Cena 80 lir TRST, nedelja, 7. marca 1971 Leto XXVII. Št. 56 (7844) Ob 8. marcu & enainšestdeset let se vsa-taarec praznuje praznik Vsako leto se ob tej pritok w?navl'iai0 S°VOTi 511 ^ ne_ obrabljene fraze, vsako .Posvetijo napredni časo-, W ženske revije vsaj ne-J prazniku, ki je ob j^ovitvi imel res precejšnji li določeni pomen. Ne j® upala trditi, da praznik na svojem pomenu, J/^čana pa sem, da se je v ^ det j ih pomen tega prazni-®Premenil, kakor se je spre- r~rla vloga napredne ženske 'svetu. govorimo o enakopravni ženski emancipaciji, že {j ~ “i zenski emancipaciji, (J? hočemo govoriti o vlogi djJ6e v svetu, o ženski kot ste ^rfvnem bitju, ki ima i-^ dolžnosti in pravice kot drugega spola, torej kot ’ •~'e nePravično, da jo ji ®vljamo enkrat letno, da tovo rat 113 let0 posvečamo (jj ^ in mnogo lepih besed, j Pa med letom nadaljujemo U^tariminacijo. Marsikdo si da je ženska dosegla jj ^Pačijo, ko so ji dovolili, (W? ^Posli, ali ko so ji «po-hj.!" volilno pravico. Pred ij, smo v dnevnikih bra-je Švica z ljudskim gla-'ico -ern Podelila volilno prahi^ 2enskam za zvezne pro-Čeprav za kan tonske za-®e ne, ker je odločitev v iw .^"islu odvisna od posa-ij^jh kantonov. Niso bila namigovanja in obtožbe chtesnstein, ki naj bi bila država na svetu, kjer dj v ® še ne volijo. Res je, .^h primerih ne moremo o emancipaciji. Enako-^ pa tudi ni, kjer žen-® imajo sicer vse pravice e Psovanja in dela, zažd-tfgj, hitdmne dele obleke na hodijo v sprevodih s ^“sparenti, da bi opozarjale jj *strumentalizacijo» ženske-j- lesa z reklamami, ali, kjer jjJo Pravico, da kot moški ceste. hi , ^hn, da je prišel čas, ko to^T80 rekli: «Konec z mi- ^jahko Voij ^oshe>>, čeprav to ni do-f'er bi morali tudi zares Sltg dati z mitiziranjem žen-l J^ebe. Prenehati bi morali žoo^hnvanjem uveljavljanja fjjj e v svetu, izginiti bi mo-ioja',si kompleksi — ker gre t^T/dko prav ^ komplekse taj/Tj^dnosti z ženske strani v prednosti z moške strani v^j Problemi sploh razliiko-^ 8 ženska — moški. Res je, nie<1 žensko in moškim (tar *®re fiziološke razlike, venila te precej manj vplivale taLj tav družbe, kot pa stota^ v®rskd predsodki, iz ka-“ J® zaradi gospodarskih, ali drugih razlogov bi^ vrsta tabujev in pro- ta^aani trdila, da bi morali ^ “ahati z mitiziranjem žen-tOjj'Pisem mislila, da ženskih %ra 116 ^ 8111610 hiti. Prav-niso to pravi miti; so ta v, ’ ki so pravilno razume-v SvmS°’ 153 j° mora-Jo igrati SVoj”111 ženske, ki izpolnjujejo Hoji dolžnosti in se skušajo W*Ž6vati pravic. Te jim se-s^jdružba temeljito in do-lC° °dreka, vendar jih ne bi * streti ali izbrisati, ker w tam primeru postale še bj^ ddt. Zanimivo je — in aniji, Portugalski, Grčita^ ~~ zakaj ne — tudi pri tavji. ^e8aj° lahko vsak dan ^ iv*' k° s® borijo za pra-Vji rjavke, ki se v tovarnah aa pravično plačo, štu- ki na trgih zahtevajo reforme ; borke proti iu in kapitalizmu ni-e slavne, ker jim ne jblinska celica, kakor An-^ knf^' 811 ker niso poslan- * Devlinova, ali ker ne V Je^° prt P&riških pogajata! Thi Binh. In vendar ta®, lf10vo dalo nič manj važ-Ife, jVn° tako tvegajo življe-taV 1810 resnostjo in pogu- V aiopajo po trgih in uli-Vi?0 bdnlranih poljih in mo- * sodijo v ječah ali DANES ZAPADE PREMIRJE OB SUESKEM PREKOPU U Tant: Odgovornost za razbitje pogajanj bo nosila izraelska vlada Nesoglasja med štirimi velesilami - Washingtonska vlada pozvala Kairo, naj podaljša premirje - Moro v Izraelu NEW YORK, 6. — V krogih Združenih narodov menijo, da je U Tantovo poročilo varnostnemu svetu o položaju na Bližnjem vzhodu, v katerem je obsodil izraelsko nepopustljivost, omogočilo, da bo Egipt, čeprav ne formalno, podaljial premirje ob Sueikem prekopu. Toda nesoglasja med predstavniki štirih velesil, ki so prišla na dan na sinočnjem sestanku in zlasti še ostra obsodba Izraelcev pobude glavnega tajnika Združenih narodov, so danes povzročili na sedežu OZN precejšnjo zaskrbljenost, ker ne vidijo več skoraj nobenega izhoda iz sedanjega resnega položaja na Bližnjem vzhodu. Kot smo že včeraj omenili, je U Tant v svojem poročilu varnostnemu svetu odkrito obsodil izraelsko vlado, da ovira napore veleposlanika Jarringa, ker se noče umakniti na stare meje, potem ko je Egipt izjavil, da je pripravljen podpisati z Izraelom mirovno pogodbo. V New Yorku menijo, da sta tako U Tant kot Jarring prepričana, da bo odgovornost za razbita pogajanja nosila izraelska vlada. Mnogi opazovalci ugotavljajo, da je bil namen U Tantovega poročila prepričati Egipt, da podaljša premirje. Položaj so še bolj zapletli predstavniki štirih velesil pri Združenih narodih, ki so imeli sinoči zelo burno sejo, na kateri se niso mogli dogovorit]' o sestavi skupne izjave. Zato niso objavili nobenega uradnega poročila o sestanku. V krogih britanske delegacije so pozneje izjavili, da je Sovjetska zveza preprečila objavo skupnega poročila, češ da se je uprla predlogu ostalih treh zahodnih predstavnikov, da se potrdi veljavnost U Tantovega poziva Egiptu in Izraelu. Pozneje so sovjetski predstav- niki zamikali omenjene trditve in poudarili, da so ZDA preprečile objavo skupnega poročila, ker niso hotele podpisati jasnega opozorila Izraelu, naj se obveže, da se bo umaknil z vseh zasedenih arabskih področij. ZDA in Velika Britanija sta hoteli predvsem pritisniti na Egipt, naj podaljša premirje. V Washingtanu se je zvedelo, da je Nixomova uprava poslala Kairu poziv, naj podaljša premirje ter mu obljublja, da bo nadaljevala z diplomatskim pritiskom na Izrael, naj spremeni svoje stališče. V pozivu, poudarjajo v Wa-shingtomu, NUooova uprava podčrtuje zlasti potrebo, naj Egipt pusti odprta vrata za nadaljevanje dvogovora in dodaja, da se Bela hiša obvezuje nadaljevati z napori za mimo rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. «New York Times« je v današnjem uvodniku ugotovil, da sedaj, ko je Egipt ugodno odgovoril na Jarringovo pobudo in izjavil, da je pripravljen spoštovati resolucijo varnostnega sveta, postaja za ZDA vedno težje upirati se mednarodnim MtittimiimmtifiliiiittitiiiimiiitiiiiiiiifiiiiiiimttiiimifiiumiimiiHiiiitiiiiimiiiiiiiimiutiiiiiiuuiiimiiti SPOROČILO ZDRUŽENJA DEPORTIRANCEV Zločinci iz Rižarne končno pred sodiščem? Med preiskavo so izprašali vet oseb ■ Poziv vsem, ki poznajo dogodke in osebe, da se zglasijo na združenju Tržaška sekcija vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev je včeraj izdala naslednje sporočilo, ki ga je objavila tudi tiskovna agencija Ansa: «Preiskovalni oddelek tržaškega kazenskega sodišča se je obrnil na tržaško sekcijo Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih v zvezi s preiskavo o zločinih v Rižarni pri Sv. Soboti in odgovornih zanje. Med preiskavo je bilo več o-seb izprašanih, da bi osvetlili dejavnost zloglasnega »Einsatzkom-manda Reinhardt«, se pravi posebnega oddelka SS, ki je tudi v Trstu organiziral preganjanje in .............................. PO DEKRETU PREDSEDNIKA REPUBLIKE Colombo sprejel tudi ministrstvo za sodstvo Poročilo La Malfe na izvršnem odboru PRI - Sindikati kovinarjev za ustanovitev enotnega sindikata zahtevam, naj tudii Izrael pozitivno odgovori na Jairringovo pobudo zlasti v pogledu umika z zasedenih arabskih področij. V Kairu še niso uradno sporočili, če bodo podaljšali ali ne premirje z Izraelom, ki zapade jutri. Kljub temu se v kairskih listih ugodno ocenjuje U Tantovo poročilo varnostnemu svetu, kar naj hi pomenilo, po mnenju tamkajšnjih političnih opazovalcev, da Egipt baje ne bo uradno podaljšal premirja, da pa ne bo prvi začel z vojaškim spopadom. Točno stališče Egipta bo znano jutri, po govoru predsednika El Sadata. Zaradi sobotnega praznika v Izraelu je bil politični program obiska Mora za en dan prekinjen. Moro je danes popoldne, skupno z ostalimi člani delegacije, odpotoval v Hajfo, kjer je obiskal tamkajšnjo italijansko bolnišnico in italijanski konzulat. Nato je bil Moro gost na sprejemu, ki mu ga je priredila izraelsko-italijanska zveza. Nocoj se je Moro vrnil v Jeruzalem in se bo jutri sestal s predsednico vlade Goldo Meir. Dob je vedeti, da.;; Stavka uslužbencev avtocest RIM, 6. — Sindikalne organizacije so proglasile novo 24-umo stavko osebja avtostrad, ki se bo pričela jutri v nedeljo ob 14. uri in zaključila v ponedeljek ob isti uri. 200. premiera S G m RIM, 6. — Tiskovni urad predsedstva vlade je danes sporočil, da je predsednik republike sprejel ostavko ministra za sodstvo Oronza Realeja in da je z istim dekretom imenoval za vršilca dolžnosti pravosodnega ministra predsednika vlade Emilia Colomba. S posebnim dekretom je predsednik republike sprejel ostavki podtajnikov za šolstvo posl. Odda Bia-sinija in za industrijo, obrt in trgovino posl. Oscarja Mammija. Z dekretom predsednika republike je zaključena še zadnja faza omenjene vladne preosnove, ko so republikanci odpovedali svoje neposredno sodelovanje v vladi in je sedaj treba na novo i-menovati samo še oba podtajnika. Rešitev je nekoliko presenetljiva, saj se je mnogo govorilo, da se socialisti in socialdemokrati upirajo imenovanju Colomba tudi za ministra za sodstvo, češ da ima že preveč dela in da je na dnevnem redu zapleteno vprašanje odnosov z Vatikanom, ki je v pristojnosti ministrov za zunanje zadeve in za sodstvo in da bi bilo prav, da je vsaj eden izmed nosilcev teh ministrstev iz vrst laičnih strank. Danes, je o položaju razpravljal izvršni odbor republikanske stranke, na katerem je tajnik La Mal-fa ponovno skušal obrazložiti razloge, ki so jih navedli, da so u-maknili neposredno sodelovanje v vladi, ko pa v isti sapi trde, da je edina možnost v vladi levega centra in ko to vlado od zunaj še nadalje podpirajo. Tudi tokrat La Malfa ni bil preveč prepričljiv in je v bistvu govoril o popuščanju koalicije do KPI ter v isti sapi, da bi moral levi center izvajati globalni in dosledni načrt izvajanja reform. Danes se je pričela druga enotna konferenca vseh treh vsedržavnih sindikalnih organizacij kovinarjev, na kateri Je imel v imenu vseh treh organizacij uvodno poročilo generalni tajnik FIOM-CGIL Trentln, M Je dejal, da je treba priti še v letošnjem letu do sklicanja ustanovnega kongresa novega enotnega sindikata ln tako zaključiti razdobje, ki so ga pričeli za ustvarjanje enotnega sindikata. Poročilo Je zaključek obsežnih razprav, ld so bile v tovarnah ln pokrajinah in lz katerih Izhaja prevladujoče stališče o nujnosti enotnega sindikata. uničevanje nasprotnikov, Judov, partizanov in talcev. Glavni obtoženci za nasilja in poboje, ki jih je zagrešil posebni oddelek SS, so: podpolkovnik SS Dietrich Allers iz Kiela, po poklicu odvetnik, sedaj v zaporu, ker ga je sodišče v Frankfurtu ob Meni obsodilo na osem let zapora, ker je soodgovoren za izvedbo operacije «T 4» (pokol nad stotisoč umsko bolnih v Nemčiji). Kapetan Gottlieb Hering, kot neposredni sodelavec Allersa v Tr stu, poročnik Josef Oberhauser, poveljnik Rižarne. Stražmajster Otto Stadie ter drugi podoficirji in agenti SS. Med glavnimi odgovornimi za zločine, ki so bili izvršeni v tako imenovanem «Adriatiches Kii-stenlandu«, je tudi kapetan Christian Wirth, ki je bil ubit že med vojno in ki je bil poveljnik la-gerjev v Belsnu, Sobiboru, Tre-blinki in gradu Hatheim. Niso znane podrobnosti o po-I teku preiskave, ker jih krije sod-I na tajnost, vendar pa kaže, da je j bila obtožnica že okvirno pripravljena, ker se pač sedaj iščejo preživeli in svojci žrtev, da bi se prijavili kot zasebne stranke. Združenje deportirancev opozarja, kako je koristno in pomembno za preiskavo sodelovanje vseh, ki lahko pričajo na osnovi osebnih izkušenj ali na osnovi neposrednega poznavanja dogodkov in oseb. Kar zadeva prijavo v svojstvu zasebne stranke poziva združenje deportirancev vse zainteresirane, naj se zglasijo za informacije na sedežu v Ul. Crispi 3.» Sodna preiskava zaradi zločinov v Rižarni, kakor smo že poročali, seje začela lanskega marca. Iz zgornjega poročila se da sklepati, da je obtožnica v glavnih obrisih izdelana. Na všerajš-njem pokrajinskem kongresu, o katerem poročamo na drugem me stu, je vodstvo združenja žage to vilo vso pomoč prizadetim svojcem, ki se bodo prijavili kot zasebne stranke. Poudarjamo, da je v tej zvezi zelo važno zbiranje dokazanega gradiva in priče vanj preživelih. Preiskava ni lahka, tudi zaradi tega, ker nekate ri, ki imajo maslo na glavi, ne če jo pač govoriti. Po več kot 25 letih je led prebit. Čudno je, da do procesa ni prišlo takoj po koncu vojne. Zakaj, ne bomo zdaj razmišljali. Važno je, da sodna oblast končno ugotovi krivde in krivce ter jih obsodi, kot so zaslužili, saj so skoraj vsi še živi in uživajo svobodo v svojih krajih. -- r - ■ : \ * Ul Prizor iz Antigone ... je v juniju leta 1952, tj. pred skoraj 20 leti italijanski parlament izglasoval zakon, ki so ga 20. junija leta 1952 podpisali Einaudi, De Gašperi, Piccioni, Sforza, Scel-ba, Zoli, Pella, Vanoni, Pacciar-di, Segni, Aldisio, Fanjani, Mal-vestiti. Spataro, Campilli, Rubinac-ci, La Malfa in Cappa in ki je sestavljen iz desetih zelo važnih členov. V prvem členu se prepoveduje reorganizacija razpuščene fašistične stranke. Za fašistično stranko pa se smatra tisto združenje ali gibanje, ki ima protidemokratične smotre fašistične stranke in poveličuje grožnje ali nasilje kot sredstvo politične borbe ali pa propagira uničenje svoboščin, ki jih jamči ustava ali pa blati demokracijo, njene ustanove in vrednote odporniškega gibanja ali pa širi rasistično propagando ali pa s svojim delovanjem poveličuje predstavnike, načela dejstva in metode fašistične stranke ali pa so njene zunanje manifestacije fašističnega značaja. — Drugi člen določa kaz ni za vse tiste, ki ustanavljajo ali organzirajo pod katero koli obliko obnavljanje razpuščene fašistične stranke. — Tretji člen določa razpustitev in zaplembo imetja takih fašističnih združenj ali gibanj. Četrti člen prepoveduje poveličenje (apologijo) fašizma ter predvideva za kršitelje zaporno kazen do dveh let in globo do 500.000 lir. Ta kazen se lahko zviša, če se fašizem poveličuje s pomočjo tiska ali pomočjo kakega drugega propagandnega sredstva. — Peti člen prepoveduje fašistične manifestacije. — Šesti člen določa ztnšanje kazni, če se krivcem dokaže, da so bili že prej obsojeni zaradi ko-laboracionizma. Tudi ostali štirje členi vsebujejo zelo važne protifašistične predpise. ki se iz dneva v dan kršijo zlasti v naših kraHh. • • • ... do u zadnji številki italijanskega političnega tednika «Espres-so» lahko beremo med drugim naslednjo zanimivo ugotovitev: Sedež dnevnega glasila novofaši-stične stranke MSI «Secolo» je last rimske občine in *MSI plača na jemnino v znesku 200.000 lir mesečno za palačo s štirimi nadstropji. Sicer pa se časnik z vsem propagandističnim gradivom tiska po ugodnih cenah v tiskarni Cassina, Saipem, ki je fevd krščanske de mokracije. Prav v teh dneh se pogajajo za odstop lastništva naslco-va lastniku tiskarne, za katerega je znano, da je povezan z Andreottijem. *Kot se vidi za obvladanje aparata niso potrebne velike številke, zadostuje 500 milijonov letno.» In še — beremo v omenjenem tedniku: *Toda ti milijoni — od kod pri hajajo? ... Od zunaj? ... Tisti, ki financirajo MSI so skoraj vsi Italijani. In tukaj se pokaže, da prvi in najvažnejši Confindustria ki ji prav od blizu sledita dve važni poldržavni industriji: tDanes MSI ne gre več v lov za dvema ali tremi ali petimi milijoni. Zasebni prispevki nam služijo do določene mere ...» tUradni prispevek Confindustrie naj bi znašal 30 milijonov mesečno. «Toda», pojasnjuje moj sogovornik, travno v lanskem letu, nekaj pred deželnimi volitvami, je Almiranteju (sedanji ŠE VEDNO SLABO VREME V EVROPI Sneg na dalmatinskih otokih v Rimu in na italijanskem juga Poledice in snežni zameti ovirajo promet - V nekaterih krajih prekinjene tudi telefonske zveze politični tajnik MSI, op. ur.)_ uspe lo prejeti izreden prispevek čez S00 milijonov. Tafcoj nato se začenja, jo prvi neredi, Almirantejev govor v poslanski zbornici: «Opozoriti moram, da če obstaja levičarski trg, obstaja tudi desničarski trg .. opravka i mamo nato s potovanjem neofašistov v Grčijo, z eksplozijo prevratne strategije MSI...*. ... da v isti številki istega političnega tednika lahko beremo pod naslovom «Per ferroare le orde di Tito»: tMnogi se spominjajo, kako prizadeto so se naši generali borili pred enim letom, da bi se zgradil na Krasu ob meji obroč atomskih min. Njihove zahteve so prišle v odobritev pred *Nuclear Planning Group» atlantskega zavezništva, toda nato se ni več slišalo govoriti o tem. Sedaj pa se zdi, da so naši generali prejeli zadoščenje. Misel, da je treba zaščititi vzhodne meje s pasom atomskih min, datira iz prve polovice šestdesetih let, in je izključna zasluga generalov iz Bonna. Toda, ko je za «Wer-nerjev načrt«, najbrž hote, zvedelo nemško javno mnenje, je nastala huda reakcija in načrt so morali umakniti. Poleg tega so ZDA zahtevale umik enostranske jedrske sile in njeno nadomestitev z novo strategijo »gibčnega odgovora». Toda že prej kot se je vse to zgodilo, je našim generalom uspelo, da so se vključili v zahteve glede atomskih min na Krasu. Kot rečeno, vprašanje je bilo pred'oženo v proučevanje tNucle-ar Planning Group*, novi organizem, ki ga je leta 1965 želel Mc Namara predvsem zaradi tega, da bi se uprl evropskim in nemškim zahtevam na jedrskem območju. Po odhodu McNamare so se znotraj NPG mnoge stvari spremenile. Dejansko je postala največja skrb, kako se zoperstaviti povečanjem atomske oborožitve domnevni nadmoči Konvencionalnih sil dežel socialističnega tabora in zaradi tega so ponovno začeli jemati v poštev atomske mine. Toda med tem se je območje največje nevarnosti začelo premikati iz srednje Evrope proti Jugu, proti Sredozemlju...» *Toda, ker je Italija neposredno vključena v ta premik vroče cone proti Jugu, vse kaže, da je NPG našim generalom odgovoril pritrdilno in da je treba v tem smislu razlagati najnovejše Ta-nassijeve izjave. (Pred nekaj tedni — tako piše Espresso ob začetku članka — je minister Ta-nassi poročal komisij i za obrambo poslanske zbornice o zadnjih sestankih atlantskega sveta v Bruslju na začetku preteklega decembra.* tPoleg vesti o večjih obveznostih za evropske članice NATO in tudi za Italijo, ki bo morala prispevati 10 milijonov dolarjev v petih letih za okrepitev »obrambni h infrastruktur*, ni noben časopis (razen Unita, ki je objavila nekaj vrstic) poročal, da so tv Bruslju izpopolnili tudi taktično u-porabo jedrskih sil NATO in da so dali direktive za uporabo a-tomskih min v okriru tako imenovanega tgibčnega odgovora*). Seveda ima vsa zadeva svojo absurdno plat. Atomske mine, ki imajo dejansko moč samo nekaj kiloton (bomba v Hirošimi je imela moč 20 kt), napravijo veliko luknjo, ozračje in teren pa postaneta za zelo dolgo časa radioaktivna. Sovražnik ne bo mogel prodreti preko luknje, toda tudi tnaši* se bodo morali držati daleč proč*. (Glej vest o včerajšnji interpelaciji v deželnem svetu F - JK na drugi strani današnjega dnevnika). BEOGRAD, 6. — Sveži sneg Je danes povzročil nove preglavice pri cestnem prometu v mnogih krajih Jugoslavije. Sneg je preteklo noč presenetil tudi Splitčane. Na mestnih ulicah se Je dopoldne nabralo okrog 9 centimetrov snega. Snežilo Je tudi na Hvaru, Visu, Zadru, Ma-karskl ln vseh krajih dalmatinskega Zagorja. Zaradi snega lin poledice so bile danes prekinjene cestne zveze med Splitom in njenim zaledjem, otežkočena je bila tudi vožnja proti Šibeniku ln Zadru. Temperatura se je na tem področju vrtela okrog ničle. V Splitu je bilo —1, v Šibeniku oelo —4. Zaradi snega, ki Je pobelil Hvar Je imelo danes okrog 700 turistov brezplačen penzion. V Hercegovini okrog Bl-leče ta Gadska, kjer že tri dni sneži, je snežna odeja debela od 20 do 40 centimetrov. Poleg oteženega cestnega prometa je prišlo tudi do občutnih težav v oskrbi z električnim tokom ta v telefonskih zvezah. Zaradi visokega snega so bile zaprte ceste Nlkšič-JSabljak, Krev-lja - Cetinje - Kotor ta cesta preko prelaza Cakor. Na področju vzhod' ne Srbije so nekatere vasi okrog Zaječat« zaradi visokega snega odsekane od ostalih krajev. PARIZ, 6. — Vsa predvidevanj«, da se bo vreme v nekaj dneh izboljšalo, so se izkazala za neutemeljena. Skoraj bi rekli, da se je vre-me na splošno precej poslabšalo, da je temperatura padla še niže pod ničlo, sneg pa je pobelil še nekatere kraje, ki jim je v začetku prizanesel. Nekateri meteorologi predvidevajo celo, da bi se lahko vreme v ponedeljek še poslabšalo. V Parizu so danes zabeležili naj-ntžjo temperaturo v tem dnevu, kar sedem stopinj pod ničlo; prejšnji rekord 6,2 stopinje pod ničlo pripada 5. marcu 1. 1892. Sneg je danes pobelil tudi Modro obalo, kd se je tako spremenila v središče za zimske športe. Najnižjo temperaturo so zabeležili v kraju Oyon-nax, kjer se je živo srebro v ten mometru ustavilo pri 22 stopinjah pod ničlo. Nič boljše ni bilo vreme v Španiji, kjer je snežilo že ob nadmorski višini 800 metrov. V Madridu so termometri po štirinajstih dnevih skoraj pomladnega vremena padli spet pod ničlo. V Italiji je slabo vreme, predvsem na severu, precej otežkočalo promet. Na skrajnem jugu sicer ni več snežilo, pač pa Je temperatura izredno nitka za ta letni čas. V Rimu je kar 15 cm debela snežna odeja. ... tnaši* pa so vsi prebivalci — slovenske in italijanske narodnosti — tržaške in goriške pokrajine in tudi prebivalci skoraj vseh obmejnih občin onstran meje. 28 mrtvih v Ziirichu pri požaru v kliniki ZURICH, 6. — Osemindvajset oseb je zgubilo življenje v silovitem požaru, ki ie popolnoma u-ničil trinadstropno poslopje psihiatrične klinike ziiriške univerze. Požar je izbruhnil okrog 6. ure zjutraj verjetno zaradi pregretja električne peči, plameni pa so v hipu zajeli vse poslopje, v katerem je bilo šestdeset bolnikov, po večini starcev. Gasilci ta reševalne skupine, ki so kmalu prihitele na kraj požara, so imeli težko delo predvsem zaradi močnega vetra. Nekaj bolnikov so potegnili iz klinike, ko pa so požar pogasili, so prešteli 38 trupel. RIM, 6. — Na vabilo zunanjega ministra bo od 10. do 11. menca na uradnem obisku v Italiji zunanji minister Demokratične republike Somalije Omar Arteh. Nove okrepitve za invazijske sile v južnem laosu SAJGON, 6. - Iz Sajgona še naprej pošiljajo nove čete v južni Laos. da bi preprečili nove polome invazijskih čet. Ameriški helikopterji so danes ves dan prevažali saigonske vojake na lao-ške položaje, v Ke San v severnem delu Južnega Vietnama, kjer je izhodiščna baza invazijskih sil, pa je dospelo še tisoč ameriških vojakov. Partizani so preteklo noč bombardirali Ke San ter ubili štiri ameriške vojake. V južnem Laosu so Američani zgubili danes š« pet helikopterjev. Nekdo .ie zra-čunal, da je operacija v Laosu stala ameriške davkoplačevalca že najmanj 21 milijonov dolarjev (nekaj več kot 12 milijard in pol lir), ta račun pa se nanaša samo na uradna poročila o izgubljenih helikopterjih in letalih. Sajgonski oddelki so danes prišli do mesta Čepone: vojaška poročila govore o »veliki zmagi», po drugi strani pa priznavajo, da nt bilo v mestecu, bi so ga ameriške bombe spremenile v kup ruševin. enega samega partizana. TRŽAŠKI DNEVNIK m SINOČI V KULTURNEM DOMU Smoletova «Antigona»: dvestota premiera SG Priznanja igralcem in režiserju ter samemu avtorju, ki se je udeležil predstave Slovensko gledališče v Trstu je ■inočl s premiero drame Dominika Smoleta «Antigona« slavilo v okviru svojega petindvajsetletnega neprekinjenega gledališkega delovanja pomemben in visok jubilej: svojo dvestoto premiero. Pri izbiri dela, ki naj bi dostojno proslavilo tak jubilej, vodstvo našega gledališča ni bilo v zagati, saj je odločitev takoj padla na Smoleta in njegovo »Antigono*, torej že klasično, vendar sodobno delo, ki je ob svojem krstu pred točno desetimi leti pomenilo izjemen dogodek v našem gledališkem življenju. Zaradi pozne ure moramo v pričujočem zapisu omeniti le to, da je Smoletovo delo doživelo na sinočnji predstavi med gledalci izjemen uspeh, na kraju pa so bili deležni spontanega in dolgega aplavza vsi Igralci z njihovim režiserjem ter avtor dela, ki se je udeležil predstave. Sinočnje dvestote premiere so se med drugim udeležili generalni kon-rul SFRJ Boris Trampuž, konzul Vidas, predsednik SKGZ Boris Race, predstavniki občin Idrija, Sežana in Nova Gorica ter številni kul-turni delavci in glediliški kritiki iz Trsta ter Slovenije. Inž. Pečenko v Ljubljani Predsednik Tržaških delavskih zadrug prof. inž. Pečenko je v teh dneh Sel v spremstvu generalnega ravnatelja Erminia Zocchija in tr- govinskega ravnatelja Tulila Petro--nia v Ljubljano, kjer se je srečal s podtajnikom trgovtasfce Zbornice Slovenije Jožetom Gačnikom in z drugimi dejavniki, ki 'delujmo na področju trgovine in izvoza. Obisk predsednika Pečenka v Ljubljani je treba povezati s skorajšnjimi zakonskimi ukrepi, ki se tičejo naše pokrajine m uvoz kontingenta mesa brez prelevmana. Na srečanju so bili postavljeni temelji za trgovsko sodelovanje na področju prehrambenega blaga. ZAHTEVA DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI Za izredno sejo vlade proti jedrskim minam Cuffaro in Bacicchi: «Kras ne more biti istočasno most in požgana zemlja> Misli vrhovno poveljstvo NATO po nasvetu italijanskih generalov namestiti na kraškem področju ob meji z Jugoslavijo rriz atomskih min? In kako se da to uskladiti s tolikokrat zagotovljeno politiko prijateljstva ob meji? Ali namerava predsednik deželne vlade posredovati pri rimski vladi, potem ko so veabl v tem smislu objavili nekateri ■važni italijanski tedniki, med temi v prvi vrsti «Espresso». To so osnovna vprašanja, ki jih deželna svetovalca Cuffaro in Bacicchi (KPI) naslavljata predsedniku PRI MINISTRU DONAT CATTINU Razgovori Stopperja v Rimu o vprašanjih načrtovanja Prenos novih pristojnosti od države na dežele Deželni odbornik za delo in načrtovanje Sbopper se je v četrtek u-detežil posebnega sestanka, ki ga je sklical minister Donat Oattin v Rimu, da bi na njem obravnaval s predstavniki vseh italijanskih dežel nekatera vprašanja v zvezi z namero ministrstva za delo, da na osnovi člena štev. 17 deželnega finančnega zakona prepusti deželam nekatere nove pristojnosti s svojega področja. Nove pristojnosti se nanašajo na zadružništvo (v tem pogledu je naši deželi že sedaj priznana primarna zakonodajna prostojnost), na za- DANILO BENCINA ŠESTDESETLETNIK Danilo Benčina slavi danes svojo iesidesetletnico. Preveč listov bi se nabralo, če bt hoteli ob tej priložnosti opisati, pa čeprav na kratko, njegovo življenjsko pot, bogato z veselimi in žalostnimi do-godijaji. Zato se bomo ob njegovem današnjem jubileju ustavili le ob nekaterih značilnostih na tej življenjski poti, ki mu kot sinu delavske družine ni bila preveč gladka in tudi ne ravna, tako v otroških letih kakor v letih študija in dela, a je Darilo po njej hodil vedno z vedrim obrazom in z optimizmom. Že kot mladenič je Danilo od leta 1930 dalje z vsem srcem in neutrudljivo deloval v ilegalni skupini Štempiharjev v Trstu, kjer ;e z besedo m dejanji pomaga' kre-pHi narodno zavest in proVjašl-tVčni odpor. Kot izvrstnega organizatorja smo ga srečavali vsepovsod: na izleVh. športnih tekmah, zlasti pa na skrivnih kriturnih prireditvah. Sodeloval je tudi pri tedanjem ilegalnem tisku. V tistih letih skorajda ni bi'o zavednega slovenskega antifašista v Trstu, pa tudi zunaj mesta, ki ne bi poznal Čin Čaja, kakor smo Danila takrat imenovali. Cenili so ga vsi, pa naj so pripadali tej ali oni skupini. Tedanje fašistične oblasti so se leta 1940, ob aretaciji Pinka Tomažiča in številnih drugih sloveii-sicih antifašistov, spomnile tudi njega, i« moral je v zapor, pozneje pa v internacijo na otok Ventotene. Tu je zbolel za tifusom in poslali so ga v bolnišnico ter ga zatem premestili v Monteforte Irpino. Tri leta je trajalo njegovo prisilno bivanje v internaciji. Toda tudi v teh letih ni Danilo miroval ter je vneto propagiral ideale svobode. Po zrušitvi fašistične vlpdavine je Danilo s petimi tovariši pobegnil iz taborišča Monteforte in mu je po sedemnajstih dneh skrivanja , po gozdovih uspelo prekoračiti bojno črto ter se javiti ameriški vojski, ki se je bila tiste dni izkr- j cala južno od. Salerna. Kasneje )i i zapustil zavezniško uoisfco in odšel s svojimi tovariši v Gravtno, kjer so se zbirali prostovoljci narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V Gravini se je začelo za Da nila novo življenje, katerega se je oprijel z vso dušo. tako da je bil leta 1944 z odredbo vrhovnega komandanta NOV povišan v oficirja v III. prekomorski udarni brigadi, s katero se je udeležil vseh vojnih operacij od Visa in Mostarja do Trsta in Tržiča. Kot spomin na svojo udeležbo v slavni osvobodilni borbi hrani dve odlikovanji in zlate našivke. ki jih je častno in ponosno nosil med osvobodijo vojno. Po vojni se je Danilo končno vrnil v svoj rojstni Trst Še prej je nekaj časa služboval v Ilir-ki Bistrici in v Pazinu v pisarni šta ba divizije. Zatem va ie nekaj let upravljal podjetje Bite v Izoli, nakar je nastopil službo tajnika pri Primorskem dnevniku. Nedavno je poteklo dvajset let njegovega službovanja na tem mestu. Kakor je bil Danilo požrtvovalen, vedro razpoložen in vedno pripravljen vsem pomagati pred »ojtio ter med vomo v letih internacije in partizanstva, tako se tudi na se-daniem službenem mestu ves čas odlikuje po marljivosti, tovarištvu in pripravljenosti po svojih močeh pomagati pri vsakem delu. Zato mu ob današnjem jubileju delovni tovariši in - prepričani smo — * nami vsi njegovi prijatelji in znanci iskreno čestitamo ter mu želimo le mnogo srečnih in vedrih let. B- poslovanje in na področje delovnih sporov. Država namerava prepustiti deželam skoraj neomejeno pristojnosti na omenjenih področjih, zase pa bo zadržala pravico do postavljanja splošnih smernic In do sprejemanja posebnih ukrepov vse. državnega interesa. Od leta 1972 dalje pa bodo dežele pristojne tudi kar zadeva načrtovanje, ustanavljanje, finansiranje ln nadzorovanje dejavnosti v zvezi s strokovnim izobraževanjem kadrov. Odbornik Stopper se je včeraj u-deležil tudi sestanka meddežetaega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki je bil na ministrstvu za proračun in gospodarsko načrtovanje, in ki sta se ga udeležil^ tudi ministra Gioiitti ln Mariotti. Na sestanku so pregledali nekatera vprašanja v zvezi z izvajanjem zdravstvene reforme v skladu in v okviru deželnega načrtovanja. Na obeh sestankih je Stopper obrazložil glavne smernice, ki se jih drže pri svojem poslovanju pristojni organi dežele Furlanije-Julijske krajine. Sestanek za postavitev spomenika padlim v Križu deželne vlade dr. Berzantlju ln zahtevata na resne vesti, ki bi lahko ogrozile odnose ob meji v primeru, da bi se izkazale za resnične. V svojem vprašanju omenjata svetovalca najprej vesti, ki so jih objavili italijanski tedniki. Po teh vesteh naj bi ustrezni sklep sprejel na zadnjem zasedanju atlantskega sveta v Bruslju, kjer so »izpopolnili sistem za taktično uporabo jedrskih sil NATO in bile dane smer-nioe za uporabo jedrskih min v okviru gibljivega odgovora«. Z izrazom »gibljiv odgovor« se pojmuje strateška koncepcija atlantskih sii, po katerih naj bi smer namišljenega napada vzhodnih sil šla preko naših krajev, ki se dajo težko braniti. Zato bi bila strateška naloga tukajšnjih kopenskih sil braniti drugo obrambno črto s taktiko «požgane zemlje«. Jasno je namreč, da je drugačna uporaba taktičnih jedrskih min nemogoča. Na osnovi teh smernic, se nadaljuje interpelacija komunističnih deželnih svetovalcev, naj bi uredili na kraškem področju ob Jugoslovanski meji mrežo jedrskih min. To razporeditev naj bi baje zahtevali italijanski generali in jo odobril «Nuclear Planning Croup«, se pravi «odbor za Jedrsko načrtovanje« atlantske vojaške zveze. V tem smislu, trdi v svojem članku «Espresso», je treba razumeti tudi nedavne izjave ministra za o-brambo Tanassija. Cuffaro m Bacicchi v svojem vprašanju najprej obveščata Ber-zantija o teh vesteh, ki očitno raz-burjajo javno mnenje, in zahtevata predvsem, naj Berzanti posreduje in zahteva sklic izredne seje italijanske vlade, ki mora pojasniti, kaj namerava ukrepati spričo velike nevarnosti, kateri izpostavljajo tržaško ozemlje ln ostali del dežele, ki ne more biti istočasno «most» in »požgana zemlja«, kjer bi bilo možno atomsko okužen je. Ustrezna jamstva pa so lahko samo ena, zaključujeta Cuffaro in Bacicchi: »nezaslišani sklep mora biti takoj ustavljen in preklican*. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Marija Vidau Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: MILE KORUN Osebe: Ismena Kreon Halmon Teiresias Paž Stražnik Glasnik Mira Sardočeva Anton Petje Silvij Kobal Jožko Lukeš Livij Bogateč Alojz Milič Stene Raztresen Zbor: Bogdana Bratuževa, Marta Cancianijeva, Miranda C ah ari jeva, Nora Jankovičeva, Lidija Kozlovičeva, Mira Lam-petova in Marija Oficija. V torek, 9. marca ob 20. uri (red mladinski v četrtek) v sredo, 10. marca ob 20. uri (red mladinski v sredo) v nedeljo, 14. marca ob 16. uri (red B — nedeljski popoldanski) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah In praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. / Cenjene abonente redov B— (nedeljski popoldanski) in MLA. DINSKI. V ČETRTEK opozarjamo na spremembe v vrstnem redu predstav, do katerih Je prišlo zaradi programskin obveznosti Slovenskega gledališča. U. prava Slovenskega gledališča Jih ob tem nezaželenem ukrepu vljudno prosi za razumevanje. Zborovanja ANPI politične V sredo, 10. t. m. ob 20.30 bo v prcjsU^m^jdskiega doma v Križu lonce, aktiviste in borcev. Na sestaqku U predsednik ANPI. Arturo Oalabrla ter člana vodstva ANPI Ivan Remar in Vladimir Kenda. Ob tej priložnosti bodo predstavniki akcijskega odbora za postavitev spomenika padlim v Križu prisotnim obrazložili kaj je bilo doslej s tem v zvezi narejenega. Kot smo izvedeli je osnutek spomenika že izdelan. Za to je poskrbel arh. Jagodic. Vsekakor pa bo na sestanku govor tudi o tem, kako bi prišli do čimprejšnje uresničitve te pobude. Zato prosi odbor partizanov vaščane, da se polnoštevilno udeležijo sestanka in da s svojimi predlogi pripomorejo, da bo Križ člmprej dobil dostojen spomenik svojim žrtvam. Premiera v Verdiju in v Avditoriju Sinoči je bila v Verdiju predzadnja premiera letošnje operne sezone z Leoncavallovo opero «Gluma-či> in De Fallovim baletom «El a-mor brujo» v izvedbi španskega baleta Antonia Gadesa. Občinstvo je izvajalce in dirigenta Ferruccia Scaglia nagradilo z dolgim aplavzom. Več bomo o predstavi še poročali. V Avditoriju pa je bila na sporedu enkratna predstava *Mora-vijevih žensk» v izvedbi Marie Tereze A/bani. Igralka, ki je nastopila s skupino tTeatro dei Com-medianti*, je doživeta s svojim podajanjem prodoren uspeh. v ponedeljek, 8. marca ob 20. uri za partizane mestnih četrti v dvorani Nove delavske zbornice - CGIL »G. Vittorio« v Ul. Pondares 8. * Partizanska* zveza Prosek-Konto vei vabi vse bivše partizane in aktiviste na sestanek, M bo v $redo, 10. t.m. ob 20. uri v peostmh prosvetnega doma (Sosičeva hiša). Na sestanku bo prisoten član pokrajinskega odbora ANPI. Odbor V četrtek, 4. t. m. je na tržaški univerzi diplomiral za inženirja elektronike ŽARKO URŠIČ Mlademu inženirju iz srca čestitajo sorodniki, znanci in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik. SOLA GLASBENE MATICE — TRST II. interni nastop gojencev glasbene šole bo v sredo, 10. marca 1971, ob 20. uri v dvorani glasbene šole, Ul. R. Manna 29. Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* Sv. Jakob — Trst priredi jutri, 8. t. m. ob 20.30 za praznik žena «DRUŽABNI VEČER> Vabljeni vsi! Posebno šentjakobske žene! Dvorana ogrevana! Preskrbljeno za prigrizek! DANES, 7 marca ob 20. uri v prosvetnem domu na Opči nah priredi zveza demokratičnih žena proslavo 8. marca Sodelovala bo dramska skupina z Opčin s Klopčičevo igro »Mati« in openski moški pevski zbor Vljudno vabljeni I Vljudno vabljeni I 2ENE S PROSEKA - KONTO-VELA priredijo v ponedeljek, 8. marca proslavo za PRAZNIK ZENA Ob tej priložnosti vabi pripravljalni odbor vse žene, da prijavijo svojo udeležbo k večerji, ki bo sledila proslavi. Prijave sprejema za Prosek Zofka Kapun, za Kontovel Vida Mennuccl. BAZOVIŠKE ŽENE ste vabljene, da w udeležite p islave pruzniku zenu v ponedeljek, 8. marca 1971 ob 20. url v Bazoviškem domu. ................... ............................................ SIMI umili IM*—............—........................................................................... dta Dl Giorglo, karosertst Fablo Fon. Danes, NEDELJA, 7. marca TOMAŽ Sonce vzide ob ' 6.34 in zatone ob 17 59 — Dolžina dneva 11.23 — Luna vzide ob 13.17 ln zatone ob 4.34. jutri, PONEDELJEK, I. marca JANEZ Včeraj-danes Vreme včeral: najvišja temperam, ra 0, najplžja —5,3, ob 19. url -70,6. zračni tlak 1011,9 raste, veter 5 km vzhodni - jugovzhodni, vlaga 49 odst, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA, SMRTI in POROKE Dne 6. marca se je v Trstu rodijo 13 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. Umrli so: 73-letna Stefanla Miche. luccl, 74-letna Argia Rejce por. Filip-nlni 60-letnl Glovannl Ztjrat, 74-letna Angela Kos, 64-letni Libero Zanardi, SO-letni Antonio Zlzic, 81-letnl Olo. vannl Cramasteter, 86-letna Maria Maria Maslero vd. Modesti, 70-letni Vittorio Fullln, 82-letna Antonia Clarich nor Filiputti. 75-letna Blanca Ricci vd Plzzatl, 75-letna Elvira Maurlc vd. Plan, 58.1etni Giordano Sambo. Oklici: elektrovarllec Luciano Pe t ran 10 ln trg. pomočnica Marlsa Cae nazzo, trgovec Giorglo Milazzl ln u radnlca Rossella Runtlch, uradnik Ser do Rlccobon In obrtnlca Doriana Po bega, Inženir kemije dr. Zdravko L,u pinc In laborat. tehnik Nadja Daneu, mehanik Mario Bernich in uradnica Itosanna Ventrella. mehanik Gianear. lo Rota In gospodinja Germana Glu. govaz, uradnik Sergio Sincovezzi in uradnica Mirtam Danieli, uradnik Glullano Ruzzl ln uradnica Silvana Fonda. trt. pomočnik Gianfraneo Bet-tranl ln trg. pomočnica Loredana Tra. mi, trgovec Flavio Venturl ln gospodinja Maria Lulsa Listuzzi, ind. Izvedenec Claudto Fedrigo ln uradnic* Ed. da Fiorella Zacchlgna, trg. pomočnik Claudio Delben in uradnica Adriana Rlgonat, mehanik Carlo Žigon ln u. radnica Elfle Erika Welss, mizar Ll-vfo Rovere ln sobarica Gina Codan, delavec Franco Marangon ln gospo, dinja Gtuseppkna Stagno, šofer Edoar. do Hammerle ln gospodinja Ellsa Bat-tista, šofer mehanik Edmondo Sodo maco ln tipkarica Orazlella Alesslo, delavec Dorlano Peran ln pestunja Antonia Romano, radiotelegrafist Li-v|o Zamperlo in uradnica Franca Tl-culin, smučarski učitelj Damiano Be. riedettl in trg. pomočnica. Adriana Aiello, uradnik Furio Ruses In urad- SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL t rat, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-381 Prijatelje ln anance naprošamo da nas obiščejo niča Franca Vlanello, mehanik Llvio Dodič in delavka Glanna Barbianl, u-radnik Mario Bin in frizerka Silvana Lasorella. delovodja Vladimlro Sapcin in uradnica dr. Nadea Bal. bi, prodajalec časopisov Glno Tonclch in trg. pomočnic* Gloria Dau, geometer De Mattlja in knjigovodja Ma. ria Antonini, delavec Gilberto Reg. gente ln uradnica Renita Sadlni, častnik Stefano Dla ln uradnica Maria Medizza, profesor dr. Giancarlo Semeraro ln uradnica Alessandra Porceluzzl, mehanik Lino Perti in gospodinja Margherlta Coceanl, uradnik Claudio Bussanl ln uradnica Rosella Iarz, risar Mario Bartoluccl In urad. nlca Annarosa Marsich, elektromeha nlk Claudio Dellse in delavka Anna-marla Carbonclch, delavec Fablo Frausin ln tipkarica Lucia Voce, delavec Mario Dagrl ln frizerka Llllana Snldersich, delavec Arnaldo Radin ln frizerka Elsa FUlppl, tehnik dr. Franco de Cristlni ln univ. študentka Sonja Glustl, barist Franco Slstl In frizerka Glgltola Babic, glasbenik Marcello Viezzoll in zdravnica kirurg Odilla Chete, nameščenec na parkirišču Walter Klatowsky ln delavka Edda Boschln, postajenačelnlk Dame. nlco Bonifaclo In uradnica Llvla Ma. yer, delavec Claudio Cozzi ln trg, pomočnica Nadia Bralni, hotelski vratar Sev.-rlno Sigmund In bolničarka Eleonora Guerclnl ln uradnica Clau- da ln trg, pomočnica Rosa Maria San. za, trg. zastopnik Giuseppe Emanuele ln trg. pomočnica Patrizla Rosca, delavec Mario Dl Maio ln delavka Ardea Greco, radtotehnlk Giorglo Sist ln trg. pomočnica Nadia Fratte, bolničar Claudio Calabrese ln trg, pomočnica Lurta Vlslnttn, trg. zastop. nlk Marco Rlzzatto in uradnica Lau. ra Pressel, uradnik Augusto Mobtlio ln otroška vrtnarica Lucrezla Stefa. nia. uradnik Glovannl Bernardi ln 11-radnlca Renata Moretti, mehanik Enea Urban ln uradnica Renata Gioia, e. lektrovarllec Marcello Cavaiierl In go. spodlnja Glustlna Vovk. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Alla Basllica, Ul. S, Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Glustlzla, Trg Liberta 6; Testa d’0. ro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.3« do 1.39) Al Lloyd, Ul. Orologlo t . Ul. Dlaz 2: Alla Salute, Ul. Glulla 1; Pie. ciola. Ul. Orlanl 2: Vernarl, Trg VaL maura 11. ODLOŽENO ŽREBANJE ENALOTTO Zaracb stavke osebja prefektur, zaradi tesar niso poslovali tajni arhivi loterije, Je bilo žrebanje Enalotto, predvideno za včeraj, preneseno na ponedeljek, 8. t.m. Tudi natečaj Enalotto št. 10 bo veljali za isti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971 oh 20 JO v prvem sklicanju ln ob 21. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v UL Geppa 9/1, Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarskega odseka. 5. Blagajniško poročilo, 6. Razrešnlca staremu odboru. 7. Volitve. 8. Razno. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v PETEK, 12. marca ob 20.30 na predavanje o temi: ČLOVEK V NEPALSKI HIMALAJI katero bo obravnaval znani biolog ln naravoslovec TONE WRABAR Besedo bodo spremljali številni diapozitivi. Predavanje bo v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Prosimo točnost. 1 KMEČKA vabi na ZVEZA OBČNI ZBOR ki bo danes, 7. marca 1971 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Fetronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbo- ra. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Član, ki bi se ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko podpiše pooblastilo drugemu članu. Vsak lahko sprejme največ 5 pooblastil. Kvl s KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE vabi na OBČNI ZBOR ki bo 8. marca v Kulturnem domu ob 20.30 v prvem ali ob 21. uri v drugem sklicanju. Sledi ZAKUSKA Slovenski klub V torek, 9. marca ob 20.30 bosta predavala primarij ginekolog dr. Bogdan Tekavčič In sodnik Slavko Rupel, oba iz Ljubljane, o temi INSEMINACIJA Z MEDICINSKEGA IN PRAVNEGA VIDIKA Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni, zlasti zdravniki, medicine! in pravniki. VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Bu. gamellijeve opere «La Fontana« in Donizzettijeve opere «Le convenien-ze ed inconvenienze teatrali« pod vod. stvom dirigentov Alda Faldlja in Je. susa Lopeza Cobesa z istimi nasto. pajočlmi kot pri prejšnjih predstavah. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo pred. stavo in začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo Leoncavallove opere »Pagliacci« ter baleta «EI amor bru. jo«, ki bo v torek ob 20.30 za red B v parterju in ložah ter za red V na galerijah in balkonih z istimi izvajalci kot na premieri. Tako opero kot balet Antonia Ga. desa dirigira Ferruccio Scaglia. POL1TEAMA ROSSETTI Danes popoldne ob 16.30 zadnja po. novitev komedije Diega Fabbrija »Zapeljivec« v izvedbi skupine Paolo Fer. tari . Elena Cotta . Laura Tavantl -Daniela Surina. V torek v. izvedbi skupine «11 Gruppo« Machiavellijeva komedija »Clizia«, katere ponovitve bodo na sporedu do četrtka. Ista skupina bo od petka dalje uprizarjala Brechtovo farso »Parse«. Za obiskovalce obeh predstav so predvideni posebni popusti. AVDITORIJ Danes ob 16.30 zadnja predstava Cocteaujeve drame «Orel z dvema gla vama« v izvedbi skupine »Teatro dei Commedianti«. Od jutri ob 20.30 do srede predstava -recital «Med nageljnom in mečem«, posvečen poezijam španskega pesnika Rafaela Albertija. Kino ' , • ■ Nazionale 14.30 «La coller* 0uc. to«, Terence Hill. Maria Gran* cella. Technicolor. .toiie due onl Fenice 14.30 «L’uomo dane ,1, bre«, Charles Bronson, L‘v James Mason. Techmcoa^. ^ Eden 14.30 «Un Pr0Vln„C1^L York», Jack Lemmon, Samu Technicolor. ,.e Grattacielo 14.00 «L’uomo p« dal nord«. Film Petra ter OTooie. 'DechniCDlof. j. Bezi„, Eicelsior 14.30 «Morte Bo- Film Luchina Viscontija. jW, garde. Silvana Mangano. lor- ...u, P"1 Ritz 15.00 «Un uomo, W J p Nevvman. Joanne Woodw“r , f[(_ thony Perkins. Technic«0 povedano mladini pod Alabarda 14.30 «Basta Kuara* hnico-G. Buccella, C, Giuire. . i(. lor. Prepovedano mladim letom. čari* gblodrammatico 15.00 I(l-e^~ ' ltolct Romanelli, Števen Ted. fe£ ,etoin. DUHldUCUl, Dinni g Prepovedano mladini pod • Aurora 15.00 «Uomini e cou u. Techn^ Douglas, Henry Fonda. _ li lor. Prepovedano mladini letom. CWf* Cristallo 14.00 «Citt& violenta » les Bronson. lectimcolor. Ljudska prosveta Peeem mladih Danes ob 17 uri bo v Kulturnem domu revija mladinskih aborffv lri ■ ansamblov »Pesem mladih«. Prireja Jo Zveza cerkvenih pevskih zborov. NATURA VIVA — T R Z A S K i EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava in trgovina tropič. nih, sladkovodnih tn morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk) Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek takularna razstava. V umetnostni galeriji TorDandena razstavlja do 9. marca avstrijski slikar Adolf Frohner. Urnik galerije od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30 Ob praznikih od 11 do 13 ure. V umetnostni galeriji lil Tribbios razstavlja do 13. marca tržaški slikar in kipar Mariano Černe. Urnik ga. lerije: od 11 do 13. ter od 17.30 do 20. ure. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V Ljudski knjižnici Je v razstavni dvoranici odprta razstava, posvečena izdajam Zibaldone v Trstu ob objavi knjige Anite Pittoni «Passeggiata ar. mata«. V umetnostni galeriji (La Lanter- na» razstavlja do 20. marca Sandro Somarč. V občinski galeriji v palači CosMn-l\ Je odprta razstava, posvečena zna. nemu Italijanskemu mislecu in antifašistu Salveminiju. * V občinski umetnostni galeriji na »mlllg Primosslja. Razstavlja -85 slik novejši V ponedeljek, I. marca ob 20. un Po v kinodvorani v Sežani KON-CBHT Akademskega pevskega zbora TONE TOMŠIČ iz Ljubljane. Vstop, niče bodo na razpolago eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Razna obvestila Fotografije, ki Jih Je posnel Marto Magajna v Kulturnem domu na no vinarskem plesu in otroškem rajanju 9o na ogled v Tržaški knjigarni. Ul, sv. Frančiška 29. SPDT obovešča svoje člane, da je 31, marca 17. redni letni občni zbor. Da Ima posamezni član volilno pravico, mora poravnati letno članarino tekom tega dne. To pa lahko storijo v Ul. Geppa 9 ali v Tržaški knjigarni. Konzorcij pridelovalcev vin tržai»e občine vabi vse vinogradnike, ki bi želeli razstaviti svoj pridelek na 5 razstavi domačin vin, naj pismeno prijavijo svojo udeležbo do 31. mat ca na naslov Konzorcija v Sv Križu St. 61. V sredo, lt. marca bo ob 29. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul Ceppa 9, sestanek odbora srz. Nujna Je prisotnost odbornikov in predsednikov prosvetnih društev. Slovenska prosvetna zveza Dpnes, 7. marca 1971, je odprta O S M I C A pri Jurjeviču v Dolini št. 37. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A 6 K A KREDITNA BANKA IRS1 f Ulica F Filgi tl 10 fel 38101/38045 opravila vm onriCne pode kupuj* tu|o valute VC*ra|tn|t odkupni devizni i*ča|i Ameriški dolar Kanadski doim Brit iterhng švic. frank Franc frank Belg frank Hot. florlnt Nemška marka Avst šiling Dinar veliki bankovci Dinar mali bankovci 618,— 590.— 1 4/5,-142,-110,— 12,-172,-170,-24,— 37.50 39,— rurtlituni ln aktivisti NOB: spomnite sa Cerknega ! POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD AURORA priredi na velikonočne praznike od aobote, 10. do ponedeljka, 12. aprila smučarski izlet na Golte Cena Izleta je 14.500 Ur, v čemer je vključeno potovanje z avto-busom, hrana ln stanovanje v hotelu 2. kategorije ta neomejen prevoz s sedežnico ta žičnicami. Informacije ln prijave pri Anrorl v Ul. Clcerone 4, tel. 29243. Trgu Unlta. Je osebna ._slikarsH* ,razstava tržaSkČffca šimsTfa in kipaTja novejše Izdelave/ ki predstavljajo cvetje, tihožitja, krajine, meyne ,?)i ke Trsta, Gorice In drugih'rilešt. "RSz. stava bo odprta po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10, do 13. ure Zaključila se bo H, t. m. ob 20. uri. V umetnostni galeriji ENDAS v Ul, Žudeoche l razstavljata do 18. marca tržaška sljkarja Romeo Stocčhl Thomles ln Ferruccio Bernlni. V občinski umetnostni galeriji palači Costanzl bo 10. t. m. ob 19 uri otvoritev razstave grafičnih del Albrechta Duererja. Razstava bo od. prta do 29 t. m. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca marca svoja ol|a mladi gorlškl umetnik Vladimir Klanjšček. dano mladini pod 14. Ie^°| prt#*' Capitol 14.00 »La moglie u» - ^ bofia Loren Marcello 1 echnicolor RlC»'t Moderno 14.30 »Cromvvell«. '"ur. Harris, A!ex Guinnes. Vittorio Veneto 14.15 cjiiiV Foint«. Film Antonionija. . jj, color Prepovedano mladim color. Prepovedano letom. ^jitd Ideale 14.30 «Topollno story» porcellini«. *** '* color VValt Disney. color. straus5- Impero 15.00 »Soldato blu», r. “^1 Technicolor. prepovedano pod 14. letom. soida- Vs vK !*z mp «o Ni v Astra 15.00 «Rosolino Patern*' j to«. Nino Manfredi. Tecjj I ^"lni Abbazia 14.30 «11 segreto d jjU-Vlttoria«, Anthony Quinn, A® gnani, Virna Lisi. Technicolor KINO «|RIS» PROtfJ ponovi danes ob 16. uri ni dramatični film: PASSEGGIATA SOTTO b* PIOGG1A Dl PRIMAVERA Igrata: Antony Quinn — Bergman. , KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri ni zabavni film: - ! I DUE MAGGIOLIN1 ?lV MATTI DEL MONDO , Igrata: Franco Franchi ^ ^ ,cio Ingrassia. Josip Kocijančič iz P1® štev. 42 vabi na O S M I C O ^ -floA* ki bo v- soboto, 13. bo izvrstno belo in črno Darovi in prispevki ---------------------------— _*! Ob obletnici tragične da Pescatorija darujeta žen pijaJ** in sin Robert 5.000 lir za ( 2« !?o v S 5 St £ 5 Sti matico. Namesto cvetja na grob P Vincenca Križmančiča daru) F Križmančič (Ferlinova) S.tM1 S. d. «Zarja». gifif' V spomin na strica za daruje Marija Birsa 3.000 spomenik NOB v Cerknem. ^ Bar# d’ _____ 03*1 Ob 30. obletnici smrti J°sl^stre *** se ga spominjajo mama jnswl ms* ■ Športno društvo Polet priredi v pe tek, 19. marca avtobusni izlet Ljubljano na ogled revije svetovnih prvakov umetnega drsanja, ki bo v hali Tivoli z zaletkom ob 17. uri. Ona vožnje ln vstopnice Je 3.000 lir. Odhod avtobusa z Opčin ob 19. url. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška 18, tel. 212136. Mali oglasi (CITROEN« — mehanična delavni ca Samanttani lu Muco m prodaja nadomestnih delov lil Hittmeyei 4/a IMATE HESEN NAMEN da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DHIIUA/Ste osamljeni, pogrešate toplih besen m družine/ Se želite izogniti avanturam neresnic in izkoriščanju neugledne mu spoznavanju na cestah m po io-Kallh/ Pišite nam alj pa nas obisčile pri naših odgovorih — na Kiivern m oznake našega podjetja tajnost vam |e zajamčena POSREDOVALNICA /.A ZAKONSKE ZVEZE Ljlibllana Pie leršmkova 24 a PLAČAM od 100.000 do ZUO.OOu ur za kolekcijo ali posamezne kopije mladinskih zbirk «GloVnallnl» TOPO LINO — .1 PORCELLINI — PARE PINO — AUDACE — SUPPLEMk N Tl (dodatek) od — TOPOLINO — LA RISATA — YUMBO — letnik' od 1930 do 1940. Pisati: Fermo posta Trleste, pas saporto n. 2269661/P Iščemo marljivo vajenko prodajalko. Ugodni pogoji. Magazzlnl americanl, Ul. Machiavelli 13. Italijansko . nemška družina Išče pestunjo ki govori Italijansko ali nem. ško za dva otroka. Nudi se dobra plača ln neodvisna soba s kopalnico. Pisati na naslov: Barbanttnt, Via dei Funarl 24, 00186 Roma. poklanjajo 2.000 lir za Marija in Karlo Kokelj šolo spomenik NOB v Cer« llr- „ dr>8‘ t Ob prvi obletnici smrti o je / me Emilije Blažina vd. Ru5Wpoidšef društvu Slovan 10 000 m v združenju Gaja 10 000 Mr- .„ v V s s »Nt •* i H h * i uiužcuju u«ija i u ut»u M* Ob prazniku žena daruje K* a rvm lir »a nliaško m3 ...ra*. sjak 3.000 lir za Dijaško L mesto cvetja na grob ppk.-“l. IrL futa darujejo družina A®*1')( družina Mičelj 1.000, «Pa^I, lir ( 1000 In Ivan Lovrečič ^,w^juf)elj športno društvo Breg. Zorko p|j»r 1000 In Ivan Lovrečič športno društvo Breg. Zl Iz Doline daruje 1.000 Ur * ,g( KL matico in 2.000 lir za Mla<\,c| sPj žck lz Doline. Ob 5. ot,let”jejo ' 5-000 »k mame Frančiške Valettč da^JJ^jif ** sin Edi m hčerka Vera Dijaško matico. Josip SKf 2.000 lir za šolo spornem* prer« Cerknem. Namesto cvetja n rUjfc grob pok. Antona Cefute Krnu pun. 1111) 11 ‘. n* darujeta I. Marc 2.000 'lr vensko dobrodelno društvo. Ob prvi obletnici drage mame Emilije Blazin3 vd. Rustja ^ bo maša zadušnlca v 6 kvi v torek, dne 9. tSU-zjutraj. DRUŽINE: RUSTJA-P01^ - ZAHVALA Zahvaljujem s« vnem, ld so počastili ta spremili k počitku mojega dragega sina ANTONA CEFUTO jul*’'1 Posebna zahvala sorodnikom, vsem vaščanom, Č, 8- *^jj ku, športnemu društvu Breg, pevskemu zboru Slavec, Alanom godbe, dekliškemu pevskemu zboru, vsem darov®-™ cvetja, prijateljem ta znancem. ŽALUJOČA MAM* Dornjo, 7. marca 1971. *•**»«» 9H MMMU umhu n*mm mu •UKOVICA. 11. MAKA 1t»f ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABITA NA ZBOROVSKO REVIJO PRIMORSKA POJE Včeraj je deželni odbornik za delo Stopper umestil deželno posvetovalno komisijo za probleme izseljencev, v kateri so zastopniki krajevnih uprav, sindikatov, društev izseljencev in drugi izvedenci s tega področja. Med zastopniki v tej komisiji sta tudi slovenska rojaka Dino Del Medico, ki zastopa Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, ter Marko Waltritsch, ki zastopa goriško pokrajinsko upravo. Odbornik Stopper je v svojih u-vodnih besedah dejal, da je naša dežela prva med podobnimi krajevnimi organi v Italiji stopila na pot konkretnega preučevanja problemov izseljenstva in da bodo v kratkem temu zgledu sledile še druge dežele (omenil je v zvezi s tem Sicilijo in Sardinijo) ter tudi osrednja državna oblast, saj misli vlada v kratkem sklicati vsedržavno konferenco o problemih izseljenstva. Pri nas je bila taka konferenca lani v Vidmu, po tej je deželni svet izglasoval zakon štev. 24, ki predvideva določeno pomoč izseljencem in njihovim družinam ter organizacijam, nato je bila u-stanovljena deželna komisija, ki __________________________ se je včeraj prvič sestala. ^n,),Miiiiiii||||,|,,|||n|,111,1,iii,iiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia {OBISKA IN POGOVOROV V ILIRSKI BISTRICI Ukrepi in načrti za odstranitev okuženja in regulacijo reke Reke Naprave za čiščenje odplak iz tovarn - Začasna rešitev - Skupne čistilne naprave in zajezitev potokov - Hudourniški značaj reke Platoje čase se precej govori in ^ 0 onesnaženju voda in zra-°.hovamosti okužbe in o ukre-se preprečijo nadaljnje o- Soboto, 13. marca ob 21. url v KULTURNEM DOMU V TRSTU Nastopajo pevski zbori: '• MLADINSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST *• TRŽAŠKI OKTET - Trst “• fantje izpod slavnka — Kozina '■ Mešani zbor ANTON MOŽINA — Brje • Moški zbor FRAN VENTURINI — Domjo S' Moški zbor IGO GRUDEN — Nabrežina • Ženski zbor Postojna ?• Moški zbor PETER JEREB — Cerkno Moški zbor MIREN ,• Mešani zbor DPD SVOBODA - Izola • Moški zbor KOPER u- Mešani zbor JACOBUS GALLUS — Trst "•lervaclja in predprodaja vstopnic od četrtka "'Pfej na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in e-(j®^ur° pred začetkom pri blagajni Kulturnega Naslednji dve reviji bosta: v soboto, 20. marca ob 20. v nedeljo, 21. marca ob 17. uri v Kulturnem domu V n e d e I j o, 14. marca ob 17. uri v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU pri Trstu Nastopajo pevski zbori: 1. Otroški zbor Glasbene matice KRAŠKI SLAVČEK — Nabrežina 2. Moški zbor VESNA - Križ S. Moški zbor IVAN CANKAR — Marezige 4. Moški zbor NOVA GORICA 5. Moški zbor SLAVEC — Ricmanje 6. Moški zbor DPD SVOBODA — Anhovo 7. Mešani zbor SLOVAN — Padriče 8. Moški zbor TOLMIN 9 Moški zbor LIJAK — Vogrsko 10. Mešani zbor PRIMOREC — Trebče 11 Moški zbor JADRAN — Vrtojba 12 Mešani komorni zbor — Nova Gorica 13. Moški zbor VALENTIN VODNIK - Dolina Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni Ljudskega doma uri v gledališču v Kopru, v Bukovici pri Novi Gorici POD PREDSEDSTVOM ODBORNIKA STOPPERJA Umeščena deželna konzulta za probleme izseljenstva Dino Del Medico govoril o stanju v vaseh Beneške Slovenije - Kaže se potreba po večjih dotacijah za zakon štev. 24 - Na prihodnji seji bodo razpravljali o možnostih zaposlitve v naši deželi hude posledice. Stro-so napravili razne pre-! ta analize ter ugotovili, da kjj' v Trstu precej na boljšem raznih dnigih italijanskih Opozarjajo pa na nujnost 'kontrole in preventivnih u-zlasti proti onesnaženju vo-in pitne vode. Glede tjjj, v°de so se pred dnevi raz-Vanemirijive vesti, češ da * hevamost večjih okužb zara-^ esnaženja reke Timave. Ka že poročali, je tržaški W. Pojasnil zadevo in zavrgel ((£ Njive novice ter omenil po-v krajevnem, deželnem ln okviru, da pride do Jj0'*w°dnega dogovora med Ita-Jugoslavijo glede ukrepov tL~0 čistilnih naprav vodo doli^. 6l®tosti. Obe tovarni, kakor N *** kratko še navedli, že de- Nni*, bem ln J® bll° ^ sedaJ k v ta za opravljena dela in de-gradnji skupno (občina In w“' Približno 500 milijonov dinarjev. Istočasno in na ukrepov v tovarnah pri-‘tačlna, skupno z zavodom Njtao gospodarstvo SRS v Ljub-V°dnim skladom SRS ln z k », ^pnostjo v Kopru, načrte 'Etilne Že v svojih uvodnih besedah je Stopper napovedal, da bo ta komisija na prihodnjih sestankih (za prvega so se domenili, da bo že 8. aprila) razpravljala o možnostih zaposlitve v naši deželi ter o problemih, ki so v zvezi z deželnim načrtovanjem. Komisija bo morala izreči svoje mnenje o socialno -gospodarskih področjih, v katere je bilo razdeljeno deželno ozemlje in o katerih se v tem času precej razpravlja. Deželni odbornik je še na kratko prikazal izvajanje deželnega zakona štev. 24, ki predvideva pomoč izseljencem. V drugem polletju 1970 (zakon je deželni svet izglasoval 26. junija 1970) so dali 44 prosilcem približno 10 milijonov lir. V prvih dveh mesecih tega leta pa so u-godno rešili 89 prošenj v skupnem znesku 24.000.000 lir. če bo razmerje podpor, ki smo jih zabeležili v prvih dveh letošnjih mesecih, enako v vsem letu, bo treba z zakonom določeno vsoto (75 milijonov lir) najmanj podvojiti, je dejal odbornik Stopper. Uvodnim besedam je sledila obširna diskusija, v kateri so se izkazali z bogato dokumentacijo zlasti zastopniki izseljenskih društev. Posebno važne se nam zdijo besede predstavnika beneških Slovencev Dina Del Medica. Dejal je, da ni niti en občan iz desetih občin Beneške Slovenije dobil dosedaj podpore iz skladov tega zakona. Ni beneškoslovenskega izseljenca, ki bi se lahko vrnil domov, ker doma ni zanj dela, ker je njegov rojstni kraj še bolj zapuščen kot nekdaj. Zaradi tega nihče ne zaprosi pomoči, da bi se vrnil. Istočasno je treba tudi vedeti, je dejal Del Medico, da so krajevne oblasti v Beneški Sloveniji zelo zaprte vase, ko gre za spoštovanje omenjenega zakona. Ko so se izseljenci obrnili na občine za pojasnila zvezi s tem zakonom, se čestokrat dobili izmikajoče se odgovore: zaradi tega niso niti vložili prošenj. Logično je, je dejal predstavnik beneškoslovenskih izseljencev, da nočejo določeni krajevni činitelji vrnitve ljudi, ki so si v Površinski tok reke Reke meri 50 km, njeno vodoabimo področje pa 407 kV. km. Njeni pritoki so Molja, Bistrica, Posrtvo, Parjevec In Padež. Razen Bistrice so vsi pritoki na levi strani (Brkini), na desni strani pa manjši hudourniki. Največ padavin v Sloveniji (2914 mm) je prav n® področju izvira te reke (Gomance), padavine pa niso kolikor toliko porazdeljene med letam. Zaradi tega in zaradi geološkega sestava vodozbir-nega področja (na levi strani apnenec, na drugi pa fllš) nastajajo velike razlike v vodostaju. Tako je pri Trnovem v sušnih dobah najmanjši pretok vode približno 80 litrov na sekundo, v hudih nalivih pa 324 kub. m (324.000 1). To pomeni, da se količina vode poveča za 4000-krat. (V Sloveniji pa poprečno 500-krat.) Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, kako Je nujno potrebna regulacija reke in zajezitev, da se doseže višji vodostaj, preprečijo poplave ln pospeši razvoj doline (kmetijstvo, turizem, ribolov). Višji redni vodostaj pa bi, poleg čistilnih naprav, znatno pripomogel k čiščenju reke. Zato je v tretji fazi predvidena zajezitev, najprej na potoku Molja, da bo imela reka 600 litrov vode pretoka na sekundo. Stroški za to prvo zajezitev bodo znašali približno 600 mil. starih dinarjev, v načrtu pa so še tri druge akumulacije, ki jih bodo izvedli postopoma. Prvi Jez bodo začeli graditi že letos. Omenimo naj še ukrepe tavam. V tovarni TOK so že ločili hladilne vode od procesnih. Za procesne vode že gradijo bazene za od-sedanje ln nevtralizacijo (mreže in filtri) kislih vod. Cez dva tedna bo delo dokončano. Za čiščenje procesnih vod pripravljajo še druge ukrepe in načrte, da bi vode Izparevali in Izločevali v obliki suhe snovi, ali fermentirali z vitamini B12, in tako pridobivali krmo za živino. Računajo, da bodo zadevne naprave dograjene do po- mladi 1972. V tovarni Lesonit je že v teku postopek za zmanjšanje količine odplak. Z uvedbo notranjega krogotoka vode se zmanjšajo količine odplak, zlasti pa vlaken. Tovarna Lesonit, s sodelovanjem strokovnjakov lz Finske, izdeluje načrte za način izkoriščanja snovi, ki so v odplakah, za koristne stranske proizvode. Po tem postopku bodo vsi fenoli odvzeti lz odplak. Raziskave in načrte bodo dokončali letos, izgradnje naprav pa se bodo lotili verjetno prihodnje leto. Omenimo naj še, da so si že o-gledali čistilne naprave v Nemčiji, v Švici, na Švedskem in na Finskem predstavniki industrijskih podjetij Lesonit in TOK, strokovni predstavniki občine in projektant iz Zavoda za vodno gospodarstvo SRS. Gre torej za temeljito rešitev problema in velike načrte, za u-resnlčitev katerih bo vsekakor potrebna pomoč republike Slovenije. A. BUBNIČ tujini pridobili ne le sindikalno, marveč tud narodno zavest. Zaradi tega bi morale deželne oblasti čimbolj razširiti med izseljenci tiste točke tega zakona, od katerih lahko imajo izseljenci določene koristi. V debato so posegli s tehtnimi predlogi in z obširno dokumentacijo še Zanier, Copetti in Conti od ALEF, Fabbro od Pal Friuli, De-gano, Giacomini, D’Orlando in Ig-giotti od Fogolar Furlans, dr. Ve-nir od CGIL in Plazotta od CISL. Zanimiva so bila izvajanja prof. Maierona o problemih šolstva. Sledila je še debata o pravilniku konzulte. Sprejeli so vrsto spremi-njevalnih predlogov k prvotnemu osnutku. Pravilnik bo dopuščal demokratično poslovanje konzulte. Kot smo že omenili, bo druga seja konzulte v prvih dneh prihodnjega aprila. Takrat bodo pričeli z resnim delom, z resnim preučevanjem vprašanj izseljenstva. Upanje vseh izseljencev iz naše dežele je, da bo delo te konzulte rodilo plodovite sadove, da ne bo treba več deset tisočem ljudi iz naših krajev, predvsem ljudem iz občin Beneške Slovenije s trebuhom za kruhom po svetu. UTRNILO SE JE MLADO ŽIVLJENJE Poslednje ganljivo slovo od pokojnega Antona Čefute Zares neverjetno se zdi, da ga ne bomo več srešavalii v njegovi gostilnici pri Domju, da nas ne bo več s prijaznim nasmehom, hkrati pa vendarle resnobno pozdravil, kot je bila njegova navada. Nemogoče se nam zdi, da ga ne bomo videvali med drugimi riomanjskimi pevci na tem ali onem odru, da ga ne bomo več srečavali na tej ali oni športni prireditvi. Skoraj neverjetno se zdi, da je dolgi sprevod pogrebcev, ki se je v torek vil od Dom j a proti ricmanjskemu pokopa- miiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiinmmiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiui Smrt uglednega slovenskega trgovca Josipa Kluna V petek popoldne smo spremili na zadnji poti Josipa Kluna iz Istrske ul. št. 5. Kako je bil pokojni priljubljen in dobro poznan, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število šentja-kobčanov obeh narodnosti ter prijateljev in znancev iz središča mesta in iz okoliških vasi, ki so mu kot zadnji pozdrav poklonili veliko cvetja. Pokojni Pino, kot so ga vsi imenovali, se je rodil 10. aprila 1910 DELOVANJE AKCIJSKEGA ODBORA V BAZOVICI Spontan odziv na akcijo za spomenik padlim v NOB Poziv odbora vaščanom in drugim, naj se zgledujejo po dosedanjih darovalcih Na pobudo Zveze partizanov se je v Bazovici ustanovil akcijski odbor, ki si je zadal nalogo, da s prostovoljnimi prispevki postavi v vasi spomenik padlim, talcem in pogrešanim iz narodno - osvobodilne vojne. Res je. da smo prišli kot zadnji na to zamisel, a razne okoliščine so zavirale pobudo in dušile predloge zanjo. Povsod se je večkrat govorilo o tem a do konkretnega ni prišlo. Spontana nabiralna akci.ja pa je sedaj našla ugodna tla v vsej vasi in tudi močno podprla začeto delo akcijskega odbora. Spomenik, zunanji izraz naše prisotnosti in udeležbe v NOB, naj bi po hotenju vseh vaščanov stal sredi vasi, na vidnem mestu, da bi bil spomin padlih vedno svež in vsakemu mimoidočemu pred očmi. Vsi vaščani se strinjajo z delovanjem odbora, ki nima lahke naloge, ki se bori z administrativnimi nalogami, ki bd se dale v drugačnih prilikah z lahkoto rešiti. Spomiaska plošča, ki smo je lam odkrili v Bazoviškem domu, je samo nadomestilo za spomenik. Ostane pa naj tam tudi v bodoče, da bo v opomin mladini in da bo budila ponos v mladih srcih, ker so se njih očetje borili in umirali v nai-pomembneišem in najslavnejšem obdobju zgodovine slovenskega naroda, ko je šlo za življenje ali smrt. Res .je, da ima Bazovica spomenik, ki ji je dal žig upora, m pa ta spomenik samo bazovski, temveč je lastnina vsega slovenskega naroda, posvečen znanim štirim borcem, ki so prelili kri z dvignje- no pestjo proti zatiralcem. Akcijski odbor poziva vse naj se zgledujejo po prvih darovalcih, ki so spontano pristopili k nabiralni akciji, o kateri vodi akcijski odbor točen račun. Objavljamo še en seznam darovalcev za spomenik padlim v Bazovici: V počastitev spomina pokojnega očeta Vincenca Križmančiča daruje Zdenka z družino 10.000 lir. Ob smrti Vincenca Križmančiča daruje družina Andrej Pečar 5.000 lir. namesto cvetja na arob vokoinega Vincenca Križmančiča daruje družina Gorjanc iz Lokve 5.000 lir. v počastitev spomina pokojnega Vincenca Križmančiča daruje Gigi Mohorčič (Toknov) 10.000 lir. namesto cvetja na arob pokojnega Vincenca Križmančiča daruje Svetka Čukova 1.000 lir, namesto cvetja na grob pokojnega Vincenca Križmančiča daruje družina Križmančič (Ferli-nova) 10.000 lir, namesto cvetja na grob pokojnega Vincenca Križmančiča daruje Angela (Fečeva), ki stanuje pri Sv. Ivanu, 1.000 lir, namesto cvetja na grob pokojnega Vincenca Križmančiča daruje Marija Žagar (Štancerjeva) 2.000 lir, v počastitev spomina pokojnega Vincenca Križmančiča darujeta Križmančič R. J. št. 50 lir 5.000. Ing. Stanko Grgič in Boža 10.000 lir. Just Grgič in žena Ančka št. 208 lir 10.000. naprave za dokončno o-°dplak lz tovarn in mest-%U/ta®ii2acije ter za izgradnjo %C*taclj. Dela bd morala biti NTr*11*® do tata 1973. Po tem na-Nt 151 se moralo odpraviti 90 N^Jtatazanlje. v prvi! fazi bi si velikim bazenom, sko-c biti' kl ka že gradijo in mo-A (^dograjen do letošnjega ma *nll. starih dinarjev). Z s torb inskim zračenjem postopki se bo že v odpravilo preoej tcuma-Nj, ' ®®aen pomeni začasni u-SLr že letos dal efekte, ^ 1)0 dokončna čistilna v letu 1973 bazenom. Toke Keke od Izvira do ponika v Škocjanskih jamah. Pikčasto začrtan podvodni Stivanu kot Timava lišču spremljal na zadnji poti komaj 31-letnega Antona Čefuto, ki ga je neizprosna bolezen iztrgala njegovi materi, ljudem pri Don^ju, v Logu in v Ricmanjih, da celo vsej naši skupnosti. Pokojni Anton Čefu-ta prav gotovo ni bil človek pomembnih dejanj, tudi velikih besed ne, nasprotno, bil je skromen in tih, zato pa vztrajen delavec, eden tistih, brez katerih bi marsikateri naš načrt ostal na papirju. Pokojni Anton Čefuta je koj po končani vojni, v novi slovenski šoli pri Domju, opravil šolo, nato je šolanje nadaljeval na nižji strokovni šoli v Rojanu, nakar se je izučil za mizarja in nekaj let tudi delal. Nato je ta poklic opustil in se posvetil svojemu gostišču pri Domju, kjer je delal do pred nedavnim skupno s svojo materjo, čeprav je imel doma z gostilno veliko dela in drugih opravkov, se je požrtvovalno udejstvoval tudi v prosvetni dejavnosti, prvenstveno v ricmanjskem prosvetnem društvu «Slavec», oziroma v njegovem pevskem zboru. Hkrati se je udejstvoval tudi v športu in bil med vodilnimi ljudmi športnega društva «Breg». «Naš dragi Anton je bil prisoten povsod, kjer se je delalo v prid našega, slovenskega človeka. Podprl je vsako dobro pobudo v tem smislu. In to zato, ker je bil zaveden Slovenec in lepo vzgojen človek. Zelo dobro je razumel, da se kultura in šport pri formiranju današnje mladine izpopolnjujeta. Zato je sodeloval pri pevskem zboru, bil odbornik pri športnem društvu .. . Pri obeh društvih bo ostala sedaj velika praznina* — je rekel Erminij Kuret, ko se je v torek poslavljal od pokojnika. Pogreb, kakršnega že dolgo ni bilo, je bil v torek popoldne. Pokojnika so iz kapele glavne bolnišnice pripeljali k domu pri Domju, kjer ga je čakala velika množica domačinov, pevski zbor »Slavec* pa mu je zapel žalostinko. Domači fantje so nato krsto nosili od doma do pokopališča v Ricmanjih in med sprevodom je igrala žalostinke godba iz Brega. Množica ljudi in zelo veliko cvetja in vencev, ki so jih pokojniku poklonili v zadnji pozdrav med drugimi tudi športno društvo «Breg», prosvetno društvo »Slavec*, fantje, možje in žene od Domja, prijatelji in svojci so bili ponoven dokaz, kako so Brežani pokojnika cenili in imeli radi. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja, njegovi materi pa naše iskreno sožalje. pri Sv. Jakobu v zavedni slovenski družini. Njegov Oče Josip je bil doma iz Varej pri Divači in se je še kot mladenič preselil v Trst k Sv. Jakobu. Mati Francka je bila iz Brkinov in tudi ona je prišla v mesto že v mladih letih. Tako mati kot oče sta bila zavedna Slovenca in to svojo zavest sta vtisnila tudi otrokom, katerih je bilo pet. Kot ostali bratje in sestre je Pino obiskoval Ciril-Metodovo slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Že kot mlad fant se je vključil v pevsko društvo Ilirija in v njem sodeloval dolgo let. Bil je tudi član konzumnega društva pri Sv. Jakobu. Pokojni si je izbral trgovski poklic. Najprej je delal nekaj let kot trgovski pomočnik v trgovini jestvin pri Kogoju in pri Tomažiču, nato pa si je postavil lastno trgovino pri Sv. Jakobu in tudi v središču mesta. Delaven in pošten do skrajnosti je vedno rad pomagal vsakemu, ki se je k njemu zatekel. Poročil se je z Olgo Petričevič, ki mu je v zakonu povila dva otroka1 Adrijana in Walterja. Žena, ki mu je bila vedno ob strani kot skrbna gospodinja, mu je pomagala tudi v trgovini. Kot pridna mati in zavedna Slovenka sta z možem vzgojila oba sinova v ljubezni do materinega jezika. V petek je žalni sprevod krenil iz hiše žalosti v šentjakobsko cerkev. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil slovenski kaplan te župnije, so truplo pokojnega Pina prepeljali na pokopališče k Sv. Ani. Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeti ženi Olgi, sinovoma Adri-janu in Walterju ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. Prihodnjo nedeljo v Rojanu Izredni občni zbor Podpornega društva Podporno društvo v Rojanu bo i-melo prihodnjo nedeljo izredni občni zbor. Med točkami na dnevnem redu je tudi izglasovanje novega pravilnika, saj se je kakor znano Podporno društvo razvilo iz prejšnjega Pogrebnega društva ter mora sedaj občni zbor med drugim odobriti tudi nov pravilnik. Za izglasovanje pravilnika pa je po zakonu potrebna dvetretjinska večina članov, zato je to pot posebne važnosti, da se izrednega občnega zbora udeleži čim večje število upravičencev. Ustrezna vabila so bila že razposlana, vsakemu vabilu pa je pridano tudi pooblastilo, s katerim more član, ki bi se iz katerega koli razloga ne mogel udeležiti občnega zbora, pooblastiti drugega člana, da ga zastopa na skupščini. V tej zvezi naj tudi pripomnimo, da more vsak član nadomeščati na občnem zboru tudi po več odsotnih članov, in ne morda samo enega. Občni zbor bo v gostilni »Guido* v Ulici Apiari št. 4 (za rojansko cerkvijo). Prvo sklicanje je najavljeno ob 9.30, drugo pa pol ure kasneje. Izrednemu občnemu zboru bo prisostvoval tudi notar, ki bo na podlagi glasovanja prisotnih članov sestavil ustanovno listino društva. Podporno društvo bo imelo obsežnejše delovanje kakor poprejšnje Pogrebno društvo, zato bo poleg sodelovanja sedanjih članov posebno dobrodošlo sodelovanje tudi novih in zlasti mlajših članov. Paola Pitagora tn Renzo Montagnani v televizijski priredbi »Dialog* Natalle Ginzburg iz serije »Pr*, štor za dva* (Spazio per due), ki se začenja ta teden. Epizoda, ki 4° ■“KUrdta Pitagora, bo v od. daji v torek, 9. marca. — Na «Ra diocorriere TV», M Jo - prodaji — tednik, ki vas seznanja o vsta in najprej o televizijskih in radljfltlh programih — lahko berete oM«*en 5ianeU o tej oMujl NEDELJA, 7. MARCA 1971 TRST A PONEDELJEK, 8. MARCA 1971 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Orkester Young; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska igra; 16.00 Koncert; 16.25 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRSI 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila, 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolin-ski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko pet je; 19.40 Postni govori; 20.35 Glas bene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.50 Slovenski solisti 22.05 Zabavna glasoa. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi 12.10 Plošče; 14.00 »El Campa-non*. KOPER KOPER 7.00, 8.30, 12.30, 14.30, 19 15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 3.00 S poezijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 10.45 Orkester Ilun-teh; 11.30 Fumorama; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalni orkester RTV Ljubljana; 19.00 Šport, 19 30 Prenos RL; 22.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M. Bongiornom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.29 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.00 Formula uno; 17.54 Neapeljske pesmi; 18.15 Koncert; i0.25 Spored z Bramierijem; 21.20 Koncert; 22.05 Ženska 70. II. PROGRAM 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Le pe pesmi so prepevali; 16.40 Naši so:isti in ansambli; 18.00 Koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 22.35 Znani solisti. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila, 8.30 Popevke; 9.15 'i in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Sanremske po pevke; 13.15 Hit Parade: 14.00 Popoldanska oddaja: 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mla dino; 13.45 Lkonomso panorama: 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Se .tanek petih, 21.05 Koncert. II PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 12.30 Spored z L. Dallo; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gra-dimento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 16.00 Nove ital. pesmi; 17.00 Športna nedelja; 18.15 Operetne skladbe; 18.49 Lahka glasba; 20.10 Operne skladbe; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba. III PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19 30 Poročila, 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska pri redba; 10.06 Popevke; 10.35 Te lelonski pogovori; 12.35 Alto gra dimento; 14.00 Zakaj in kako. 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.45 Plošče; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 22.00 Mozart. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folk. glasba; 12.20 Brahms; 13.00 Medigra; 14.20 Wagnerjeve skladbe; 15.30 Radijska priredba; 17.30 Plošče resne glasbe;' 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska priredba. 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra, 15.30 Wag-nerjeve skladbe; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni oncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.50 Informativna oddaja; 8 05 Radijska igra; 8.45 Melodije za mladi svet; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši po slušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska tega tedna; 14.50 Tipke in godala; 15.05 Nedeljsko športno (jopolcine; 17.05 Iz opernega sveta; i7.30 Radijska igra; 18.15 Pri domačih skladateljih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Uterarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL TfcLEVIZIJA FILODlFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.50 Folk. glasba; 10.20 Mozart; 11.00 Medigra; 13.30 Antologija interpretov; 15.30 Simf. glasoa — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.0 , ib.jo Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 V domačem tonu; 12.30 Kmetijski nas v, 12.40 Pihalni oraesiri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo .n pozdravljajo; 15. >0 Glasbeni in-cermezzo; 15.40 Poje moški zbor iz Doberdoba; 16.40 Z operetnih odrov; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Harmonikar Silvester Mihelčič; 20.00 Operni koncert — stereo; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Igramo za ples. 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 ...povedal ti bom, kdo si; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16 45 Spored za otroke; 17 45 Nogomet; 17.55 Oddaja s Pippom Baudom; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 T. Mann: «Buddenbrookovi»; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik II. KANAL ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.31 Dnevnik; 17.45 ladaja za otroke. 18.45 Knjižne novosti, 19.15 Kultur na oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 (Daljna dežela* - film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Šport; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22 15 Filmi 70. 21.00 Dnevnik; 21.15 TV raz prava; 22.15 Koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 7.-III. DO 13.-III.-1970 NEDELJA, 7. marca 20.00, 23.10 Poročila; 9.30 Po do-■nače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 11.40 TV kažipot; 15.35 Test ; glasbo; 15.50 m 16.30 Rokomet Bosna in Hercegovina; 16.20 Glasbena medigra; 17.00 Balkansko prvenstvo v smukanju; 18.00 Amerikanci - dokum. oddaja; 18.50 »Mestece Peyton» -ser. Ulm; 20.35 «Naše malo misto* — humor, oddaja; 21.35 športni pregled; 22.00 Prireditev ob tednu borbe proti raku. PONEDELJEK, 8. marca 20.00, 22.20 Poročila; 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 TV v šoli; 14.45 TV v šoli - ponovitev; 16.10 Francoščina; 17.40 Mendo in Slavica; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 13.30 Ljudje v soseski; 19.05 Mladi za mlade: 20.30 R. Kiphard: »Velika kupčija* -drama; 21.40 Kulturne diagonale; 22.25 SP v hokeju SFRJ ; NDR. TOREK, 9. marca 20 00, 22.40 Poročila, 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 TV v šoli; 14.45 TV v šoli - ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16 10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 Osnove marketinga: 19.30 Vzgoja za življenje \ dvoje; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.35 »Ladja norcev* — amer. film; 22.45 SP v hokeju - SFRJ : Švica. SREDA, 10. marca 20.00, 22.10 Poročila. 8.15 TV v šoli; 13.55 in 14.55 Nogomet - Carl Zelss : Crvena zvezda; 14.45 Glas- bena medigra; 17.55 »Čarobna piščalka* — ser. film: 18.15 Obzornik; 18.30 Vaš šlager sezone; 19.05 Naš ekran; 19.20 Na sedmi stezi; 20.35 Teh naših petdeset let: Leto «Zob za zob* r~* film šoli; ščina; hokejsko prv. sanka; 18.15 miki in selit tednu; 19,20 TV v Angle 14.35 TV Svet. ; 18.00 Ri 18.30 Pre _______________________ letu dni; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.45 S. Maugham: »Bežna zadeva*: 22.35 Karajan vam predstavlja. PETEK, 12. marca 20.00, 23.10 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli — ponovitev; 16.10 TV v šoli; 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzor nik; 18.30 Zabavnoglasbena od daja; 18.45 Variete. 19.00 Mozaik kratkega filma; 20.35 »Toto, Pep pino in sladko življenje* — ital film; 22.10 Izkažimo se — kviz. SOBOTA, 13. marca 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.35 Atletika dvorani; 18.25 in 17.15 Drž. prv. v košarki — Beograd:Jugoplastika, 17.06 Glas bena medigra; 18 00 Obzornik. 18.15 Narodni običaji Korčule. 18.45 »Holandski dragulji* - ser film; 19.20 S kamero po svetu 20.35 Glasbena križanka — m oddaja; 21.25 »Nepremagljivi* -ser. film; 22.18 TV kažipot; 22.4< SP v hokeju — Poljska ;SFRJ. GORIŠKI DNEVNIK Z OBČINSKE SEJE V ŠTEVERJANU Gradbeni program prilagoditi potrebam domačega prebivalstva Prvotne predloge si svetovalci lahko ogledajo na občini - Predvideni so sestanki po zaselkih Prejšnji dan je bila neformalna seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci proučili predloge arhitekta Codellie na poprejšnji seji o gradbenem pravilniku in zazidalnem načrtu na področju števerjanske občine. Svetovalci so na čelu z županom Stanislavom Klanjščkom proučili predloge predvsem s stališča potreb in koristi domačega kmečkega in delavskega prebivalstva ter se dogovorili, da se bodo z arhitektom ponovno sestali, da bi svoje pred loge preverili z deželno zakonodajo. Potem ko si bodo sami ustvarili jasno sliko, bodo sklicali sestanke z vaščani po zaselkih ter jim raztolmačili, kako bo urejena gradbena dejavnost v naslednjih letih. Zdi se, da se občinski možje nagibajo k zmanjšanju omejitev na samem števerjanskem griču, ogrevajo se za morebitno povečanje zazidljivosti v prvi in tudi v drugi coni ter v Jazbinah. Ugotovili so, da na podlagi zemljiških map še ni mogoče določiti zazidalnih področij, ker je treba u-poštevati tudi specifičnost briške zemlje, ki je podvržena zemeljskim plazovom ter je ponekod tudi zelo strma, tako da se njene značilnosti spreminjajo vsakih 100 metrov. Vsekakor je bila v žarišču predvsem in samo skrb, kako zaščititi to lepo briško področje, obenem pa njegovim prebivalcem omogočiti zadostno stanovanjsko in gospodarsko izgradnjo. Predlogi gradbenega programa so v občinskem uradu ter so na vpogled občinstvu. Osebni obmejni promet v februarju Čeprav ie februar najkrajši me sec v letu in je tudi v zimskem času, ko ie promet močno skrčen, pa je vendar osebni obmejni promet na goriškem področju dosegel v preteklem mesecu le nekaj manj kot en milijon prehodov oseb v obeh smereh, ali točneje 967.396; od tega je šlo s potnimi listi na drugo stran pri Rdeči hiši 445.352 ljudi in sicer 297.834 italijanskih in 147.518 drugih državljanov. S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji ie šlo na drugo stran 522.044 ljudi in sicer 352.405 italijanskih in 169.639 jugoslovanskih državljanov. Pripomnimo naj da so na prehodu pri Rdeči hiši našteli tudi lSErOm avtov v prihodu ozi- roma v odhodu. V primerjavi z lan-skinr februarjem pomenijo ta podatki napredek,-saj smo lani v istem mesecu zabeležili le nekaj nad 908 tisoč prehodov in tudi v preteklem januarju ie bil promet nekoliko nižji. Tudi promet potnikov s potnimi listi na prehodu Stupica v Beneški Sloveniji ie presegel prejšnji mesec 100 tisoč ljudi. Točno ie prešlo mejo na tem prehodu 100.752 ljudi s potnimi listi in sicer 69.580 italijanskih in 31.172 tujih državljanov. K PRIREDITELJI VABIJO NA PROSLAVO 8. MARCA KI BO DANES. 7. MARCA OB 16. URI V PROSVETNI DVORANI NA VERDIJEVEM KORZU 13 V GORICI. tem .je seveda treba prišteti še prepustničarje, ki jih je tudi bilo lepo število pa zanje še nimamo podatkov. letni občni zbor posojilnice v Sovodnjah Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah sklicuje redni letni občni zbor svojih članov ki bo v nedeljo, 14. marca z začetkom ob 11. uri v občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Na dnevnem redu je po običajnih pozdravih in formalnostih poročilo upravnega odbora o delovanju v preteklem letu in predložitev bilančnega obračuna. Člani bodo ukrepali o uporabi čistega dobička, o najvišjem znesku dovoljenih posojil posameznim prosilcem, o višini pristopnega deleža za nove člane ter o obrestni meri za 1971. Ob koncu bodo volitve novega u-pravnega odbora in pogovorili se bodo še o raznih drugih zadevah, ki se tičejo delovanja te nad vse koristne domače gospodarske ustanove. Občni zbor SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje redni letni občni zbor svojih članov. Vršil se bo v sredo, 31. marca v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Geriči, Verdijev korzo 13 z začetkom ob 20. uri. Potrjen sporazum za tekstilce v Sovodnjah Sinoči po 19. uri se je zaključijo zborovanje delavcev v zasedeni tekstilni tovarni v Sovodnjah, na katerem so skupaj s sindikalnimi predstavniki proučili točke za sporazum, ki jih je omogočilo posredovanje deželnega odbornika Dulcija na dolgih pogajanjih v soboto. Po večurni razpravi so delavci odobrili točke tega sporazuma, po katerem se bo znižalo število delavcev za odpust od prvotnih 60 na 35 in še *o na prostovoljni podlagi in enih od treh oblik, glede katerih se bodo prizadeti delavci sami odločili do 13. tega meseca. Te tri oblike so: 1. začasni odpust za dobo 6 mesecev s podporo dopolnilne blagajne; 2. takojšnji odpust (v znesku 250.000 lir) in 3. prosto voljni odstop z dela in odškodnina po 300.000 lir. Predstavniki treh sindikalnih organizacij tekstilcev se ob tej priložnosti, ko ugotavljajo uspehe enotne sindikalne akcije, zahvaljujejo prizadetim delavcem za odločen in enoten nastop, oblastem pa za posredovanje in javnemu mnenju za moralno in drugo podporo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« NEKAJ VESTI IZ STANDREZA Domači prosvetarji pripravljeni za koristno sodelovanje društev Tako so ugotovili na seji odbora pul. «0. Župančič), ko je bil govor o bodočem programu Odbor prosvetnega društva »O. Župančič* je imel pred dnevi sejo, na kateri so obravnavali upravne in druge zadeve društva. Sejo je otvoril predsednik Danilo Nanut, ki je pozdravil vse prisotne in nato dal besedo podpredsedniku Alojzi iu Paškulinu. Ta je govoril o načrtih za bodoče delo društva, predvsem je poudaril potrebo novih pobud s katerimi naj bi pritegnili k društvenemu delo čim več domače mladine in tudi tiste starejše člane, ki so se doslej angažirali v manjši meri. Pri bo dočem delu se bo vsekakor treba nasloniti na izkušnje preteklega dela ter razviti tiste pobude, ki so že doslej rodile pozitivne uspehe. S tem v zvezi je govornik omenil praznik sv. Vanča, ki je štandreška tradicija, dalje praznik špargliev. pri katerem je bilo med pobudniki tudi naše prosvetno društvo. Poudaril je nadalje potrebo, da se tuli v bodoče sprejme in razvije vsaka pobuda skupno delo z doma- čim Kmečkim društvom, kar velja zlasti za proslavo tretjega velikonočnega praznika in za druge skup ne kulturne ali zabavne prireditve Kar se takih skupnih prireditev tiče so se že lani sporazumeli, da bo pripravljalnemu odboru izmenično predsedoval predstavnik sedaj enega in drugič drugega od sodelujočih društev. Na splošno pa ie društvo »O. Župančič* vedno pripravljeno za odkrito in pozitivno sodelovanje z vsemi drugimi domačimi društvi. Paškulin je zaključil s pozdravom novemu odboru Kmečkega društva, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru, ki se ie vršil v prosto rih prosvetnega društva. Občni zbor se je njemal z 20-letnico društva, in mu tudi v bodoče domači orosve-tarji želijo plodno delo v korist do mačdnov ob sodelovanju z drugimi domačimi društvi. Na seji je poročal tudi odbornik Jožko Marinič o delovanju dramskega odseka društva, ki bo na da- iiiiiimntiiiiiiiiiiii iimiiliiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiuMMmiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiii PRED OBČINSKO SEJO Priprave na zborovanje krvodajalcev v Doberdobu Popravilo občinskih cest • Novi geometer tehničnega urada V sredo, 10. marca ob 20. uri bo seja občinskega sveta v Doberdobu. Na dnevnem redu je županovo poročilo, sprememba gradbenega | programa, najem posojila v znesku ' 10 milijonov lir pri goriški hranilnici za ureditev turističnih cest ter izplačilo izrednega prispevka v prid krvodajalcev. V teh dneh se občina pripravlja na sprejem krvodajalcev celotnega tržiškega območja, ki bodo zborovali v Doberdobu prihodnjega 19. marca, župan Andrej Jarc je imel v teh dneh več sestankov, prav tako pa se bo tudi v prihodnjih dneh pogovarjal o pripravah na to pomembno manifestacijo, ki jo krvodajalci izmenično vsako leto prirejajo po krajih tržiškega območja. Tokrat bodo imeli v gosteh tudi inozemske delegacije iz Ljubljane, Pulja z Reke in iz Celovca. Dopoldne bodo govorili o globoki človečnosti krvodajalskih akcij, ki je samo preko njih mogoče zagotoviti ozdravitev, čestokrat pa tudi ohranitev življenja hudih bolnikov. Občinska uprava bo priredila za udeležence sprejem. Zborovanja se bodo udeležili tudi predstavniki zdravstvenih oblasti, bolnišnic ter krajevnih uprav. S prispevkom poldrugega milijona lir ministrstva za javna dela in ob činske uprave so v občini odprli delovišče za deset delavcev, ki bodo približno dva meseca popravljali občinske ceste. Občinski tehnični urad vodi novi geometer Dario Culot iz Gorice. Za to storitev se je občinska uprava povezalaz Zagrajem. Vse kaže, da bo geometer sprejemal občinstvo vsak četrtek dopoldne. našnji proslevi 8. marca nastopil v Gorici z igro »Luknja v rokavu* in ima na programu tudi nastop v Ste-verjanu med tednom. Referent za pevski zbor je poročal o delovanju tega in o bodo čem programu nastopov med katerimi bo tudi nastop na reviji »Primorska poie* ter skupen izlet pev cev kdaj spomladi. Poročilo sta podala tudi odgovorna za filmski odsek in za šahovski odsek. Oba imata na programu nove pobude in srečanja. Poučen izlet v Verono Kmečka zveza v Gorici priredi, podobno kakor prejšnja leta, tudi letos na Jožefovo dne 19. marca, avtobusni izlet v Verono z ogledom tamkajšnjega sejma kmetijskih strojev. Ker je do takrat le še dobrih 10 dni naj tisti, ki se nameravajo izleta udeležiti, pohitijo z vpisom. Podrobnješa pojasnila pri vpisu na tajništvu Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2/1, tel. 24-95. Sedma razprava proti antifašistom iz Ronk V petek, 12. t.m. ob 9. uri bo pred sodiščem v Gorici razprava proti županu iz Ronk, tajnikom strank KD, KPI, PSDI in PSIUP v Ron-kah ter predsednikom ANPI, ANED in ANPPIA, proti katerim sta vložila tožbo predstavnika MSI odvet nik Pascoli in Diana o zadevi proti fašističnega letaka z naslovom »Še ena žrtev fašističnega nasilja* Danes ob 11. uri pa bo izredna seja občinskega sveta v Ronkah, na katero so povabljeni tudi predstav niki prizadetih strank in organiza cij. Razpravljali bodo o tej tožbi in o problemih s tem v zvezi. Tudi v tej občini je hud mraz občutno skrčil število obiskovalcev otroškega vrtca. Iz Dola so v tem tednu prihajali v vrtec samo po trije otroci. uiiiHiiiimiiiiiiHnuniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiumiiiiiiimiHiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiu ŠE DVA NOČNA VLOMA Vlomilci v Ločniku odnesli za nad pet milijonov blaga V otroškim vrtcu v Mošt pa so našli pol milijona v gotovini Po krajšem presledku so v Gorici zopet na vrsti tatvine in vlomi neznanih vlomilcev, ki so tokrat obiskali vilo znanega nogometaša in bivšega vratarje ekipe iz Palerma Gianvita Geottija v Ločniku. Geotti je bil na stanovanju z družino v Sappadi, njegova hiša. ki je bolj na samem na Videmski cesti, pa je bila prazna. To so izkoristili vlomilci in ponoči od četrtka na petek vlomili vhodna vrata. V vseh prostorih so vse premetali in ocfciesii srebrnino, posodo, preproge in drugo blago za nad pet milijonov lir. Iskali so tudi zlatnino, pa je bila gospodinja toliko previdna, da jo je spravila pred odhodom pri svoji materi. Vlomilci so odnesli tudi srebrn krožnik s podpisom vseh igralcev Mantove, ki ga je Geotti prejel kot poročno darilo. Po sledeh, ki so jih ugotovili orož ni ki Iz Ločnika so tatovi ukradeno blago naložili na manjši tovornjak 'n se nemoteno odpeljali. V četrtek zvečer med 19 ln 20. aro so vlomilci obiskali tudi prostore otroškega vrtca ONAIRC v Mo ši, ld ga vodijo tri redovnice, ki so tisti čas molile v cerkvi. Preiskali so sobe treh redovnic in pri prednici našli v nekem predalu o-krog pol milijona lir iz blagajne vrtca ter jih odnesli. Orožniki v Ločniku in Moši iščejo sledove za nepovabljenimi gosti. Dovoljenje za uporabo strupenih plinov Urad pokrajinskega zdravnika v Gorici obvešča vse prizadete, ki že-lijo opraviti izpit za dosego pooblastila za uporabo strupenih plinov, da morajo vložiti zadevno prošnjo s potrebnimi dokumenti najkasneje do 20. aprila letos na uradu pokrajinskega zdravnika, kjer lahko dobijo tudi vsa podrobnejša pojasnila o zadevi Avto podrl mopedista Včeraj, nekaj po 13. uri se je peljal Stojan Makovec, doma iz štan-dreža, Mihaelova ulica 279, z mopedom od Ločnika po Ulici Della Bar ca proti Gorici. Na odseku ceste Campagnuzza pa ga je podrl z avtom giulietta 25-letni Ferruerio Ber-nardis iz Gorice, Ulica Campagnuz za 9, ki je hotel zaviti v to ulico, pa je prepozno opazil mopedista ter ga podrl. Makovcu so v splošni bolnišnici ugotovili poškodbo na levem gležnju ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo sedem dni. Natečaj za službi na trgovskem zavodu Šolsko skrbništvo je razpisalo r tečaj tajnika na šoli in pomožnega tajnika - ekonoma na slovenskem trgovskem zavodu v Gorici. Rok za vložitev prošnje velja do 16. t.m Podrobnejša pojasnila lahko dobijo interesenti na ravnateljstvu zavoda ali pa na šolskem skrbništvu v Gorici; Ulica Leopardi. Kmetijsko predavanje v Štandrežu SPOROČILO SINDIKATA ŠOLNIKOV DOVOLJEN JE SEMINAR ZA SLOVENSKE ŠOLNIKE Potekal bo zadnji leden marca Šolski skrbnik v Gorici dr. Si-mandni .ie včeraj sprejel tajnika sindikata slovenskih šolnikov prof. Renerja in ga seznanil z vsebino odloka ministra za šolstvo, s katerim se ustanavlja seminar za slovenske šolnike na Goriškem Odlok .je v skladu s predlogom in vsebino, ki .tu je pred časom predložil sindikat slovenskih šolnikov. Seminar bo vodila ravnateljica slovenske nižje srednje šole v Gorici prof. dr. Simčič - Lojkova ob sodelovanju didaktičnega ravnatelja dr. Milana Brešana, tajniške posle pa bo vršal prof. Milko Rener. Slovenski šolniki na Goriškem so sprejeli to vest z zadovoljstvom, ker jim bo s tem olajšana njihova strokovna izpopolnitev. Pri tem gre zahvala šolskemu skrbniku dr. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E. M. A. C. Gorice Ludvig Holberg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V četrtek, 11. t. m. ob 20.30 za abonente z Vrha, iz Rupe in s Peči vozi avtobus št. 1 ob 79.45; iz Doberdoba In s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 19.45. V petek, 12. t. m. ob 20.30 za abonente iz Pevme, z O-slavja, iz števerjana, Dvora, Bukovja in Podgare vozi avtobus št. 1 ob 19.45; lz Ja-melj, Dola, Gabriij, Sovodenj in štandreža vozi avtobus št. 2 ob 19.45. V soboto, 13 t. m. ob 20.30 za mestne abonente v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13. Včerai-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se .je od 1. do 6. marca rodilo 22 otrok, umrlo 16 oseb, poročiti so se 4 pari in 5 so jih oklicali. ROJSTVA; Alessio Venturini. Lu ca Doratiotto, Marco Kenda, Sabina Gaddi, Eva Andrian, Valentino Saponaro, Luca Petruz, Elena Pin tar, Stefano Silvestri, Davide Sed mak, Fabiana Maraž, Chiara Sca- rioni, Fabiana Tell, Stefania Anto-~ Francesca Antonucd, Danie- Kmečka zveza iz Gorice prireja v torek, 9. marca ponovno kmetijsko predavanje v štandrežu. Vršilo se bo v prostorih p.d. »O. Župančič*. Predaval bo kmetijski strokovnjak in vodja vinske kleti v Dobrovem inž. Zvonimir Simčič o umnem vinogradništvu in kletarstvu s posebnim ozirom na krajevne razmere in potrebe. Razstave V galeriji «Caffč-Tea*ro» je bila včeraj ob 18.30 odprta razstava mladega tržaškega slikarja Pina Giuffride. Razstava bo odprta do 31. marca. le Ceccotti, Manuela Voltolina, Gian paolo Poiana, Marco Travan. Mo niča Russian, Giuliana Bozzuffi in Federica Miani. SMRTI; 70-letna gospodinja Ma rta Simonit nor. Verzegnassi, 60 letni upokojenec Giovanni Zotti. 41-letna Marina Bemardis. 57-letna ge spodinja Angelina Del Fabbro Dor. Cianesin, 79-letna upokojenka Cale rina Berlot, gospodinja 79 letna For tunata Barbui por. Pessotto, upoko jenec 84-letni Giovanni Schiavone, frizer 50-letni Albino Hvalic, upoko jenka 63 letna Maria Castellano vd Pinavcic, bolničar 22 letni Bruno Di Matteo. 2 meseca stara Orietla Marega, delavec 42-letni Albino Tu-rus, avtoprevoznik 66 letni Romano Visintin, upokojenka 83-letna Mari; a Cotič, gospodinja 48-letna Noemi Marcossi por. Braidotti in uookoie nec 68-letni Antonio Musina. POROKE: stavbni mehanik Lucia-no Pini in delavka Lucia Mastro ianni, mehanik Fulvio Antomolli ln predilka Teresa Pellegrino, nod častnik Antonio Zuffolo Imaparato in šivilja Adelia Ranut; mehanik Milan Gomisček in frizerka Loreta Marangotto. OKLICI: hudroinstalater Angelo Cagnina in prodajalka Laura Paulin; arhitekt Giovannino Biasutti in študentka Gabriella Mizzon; meha nik Lino Perti in gospodinja Mar-gherita Coceani; električar Drago tin Pisk in delavka Nadja Mrak; prodajalec Walter Nanut in baristka Loreta Fogar. Simonciniju, ki ie pokazal vso zomost in storil vse potrebno w vedbo seminarja. Ta bo Prec*' „ zadnji teden meseca marca ^ v tem smislu izrazili svoje »eije ^ šolniki sami. Seminar popoldanskih urah. pa bodo pretežno probleme nJadin- ske psihologije, metodike P00^ glasbe o« slovenskega jezika, pouka osnovnih šolah, sodobne sic-~y. literature ter o ocenjevalni*1 terijih učencev. i^. Podrobnejši program bomo 0 vili prihodnjič. Športno združenje iz Doberdoba čestita svoje® članu LEOPOLDU DEVETA z Vrha ob njegovi promodr doktorja leposlovja. Prosvetno društvo z Vrha čestita svojemu sedniku LEOPOLDU EEVZ TAKU ob njegovi doktors* promociji ter mu želi rnM usvehov. sanza BOta^A Franco*" VERDI: 15.15 «1 Delan in J. Montand. barvni film CORSO: 15.00: «La prima no««^ dr. Danieli, indusiriale o01 ,, plesso del giocattolo», L. ca in Ira Fuerstemberg. ski barvni tlim; mladini P00 letom prepovedan. m MODERNISSIMO: Ob 14-30 ...JndO * Allen in rivb Angel Kid e... com**--festa», G. Allen in H Ste* f ameriški kinemaskopskl barvan mlarlini nod 18- barvah, mladini prepovedan il VITTORIA: Ob 15.15 «Qb«na g. sole scotta«, M Farmer ln ? Hayworth, ameriški kinem ski film v barvah ^s, CENTRALE: Ob 15.15 ^ jel- soorciatoia per rinferno’’^^^ fries in E . Schurer; ski film v barvah. / ržid EKCELSIOR: 14.00 «Le Alberto Sordi ln Monic« Kinemaskope v barvah. £ rRINCIPE: 14.00 «La caric« ^ 101» Walt Disneyeva barvn* kanica. . gg- AZZURRO: 14 00 «11 elan d«* ker«, S Winters ln P ° Kinemaskope v barvah ^ SAN MICHELE: 14.00 »Taram la valle deH’oro», M ^^val*. N Kovack Klnemaskop v r*1 Aora (, or ira v && SOGA (Nova Gorica); <|V ^arvni charlestona«, italijanski film — ob 16., 18. in 20- ^9». KANAL: «Ali Baba ln sveta francoski barvnt film — 19.30, Bt» S\OBODA (Šempeter): “Ri0,

m4k’ barvo* — ob 17 tn 19 30 iplc0V’ ŠEMPAS: «Odpadnikova ;6. Italijanski barvni film " tn 20 (,(#> RENGE: «Redlora strelja br«* ^ barvni f mina« .ameriški ob 16 In 19 30 pje PRVAGINA: »Sherlock Hoim^^ tl Jacu Raaparaču«, ^rfl. g 30-barvni film — ob 16 1,1 DEŽURNI LEKARN* V GORICI „ II* Afijl V Gorici je uanes ves _ 5. ponoči dežurna lekarna ^ ' čA G1USTO. Gorso Italia 244 - fp gostuje v Postojni s «Pre-temovimi baladami in rornan-8 ^mi» (Raztresen). ^ Slovenskem klubu predava “tene Belak iz Ljubljane o al-Pteistični odpravi «Hindukuš 8 7°”- gostuje v Doberdobu v o-kviru Prešernove proslave z *}pčerom poezij dr. Franceta ^^tenna«. Nastopi tudi pevski 8 T*01- Pd. «Jeze>ro». ' P-d- »Briški grič« iz Steverja-115 Priredi Prešernovo prosla-5 na Valerišču. Nabrežini prva seja novo-If^ltenega odbora SPD «Igo jQ truden« in SD «Sokol». pd. »France Prešeren« priredi J. Prostorih osnovne šole v Bobiču Prešernovo proslavo s ^“delovanjem članov SG, Bra- 10 PPev« in Petjeta. ' ^ gostuje v Kranju s Stoko-1(1 J,0 burko «Moč uniforme«. •®- «Oton Župančič« iz Stehtana predvaja v okviru pro-?®hnih večerov film Zdenka /dgrtči o smučarskem tečaju II ^ Lažni teni-kov dom v Bazovici pri-Pre emovo proslavo s so-^ovanjem cerkvenega zbora U p.giasbeno šolo. u. «Vesna» v Križu priredil "Ivanje prof. Vlada Rotarja ll, temi «Odnosl med spoloma«, kg" gostuje v Novi Gorici z j/^rom poezij dr. Franceta fte&erna« (Sardočeva, Stareši-U. p*- prof. Prek). taJL “Kraški dom« na Repen-hru priredi v Repnu Prešer-jbVo proslavo z nastopom zboji., “Srečko Kumar« In člana ll, jT Staneta Raztresena. g'®. »Slavko Škamperle« od .v- Ivana priredi predavanje ^Predvajanje diapozitivov Malta Magajne na temo “Kraška *&*»• 12. V Sovodnjah priredijo domači učitelji in šolski otroci Prešernovo proslavo v prostorih osnovne šole. 12. «Slovenski trio« priredi kon-oert za dijake v prostorih slovenskega učiteljišča A.M. Slomšek v Trstu. 12. Otroci slovenske osnovne šole sv. Frančiška prejmejo nagrade v okviru nateča/ja ENAL za izdelavo jaslic. 13. SG uprizori v Kulturnem domu Nušičevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«. 13. P.d. »Slavec« priredi v društveni dvorani v Ricmanjlh Prešernovo proslavo. 13. P.d. «Fran Venturini« priredi Prešernovo proslavo v prostorih osnovne šole pri Domju. 13. P.d. «Slovenec» v Borštu priredi Prešernovo proslavo z nastopam domačega zbora in gostovanjem člana SG Raztresena. 13. V dvorani P.d. «Igo Gruden« v Nabrežini Prešernova proslava dijakov srednje šole »Igo Gruden« z gostovanjem dijakov z Viča pri Ljubljani. 14. SG uprizori v Kulturnem domu Nušičevo komedijo «Kaj bojo rekli ljudje«. 14. Odbor za slovensko kulturno društvo pri Magdaleni priredi v Ljudskem domu Prešernovo proslavo. 14. SPD »Igo Gruden« v Nabrežini priredi koncert orkestra GM. 14. P.d. »Vesna« v Križu priredi v dvorani «Albert Sirk« Prešernovo proslavo s sodelovanjem mladih tržaških literatov. 14. Član SG Stane Raztresen izvaja v župnijski dvorani v Standrežu «Slovenske balade in romance«. 14. V župnijski dvorani v Doberdobu gostuje dramska družina p.d. «Standrež» z Gogoljevo komedijo »Ženitev«. 14. V Kat. domu v Gorici kulturna prireditev v počastitev sv. Cirila in Metoda. SG gostuje v Izoli z Nušičevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«. SG gostuje v Kopru z Nušičevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«. 16. V SK predvajanje filma Aljoše Žerjala «Po SZ, Sibiriji in centralni Aziji«. 17. V Finžgarjevem domu na Opčinah proslava 100-letnioe Finž-garjevega rojstva s sodelovanjem zbora «Jacobus Gallus«. 17 SG gostuje v Piranu z Nuši-čevo komedijo »Kaj bojo rekli ljudje«. 17. SPZ priredi v Kulturnem domu literarni popoldan za os- Gm Priredi v mali dvorani novne in nižje srednje šole z nastopom slovenskih pisateljev. 17. SPZ priredi v Kulturnem domu okroglo mizo s sodelovanjem slovenskih pisateljev o temi «Zamejski človek v zavesti slovenskega pisatelja«. 17. Pianistka Neva Merlaik-Corra-do koncertira v Vidmu za Agi-mus. 13. V Gregorčičevi dvorani občni zbor Glasbene matice s poročili o delovanju glasbene šole, orkestra in koncertne poslovalnice. 18. Slovenski pisatelji na obisku v osnovni šoli v Doberdobu ter na obeh srednjih šolah v Gorici. 18. SPZ posreduje v prosvetni dvorani v Gorici literarni večer s člani društva Slovenskih pisateljev iz Ljubljane. 18. V prostorih P.d. «Otom Župančič« v štamdirežu predavanje kmetijskega strokovnjaka inž. Simčiča iz Dobrovega. 18 Pevski zbor «Valentin Vodnik« iz Doline poje na pogrebu v Dolini. 19. Kmečka zveza priredi v Pa-dričah predavanje o regulacijskem načrtu. 19 Tržaški slikar Klavdij Palčič odpre svojo razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani. 20. P.d. «Ivan Grbec« priredi v Skednju otroško rajanje s prizorčki. 20. Orkester GM nastopi prvič v zgodovini povojnega slovenskega šolstva v Trstu v liceju »France Prešeren«. 20. V Marijinem domu v Rojanu predavanje univ. prof. dr. Vodopivca iz Ljubljane o »dinamiki cerkve in aktivnosti njenih članov«. 21 SG priredi otroško pustno rajanje z nastopam mladih baletnikov iz Kopra in odlomki iz igre «Kekec». 21. V Marijinem domu v Rojanu koncert “Tržaškega okteta«. 21 SPD »Igo Gruden« iz Nabrežine priredi Prešernovo prosto-vo z nastopom domačega zbora. 21 Zveza slovenske katoliške prosvete priredi v Kat. domu v Gorici pustni večer s šaloigra-mi in petjem. 21. V Marijinem domu v Rojanu uprizorijo na pustni prireditvi skavti in skavtinje veseloigro «Charleyeva tete« v režiji Stane Oflcije. 21. Pustna prireditev P.d. «Stan-drež« z Igricami in petjem. 21. V Marijinem domu pri Sv. I-vanu Prešernova proslava z nastopom cerkvenega zbora in s : : '■/ Klavdij Palčič Tehnološki metulj, 1970 Danes se v ljubljanski Mestni galeriji zaključi razstava tržaškega umetnika Klavdija Palčiča. Razstava je bila ves čas deležna velikega zanimanja ljubljanske kulturne javnosti, veliko pozornost pa ji je posvetila tudi ljubljanska televizija, ki je v «dnevniku» prenašala pregled razstave, v »kulturnih diagonalah« pa posredovala intervju s Palčičem in koroškim slovenskim slikarjem Omanom, ki je razstavljal skupno z njim. Neposredno pred otvoritvijo razstave je bila v Mestni galeriji tudi tiskovna konferenca, katere so se udeležili predstavniki domala vseh slovenskih listov. Klavdij Palčič upa, da mu bo razstavo uspelo ponesti tudi v Zagreb. Omeniti je treba še, da je istočasno z razstavo v Mestni galeriji bil Palčič z nekaj deli prisoten tudi na kolektivni razstavi — “bienalu« umetnikov iz naše dežele v Moderni galeriji, medtem ko je doma v tem času ustvarjal sceno za Smoletovo dramo »Antigona«, katere premiera je bila sinoči v Kulturnem domu. UfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinnnumuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHMnittiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiuuiiiiiiiniiiiiiiiii NOVA KNJIGA KOPRSKE ZALOŽBE^ 1 VUo tr J-J Oprostite mi, Helga. Saj razumete, kaj je vojak na Kakor pes, ld ga spustite z verige,# se je opravičeval o*1 . ikouvvi Al Rd ajJUoUlC L VUIIRU,«) Su OpraVlLcV tU | ji poljubil roko ln se predstavil kot poročnik Bčnke. «VeSj^ Je nadaljeval, »dokaj nerodno je voditi kazenski oddelek-kaj častno, še manj pa lahko opravilo. Naših Je okoU®, padlo v teh hribih. In ti kmetje pomagajo bandi, zato nftkfti ti»h Crr\C*rA IH en noiUnl« naooann TV\Wli požgali nekaj teh gnezd, ki so najbolj nevarna. Dobili -poročila, da Je stari od hudiča in da ima pet sinov v ho® ŠPORT ŠPORT ŠPORT INOČI OD PONEDELJKA NA TOREK SE BOSTA SREČALA CLAY IN FRAZIER Vsa Amerika v pričakovanju dvoboja vrednega petnajst in pol milijarde lir Boksarja bosta v dveh minutah zaslužila toliko, kot predsednik ZDA v letu dni Mfačja boksarska predstava se bliža z naglimi koraki, Ameriki vlada za dvoboj med aVem in Frazierom tako zanima-Je, Icot že zlepa ne za kak drugi V™** dogodek. ? so še vedno prepričani, J? ,.ma več možnosti za zmago flaiv* *n tudi v stavnih uradih stave njemu v prid v raz-Sj11 13:10. To razmerje je ne-, slabše od onega izpred ne-S®1*. ko je bilo 7:5. Velika ve-pS 4merikancev pa je trdno pre-^a, da boksarja ne bosta o-»tla srečanja do petnajstega kro-' ampak se bo zaključilo prej. V' domači šport DANES N£0EUA, 7. marca 19 NOGOMET ‘* amaterska liga 500 v Trstu l|bertas — Vesna * * * ?• amaterska liga |Q;30 v Zagraju ‘ala — Primorje A * * * amaterska liga i°-30 v Križu *e*na B — Primorec * * * lj-45 v Trstu, stadion «1. maj» cmM Sauro — Devin * * * l^OO na Opčinah tOOP _ Primorje B * * * ’°-00 na Opčinah "oianese — Breg * * * 1^00 v Bazovici «rja _ Bar Veneto * * * '5.00 v Štandrežu udest — Juventina '5.00 v Podgori Montesanto Sovodnje l!?n* tajniki !°-°0 v Štandrežu Uventina — Azzurra v Podgori , *- nonie — So vodni**««; ', -v Trstu, Ul, Flavia1’*^ •las TS — Primorje -* * * • lP-15 v Padričah J*ia — Olimpia Greta * * * '2.00 v Trstu, Sv. Alojzij C®S - Breg * * * P?-°0 v Križu v«*na _ Libertas Rocol A ODBOJKA genska '1° 30 V°Pol, '5 00 Sokol '030 Breg B liga v Valdagnu avoro Marzotto * * — Bor v Trstu — Zaria stadion «1. maj« v Trstu, stadion «1. maj« — Primavera Marzotto KOŠARKA Mojka '5d0 , ‘Bor •• D liga 1 frstu. Ul, Zuccheri della Valle AVTOMOBILIZEM ocenjevalna vožrtja ®900 w Trstu ^''aanizira po S. Škamperle NA Ml IN f TENIS 00 v prvenstvo Trstu Ul 8,,od» tudi Kras mladink Giulia 2 stavnih uradih menijo, da ima več možnosti za zmago z k.o. Frazier in sicer v razmerju 7:5, če bi se pa srečanje zaključilo po točkah, pa naj bi bil Clay favorit z 11:10. Amerikanci so doslej stavili na to srečanje milijardo lir. • « * Oba boksarja sta se na ta dvo boj temeljito pripravljala. Frazier je v okviru svojih priprav opravil nič manj kot 199 krogov proti raznim sparring-partnerjem. Clay je bil pri tem še bolj temeljit, saj je na treningih «odboksal» kar 236 krogov. • « « Boksarska komisija ameriške zvezne države Nem York je šele zdaj dala uradno dovoljenje, da opravijo to srečanje na ozemlju te države. Komisija bo tudi poskrbela za zdravniško službo, sodnike, u■ radne predstavnike in drugo. To pa seveda ne bo zastonj, saj bodo morali organizatorji srečanja plačati za te usluge več kot 140 milijonov lir. # * * Rokavice, copate, ogrinjali in hlačke obeh boksarjev ne bodo o-stali njuna last. Jerry Perrenchio, ki je glavni organizator tega srečanja, je predvidel, da bo mogoče to boksarsko opremo po dvoboju zelo dobro prodati raznim zbiralcem podobnih rekvizitov. Verjetno bodo kmalu po srečanju razpisali celo dražbo. * * « Razen srečnih izbrancev, ki bo do lahko neposredno v dvorani sledili srečanju, bo vsa ostala Amerika tičala v torek pred radijskimi in televizijskimi aparati. Tako pomemben dogodek pa seveda ne more imeti nepomembnih in ^brezimnih* reporterjev. Organizatorji so zato najeli za reporterja slovitega ameriškega filmskega igralca Burta Lancastra. * • * Po New Yorku že vise lepaki in velikanski reklamni napisi, ki vabijo na velik sprejem, katerega bodo priredili v enem največjih newyorških hotelov v počastitev — Frazierove zmage. Vabila so ponatisnili tudi skoraj vsi newyorški dnevniki. Iz teh vabil je razvidno, da bo v tem tvečeru zmage» igral s svojim orkestrom Duke Ellington, kot pevec pa bo nastopil kar sam — Joe Frazier. Ta boksar je namreč velik ljubitelj glasbe ter vzdržuje, J voi .lastni . orkester. M nosi ime «the knockouts*. Prav lahko bi se zgodilo, da bi t>jZq primerneje, če bi Frazier prepeval' 'namesto ob spremljavi El lingtonovega, kar ob zvokih svoje ga orkestra. Če bo seveda sploh sposoben prepevati... * * * Krog tega «športnega» dogodka verjetno nimajo največ opravka športni strokovnjaki, ampak predvsem bankirji in finančniki. Poro čali smo že. da bosta Clay in Frazier prejela za honorar vsak po poldrugo milijardo lir. Če računamo. da lahko traja srečanje največ 45 minut, jima bo torej vsaka minuta navrgla nad 34 mili onov 'ir, oz. Vsaka sekunda obilnega pol m lijona. Vsak njun udarec bo torej res dobesedno «zlata vredens. Prej smo omenili, da bosta oo ksarja vsako minuto zaslužila skoraj 35 milijonov lir. Amerikanci so že zračunali, da bi lahko za dve minuti svojega boksanja vzela Clay in Frazier v službo za celo leto tudi predsednika Združenih d,ržav. Letna plača predsednika ZDA se namreč suče okrog 70 milijonov lir. * * * Pa to o denarju v zvezi z dvobojem Clay - Frazier še ni vse. Res bosta za svoje tričetrturno Vihteti e pesti prejela vsak po mjlijar do ih pol lir Toda ta velika vsota je prava revščina v primeru s tem, kar bodo organizatorji v celo ti zas’užili z dvobojem. Računali so namreč, da jim bo to srečanje navrglo nad šest milijard lir, zdaj pa računi le precej jasno kažejo, da se bo to zas’užek sukal krog BLIŽA SE KOŠPRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC Najmlajši poletovci kmalu na igrišču Glavni cilj je pridobitev izkušenj za prihodnja leta vsote nič manj kot petnajst in pol milijarde lir. * * * Vstopnice za Madison Square Garden so imele astronomske cene. Kljub temu so jih razgrabili, in blagajniških okenc sploh ne bodo več odpirali. Zato pa je na razpolago nekaj vstopnic še na črni borzi, za katere pa je treba globoko seči v žep. Slabše vstopnice, ki so jih pri blagajnah prodajali po 90.000 lir, prodajajo zdaj po 200 tisoč lir, nekdo pa je zanjo iztržil celo več kot 300.000 lir. Frank Sinatra, ki si je hotel ogledati oba mojstra pesti s sedeža v prvi vrsti, pa je plačal za vstopnico celo 450 tisoč lir. Kupci teh vstopnic lahko zdaj le še upajo, da se srečanje ne bo končalo z k. o. v prvem krogu. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllltMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIHIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllillllllllvlIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIM Frazier in Clav, ko se nista spopadla zares, ampak sta se nastavila fotografu po naročilu ujunih propagandnih agentov NAMIZNI TENIS TEKMOVANJE ZA POKAL TRSTA Sokol še vedno na vrhu lestvice Uspešen nastop Krasovih igralk V naraščajniškem prvenstvu je Sokolu spodletela uvrstitev na državno prvenstvo SOKOL — ACLI Kolonja 4:2 V četrtek sta se v predzadnjem kolu moškega namiznoteniškega turnirja za tržaški pokal srečali v Trstu ekipi ACLI Kolonja in Sokol. Zmaga je po precej zanimivem srečanju pripadla Nabrežincem s sicer tesnim rezultatom 4-2. Ta rezultat pa Sokolu zadostuje, da ostane na vrhu lestvice in tako računa na vstop v finalni turnir. Tokrat je v nabrežinskih vrstah ponovno nastopil Ukmar, ki je zaigral zadovoljivo in s precejšnjo gotovostjo odpravil nasprotnika Bal-dasa, ki ni mogel dolgo kljubovati. S še jasnejšim izidom se je končalo drugo srečanje, v katerem je Cattonar premagal Guštini ja. Prvi poraz za nabrežinske vrste je zabeležil mladi Radovič, ki je sicer zaigral dobro, poznalo pa se mu jč, da je prejšnji dan nastopil, v naraščajniškem prvenstvu, kar je vplivalo nanj v odlcčilain trenutkih. Tudi Fabjan je brez: posebnih težav odpravil nasprotnika "ter osvojil še nadaljnjo točko v dvojici skupnp z Ukmarjem. Še najbolj napeta je bila tekma dvojice Cattonar — Radovič, ki se je zoperstavila Lucchfniju' in Gustiniju. Ta dvojica je bila namreč improvizirana prav za ta turnir, saj je Radovič še naraščajnik in Cattonar član ter tako nimata možnosti nastopati skupaj v uradnih prvenstvih. Kljub temu sta še precej uigrana in sta kljub porazu zadovoljila. Izidi: Ukmar : Baldas F. 2:0 (10, 19) Cattonar : Guštini 2:0 (10, 14) Smučarski odsek SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov, II., 12. in 13. aprila SMUČARSKI TEČAJ na GOLTEH (Celje) Cena 13.500 lir vključuje: prevoz z avtobusom, prevoz z žičnico, bivanje v samostojnih depandansah (hrana v hotelu, oddaljenem 50 m), pen zion, smučarski tečaj, neome jena uporaba vlečnic In sedežnic. Za tekmovalce poseben tečaj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 20. marca. Ob vpisu naj Izletniki položijo polovico vpisnine, ostalo polovico V teku me šepa marca. Ukmar-Fabjan : Baldas-Baldas 2:0 (16, 13) Radovič : Lucchina 1:2 (18, 17, 18) Fabjan : Baldas G. 2:0 (13, 20) Cattonar-Radovič : Lucchina-Guštini 0:2 (19, 19) V kvalifikacijskem delu tega turnirja preostane samo še zadnje kolo. V četrtek sta na sporedu tekmi Julia —■ Sokol in ACLI — ENAOLI, odigrati pa je treba še zaostalo srečanje Julia — ACLI. Tekma Julia — Sokol bo ob 20.30 na sedežu Julie, Ul. Coroneo 13. S. J. KRAS — ARAC 5:4 Ženski ekipni turnir za pokal Trsta se redno odvija S tekmo med Krasom in ARAC se je zaključil prvi del turnirja, na katerem je prišla do izraza velika premoč Julie, trenutno prve na lestvici. Turnirja so se udeležile štiri ekipe. Julii sledita na lestvici Fari in Kras. Zadnji je ARAC, ki v tekmah, kjer nastopajo po- tri igralke za vsako ekipo, ne more pokazati svoje resnične moči,- ker je njegova tretja igral ka zelo slaba. “Kras je osvojil sVojo prvo zmago na tem turnirju. Naše igralke, sioei niso igrale najbolje, vendar go brez večjih težav odpravile slabše na sprotnice. Sonja Milič je tudi tokrat osvojila vse tri točke, čeprav je bila v tekmi s Hauserjevo že na robu poraza.. Darja Kobal in Wilma Širca sta prinešli' vsaka po eno točko. Izidi: Širca — De Colle 2:0 (4. 6) 2:1 (19. -16, 20) 1:2 (-25. 19, 15) 2:0 (4, 3) 0:2 (15, 15) 0:2 (6, 12) Milič — Prezzi 2:0 (B« 9) 0:2 (12, 10) Krasove igralke čaka v nedeljo nekoliko težja preizkušnja. Na sedežu ARAC, Ul. Giulia %, se bo ob 9. uri začelo mladinsko deželno' pr venstvo za posameznice. SOKOL — JULIA 1:3 Sokolu letos ni uspelo uvrstiti svoje naraščajniške ekipe na državno prvenstvo. Potem ko so enkrat izgubili in enkrat premagali Milič — Hauser Kobal — Prezzi Milič - De Colle Širca — Prezzi Kobal — Hauser Širca — Hauser Julio, mladim sokolovcem v tretjem odločilnem srečanju ni uspelo še enkrat nadvladati iste nasprotnike. Tega jim vsekakor ne moremo zameriti. Kljub temu, da so igralci Julie starejši in bolj izkušeni, so se naši potrudili in niso prepustili zmage brez borbe. Za končno zmago bi moral Radovič premagati oba svoja nasprotnika in skupno s Pertotom osvojiti še tekmo dvojic. Radovič je sicer igral dobro, lahko rečemo celo bolje kot zadnjič, vendar je bil predvsem Eccardi mnogo bolj zanesljiv kot v prejšnjem srečanju. Kljub temu se je njihovo srečanje zaključilo šele po treh zanimivih setih, v katerih je bil Radovič stalno v napadu. Mladi Pertot je zopet presenetil z odlično igro. V nekaj mesecih se je naučil top-spin udarca in sedaj že dobro napada. Tudi on je pokazal napredek že glede na prejšnjo tekmo. V igri dvojic sreča Nabrežincem ni bila naklbnjenh. V zadnjem setu sta proti koncil nadoknadila ^ar '6 točk,zamude,"prt’ šthnjli 20:19 pa ;e RadbčfP zgrešil servis in prepustil zmago močnejšim nasprotnikom. Izidi: Radovič — Eccardi 1:2 (-16, 17, 16) Pertot — Petagna 0:2 (16, 16) Radovič-Pertot — Eccardi-Petagna 1:2 (—11, 17, 19) Radovič — Petagna 2:0 (17. 19) e. b. OBVESTILO SPDT obvešča, da tekmovalcev bo nagrajevanje 5. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER 1971 v ČETRTEK, 11. marca ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nagrajevanju bo sledila filmska dokumentacija tekmovanja. Ob tej priložnosti bodo nagrajeni vsi miški in miške, tudi diskvalificirani ; sodelavci pa bodo prejeli spom. značke 5. ZŠI 71. Lokve 10 cm Črni vrh 25 cm Kranjska gora 65 cm Velika planina 170 cm Krvavec 160 cm Vogel 290 cm Komna 200 cm Bohinj 50 cm Pohorje 50 cm Trbiž 60 cm Žabnice 60 cm Višarje 150 cm Nevejsko sedlo 150 cm Nevegal 60-150 cm Ravascletto 80 cm Sappada 80-90 cm Cortina 70 cm Marmolada 130-260 cm Corvara 70 cm Cervinia 60-80 cm Sestriere 130 cm Courmayeur 50 cm Chamonix 40-160 cm Badgastein 55 cm Kitzbuehel 110 cm Davos 80-195 cm St. Moritz 90-160 cm OBVESTILO ŠD Breg priredi v nedeljo, 14. marca smučarski izlet v Nevegal. Vpisovanje do ponedeljka, 8. marca pri vaških zastopnikih. -------------------.... t---A- SPLOŠNA PLOVBA piran -Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-470 Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 — 19.000 ton - LINIJA OKOLI SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu TRST UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI p vse Krate tudi t tnmemstvr Bližnjih košarkarskih prvenstev dečkov in deklic (rojeni v letih 1957-58) se bo udeležil tudi openski Polet. Za obe ekipi, ki bosta nastopili, bo pomenilo to prvenstvo pridobitev bogatih izkušenj za prihodnje leto, ko bo večina igralcev oz. igralk prestopila med naraščajnike. Velikih uspehov verjetno ne bo: fantovska ekipa, ki jo trenira Adrijan Sosič, je sicer tehnično in kondicijsko zelo dobro pripravljena, žal pa so vsi igralci precej nizki in telesno še nerazviti, zato bo verjetno borba za odbite žoge brezupna skoraj v vsaki tekmi. Ekipa pa se dru gače odlikuje z dobrim metom od daleč in zadovoljivo urejeni igri. Standardna postava bo po vsej verjetnosti tale: Loris TAVČAR, kapetan, režiser krilo (leto rojstva 1957, višina 161 cm); Ivan SOSIČ, branilec (1958, 153 cm); Igor MALALAN, branilec-krilo (1958, 152 cm); Edi SOSIČ; krilo-center (1957, 170 cm); Marko SOSIČ, režiser (1958, 145 cm); Pavel SOSIČ, krito (1957, 154 cm); Alojz PURIČ, center (1957, 168 cm); Rudi TAUČER, krilo - branilec (1958, 155 cm); Vinko KALIN, krilo (1958, 160 cm). Za sestavo prve deseterice pridejo v poštev še Rado GUŠTIN, Boris ČOK in Renco MILIČ (vsi 1957). Z ekipo deklet je prav obratno: telesna podlaga je odlična (srednja višina prve peterke je 166 cm, kar .je precej za trinajstletnice), tehnična priprava pa je skoraj pri vseh igralkah zelo pomanjkljiva, saj so vse (razen treh), še popolne začetnice. Ekipi manjka še pravi center (to se pravi igralka z višino okrog 175-178 cm), sicer pa je po telesnih možnostih to res ekipa bodočnosti. Trenutno ie moč ekipe osredotočena v zelo perspektivni Morani Tau-čer, ki edina igra že več časa .poleg tega pa je nastopala v standardni prvi peterki Poleta v zadnjem naraščajniškem prvenstvu. K-kipo sestavljajo naslednje igralke' Morana TAUČER, kapetan, krilo (leto rojstva 1957, višina 165 cm); Kristjana BALDASSI. center-krilo (1957, 170 cm); Nadja SOSIČ, režiserka (1958, 159 cm); Tanja VOLČIČ, center (1957, 168 cm); Anica ŠKERLAVAJ. krilo (1957, 166 cm); Lučana HROVATIN, režiserka (1957, 160 cm); Lilijana FUČKA, krito - center (1957, 170 cm); Nadja KNEZ, branilka (1958. 159 cm); Marina WILHELM, branilka (1957, 161 cm); Tea RENAR, branilka (1958, 155 cm). SET SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO priredi 1. in 2. maja 1971 ob priliki 25-letnice ustanovitve družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v hotel Uvala Scott ' ® pri Kraljeviči Vpisnina 10.500 lir na osebo. V vpisnini je vključena srečka za izžrebanje motornega kolesa. Vpisovanje na sedežu SGZ, Ul. Filzi 8, tel. 37-808, do mareg _1971,. se nepreklicno zaključi. VLJUDNO VABI JENI! #>S r.V •> 1 31. »■.o- ,V.Q ,:.C *»<* t SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBI J AN A LJUBLJANA, Titova 10 LJUBLJANA Telefon: 24 601/607 24 616/619 Telex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem oentru mesta Klasifna restavracija s prvorazredno mednarodno Kuhinjo Narodna restavracija «Klet Slonu s tipično dekoracijo, s sloveti sidrni in Jugoslovanskimi specialitetami Nočni Par z mednarod nim artističnim programom Kavama z godbo, odlična slaščičar na, senčnat vrt Blstrd Slon z delikateso, ekspresom in snack Darom Globtour potovalna agencija Lepo urejeni klubski pro stori in banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, cocktail parties in razne prireditve - Menjalnica v hotelu - Sedež sekcije barmanov Jugoslavije casrr.a ljubljana APERTO DURANTE TUTTO L’ANNO GANZJAHRIG GKriFFNEl OPEN ALL SEASONS OUVER1 PENDANT TOUTE L ANNE ROULETTE - BLACK IACK - CHEM1N DE PER - IRENTE ET (JUARANTE — r '‘Lahko vam dam točnejše podatke Pretirano Je, kar po j^aio peli Nekaj dni se že zdravim pri teh ljudeh. Nihče ni y °d hiše Stari govon le o živini in o gozdovih. Fantje niso ■j?1 v hosti Trije so v mestu 2enska moli od jutra v noč. 0 hišo slabi ljudi. Za politiko se ne brigajo.« "Rad vam verjamem, Helga Toda kljub vašemu dobremu j^henu moram izpolniti povelje. Smo v vojni. Povelje je ;7Velje. Kvečjemu da starega ustrelimo, namesto da ga obe če vam Je ljubo.» . Njegova izjava jo je zmedla. Spomnila se Je Wolfovih «mi se borimo z ljudstvom, le le s političnim giba Do 5^ j6 vldela dovolj, da Je razumela praktični hUspi tega kratkega stavka. Užalostilo se ji je srce ob misli ^ ■Uavnikarja. mater In hčerko. v “Gospod Bbnke, ne storite tega! VI poznate majorja Wolfa Stabu na Bledu.« ■ "Dobro Pred nedavnim Je bil pri nas. Smo enota, ki ^°*hjuje njegove zamisli.« “To me veseli. Jaz pripadam njemu in imam posebno y ■>ho nalogo. Ce požgete ta dom, me spravite v veliko nemost in s tem tudi mojo nalogo od katere u major mnogo ,ta- Toliko, več vam ne smem ln ne morem povedati.« “Razumem vas, Helga. Napisali mi boste poročilo za ma °W R. V A ‘VI —, l*. - - — — I------- in opisali situacijo! Več me ne zanima, ker se ne vtikam torja v zadeve drugih.« “Hvala! Prav to sem vam hotela reči!« 0 Gal jj je blok in pero in se opravičil, da mora k vojski J? he naredijo kakšne neumnosti. Ko Je zaprl vrata, se je pahnila. Skočila je k oknu ln zagledala Travnikarja z zanko VK°" vratu. Stisnilo jo Je pri srcu. Bell lasje so mu plesali Vetru. Bil je zamaknjen v gore. Solze so se ji vlile po licih ((R Tedaj je prišel poročnik BSnke med vojake ln ukazal: Razvežite moža in snemite mu zanko!« Sneli so mu vrv y h^kdo mu je prerezal vezi na hrbtu. «Znosite slamo nazaj , hlev )n peljite ljudi v hišo! ZmotlU smo se o teh ljudeh sem pregledal papirje. Ta hiša ni prava.« belogardist Je pritekel predenj razočaran. «Gospod poročnik, to je prava hiša. Tako rdeče ni na vsem pobočju. Jaz sam poznani tega starega boljševika. On ve, kje je bolnica.« Poročnaik Bonke pa je pobesnel: ((Izginite mi izpred oči! Nisem vas vprašal za svet ln ne za pojasnilo, vi norec. Ce nočete vtakniti glave v zanko ali dobiti krogle v usmrajena čreva!« Belogardist se Je potuhnjeno odvlekel v ozadje, poliolsbi pa so brez besede izvršili povelje Travnikar je kot v sanjah sedel v hiši in gledar mater in hčer, ki sta drhteli od joka. Nemški oficir pa se je vrnil s tolmačem. Rezko je povedal: «Ker v vaši hiši nismo našli ranjenih partizanov, ne mu-nicije in opreme, za kar ste bili prijavljeni pri oblasteh, vas pomilostimo. Ce boste sodelovali z banditi, se vrnemo ln vam požgemo.« Potem so še vprašali, v kakšnem sorodstvu Je Ana in obljubili, da se bodo prepričali, če so njihove navedbe resnične. Ko se je poročnik B&nke vrnil k Ani v sobo, je imela že napisano. Wolfu je sporočila, da gre vse v redu in da si je v bojni enoti pridobila zaupanje, materi in Meliti pa, da se ima kar dobro v gozdovih. Ko se je poslovil, jo je še enkrat prosil, naj mu oprosti. «Saj veste, moški smo moški. Želel bi, da se srečava v boljših okoliščinah. Bili ste mi všeč. Prosil bi vas, da ne govorite o tem majorju, to bi bilo zame usodno. Napravil sem za vas, kolikor sem mogel.# Obljubila mu je, da bo molčala. Odštorkljal je po stop nicah. Kmalu potem je zaslišala ostra povelja. Vstala je ln se napravila. Videla jih je, ko so odhajali v koloni 6«z Se nožet proti gozdu. Kamen Se ji je odvalil od srca. V izbi so oče, mati in hči sedeli brez besede in strmeli v ostanke slame in trsk, ki so jih Nemci pustili. Niso si še opomogli od strahu. Čakali so kot obsojenci, ker niso mogli verjeti, da Je življenje ostalo in da je smrt s svojo koso za mahnila mimo. Ko je Ana odprla vrata, so se vsi trije ozrli vanjo in Jo začudeno gledali, ker v njenih očeh in v njenem izrazu ni bilo tistega, kar je ostalo v njih. «Kakšm pa ste, oče?« se je zgrozila. «Ali so odšli?« Je vprašal. ((Odšli so. Res so odšli. Videla sem jih spodaj v grapi.« «So mar res odšli?« Je votlo ponovil Travnikar in se z obema rokama prijel okoli vratu. Misli so se mu motale počasi in brez zveze. Bil je daleč in počasi se je vračal iz daljav v resničnost. ((Izdani smo bili. Prekleto!« » «Naj vas obvežem, oče! Močno krvavite.« Stekla je po stopnicah po svojo torbico. Vrnila se je in Travnikarju izmila in razkužila rane ter ga obvezala. Ves čas je stiskal zobe in tiho preklinjal vse izdajalce tega sveta, posebno pa belogardista, ki je pripeljal Nemce. Ana je ostala še nekaj dni pri Travnikar)evih. Opomogla sl Je in zdravje se ji je vrnilo. Dnevi so bili mirni in topli. Domačija se je kopala v luči zimskega sonca, samotno tiha in odrezana od sveta. Odkar so Nemci odšli, ni bilo k hiši nikogar. Od domačih pa tudi nd nihče odšel ne v dolino ne k sosedom, od katerih je bil najbližji pol ure oddaljen. Trav-nikar ni mogel pričakati partizanov, zato se je še ves razbolel namenil na Jelovico. Mati, Ana in Tinka so mu branile, da bi hodil sam, svetovale so mu, naj bi zaradi pasjih ugrizov stopil k zdravniku v dolino. Jezno Jih je zavračal, da ni neumen, da bi se še enkrat podajal belim v kremplje. Menil je, da se je znova rodil in da hoče pričakati konca nemške in bele golazni. V dolino pa bo šel šele s partizani. Resno je premišljal o tem, da bi odšel v gozdove. Mati In hči sta mu branili, ko pa sta videli, da trmasto vztraja pri svojem, sta se vdali. Onidve pa naj bi odšli v dolino. Na tej in na oni strani doline je bilo na pobočjih pod gozdovi že več praznih domov. Prepričan je bil, da na svoji domačiji ne bo imel več mirne no«, dokler bo belogardist Tižovec spodaj pri Nemcih. Veter je prinašal s primorske strani oddaljeno bobnenje topov. 2e nekaj dni so prisluškovala grmenju in vsak dan čakali, ker je Travnikar iz izkušnje vedel, da, kadar grmi na Primorskem, kmalu pride brigada. Ko je nekega popoldneva Ana očetu prevezovala rane, je Tinka skozi okno uzrla kolono. Vsa razburjena je vzkliknila: «Oče, mislim, da gredo partizani!« Vsi so planili k oknu. ((Primož bo in naš Joža!« je ugotovil stari. Kmalu se je na vratih pojavil Primož. 2e v veži je zavpil na ves glas: «Hej, Travnikar! Kje si? Kje se skrivaš? Sina sem ti pripeljal na obisk, ti pa spiš za pečjo, ko se mi mladi vojskujemo,« je govoril med vrati. «Kar naprej, fantje!« je zavpil Travnikar ves razvnet. Fantje so prihrumeli, sin Jože je padel materi v objem, obstali pa so začudeni in gledali Travnikarja, vsega obvezanega. Mož se je ponosno napel, izpod košatih obrvi so se mu bliskale o«. «Kaj pa me gledate? Kakšna vojska ste? VoJa, ki sem vam ga poslal na Pečano, ste pojedli, malo ooropotali v ro-beh in se umaknili. Travnikar, ti se pa sam bij s podivjanimi Švabi. Poglejte me, kako so zmrcvarili starca!« jim je ponosno razkazoval, kje je ranjen in pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo. Vmes je naročal mami, naj fante postreže z moštom, kruhom in zaseko. Ana ga je obvezovala in zapletu so se v razgovor. Fantje so posedli po klopeh ln stoleh, Travnikar pa Je preklinjal Tišovca, ki je pripeljal Nemce. Materi pa je skrita skrb kljuvala v srou. Za Janeza Je popraševala sina ln Primoža. Lagala sta ji, da je odšel na Primorsko. Mater pa je objela zla slutnja, da se je njenemu najmlajšemu, ki mu je tako branila, da ne bi gel v hosto, nekaj zgodilo. Komaj Jo Je Joža potolažil. "Tako, oče Travnikar. Brigada gre na Jelovico. Prišli po Ano, ti gTeš pa lahko z nami. Dobro bi bilo, da pok zdravniku te pasje ugrize,« je predlagal Primož. (Nadaljevanje slediJ L Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 P P 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 7. marca 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v L|ubl,am 207 .ADIT. DZS Uubtiana Gradišče 10/11 nad telefon Ut Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca "govski 2°° upravni 300. legalni 400 osmrtnice n sožalia 20° lr ,arois,0 pri 50 lir beseda Oglas, ra tržaške in goriško pokra!,no se |ta,;(n|l. upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italue pr, .Sooetš Pubblici a Odgovorni urednik Stanislav Renko _______Izdaia m ^ TRŽAŠKI DNEVNIK POKRAJINSKI KONGRES ZDRUŽENJA BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV Za enoten nastop vseh demokratov in prepoved fašističnih organizacij Poročila o dosedanjem delu in nalogah organizacije ■ Pripraviti se je treba na vsedržavni kongres v Trstu - Izvoljen novi odbor V dvorani «Di Vittorio* v Ul Pondares je bil včeraj V. pokrajinski kongres združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Poleg elanov, ki so se udeležil* v preče m, jem številu, kljub neprijetnemu vremenu, sta bila navzoča tudi vsedržavni tajnik dr. Saba in deželni delegat Tiberio. Pozdravni nagovor je ime' predsednik dr. Arbanas, ki je na kratko orisal politični položaj in o-pozoril na nevarno porajanje fašizma, kar narekuje enotno in krepko akcijo vseh organizacij in strank, ki se sklicujejo na ideale osvobodilnega gibanja. Poudaril je važnost kongresa tudi zaradi bližnjega kongresa, ki bo prve dni aprila v Trstu. Z enominutnim molkom so prisotni počastili spomin padlih tovarišev v uničevalnih taboriščih, nato je imel kratek nagovor član pokrajinskega odbora Miloš Kodrič. Ocenil je notranji in mednarodno -politični položaj, spletke in boj imperialističnih sil proti narodom, ki se borijo za svojo neodvisnost, ter fašistične izgrede v Italiji. Omenil je doprinos Slovencev v protifašističnem in osvobodilnem boju ter poudaril nujnost nadaljnjih prizadevanj in odločnih nastopov za spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Tajniško poročilo je imel Giovan-ni Postogna, ki je tudi podrobno navedel in analiziral razne pojave in oblike porajanja fašizma tako na našem področju, kot v drugih pokrajinah Italije. Poudaril je nujnost združevanja in enotnega nastopa vseh protifašističnih sil ter zahtevo, da se ukinejo stranka MSI ter fašistične polvojaške skupine. Omenil je tudi protifašistične manifestacije v Trstu, razna zborovanja in pobude, na katerih prihajajo do izraza skupni ideali osvobodilnega boja in bratstva med narodi. Poudaril je, da se združenje bivših političnih deportirancev zaveda resnosti položaja in zato po-živa vse odporniške organizacije k združevanju sil. Navedel je nato delovanje organizacije v korist posameznih članov, obiske v taboriščih, srečanja, prireditve v okviru proslav 25-letnice osvoboditve, pobude za čimprejšnjo ureditev Rižarne itd. Prebral je poročilo glede sodne preiskave o zločinih v Rižarni, ki ga objavljamo na prvi strani, nato pa omenil važnost vsedržavnega kongresa, na katerega Se je treba dobro pripraviti. Tudi podpredsednik Albin Bubnič je v svojem kratkem poročilu omenil nevarno porajanje fašizma ter pripomnil, da korenine fašizma segajo v italijanski šovinizem in da je bila pred 50 leti prav v Trstu izmed glavnih vzmeti fašizma, ki se je z vso silo zaganjal proti delavskemu razredu in proti Slovencem. Tudi zdaj imajo škvadristi le posebej na piki spomenike na-tim padlim in slovenske napise ter najbolj nasprotujejo uveljavljanju naših narodnih pravic. Nato je navedel specifične probleme bivših deportirancev, napore združenja la priznanje njihovih pravic, sedanje delovanje tržaške sekcije, prireditve in razstave ob 25. obletnici osvoboditve in skrb za ureditev Rižarne. Pri tem je sporočil, da je te dni deželni odbor, na pobudo podpredsednika deželnega sveta Pittonija, ki ga je podprl tržaški župan, odobril osnutek zakona o prispevku dežele (200 mi lijonov lir) za dokončno ureditev Rižarne po načrtu, ki ga je izdelal arhitekt Boico. Glede sodne pre iskave zaradi zločinov v Rižarni pa je poudaril nujnost zbiranja dokumentov in pričevanja. Kongres je pozdravil predsednik pokrajinskega odbora ANPI Cala-bria, ki je poudaril nujnost odločne akcije in nastopov na vseh ravneh proti porajanju fašizma, za u-resničitev korenitih reform in uveljavljanje načel ustave. Sledila je diskusija, nato je prinesel pozdrave vsedržavni tajnik, ki je poudaril, da je bil Trst izbran za vsedržavni kongres prav zaradi sedanjega političnega položaja, da se poudarijo načela miru in bratskega sožitja ter medsebojnega spoštovanja med narodi. Nato je bil izvoljen novi pokrajinski odbor, v katerem so dosedanji člani in nekaj novih članov združenja. Z avtom je podrl ionsko Včeraj popoldne je 33-letni Vittorio Arena iz Ulice Forti 70 pripeljal v tržaško bolnišnico 20Jetno Annamario Ponikvar, ki stanuje v Miljah na Cesti za Čampore št. 42. Arena je povedal, da je žensko podrl s svojim «fiatom 600», ko je vozil proti Trgu S. Giovanni, točneje na vogalu med ulicama Irr.bria-ni in Mazzini. Po prvem pregledu so zdravniki sprejeli Ponikvarjevo na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti približno dva tedna zaradi udarcev in odrgnin po obrazu in udarca v desno ramo. Prevzemanje obrata «NavaIgiuIiano» Na tržaškem sodišču se odvi^ postopek za potrditev nove delniške družbe »Cantieri Alto Adriatico», ki jo je 1. marca letos osnovala skupina podjetnikov Napoleone, Moto- si in Facchini v sodelovanju z deželno finančno družbo »Friulia*. Kakor smo že omenili ob ustano viitvi nove družbe, bo »Cantieri Alto Adriatico» razpolagala z glavnico 300 milijonov lir, od tega 34 odst. predstavlja delež Friulie. V upravnem svetu nove družbe so dr. Piero Napoleone (predsednik) ter svetovalci A. Motosi, G.A. Facchini, dr. L. Piiotto in dr. G. Austond (zadnja dva za Friulio). Družba namerava razširiti in obnoviti ladjedelnico »N a valgiuliano* v Miljah ter začeti s popravljanjem ladij v ladjedelskem obratu na pomolu «F.lli Bandiera*. Med tem časom potekajo med predstavniki nove družbe in predstavniki sindikatov pogajanja za ustrezno rešitev problema zaposlitve delavcev »Na-valgiunliani* v okviru nove družbe »Cantieri Alto Adriatic«*. Komisija za zemljiško preosnovo zaključila delo Študijska komisija za zemljiško preosnovo je včeraj v Vidmu izročila odborniku za kmetijstvo Comel-liju dokončne izsledke študijske proučitve ustrezne problematike v naši deželi. Komisijo, ki je opravila delo in zbrala potrebne podatke, je vodil prof. E. Bassanelli, ki poučuje agrarno pravo na univerzi v Bologni. Komisija je pripravljala študijo skoraj pet let. Strokovnjaki v njej naglašajo prekomerno razpršenost zemljiške posesti v Furlaniji - Julijski krajini in se zavzemajo za enotno zakonodajno rešitev zemljiške preosnove v okviru celotne dežele. Ta preosnova — glede na omejene pristojnosti deželne u-prave na tem področju — se bo morala izvajati v skladu s civilnim zakonikom in drugimi državnimi zakoni. Najbolj primerne za rešitev zemljiške problematike v Furlaniji-Julijski krajini se zdijo zakonske določbe, ki se nanašajo na »integralno bonifiko*, vendar pa bi kazalo vnesti vanje več novih prijemov, ki naj bi poenostavili in pospešili ustrezne postopke. Posebne težave izhajajo iz nejasne definicije »najmanjše dopustne zemljiške enote*. Razsežnosti posameznih enot naj bi bile v naši deželi različne na različnih zemljepisnih področjih, saj je na dlani, da potrebujejo »enote* v hribovitih predelih mnogo več zemlje kakor pa enote v dolinskem svetu. .................... PO UGOTOVITVAH STATISTIČNE SLUŽBE MESTNIH REDARJEV Tržaški trgi mesom v pričakovanju brezcarinskega uvoza iz Jugoslavije V mlekarnah nova vrsta mleka in masla • Ribarnice slabše založene - Kerozen za 3 lire dražji Zaradi stavke zaprti muzeji in biblioteke Od ponedeljka dalje bodo stavkali za nedoločen čas državni uslužbenca v muzejih, arheoloških centrih, galerijah in bibliotekah. Sindikati te stroke, ki so v CGIL, CISL In UIL so namreč ugotovili, da gre za najslabše plačane državne uslužbence, za katere se državna uprava noče zmeniti. Da opozorijo javnost nase in da končno rešijo osnovna gmotna in normativna vprašanja, so uslužbenci teh kulturnih centrov sklenili oklicati stavko. Statistična služba mestnih redarjev je pravkar objavila običajen pregled o gibanju cen življenjskim potrebščinam na tržaškem trgu v preteklem februarju. Iz pregleda povzemamo ,da so ostale cene govejemu mesu v preteklem mesecu v glavnem neizpremenjene, medtem ko se na Tržaškem s čedalje večjo nestrpnostjo pričakuje, da bo stopil v veljavo anjnovejši sporazum o brezcarinskem uvozu 40.000 stotov mesa iz sosedne republike. V tej zvezi se širijo glasovi, da bo meso v tržaških mesnicah vsled tega uvoza dokaj cenejše kakor danes. Upoštevati pa je treba, pravi poročilo mestnih redarjev, da utegnejo cene mesu na jugoslovanskem trgu v bližnji prihodnosti ponovno poskočiti ter da so že danes višje kakor v Avstriji, na Madžarskem in v nekaterih drugih evropskih deželah. Zaradi manjšega popraševanja se je teletina v februarju nekoliko pocenila, vendar pa pocenitev ni dosegla poviška, ki smo ga na tem področju zabeležili v januarju. Po-praševanje po perutnini se je v februarju okrepilo in vzporedno s tem so se cene na debelo dvignile za okoli 100 lir pri kilogramu, kmalu zatem se je povišek prenesel tudi na tržišče na drobno. Cene perutnini nihajo od mesnice do mesnice, opazovalci pa so mnenja, da bodo odslej dalje ostale krepke vse do velikonočnih praznikov. Konjsko meso se je v februarju nekoliko podražilo, in sicer zaradi poviškov na viru proizvodnje. Med maščobami se je v februarju podražilo olje, ki ga pridobivajo iz zemeljskih lešnikov. Pridelek iz afriških dežel prihaja namreč na trg s precejšnjo zamudo in tržišče je zlasti v zadnjih tednih reagiralo na to zamudo z učvrstitvijo ko-tacij. Olje iz drugih semen se je nasprotno v februarju nekoliko pocenilo, medtem ko je olivno olje o-hranilo prejšnje kotacije. Trg z maslom je ostal v februarju nespremenjen, novost pa predstavlja maslo vrste »Carso*. ki ga je vrgla na trg tvrdka Pelloni iz Devina - Nabrežine, in sicer po ceni 1500 1600 lir kg. Pri margarini ni bilo v februarju zabeležili nobene spremembe, slanina pa se je pocenila za 50 lir pri kilogramu. Cene izdelkom iz prekajenega mesa so se ves mesec nihale in se vse do danes niso ustalile, ni pa zabeležiti nobenih odločnejših premikov v eno ali drugo smer. Jajce so se na viru proizvodnje podražila za približno 1 liro pri kosu. Domača proizvodnja je želo pičla, vendar pa popraševanje ne dosega običajne ravni, zato se podražitev ni prenesla v prodajalne na drobno. Na trgu z mlekom ni oilo v februarju zabeležiti nič novega, razen novega proizvoda s pisanim i menom »Primula Rossa*. ki ga je postavila na trg ista tvrdka, ki prodaja maslo »Carso* Sira proda jajo v tržaških trgovinah v vonjem času precej manj kakor običajno. Vrsti »Nanos* in »Latteria* sta se nekoliko pocenili, parmezan pa se je nasprotno ponovno občutno podražil. Na trgu z vinom je mirno in tudi cene se v februarju niso spremenile. Trg s kavo je ustaljen in surova kava se prodaja po starih cenah, v februarju pa je 38 nadaljnjih upravljavcev barov, kavarn in drugih javnih lokalov podražilo skodelico črne kave na 80 lir, kar je večina baristov sklenila kakor znano že v lanskem novembru. Ribarnice niso bile v preteklem februarju kaj prida založene. Vsako leto se namreč v tem času ribarjenje v Tržaškem zalivu in tudi na drugih področjih občutno skrči, pač pa se je letos pospešil uvoz ulova iz tujine, in to predvsem iz Španije, Norveške in Danske. V prvi polovici meseca je prispelo na tržaški trg tudi več pošiljk cipljev iz sosednje Jugoslavije. Na splošno so bile letošnje februarske cene v tržaških ribarnicah precej višje od januarskih in od lanskih februarskih cen. Tržnice so bile ves mesec dobro založene s sadjem in povrtnino, cene pa so ostale v glavnem neizpremenjene. Le pomaranče so se neko- jega izvoza v tujino. Med pralnimi praški so v februarju zabeležili nekaj novih podražitev, pri toaletnem milu pa so prodajalni zmanjšali običajni popust, kar seveda ustreza novi podražitvi blaga. Tudi pralno milo se je v zadnjem mesecu nekoliko podražilo. Trdna goriva so v februarju ohranila prejšnje kotacije, prodaja pa se je ponovno zmanjšala, saj se čedalje več ljudi odloča za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov z nafto. Med tekočimi gorivi se je 1. marca kerozen podražil za 3 lire pri litfu. «VW» trčil ob zid pri ljudskem domu v Križu Včeraj zjutraj so na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli s prognozo od 20 do 40 dni 56-letno Mario Daris por. Coslovich iz Križa št. 374. V bolnišnico so jo pripeljali z osebnim avtom. Povedala je, da je okrog 6.30 iz še neznanih vzrokov trčila z avtom vrste «volkswagen» TS 46847, ki ga je upravljal 31-letni Sergio Vat-tovaz, tudi iz Križa št. 575, v zid Dve nesreči v Barkovljah V Miramarskem drevoredu sta se sinoči. pripetili dve prometni nesreči, ki na srečo nista terjali žrtev ali hudo ranjenih, bi se pa lahko tudi precej tragično zaključili. Prva se je pripetila pril Grljonu. 41-letni Diego D’Angelo iz Ul. S. Se-bastiano se je v svojim avtomobilom vrste (igiulia 1600» vračal v mesto. Malo pred predorom — točneje kjer se Miramarska reber priključi obmorski cesti — je prehitel avtomobil, ki je počasneje vozil pred njim in čelno trčil v »simco 1500», Id je prav v istem trenutku privo-žila iz mesta. »Simco* je upravljal 51-letni zdravnik Sergio Babich iz Ul. Puci-no št. 21 (Grljan), ob njem pa je sedel 16-letni sin Pierpaolo. Vse tn so nemudoma odpeljali v bolnišnico. Oba voznika sta po prvem pre-gledu in pomoči lahko zapustila bol-nišnico (Babich je dobil samo lažje rane in odrgnine, D’Angelo pa se bo moral zdraviti skoraj dva tedna zaradi hujših udarcev v glavo, živčnega pretresa in raznih odrgnin. Oba voznika se prav lahko zahvalita dejstvu, da sta imela oba avtomobila motor na sprednjem delu, kar pomeni, da je škoda ogromna. Druga nesreča se je pripetila na prvem ovinku po barkovljan-skem pokopališču. 19-letni Gianni Botter in enako stari Walter Ma-tino sta se vozila z najetim avtomobilom vrste »fiat 2300» s tablico TS-72456, ki ga je upravljal Botter, proti mestu. Na ovinku sta prehitela »fiat 500» iz Gorice. Zaradi nenadne slabosti se je Botter nenadoma znašel preko bele črte, ki deli cestišče. V nasprotni smeri so prihajali avtomobili. Da bi se jim umaknil, je pognal motor in se pomaknil proti desni. Prehitel je tako »fiat 500» in zadel ob zid ob železnici. Zaradi sunka se je avto obrnil spet v smeri proti Barkovljam, mali «5003» pa se je komaj ustavil, da tudi sam ni trčil. Škode je na avtomobilu veliko, voznik se ni poškodoval, v bolnišnico pa so morali pospremiti Martina, ki se je močneje u-daril v glavo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI V zadnjem domačem srečanju gladka zmaga Bora nad Čelanu BOR-ČELANA 3:0 (15:1, 15:6, 15:G) BOR: Plesničar, Veljak S. in K., Vodopivec, Uršič, Starc, Može, Orel. ČELANA: Ciampalini, Serughetti, Quadri, Rigoni, Nervi, Battaglia, Battello, Rota. SODNIK: Michelini (Pd.). D’An-na, Jacolino. V predzadnjem srečanju moške odbojkarske B lige je sinoči Bor gladko odpravil šesterko Čelane iz Bergama. Tržačani so premagali goste dokaj hitro, saj ti niso uspeli zbrati v treh setih več kot 13 točk. Borovci priha.ja.jo proti koncu prvenstva v dobro formo in tako igrajo vse bolje iz kola v kolo. O gostih lahko rečemo le to, da so le bleda senca tiste ekipe, v kateri sta v preteklih letih igrala Mazzi in Baraldi. Trener Veljak je v tem zadnjem domačem nastopu poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. Iz opravičljivih razlogov je manjkal le standardni igralec prve postave Fučka. Vsi domači odbojkarji zaslužijo za sinočnji nastop pohvalo. Čeprav je žreb naklonil gostom začetni udarec, jim ga domačini hitro odvzamejo. Dobro plasirani Orlovi servisi pripravijo podlago za prve točke. Gostje se pri teh začetnih udarcih ne znajdejo in pri-naslednji menjavi je že rezultat 4:0. Potem pa gostje osvojijo edi no točko v tem setu. Niti njihov najboljši tolkač Rigoni ni mogel premagati odličnega domačega bloka. Borovci zbirajo točko za točko in ta set se konča v rekordno kratkem času niti 10 minut igre. V drugem setu kapetan Sergij Veljak prepusti svoje mesto Starcu. Začetni razpleti so dokaj izenačeni in po petih menjavah servisa borovci prvič zadenejo v črno. Gostje jim hitro odgovorijo in stanje ize načijo. Po tem izenačenju pa domačini krenejo na pot iz prvega seta. V izredno kratkem času povedejo z 8:1. Od tu naprej gostje tu pa tam odščipnejo še kakšno točko, toda preko šestice ne zmorejo. Ker je šl ovsem Borovim odbojkarjem dobro izpod rok. Veljak tudi v 3. nizu precej spremeni začetno postavo. Na klop za rezerve se to pot usedeta Plesničar in Vodopivec, tako je imel ljubljenec domače publike Igor Može možnost. da je spet dobro zaigral- ^ kazalo, da bo Čelana končno zadnjem delu zaigrala precei Vsekakor pa niso zmogli skromnega zadoščenja, da so . ^ prvič v tej tekmi v vodstvo ^ To začasno vodstvo gostov Jjj mačine spodbudilo, da so Pv Športno združenje Bot ^ stila svojemu članu ZA URŠIČU, ki je na trzaifeJT verzi diplomiral za \nzerwr elektronike. •iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii KOŠARKA VČERAJ V TRSTU Dve zmagi borovcev _________ __________________________ pri kriškem ljudskem domu in se liko "podražile" in sicer zaradi več-1 pri tem močno udarila v levo ramo. Openski gasilci so morali včeraj pohiteti v Vižovlje. Ob železnici je namreč nenadoma začela goreti suhljad. Morda je požar povzročil odvrženi ogorek cigarete ali kaj podobnega, veter pa je poskrbel, da se je kmalu vnel ogenj, ki je uničil približno 6.000 kv. m suhljadi. VČERAJ ZJUTRAJ V UL CAPITOLINA Usad 15 metrov dolgega zidu na srečo brez človeških žrtev Za seboj je potegnil okrog 50 kv. m lapomatega terena, dve klopici ter drevo Oblasti so iz varnostnih razlogov izselile iz dveh bližnjih poslopij osem družin Ni veldko manjkalo, da bd bil včerajšnji dan prišel v zgodovino Trsta kot dan žalosti, da bi se bilo tudi naše mesto vključilo v seznam tistih mest. koder so ruševine hiš zasule pod seboj stanovalce, mimoidoče ah tudi same gradbince. V Ulici CapdtoUna, točneje pod to ulico, le nekaj dalje od osrednjega se deža tržaške federacije KPI. bo nastal center za strokovno usposabljanje trgovskih pomočnikov. Vse državna ustanova ENALC je že pred meseci naročila gradbenemu podjetju »Apuana* iz kraja Ascoli Piceno-Massa Carrara, naj prične z gradbenimi deh, kar je podjetje po načrtu dr. Dina Tamburinija in pod vodstvom geometra Francesca Rossija tudi storilo. Dela so se nadaljevala in napredovala do vče raj zjutraj, ko se ie točno ob 11.55 usadila približno petnajst metrov dolga železna ograja. Id je potegnila za seboj več kvadratnih metrov lapomatega terena, dve kamniti klopici ter drevo. Na srečo ni bilo človeških žrtev, čeprav si lahko predstavljamo, do kakšne strahotne tragedije bi prišlo, ko bi kdo prav v tistem trenutku pešačil vzdolž u-sajenega roba ceste, ali pa. kar bi balo še bolj srhljivo, ko bi delavci delali v spodnjem podjetju. Kljub temu pa so oblasti iz varnostnih razlogov sklenile izseliti iz dveh poslopij na št 15 in 17, ki sta tik nad skrajnim levim koncem usadine. osem družin, ki tam prebivajo. že več mesecev bolno in priklenjeno na posteljo 64-letno Bernardo Rehar so z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišni co, vsi ostali stanovalci pa so se. ne da bi vprašali za posredovanje oblasti, zatekli k znancem in prijateljem. Ker je usad približno 50 kv. metrov cestišča resno poškodoval vo dovodne in plinske cevi ter električno napeljavo, so bali številni stanovalci v tem okolišu za skoraj dobri dve uri brez vode. plina in luči, zaradi uhajanja plina iz večje pknske cevi pa je prišlo tudi do manjšega požara, ki pa so ga gasilci kmalu pogasili. Poleg večje skupine radovednežev, ki so se trh pred veliko jamo. ki jo je povzročil usad. so prihiteli v Ul. Capitolino gasilci pod vodstvom polkovnika Casablance ip kapetana Sgorbizze, kvestor Capel-lini ter podkvestor Ubertis, načel- nik tehničnega urada tržaške občine inž. Polacco, načelnik cestnega odseka občine inž. La Prato ter občanski odbornik za urbanistiko De Luca. Potem ko so si za silo ogledali prizorišče ruševin, so takoj sklenili poveriti podjetju Mari Mazzaroli od kopovalna dela, podjetje ACEGAT pa zadolžili za zamašitev lukenj vodovodnih in plinskih cevi. Popra-vitvena dela so se nadaljevala pozno v noč, ko so tudi ulico spet odprli za vozila. Pri vsem tem velja za popolnejši pregled kronike omeniti še krajšo zanimivost, ki pa postaja spričo samega dogodka toliko bolj veljavna in nekje v nebo vpijoča. Za gradbiščem podjetja »Apuana*, kjer je prišlo do usada, ima svoje stanovanje arh. Roberto Costa, pokrajinski svetovalec KPI. Ko je približno pred dvema mesecema gledal skozi okno in opazoval gradbena dela za omenjeni center, je ugotovil, da ob staja.jo resne možnosti, da se ovinek ceste, ki se je včeraj usadil, utegne zaradi statične teže zrušiti. Tako ie odposlal pristojnim o-blastem ^'smo in jih opozoril na nevarnost. Daljnjih komentarjev menda ni potrebno napisati... včeraj za nasprotnike skoraj neustavljiv. Dobro pa sta igrala tudi Tomažič in Bak, ki je bil zelo požrtvovalen v obrambi. Na splošno pa so se vsi močno potrudili, tako da je bil nastop celotne ekipe povsem zadovoljiv. b. 1. Včeraj je bil za našo mladinsko košarko uspešen dan. Obe ekipi, ekipa dečkov in ekipa minibaske-ta, sta zmagali. DEČKI Bor — CMM Sauro 36:30 BOR B: Ervin Žerjal (k) 4, Sie-ga, Peter Žerjal 4, Oblak 6. Perco 4, Vatovani, Kuret, Colja 12, Cok, Bu-rolo 6. CMM: Redolfi, Covi, Frapptaland, Bonetta, Prissber, Lepore, Di Majo. Sodnik: Covi. Prosti streli: BorB 0:4, CMM 0:6. Druga ekipa Borovih dečkov je včeraj odigrala prijateljsko trening tekmo proti C ir colo Marina Mer-cantile. Borovci se pripravljajo za prvenstvo, ld se bo začelo prihodnjo nedeljo, 14. marca. V njihovih vrstah pa sta igrala Colja ln Peter Žerjal, ki nastopata v Boru A. Tekma je bila na splošno zanimiva ln vsi Igralci so se zelo potrudili. Zmaga borovcev je bila tako povsem zaslužena. MINIBASKET Bor — Trissino 16:8 BOR: Sosič (k) 10, Andrej Pegan, Kocjančič, Stefan Pegan, Lozej, Tomažič 4, Mesesnel, Ambrožič, Mazzucca 2, Bak, Benčina. Najmlajši Borovi košarkarji so dosegli drugo zmago v prvenstvu mlnlbasketa za letnike 1961, 62 ln 63. Takrat so naši predstavniki igrali proti Trissinu (ln ne proti SABA, kot je bilo predvideno) in so z igro povsem zadovoljili. Večji del zasluge za ta uspeh nosi pole-tovec Valter Sosič, ki je bil tudi spet vajeti igre v roke. V sred^ niza Čelana nekoliko oblazi ra ^ na 11:6. toda to ie bilo ob® vse. Na koncu Sergij Veljak čati njihovo usodo z dvema bama v res reprezentančnem Po tem uspešnem domačem n . pu, bodo borovci odpotovali .P? u njo soboto v Padovo z dobnn* pa če že ne za popoln uspeh, gotovo pokazali letošnjo n' prvenstveno tekmo. V moški odbojkarski C M* Tudi v tekmi s Trevisom ostal Kras brez točk Dal!'Acqua Treviso — Kr** ^ (15:11, 15:11, 15:10) ^ Kras je igral zelo požrtvov^J vendar vse preveč statično. tudi ni mogel nikoli resneje viti v težave vodečo ekipo z zelo športno društvo POLET priredi v petek, 19. marca avtobusni izlet v Ljubljano na o-gled revije svetovnih prvakov umetnega drsanja, ki bo v hali Tivoli z začetkom ob 17. uri. Cena vožnje tn vstopnice je 3.000 lir. Odhod avtobusa z Opčin ob 14. uri. Prijave sprejema trgovina čevljev Malalan, Proseška 18, tel. 212136. HOKEJ NA LEDU Na svetovnem hokejskem stvu v Bernu so dosegli v prven- skupini Norveška - Jugoslavija 6:3 Poljska Italija 6:2 Švica -Avstrija 4:1 V. Nemčija - Japonska 9:4 Rezultati skupine C, ki nastopa Haagu: Francija - Danska 5:1 V. Britanija Bolgarija 5:5 Madžarska Nizozemska 4:3 Romunija Belgija 21:0 Madžarska Belgija 31:1 Francija V. Britanija 6:4 Danska Bolgarija 5:4 Romunija Nizozemska 10:2 ce Gostje so nasprotno igr*11 ^ praktično, ves čas so predv*r^ enak tempo igre, medtem k° kakovost igre «belordečih» ^0 hala: včasih so blesteli, nat0 so takoj zaigrali zelo bledo. _ bs " Sinoči v Nabrežini sprejem pri Sokolu Športno društvo Sokol je dilo sinoči na svojem sede2 ^ Nabrežini sprejem ob t?r * niške predovanja moške namiznoten*^ ekipe tega društva v B liR°-..Gl,j}o jema se je udeležilo večie ***(, povabljencev, med katerimi „ opazili poslanca Škerka. 7.upa,na Legišo, tajnika SKGZ dr. Cup*£ odbornika za šport devinsko • i. brežinske občine Zandomeniia. jta-f sednika deželnega odbora Hauserja, člana deželnega CKic4D FITET Martinolija, tajnika Pavletiča in druge. j„j. Prisotne ie oozdravila orcu* ^ ca Sokola dr. Grudnova. 2* gp. j ev kratkem povzetku taim* ^ kola Brezigar orisal razvoj n* noteniškega športa v N a brežin1 ^ zdrave občine je prinesel žuoa11 . Legiša, ki ie izročil v znak P1’ j. de*K nja društva zlato medaljo-, govoril ie tudi predsednik Srečanje v VERONI od 14. do 21. marca 1971 Poslovni dnevi 16. in 17. marca («— -»> Veronski sejem 73. mednarodni sejem :a kmetijstvo in zootehniko 24. salon kmetijskih strojev 3. salon novih tehnik FIORENTINA - TORINO Angonese FOGGIA - CAGLIARI Panzino INTERN AZIONALE - MILAN Lo Bello JUVENTUS - NAPOLI Monti LANEROSSI V. - H. VERONA Toselli LAZIO - BOLOGNA Porcelli SAMPDORIA - ROMA Mascali VARESE - CATANIA Michelotti BI.IGA AREZZO - MASSESE Vacchini ATALANTA - MANTOVA Motta CESENA - BARI Branzoni COMO - MODENA Gialluisi NOV ARA - LIVORNO Menegali PALERMO - CASERTANA Casarin PERUGIA - MONZA Cali PIŠA - BRESCIA Moratto REGGINA - TERN ANA Stagnoli TARANTO - CATANZARO Acernese A SKUPINA CLIGE AI.ESSANDRIA - LEGNANO Tabanelli PADOVA - SOTTOMARINA PIACENZA - DERTHONA Turiano PRO PATRIA - SEREGNO Alberti REGGIANA - PARMA Cantelli SOLBIATESE - UDINESE Ciulli TRENTO - TREVISO Testuzza TRIESTINA - MONFALCONE Baroncini VENEZ1A - LECCO Ambrosio VERBANIA - ROVERETO Abati ri”*U1 “ ^ M,V,J vMavvn*— , [)8* ga odbora FITET Hauser. ki ^ £jfi to skupno s predsednico Soko*« ^ Barbaro Gruden nagradit nahr .noske namiznoteniške igralce * ™ minskimi kolajnami. Sprejem se ie zaključil v “ |(1 žabnem vzdušju ob dobri kaplk”.^ prigrizku, ki so ga pripravili stoljubni domačim. wmmma0 nje' Sovjet Vladislav Šapeia >n na gov rojak Saša Lobodov nekem tekmovanju v Moskvi 1 ^ čila svetovni rekord »indoor* ku na 100 m s časom 10’'3. Kasno zvečer smo zve’ deli, da tekem 3. nog0-metne amaterske lige °e bodo igrali zaradi slabe' ga vremena. Isto velja 28 naraščaj niško prvenstvo Tekme 1. in 2. amater-ske lige bodo odigrali P° napovedanem sporedu. RAI - RADIOTELEVLSIONEIIALIANA Išče slovensko stenodaktilografko -strojepisko za stalno nastavitev pri svojem sedežu v Trstu. Kandidatinje morajo ustrezati naslednjim pogojem: — ne smejo biti rojene pred letom 1941; — imeti morajo Italijansko državljanstvo; — popolnoma morajo obvladati slovenski Jezik v govoru 1° pisanju; — Imeti morajo diplomo o opravljeni nižji srednji SoH; — biti morajo dobre strojepiske; prednost bodo Imele ki so tudi dobre stenograf ke. Vabimo Interesen tke, da pošljejo svoj nadrobni currtculum n* naslov RAI — Radlotelevislone Italiana - Via Fabto Severo 7 — Trleste - pri čemer naj s podatki navedejo, de izpol- njujejo vse gornje pogoje. Izbira konkurentk bo Izvršena s praktičnim preizkusom ** stenodaktllograflje ali lz strojepisja, kateremu bo sledil razgovor, z namenom, da se ugotovi splošna usposobljenost pripravnost posameznih kandidatk.