreb, kjer sc vrši t>edai proti njim preiskava. — Pri kopanju ponesrečil. V Lovranu se je kopal v morju domači učitelj v neki pleme-mtaški hiši. Skočil je s skale v morje na glavo, pri tem pa zadel z njo ob skrito pečino. da je bil takoj mrtev. — Zavod za služkinje in delavce v Zagrebu bo začel poslovati čez dva meseca. Zgradba bode stala 40.000 kron, uradniške plače pa bodo znašale letnih 8000 kron. Preskrboval bode delavcem in služkinjam službe zastonj, od delodajavcev bode pobiral primerno pristojbino. V Ljubljani ravno narobe! Revni delavci morajo plačevati! — V sobotnem »Hrvatskem Dnevniku« je bil zaplenjen uvodni članek. V bosenskem pašaliku nič čudnega! — Grozna nevihta je divjala 7. t. mes. ob 8. uri zvečer v Stari Oselici in okolici. Malo je grmelo in vsula se je toča, debela kakor orehi in jajca, da ie pokrila zemljo na štiri prste na debelo. Bliskalo se ie kakor bi gorelo. Pomendrano je vse. Drevje je golo kakor po zimi, še ljubje je vse razbilo. Gozdno drevje je polomljeno, da ni mogoče po poti v Oselico. Kozolci so podrti, žito razmetano, na »Slemenu« je podrlo hlev in zasulo živino, oken je pobitih brez števila. Škode je samo pri sadju in žitu na tisoče. 15 minut je trajala strašna nevihta. Bilo je grozno! — Otvoritev Pirnatove koče na Javor-niku. V nedeljo, dne 4. avgusta t. I., se je na slovesen način blagoslovila in otvorila Pir-natova koča na Javorniku. Načelnik gospod Vaclav Holmich je pozdravil zastopnike raznih podružnic in druge navzoče. Nato je imel tajnik gospod Avguštin Šabec otvoritven govor, pojasnjujoč postanek koče. Gospod profesor Makso Pirnat, čegar ime nosi koča, je v vznesenih besedah navduševal navzoče za planinsko stvar. Konečno je povzel besedo še zastopnik cerkljanske podružnice gospod P. Brelih ter vabil navzoče k slavnosti na Poreznu. Vso slovesnost je še poveličevalo streljanje topičev. — Smrt v vodi. Utonil ie v Kanalu, kakor se govori, neki vojak. Skočil je s še precej visokega mesta v Sočo z namenom, da se bo kopal. A revež je zadel z glavo ob skalo in ostal na dnu Soče. — Govori se. da je v Kanalu utonil tudi neki otrok. — Utonil je v torek v Tržiču neki Jožef Furlan iz Svetega na Krasu. Prišel je s svojim bratom iskat de!a k ondotnim javnim delom. Dobil ga je res; a v torek se je šel kopat v morje, ki ga ie pa požrlo. — Japonske bojne ladje bodo obiskale Trst. na Reko pa ne pridejo. — Utonila je v kopeli. 261etna Marija Ostrovski, soproga delavca v službi pod Škednjem in stanujoča v Skednju št. 42, se je šla predvčerajšnjim popoldne malo pred 3. uro kopat v morje ob bregu pod Škednjem. V vodi jo je pa prijel krč in nesrečnica je utonila. Truplo nesrečmce jc bilo prenešeno v mrtvašnico na pokopališče pri sv. Ani. — Nova žrtev Soče. Iz Gorice poročajo: V petek okolu 6. ure zvečer je blizu zatvor-nice padla po nesreči 13letna deklica Šošva v Sočo. Njen 141etni brat je takoj skočil v vodo, a oba sta takoj izginila pod vodo. Na pomoč jima je prihitel 201etni dijak Herman Rybi, ki se je nedaleč z nekoliko drugimi osebami kopal. Po hudem naporu je deklico izvlekel iz vode še živo, brat je žal utonil in so mrtvega potegnili iz vode. Rybi je že v^č ljudi rešil iz Soče. — Požar v Trstu je uničil fotografski atelier V. Luzzatto v ulici S. Antonio 6. Škode ie za 20.000 K. Povozil je v soboto v Gorici voznik Franc Gruzovin eno leto starega Viktorja Prinziga. Otrok je takoj izdihnil. Trgatev v Dalmaciji. Zadnji obilni dež je zelo koristil v Dalmaciji ne le vinogradom, ampak tudi vrtovom, ki ne dajo dosti manjšega dobička kot vinogradi, osobito v okolici Spijeta. Trta je lepo obložena, o kaki bolezni dosedaj še ni sledu. Tudi v Kastelih in Polji-cah se obeta dobra vinska letina,. Isto velja tudi za Zagoro. kjer bi bila slaba letina za siromašni narod naravnost usodepolna. — Hrvaške učiteljice, zbrane v »Zvezi učiteljic«, bodo zborovale 24. t. m. v dvorani učiteljskega doma v Zagrebu. — Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« začne izhajti kot jutrajni list. — G. Josip Preveč, c. kr. sodni pristav, nam piše, da on na skupščini »Družbe sv. Cirila in Metoda« ni zaklical: »Požegnane osebe ne notri,« ampak le »politično prononsiranih oseb ne notri«. — G. Preveč si jc sedaj izmislil drug medklic. Verujemo, da mu ni posebno prijetno, ker jc njegovo politično vmešavanje bilo po zaslugi ožigosano. Sicer naj se pa g. Preveč ne dela lepšega, nego je! — Slovenske vesti iz Amerike. Umrl je 28-letni Josip Jankelj iz Mirne peči pri Novem mestu. V domovini zapušča stariše. — V Clevelandu je preminul 69 let stari Anton Kuhelj. V Ameriki je zapustil tri sinove, v domovini pa ženo in eno hčer. — Izginil je pri Sesljanu blizu Devina pomorščak Spadaro iz Dalmacije, ki je s krova ladjice »Stclla del mare« iz Pirana šel na kopno, da nakupi mesa za moštvo. Sumijo, da ga je kdo napadel, ker je imel seboi 40 K denarja. Štajerske novice. š Velik požar v Celju. V noči dne 10. t. m. ob 2. uri je nastal v skladišču železne trgjo-vine Rakusch velik požar. V veliki nevarnosti so bile sosednje hiše Graške in Kovaške ulice in le sreča jc, da je bilo mirno vreme in za skladiščem visok proti ognju varni zid (Fcuer-mauer), kajti ogenj je bil strašanski, kakor-šnega že mnogo let Celjani niso imeli. Škoda je ogromna, seveda je bila zaloga zavarovana. Od druge strani se nam poroča sledeče: V Celju je nastal v noči na soboto, 10. t. m. ob 1. uri velik ogenj v sredini mesta v skladišču železnine veletrgovca D. Rakuscha. Ob četrt na 2. je bil na mestu požara cel bataljon pešcev št. 87, pod načelstvom majorja Riharda Morelli. Ogenj je trajal do 6. ure zjutraj in je bilo ves ta čas tudi vse vojaštvo navzoče. Vojaštvu pa tudi vsa čast in hvala, da se ni ogenj na sosednja poslopja razširil, ker nevarnost je bila zelo velika; iz sosednjih hiš so že ljudje opravo vun znosili. Zgorelo je vse skladišče, ki je imelo eno nadstopje in se je streha kmalu zrušila. Škoda je zelo velika. Znaša okolu 80—100.000 kron. ker .ie bilo v skladišču precej dragocenih železnih rakev. V veliki nevarnosti je bila tudi trgovina, iz katere so tudi za vsak slučaj spravili na varen kraj 25 kg smodnika, katerega so imeli v zalogi. Ogenj je najbrže nastal., kakor pravijo, ker je kak uslužbenec vrgel konec šc goreče cigarete na. dvorišče, kjer je povsodi razmetana slama š Veliko slavnost priredita telovadni društvi »Sokol« v Krškem in v Brežicah 15. t. m. v Krškem na obali Save. Začetek ob 5. uri popoldne. š Bivši okrajni glavar pl. Vistarini ni odšel v Ameriko, kot sc je pomotoma poročalo; kazensko postopanje zoper njega sc je ustavilo, ker je baie poravnal škodo. Disciplinarno postopanje še ni končano. Po njem oškodovani kmetje v kozjanskem okraju dobiio prikrajšane zneske. Državni poslanec dr. Benkovič je v tej zadevi interpelirai ministra za notranje zadeve, ki je dal zadovoljiva pojasnila. š Gojenci dunajskega deškega zavetišča v Celju. V Celje so se pripeljali v soboto do-poludne iz Ljubljane gojenci dunajskega deškega zavetišča. Na kolodvoru so bili vspre-jeti od deputacije občinskega sveta, v katerega imenu jih je pozdravil dr. Ambrositseh. V nedeljo dopoludne so goienci napravili v mestnem parku od 11. do 12. ure koncert; po-poludnc pa ovaciio pred rotovžem na čast županu dr. pl. Jaborneggu, katerega pa ni bilo in ga je zastopal dr. Ambrositseh, nato so odšli na Stari grad. Danes, 12. avgusta so se ob polu 8. uri odpeljali proti Mariboru. — Stanovali sov »šmal« kasarni; škandal pa je nesramen, da si upajo celjski očetie obesiti na c. kr. vojašnico frankfurtarico in tudi vežna vrata so bila z enakimi trakovi okrašena. Smo pač v Celju. š Smrt v ognju. V Studencih je pogorelo ]X)slopjc grobarja posestnika Kalocha. V ognju ie zgorela posestnikova 65-Ietna svakinja. š Nesreča ori zgradbi nove šole v Mariboru. Pri zgradbi novega šolskega poslopja v Mariboru se je podrlo 4 metre zidu na delavce. Zidarja Karola Senekoviča je ubilo, delavka Neža Gaiser ie smrtnonevarno poškodovana in bo skoro gotovo umrla, zidar Ludovik Krainz je nevarno ranjen, a bo skoro gotovo okreval. š Radi sleparske kride je bil obsojen pred mariborskim sodiščem bivši trgovec Konrad Murschitz na en mesec, njegova soproga Frančiška na na pet dni strogega zapora. š V Celju je umrl v nedelio, 11. t. mes.. Josip Hiegersberger v 77. letu. Pokojnik jc bil zidarski podjetnik in brat pred dvema mesecema umrlega pobožnega majorja, ki je umrl istotam. N. v m. p.! š V Zrečah. Veličasten pogreb gospoda nadučitelja Tribmka včeraj popoldne, t. j. v četrtek, je vodil in govor v cerkvi govoril gospod dekan Hrastelj-Konjice, pri grobu se v imenu učiteljev poslavljal gospod Jtirko-Tepanje: Duhovnikov enajst, učiteljev petdeset. — Občn«' zbor »Strokovnega društva na Savi« se je vršil včeraj ob dobri udeležbi. Govoril je I. N. Gostinčar iz Ljubljane. Natančneje poročilo sledi. J*" Društva »Slovenske krščansko-socialne zveze«! Oglasite nemudoma svojo udeležbo pri veliki skupščini »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze« na Jesenicah! Iz slovanskega sveta. sl Lakota v Aha-Celebijskem. Makedonski dopisnik bolgarskega dnevnika »Den« poroča, da v Aha-Celebijskem, kjer bivajo Bolgari, vlada grozna lakota. Ozemlje .ie preveč obljudeno in prebivalci se preživljajo večinoma le z rokodelstvom. V zadnjem času pa tamošnjim rokodelcem delajo veliko konkurenco drugi evropski rokodelci, zlasti pa jih uničuje oficielno organizirani grško-turški bojkot, ki je združen z ropanjem in umori ter baš sedaj obhaja slavije. 10.000 bolgarskih delavcev je brez dela in jela. Nekateri izmed njih sc izseljujejo v Ameriko, nekateri v Bolgarijo in nekateri prestopajo k protestan-tizmu, ki jim ic obljubilo pokroviteljstvo in gmotno podporo za življenje. sl Nedostatek krme za živino. V nekaterih krajih na Bolgarskem vlada vsled neprestane suše veliko pomanjkanje krme za živino, tako, da so prcbivalci prisiljeni kot krmo rabiti hrastovo listje iz gozdov. A tudi to v zadnjem času vsled suše začenja že rumeneti. si Bolgarski časnikarski sotrudniki, dopisniki in korektorji so imeli pred kratkim v Sofiji shod, na katerem so sklenili ustanoviti društvo v vzajemno gmotno pomoč in obrambo. sl Bolgarski hnčelarji bodo imeli 1. in 2. septembra shod v Sofiji. Shod sklicuje osrednja zveza bučefarjev v Sofiji. sl Rusko trgovsko učilišče v Carigradu. V mesecu septembru bode ruska vlada v Carigradu otvorila trgovsko učilišče pod naslovom »Russkoe Konunerčeskoe Učilišče v Konstantinopole«. Zavod, ki bode imel sedem razredov, bode nadzoroval ravnatelj ruskega arheološkega zavoda v Carigradu. Učilišče bodo mogli obiskovati učenci vseh narodnosti. sl Poljaki na Japonskem. Poljski listi, ki izhajajo v Ameriki, poročajo, da se sedaj veliko Poljakov naseljuje v Nagasaki. Imajo tam že svoje poljske agenture za trgovino z Vla-divostokom. Večjidel so se tamošnji Poljaki-naseljenci poprej kot vojaki udeležili rusko-japonske vojske. sl Boj za poljsko zemljo. Iz Poznanja se javlja, da vladni predsednik sklicuje začetkom oktobra shod pruskih županov in okrajnih predstojnikov, pri katerem se bodo posvetovali, kako bi se dalo preprečiti, da bi nemška posestva ne prehajala v poljske roke. sl Gališki Rusini se potegujejo za nove rusinske gimnazije. Gališki Rusini imajo že svojo gimnazijo v Stanislavu in sedaj so začeli akcijo za gimnazijo v Samboru in pozneie nameravajo potegovati se za gimnazijo v Zolkvi in Striju. Tozadevna zaupna posvetovanja so se že vršila te dni. sl Razstava ruske domače industrije v Peterburgu. Oktobra meseca letošnjega leta otvore v Peterburgu izložbo ruske domače umetne obrti. Glavni namen prireditve je, da se pokaže kolikor mogoče najpopolnejše razvoj domače obrti, da se pomaga stradajočemu ljudstvu in poda vpogled v narodovo dušo. sl Profesor Sevčik je bil v Bernu v Švici te dni operiran v vratu. Operacija se je posrečila. Ljubljanske novice. I .i Osebne vesti. Poveljnik domobranske divizije podmaršal Franc pl. Hortstein je prišel v spremstvu intendanta Wasterja v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«. — V istem hotelu so ložirali podniaršal Csanady s soprogo, državni poslanec dr. Rybar s soprogo, podpolkovnik Beseljak, rudarski nadsvetnik Billeck. lj Ustanovni občni zbor izobraževalnega in gospodarskega društva »Rrihodnos/t« za peti mestni okraj, se je vršil včeraj ob šesti liri popoludne pri gospodu Anžiču v Hradec-kega vasi. Ij Delo ljubljanskega obrtnika na Dunaju. Tukajšnji kamnoseški mojster g. Feliks To-man postavi prihodnje dni na Dunaju v tretjem okraju v cerkvi Jezusovega Srca dva oltarja iu obhajilnik. Lani je g. Toman postavil v isti cerkvi veliki oltar. Da delo našega domačega obrtnika dobi celo na razvajenem Dunaju toliko priznanje, je velika čast za naše obrtništvo. Ij Velik koncert laških opernih pevcev, članov raznih laških gledališč, bo jutri zvečer ob lepem vremenu na vrtu, sicer pa v dvorani hotela »Union«. Spored obsega pevske točke najslavnejših laških skladateljev. Več na lepakih. Vstopnina 60 vinarjev za osebo. Ij B!vši iurist Ivan Knkla zapet v zaporu. Bivši iurist leta 1878. v Ljubljani rojeni Iv. Knkla, je s svojega izprehoda po svetu srečno zopet priromal v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. V soboto so ga pripeljali v Ljubljano. Kukla je v Bolcanu na Tirolskem znal nasproti nekemu obrtniku tako spretno nastopiti »kot star šolski kolega«, da mu .ie ta posodil par sto kron. Od gospoda Kam-poša ie v Bolcanu izvabil 70 kron in je nato s svojo spremljevalko izginil. Na poziv bolcan-ske policije je bil Knkla v Grodenu aretiran in spravljen na varno. Sedaj se je izvedelo, da jc Kukla v Avstro-Ogrski uprizoril že slič-ne »pumparije«. Državno pravdništvo v Budimpešti, kjer se je klatil okolu kot Ivo Kukla, ga zasleduje radi 1000 kron, deželno sodišče v Ljubljani ga pa že od maja zasleduje radi sleparije. V Inomostu je Kukla poročniku Cizeku izvabil 200, neki trgovski uslužbenki pa 150 kron. Tudi na Dunaiu ie poneveril razne večje vsote. Kuklina vagabundska junaštva bodo predmet zanimivi porotni obravnavi v Ljubljani. lj Tifus med vojaštvom. Tukajšnji bataljon 17. pešpolka, med katerim divja tifus, ne pojde na cesarske vojaške vaje na Koroško, rezervmki 17. pešpolka pa morajo pod orožje. Rezervniki so nastanjeni v stari cukrarni in z obolelimi vojaki ne pridejo v dotiko. Vojaki, ki hodijo po mestu so rezervniki. Ij Mrtvega so naši: v soboto popoldne v obhžju bolnišnice za silo delavca Martina Zgajnarja, rojenega 1873 leta v Volavljem in pristojnega v Trebelno v litijskem okraju. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. III-ner je konštatiral, da je Zgajnarja zadela kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ij Smrtna kosa. Umrla je v Ljubljani za-sebnica gospa Avgusta Nigrin, rojena Dim, stara 77 let. Pokojnica jc bila mati umetnice Nigrm, — V Kamniku jc umrla posestnica kopališča gospa Marija Kezcl roj. Praschnikcr. — Umrli so dalje v Ljubljani: mati finančnega tajnika ga. Doroteja Jcrovec, stara 82 let. Na Prulah št. 9. je umrl Janez Bizil. Ij Tatvina kolesa. Danes dopoldne je ukradel neki neznan tat izpred neke hiše v Dalmatinovih ulicah tesarju Francu Grmu iz Most 130 K vredno »Graziosa« kolo. Ij Obločnico ubil. V soboto ponoči jc po nerodnosti ubil z drogom neki delavec ob-ločnico pred brivnico gospoda Jožefa Vlalio-viča na Bregu in mu napravil 35 K škode. Ij Prijet tat. Včeraj popoludne je bila delavcu Antonu Jerasu ukradena iz žepa, ko jc zaspal na nekem vozičku v veži na Starem trgu štev. 19 srebrna anker ura z verižico, vredna 30 kron. Kmalu po ti tatvini jc policija prijela v Lattermannovem drevoredu nekega Laha, ki jc pod ceno prodajal »Prima« Puchovo koio z amerikansko nabo in tovarniško številko 27.953. Lah je pripovedoval, da je kolo kupil pred trenu meseci od nekega svojega prijatelja v Gradcu in rekel, da se piše Gvido Nigris, da je doma iz Codroipe v videmski provinciji. Ko so poštenjakoviča preiskali je imel v žepu tudi Jerasovo uro. Na vprašanje, kje jo je dobil, je rekel, da jo je kupil v Italiji in da sploh ne govori več, naj ga Ic denejo v luknjo. Ponoči se je pa uz-movič premislil in je danes povedal, da ni Nigris, atnpak Angelo Bianchi, rojen leta v Misceglii v Italiji. Priznal je tudi, da je uro ukradel spečemu Jerasu iz žepa, kolo pa v soboto iz neke veže blizu kolodvora v Mariboru. Oddali so ga deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Ij Iz trgovske in obrtne zbornice. O prestavi zadružnih pravil v slovenščino je v trgovski in obrtni zbornici omenjal gospod Kregar ne Kraigher, kakor je bilo pomotoma tiskano. li Vseučiliški profesor g. dr. Kraus je včeraj zapustil Ljubljano. Ij Iz kroga trgovskih uslužbencev: Pri zadnji seji trgovske zbornice, se je oglasil navadno molčeči, zagrizeni liberalec Ivan Mcjač ter predlagal, da naj zbornica pri vladi doseže to, da bi se trgovine zopet ob nedeljah odpirale. Skratka: on želi odpravo nedeljskega počitka. Trgovski uslužbenci, smo odločno proti takemu predlogu. Gospod Me-jač je s tem pokazal, da ne razume toka časa, kajti sedaj živimo v socialni dobi. Odkrito Vam povemo, da se bo tudi med trgovskimi nastavljena začelo jasniti in bodemo odločno zahtevali svojih pravic, katere bodete Vi kot šef in Vaši sodrugi, nam privoliti morali prej ali slej. S težavo smo si priborili nedeljski počitek. Apeliramo na vse trgovske pomočnike, da store potrebne korake, da se Me-jačev predlog ne uresniči. Pogubna liberalna stranka se tudi to pot v zbornici ni za nas potegnila, zato raztrgajmo zveze ž njo. Ta stranka nikdar ni razumela socialno delati in ima nas trgovske uslužbence samo za šta-fažo. Kako zna ta stranka delati je dokaz tudi ta, da, kakor hitro je dobila v svoje roke »bolniško blagajno« je takoj primankljaj leto za letom Tudi v zadevi nedeljskega počitka smo zopet okusili ljubezen največjih liberalnih strankarjev. Nai bi gospod Mejač raje pozval vlado, da se v Celovcu ustanovi tak nedeljski počitek kot v Ljubljani, ne pa narobe. Razne stvari. Priprave za 54. katoliški shod nemških katolikov v VViirzburgu so velikanske. Doslej je samo iz Bavarske oglašenih 130 delavskih in rokodelskih društev z zastavami. Poleg tega so naznanjeni posebni vlaki z društvi iz Frankobroda na Meni. Stuttgarta, Mannhei-ma, Bamberga, Monakovega itd. Pri tem niso všteta društva iz bližnje okolice. Slavnostna zborovalnica bo letos nekaj posebnega tako glede praktičnosti ter okrašenja. — Dosedaj je svojo udeležbo oglasilo že 120 časopisov. Bivšemu češkemu ministru Režeku se je omračil duh. Režek se nahaja sedaj v nekem sanatoriju pri Pragi. Avtomobilska dfcka Peking - Pariz je končana. Princ Borghese je dospel 10. t. m. s svojim avtomobilom v Pariz. Njegovi sodi rkači so šc daleč odzadaj, v Rusiji. Princ Borghese je predirjal 14.000 km iz Pekinga do Pariza v 62 dneh. Porabil je 14 pnevmatiških obročev za kolesa. Vožnja ga je stala 80.000 frankov. V Parizu so mu priredili lep vspre-jem. Princ Borghese kandidira zdaj za župana v Rimu in bo najbrž tudi izvoljen. Poizkušeni rop avtomobila na Dunaju — izvršil kandidat filozofije. Roparja, ki se jc s poizkušenim zavratnim umorom trgovca z avtomobili Krausa hotel polastiti dragocenega njegovega avtomobila so že dobili. Ropar, ki se je Krausu predstavil kot dr. Steiner je — kandidat filozofije Hertzka. Tudi njegov tova-riš-napadalec je aretiran v osebi chaufferja Prokescha. Grozna eksplozija dinamita. Detroit, dne 10. avgusta. Med transportom preko reke Detroit jc pri Issexu (Ontario) eksplodiral voz z dinamitom. Nova postaja za potnike Michigan-centralne železnice .ie bila razdejana. Predstojnik postaje ter več drugih oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Issexu so počile vse šipe na oknih. Eksplozijo so slišali 15 milj daleč. Velika nesreča v železniškem predoru. Iz Madrida poročajo: Južni ekspresni vlak in tovorni vlak sta trčila skupaj v tunelu med Zumarraga in Alsasua. Ogenj, ki je nastal, je pospeševal prepih v tunelu, kar je provzro-čilo grozno paniko. Poškodovan ni bil noben potnik, pač pa je bilo ranjenih več železniških uslužbencev, nekateri celo težko. Škoda je velika. Demonstracije proti hišnemu posestniku. Iz Budimpešte poročajo: Tu so bile velike demonstracije proti nekemu hišnemu posestniku, ki je vrgel iz stanovanja neko siromašno rodbino, ki ni mogla plačati stanarine. To razburjenost ljudstva je povzročilo povišanje stanarine. Zbralo se je več stotin ljudi pred hišo omenjenega posestnika, ki so s kamenjem razbili okna. Prišli so redarji na konjih, katere jc množica sprejela s kamenjem, dva redarja sta bila težko ranjena. Tedaj je pa poveljnik ukazal streljati z revolverji, neki trinajstletni deček je bil smrtno ranjen, mnogo oseb je bilo pa lahko ranjenih. Toda množica sc ni hotela umakniti, zato so redarji še nadalje streljali. V sosednjih ulicah so izlivali z oken vrelo vodo najbrž je bila namenjena redarjem; hudo oparjenih je bilo pa več izgrednikov. Demonstracija ic prenehala okolu polnoči. 86 hiš pogorelo. V vasi Gnezda v spiski županiji .ie pogorelo 86 hiš s postranskimi |m>-siopji. Dvajset družin ie na beruški palici. Škode je milijon kron. Prva domaČa slovenska pivovarna G. Muerjevih dedič v Ljubljani, Wo]fove uiice iiet Ustanovljena let« 1854. ■£I priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izborna Štev. telefona 290. 8469 160—SS cml€» jpt^vo f * odri ti ln steklenicah. Zadnjemu bizantinskemu cesarju, Konstantinu X. Paleologu, ki jc padel leta 1453. junaške smrti ob zavzetju Carigrada po Turkih, postavijo spomenik v Atenah. V ta namen zbrani odbor je pozval umetnike vsega sveta, naj inu pošljejo svoje načrte ter jim je dal na nazpolago 16 posnemkov starih pečatov, novcev itd., ki se dobe pri grškem konzulatu v Rimu (Piazza Terine 83). Mednarodni učiteljski kongres je začel zborovati 12. t. m. v Londonu. Prišlo je iz vseh krajev sveta okoli 2500 zastopnikov, svoje zastopnike pa je poslalo 52 vlad. Muzej cesarice Elizabete. V kraljevem dvorcu budimpeštanskem se sedaj ureja pod vodstvom profesorja Hausmana muzej pokojne cesarice Elizabete. Nastanjen bo v drugem nadstropju v eni sobi; v muzeju bodo spravljena slavnostna oblačila, slike in druge relikvije nesrečne vladarice. V istej sobi bode postavljen tudi njen spomenik, ki so ga darovale szegedinske žene. Tretji razred v mednarodnih ekspresnih vlakih. Mednarodna konferenca za vozne rede. ki je zborovala v Mainzu, je sklenila za poizkušnjo vpeljati pri mednarodnih ekspresnih vlakih tretji razred. Samoumor zaročencev. Nedaleč od Kolina je vozeč se po Renu skočil z ladje neki poštni uradnik s svojo osemnajstletno nevesto, ker je bilo več zadržkov, ki so ovirali njuno poroko. Usoda učenjaka. Svoj čas znanemu učenjaku Louisu Monshofm 821etnemu starčku so zaplenili nedavno vso hišno opravo. Skoro celo življenje se je bavil z vprašanjem, kako bi se dala v tehniki izkoristiti solnčna toplota. Izumel je 1878 stroj, ki je zbudil občno pozornost in ki je zanj dobil na razstavi v Bordeauxti prvo nagrado. Ker pa ni imel izum praktične vrednosti, ga tudi ni bilo moči izkoristiti; v priznanje je bil imenovan članom akademije. Živel ie nadalje le svoji znanosti, nc videč, da se njegovi ženi mrači duh. Gospodarstvo je propadlo popolnoma, soprogo so oddali v blaznico, staremu učenjaku pa so prodali razen knjig vse, kar je imel. Ponesrečeni hribolazdi. Družba nemških dijakov se je podala na goro Vurano v Alpah. Na poti jih je ujela nevihta; strela je ubila dva, težko rgnila pa pet dijakov. Kuharska dinastija. Smrt Alfonza Gouf-feja, preminulega pred nekaj dnevi, je dala vsem. ki kaj razumejo in drže na fine oblizke in izbrano kuhinjo, povod, da se resno bavijo s stanjem kuharske umetnosti. Zal, vzbujajo se jim le žalostne misli, kajti pri vseh je zaključek. da je začela propadati. Človeštvo pri jedeh ne gleda več na izboren okus, ampak le na redilnost, kar je posledica ekonomskih razmer in vedno bolj praktičnega duha modernega človeštva. Bratje Gouffč so poslednja zvezda na obzorju kuhinje in tudi ta se je začela bledeti in ne bo dolgo, ko izgine za vselej. Prvi je zapustil svet, kuhinjo in lcnce Alfonz, star 95 let, živita le še dva brata njegova, Jnles in HyppoIyte. Prvi si je kot kuhar pridobil svetovno slavo; bil je šef v kuhinji rajnke angleške kraljice Viktorije ter je spisal kuharsko knjigo, ki so jo prevedli v angleščino in nemščino ter je še dandanes neobhodno potrebna za vsako fi-neišo kuhinjo. Svojo karijero :e začel kot kuhar v pariškem Jokey-klubu, kjer je nabral prve lavorike za svojo umetnost. V novejšem času je bil popolnoma pozabljen in menili so že, da je umrl. dokler ga neki časnikarski poročevalec ni iztaknil v malem angleškem morskem kopališču. Hippolyte ni desegel svojih bratov, kajti prilezel je le do načelnika kuhinje pri nekem visokem ruskem dostojanstveniku. Številke v ženskih očeh. Nedavno pride neki medicinec k vseučiliškem profesorju Dencffu v Gentu z novico, da je v bolnišnici neka ženska, ki ima številke v očeh. Debele oči ie naredil profesor, potem pa se začel srčno iz dijaka norčevati. No, drugo jutro se profesor ni več smejal. Ko je pogledal ču-dovitej ženski v oči, je opazil na šarenici (Iris) levega očesa razločno številko 10, v desnej pa 45, obe jako lepo izpeljani. Fotografirali so ti izvanredni očesi in s povečal-nim steklom je bilo mogoče tudi na slikah opaziti isti številki. Poizvedovanja so dognala. da ima tudi hčerka omenjene ženske številke v očeh, le da je dcsctica v desnem, 45 pa v levem očesu. Tako poroča neki nemški list. Neverjetno, toda čudeži niso izključeni tudi v času. ko zore kumare in najbuj-ne.iše raste salata. Pobegnil ie iz veliko-varaždinskih zaporov na tri leta obsojeni vlomilec Aleksander Fercze. Pravi izumitelj telefona. Kot iznajditelj elektriškega telefona velja dandanes gotovo Nemec Filip Reis, ki je 1. 1868. sestavil aparat, s katerim .ic bilo mogoče slišati v veliko daljavo razne muzikalične glasove in tudi človeško govorico, dasiravno seveda še precej pomanjkljivo. Ta telefon je izboljšal in predelal I. 1876. Bell, I. 1880. pa mu je Hughes pridružil šc mikrofon. Vendar sta se oba držala osnovne ideje Reisove. Ima pa tudi Reis predhodnika, po čegar načrtih bi bilo mogoče sestaviti popoln telefon; ta je bil francoski poštni uradnik Bourseul. Toda za načrt tega moža se nihče ni hotel meniti in z njegovo osebo je izginila s površja tudi ideja, slavo prvega iznajditelja pa uživa Nemec. 104 leta star veteran, Martin Kocelj, živi na Poljskem. Navzlic visoki starosti je še vedno krepak, da je lani s svojimi pravnuki delal na poliu. Udeležil se ie vstaje 1831. leta kot »kosjinjer«, t. j. vojak, ki je oborožen z nasajeno koso. Cerkveni letopis. Pismo svetega očeta o duhovski vzgoji. Papež je generalu dominikanskega reda poslal pismo o duhovski vzgoji. V tem pismu proti bolestnim modernističnim teoniam priporoča filozifijo sv. Tomaža Akvinskega. Telefonska in braolavna porotno. SESTANEK SLOVENSKIH ABITURIJEN-TOV V LJUTOMERU. Ljutomer, 12. avg. Sestanek slovenskih katoliško-narodnih abiturijentov je bil jako številno obiskan. Shod se je izvršil v najlepšem redu natančno po programu. Liberalci so do zadnjega zahrbtno intrigirali proti pevcem in igralcem, toda zaman. Včeraj se liberalci niso upali pokazati. Občinstva je bilo pri vseh prireditvah jako veliko. Komerzu je predsedoval državni poslanec dr. Anton Korošec. JUGOSLOVANSKI MINISTER? Zagreb, 12. avg. »Agramer Zeitung« objavlja neko izjavo dr. Ivčevičevo, ki meni, da je imenovanje nekega Jugoslovana za ministra brez nortfelja mogoče, ker vlada rabi pri izvedbi svojega načrta za Dalmacijo moža zaupnika, ki dobro pozna jugoslovanske razmere. Poslanec Spinčič pa meni', da z jugoslovanskim ministrom ne bo nič. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. Praga, 12. avg. Poslanec Herold je izjavil, da bo deželni zbor sklican v svrho gospodarskih razprav in da se namerava uvesti četrta volivna kurija. Socialnodemokraški predlog glede na splošno in enako volivno pravico se bo odklonil. IZVOLSKY - TITTONI - EDVARD. Du na j, 12. avgusta. Uradno se potrja, da obišče koncem septembra ruski minfster za zunanje zadeve Izvolsky Aerenthala rta Dunaju. Z ozirom na avdijenco italijanskega ministra za zunanje posle Tittonija 25. t. m. pri cesarju v Išlu in obisk kralja Edvarda angleškega pri cesarju 15. t. m. se tudi od uradne strani priznava, da imajo vsi ti sestanki namen odločno nadaljevati makedonski; reformni program, uničiti delovanje iti ropanje band in ohraniti slejkoprej suvereni-teto Turčije. VREME. Dunaj, 12. avg. Metereologična opazovalnica naznanja zopet lepo, toplo vreme. RUSKI CAR V RIMU? D u naj, 12. avgusta. »Vaterland« javlja. da je ruski car brzojavil laškemu kralju, ako je mogoče, da mu sedaj v Rimu vrne obisk. STRAŽA USTRELILA ČLOVEKA. Dunajsko Novo mesto, 12. avg. Tu jc straža ustrelila nekega človeka, ker se na tri klice ni odzval. Prvotno so mislili, da je ustreljeni pobegli Prokesch, ki je sokriv napada na trgovca Krausa, a sedaj so dognali, da je ustreljeni neki kmet iz okolice. Proke-scha policija še ni dobila. EVHARISTlCNI KONGRES. M e t z , 12. avg. Evharistiški kongres je zaključen. OLGA MOLITOR. Berolin. 12. avg. Olga Molitor izjavlja. da ona ni ustrelila svoje matere in da ona ni kriva. BURNI PRIZORI V PERZIJSKEM PARLAMENTU. Teheran, 12. avg. V perzijskem parlamentu so se vršili burni prilzori. Zbornica je pozvala novega vladarja naj prizna ustavo, sicer se je bati ustanka. _ IZGREDI V BELFASTU. B e I f a s t, 12. avg. Tu so bili včeraj zopet veliki izgredi. Izgredniki so trgali1 iz tlaka kamenje in jih metali na poličko. Več policistov je ranjenih. Vojaštvo je demonstrante naskočilo z bajoneti1 in jih mnogo ranilo. CASABLANCA. Tanger, 12. avg. Tu se vrača mir. Francoski major Mangin, imenovan za načelnika mesta, je odredil, da se pokopljejo trupla, ki leže po cestah in ki znajo povzročiti' epidemijo. V Casablanco je odplula torpedolovka »Delisle«. .8. t. m. se je vršila med Francozi in Maročani bitka, ki še sedaj traja. V Maroko odide iz Alžira še en bataljon strelcev in oddelek topništva. Tudi admiral Philibert poroča, da se je vršila 10. t. m. bitka, v kateri sta bila ranjena dva Francoza. KOLERA. S a m a r a , 12. avgusta. Tu je obolelo 11 oseb na koleri. Dozdaj je 82 ljudi obolelo na koleri. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sporočamo vsem svojim somišljenikom, da je notar Aleksander Hudovernik v Ljubljani tako nastopil na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«, da iz tega jasno sledi, da tudi v svoji pisarni noče več videti naših somišljenikov. Naj se o tem obveste vsi naši somišljeniki ! »»Toplice na Kranjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice. Akrato-vrelc 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, išias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopeli, separatna kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno 945 12—7 Zdraviliška uprava. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob smrti naše nepozabne, iskrenoljub-Ijene soproge, ozir. matere, sestre, tašče, svakinje ln stare matere, gospe Ane Jeran roj. Mali izrekam najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev, vsem prijateljem in znancem in sploh vsem onim, ki so drago ranjico spremili na zadnjem potu! V Kranju, 12. avgusta 1907. Žalujoči ostali. H Spretno prOdOjfllkO sprejme takoj v modno trgovino A. Sinko vi c, 1796 3-1 Službe išče 1799 2-1 izprašan pristrojnik (Maschinenwarter) Ponudbe na Franc Sader, Florijanske ulice št. 28, Ljubljana. TpoTtonovonie s tremi sobami, kuhinjo in jedilno shrambo se takoj odda. Na razpolago je del vrta. V neposredni bližini je mal potok in go zdiček. Ugodno za kakega g. pen-zijonista, posebno za upok. gosp. duhovnika. Prijazen kraj je tri in pol km, od Ljubljane. Več se izve pri I. N. Babnik, Dravlje 92, p. Št. Vid pri Ljubljani. isOi 3-1 Tehnična pisarna Karol Hollnsky arhitekt in mestni stavbenik 1767 3—5 se nahaja od seda] naprej v 5elenhursoulh ulicah št. 4. Opr. štev. A I 531/7 20 Oklic s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. 1., naznanja, da je umrla dne 19. julija 1907. Josipina Steiner, roj.? — pis. pristava vdova iz Ljubljane, Poljanska cesta št. 15 ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino zase, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene, c. kr. davčni pristav v pokoju v Ljubljani obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. 1797 3-1 C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek 1. dne 3. avgusta 1907. Pt&družnS&a s v Spljetu M f Delni&ke glavnica i i i K 2.000.000. i i LjimijansiiaiMtna banka u Ljubljani, mm unče št«, z::: obrestuje DttT ipIT vlo$ee n« knjižice in v tekočem računu od dne vloge do /| C ---dnevzdiga po ^2 0. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500--, 1.000—, 5.000 - in 10.000—. Podružnica s v Celovcu« s i Rezervni fond a t i i K 200.000. i i t