Narofnlna mesečno 25 Uin, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdfeja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo ie » Kopit« r ievi ul h/111 SEO VENEC Ce k. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št*. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Teleloui uredništva: dnevna služba 2040 — nočna 2996 ЈЧЧ4 in Ž050 Z nedeljsko prilogo »Uusirirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku ва Kako omiliti brezposelnost Brezposelnost z vsemi svojimi strašnimi moralnimi in eocialuimi posledicami narašča vedno bolj tudi med nami. Dan za dnem beremo, kako podjetja radi gospodarske krize odpuščajo uradništvo in delavstvo. Le majhen del teh reduci-rancev najde drugod zaposlitev. Vso ostrino tega abnormalnega gospodarskega stanja, ko tisoči delazmožtiih ljudi zaman iščejo zaj>oslitve in kruha, bomo občutili zlasti sedaj v zimskem času, ki že trka na duri. Vsak javen delavec in zlasti vsi, katerim je na skrbi dobrobit ljudstva in njegovo zdravje, je dolžan iskati potov in sredstev, kako odpomoči strašnemu socialnemu zlu, ki gloda na moralnem in gospodarskem zdravju našega naroda. V naslednjem navajamo od naše strani nekaj predlogov za samopomoč proti brezposelnosti. Predajamo jih javnosti v prosto diskusijo v upanju, da se iz njih vendarle izcimi kaj konkretnega. Naši predlogi merijo na to, da jc treba brezposelne zopet povesti nazaj na delo. Pravičnejša ureditev delovnega trga je po našem prepričanju neprimerno večjega gospodarskega in tudi etičnega pomena, kakor če se le o tem razmišlja, kako brezj>oselniku zagotoviti kako socialno podporo. Najbolj ohranimo in dvignemo človeško dostojanstvo v delavcu tedaj, ako mu damo priliko, da ustvarja, da dela in si z lastnini trudom služi svoj kruh. Evo torej nekaj čisto konkretnih, praktičnih predlogov za omiljenje brezposelnosti. Zakonito naj bi se prepovedalo dvojno službovanje in dvojen zaslužek vsem, ki imajo iz ene službe tolikšno plačo, da morejo pod normalnimi življenjskimi pogoji z njo shajati. Pravtako naj bi upokojenci, ki uživajo tolikšno penzijo, da jim je zadostna življenjska preskrba, no odjedali s postranskimi službami kruha mlajšim delovnim močem. Pri naši gospodarski strukturi moramo računati z brezj>oseliiostjo kot nekim trajnim socialnim pojavom. Tem zdravejša bo družba, čim preje se izvede nujno potrebna operacija. Obstoječe stanje je gotovo nezdravo in nenormalno, ko na eni strani tisoči delazmožnib in sposobnih ljudi mesece in leta zaman iščejo zaposlenosti, na drugi strani pa imate ljudi z dvojno in celo trojno plačo f taki izmeri, da bi vsaka zadostovala za preživljanje ene družine. Kjer manjka delovnih moči, tam je sistem dvojnih zoslužksrjev lahko čisto na mestu, ne pa pri nas, kjer imamo polno brezposelnih. S takim zelo umestnim in |x>trebnim socialnim zakonom bi se tudi socialni niveau družbo bolj izenačil, kar bi imelo le dobre po-sledice. Iziti pa bi moral tozadevno prav zakon, kajti s kakimi nasveti ali priporočili ali apelira-njem na socialni čut država seveda ne bo nič opravila. Drugič: Poročene lene, katerih možje imajo milostno družinsko plačo, naj se izločijo iz državnih, banovinitkih in občimtkib služb. Ne mislimo tukaj tistih ubogih delavskih družin, ko mora tudi žena v tovarno in obrat, da z največjim trudom z možem skupaj spravita, kar je njima in otrokom potrebno za borni vsakdanji kruh. To je veliko zlo moderne družine, da se žena ne more popolnoma fiosvetiti domačemu ognjišču in vzgoji otrok, kakor bi bilo treba in za kar je v prvi vrsti poklicana. Proti temu socialnemu zlu, ki ga Je uvedel v gospodarstvo kapitalizem, so se kršč. sociologi in Cerkev vedno borili, kakor priča tudi zadnja okrožnica Pija ХЦ ki postavlja jasno zahtevo, da mora biti moževa plača tolikšna, da bo mogel z njo preživljati sebe in družiuo. V mislih Imamo marveč ono, kar moči nenaravno obliko novodobnega zakona, ko poročena žena kljub zadostni moževi plači še naprej ostaja v javnih službah. Ni to toliko radi otrok, ki so v takih zakonih zvečina redko šteti, kakor radi tega, da ostane žena tudi v zakonu gospodarsko samostojna in emancipirana od moža. Iz takih zakonov se je izkotila ideja takozvanih »tovariških zakonov«, odvratna moralna in socialna zabloda, ki ima svoj izvor največ v uradniških plasteh. A mimo tega je obsodbe vreden sistem, ki omogoča, da sta ponekod oba zakonca — največkrat celo brez otrok — v dobro plačanih službah, ko drugod reditelj številne družine brez posla okrog tava. Tretjič: Pritisne naj so na podjetja, da v prvi vrsti zaposle našo državljane! Še vedno je polno tujcev zaposlenih v naši industriji in drugod in sicer na dobro plačanih vodilnih mestih, čeprav imamo dovolj nič slabše kvalificiranih domačih moči na razpolago. Pa vzemimo, da se v gotovih panogah res ni mogoče na naših univerzah in v naših obratih tehnično dovolj sjiosobili. Toda pri dobri volji bi si v 13 letih naše narodne države vsi obrati, ki delajo in služijo na naši zemlji, lahko vzgojili domač strokovni naraščaj. K temu vprašanju se ob priliki še povrnemo s podrobnimi podatki. Zaenkrat le ugotavljamo, da ne gre, da so morajo naši ljudje potikati po svetu s trebuhom za kruhom ali pa zdeti brez posla in obupavati, medtem ko si tujci na naši zemlji služijo dober kruh. In končno: Nadurno delo naj se po možnosti ukine! Poznamo namreč nadurno delo, ki je le prehodnega značaja ln ga je po izrednih potrebah treba uvesti od časa do časa in je nadurno delo, kjer gre za trajno ustanovo in za sistem. V slednjem primeru naj so odpravi, s čimer bo mnogo brezposelnih mogoče zaposliti. Nadurno delo naj bi se obdržalo lc lam, kjer Iz tehničnih razlogov uvedba nove delovne ekipe ne bi bila izvedljiva. To naj bi še prav posebno veljalo za nedeljsko delo. Pripomnimo, da v Nemčiji noben obrat, ki Ima naročila državne uprave, ne sme leteli izvršiti Oster levičarski hurz v Španiji Tudi Katalonija proti anticerhveni politiki Madrida Raeporoka sprejeta Madrid, 17. okt. Skupščina je s 109 proti 168 glasovom odobrila člen 41 ustave, ki v prvotnem besedilu določa, da se zakon more ločiti ali po obojestranskem soglasju zakoncev ali eamo po svobodni odločitvi žene ali pa na zahtevo moža, utemeljeno po upravičenih razlogih. Po daljši diskusiji se je k temu členu sprejel amandement, ki paragraf v toliko spreminja, da mora tudi žena svojo zahtevo utemeljiti z upravičenimi razlogi. Nuncij še ne zapusti Madrida Kar se tiče stališča sv. stolice, je papežev nuncij msgr Tedeschini izrecno demantiral vest, da je sv. 6tolica sklenila, da prekine diplomatične odno-šaje s špansko republiko. »Absolutno ni res,< je izjavil monsiguor, »dn bi bil jaz sprejel od Vatikana kakršenkoli poziv, da zapustim Španijo. Ako bi se bilo kaj takega zgodilo, bi jaz to, kakor je navada, naravnost sjioročil ministru za zunanje zadeve Lerrouxu.< Zamora na oddihu Bivši predsednik vlade Alcala Zamora je odpotoval na deželo, kjer se bo nekoliko odpočil. Bivši notranji minister Maura pa se je udeležil seje konstitunnte. Na vprašanje žurualistov je odgovoril, da je položil svoje mesto zato, ker kot katoličan absolutno ne more sprejeti določbe, da redovniki ne smejo poučevati mladine. Tudi ne more absolutno odobravati zasege cerkvenega premoženja. Na drugi strani pa smatra za veliko napako, da je katoliški poslanec Gil Robles zagrozil z oboroženim odporom proti ustavi. Silno razburjenje med Baski diktaturo Vlada grozi z Do sedaj se ne poroča še o nobenih nemirih, ve se pa, da vlada v baskiških provincah silno razburjenje zaradi proticerkvenih določb ustave. 51 baskiških in navarskih poslancev, ki predstavljajo dva milijona volivcev, se jc podalo v svoje volivno okraje. Ker grozijo nemiri iu spopadi med katoličani in komunisti, je novi minister za notranje zadere t(uiroga izdal naravnost drakonske odredbe, da se vzdrži mir, in je izjavil, da jc za diktaturo, čo bi se drugače republika nc dala braniti. Razburjenje v Baskih zaradi določbe, da se bodo jezuiti izgnali iz dežele, je tako veliko, da kmečko prebivalstvo v Lovoli uoč in dan straži on-dotni historični samostan Družbe Jezusove. Katalonija proti A ran i Na univerzi v Barceloni so je vršil oster spopad ined katoliškimi in republikanskimi dijaki. Zanimivo je, da se je večji del katalonskih avtouomi-stor postavil na stran Cerkve. Velika skupina Ka-lalonc.ev je priredila obhod po mestu, govorniki so protestirali proti kulturnolmjnim določbam ustave, zlasti proti prepovedi, da redovniki ne smejo poučevati mladine. Kakor znano, so redovniki največji poborniki katalonske avtonomije. Nova vlada Azane jc sploh vznemirila vso Katalonijo. Zamora, ki je bil sploh skrajno lojalen politik, se jo napram Kataloncem zavezal, da jim bo priznal avtonomijo v tolikem obsegu, kolikor je ho par mogel doseči. Azana pa se smatra prostega teh obvez in zato se Kutalonci upravičeno bojijo, da se bo protikatalonski kurz v Madridu sedaj še poostril. Vladi »e zelo mudi z odredbami proti Corkri Novi ministrski predsednik Azana ineui, da bo njegova vlada zelo pospešila sprejetje ustave, ker je svobodna raznih obvez, ki jih je imel prejšnji ministrski predsednik Zamora. Kurz nove vlade bo seveda skrajno levičarski. Ministrski svet je že sklenil, da bo proticerkvene določbe ustave čim prej izvedel. DuSnopaet irski duhovščini «e bodo plačo takoj ustavile, višja duhovščina pa bo dobivala še dve leti za 50 odstotkov reducirano jilačo Šolska jioslopja redov se takoj konfiscirajo. Vatikan protestira Vatikan, 17. oktobra. AA. Papež je naročh madridskemu nunciju, naj energično protestira pri vladi proti odredbam, ki kršijo svete pravice cerkve na Španskem. Krvavi protivershi izgredi Madrid, 17. okt. ž. V raznih mestih Španije jo prišlo do spopadov med katoliki in republikanci. Do najbolj resnih sj)opadov je prišlo v Madridu, Valjadolidu in Barceloni. V zadnjih dveh mestih so bili postavljeni močni policijski oddelki pred cerkve in samostane. Do razburljivih scen je prišlo včeraj v katedrali v Barceloni ob času službe božje, ki jo bila namenjena nedavno v Parizu umrlemu pretendentu ua šjianski prestol Jaimu iiurbouskeniu. Kljub policijskim stražam Je jirišlo v cerkvi do pretepu med nionurliisti in republikanci. Nekdo jc ustrelil iz samokresa ter se jc neki mladenič zrušil mrtev na tla. Med navzočimi jo zavladala strahovita panika. Vsi so drli k vratom, kjer so sc odigravale strašne scene. Veliko šteTilo je bilo težko ranjenih in so jih morali prepeljati z rešilnimi avtomobili т bolnišnico. Policiji je uspelo aretirati nekaj prete pacev, med katerimi sc je nahajal ludi morilec, ki je monarhist. Katoliški poslanci so poslali narodu maiiilest. v katerem obsojajo najNide proti cerkvi in izjavljajo, da nc bodo vc<- sodelovali » parlamentu. Stavke Pariz. 17. oktobra. AA. Iz. Madrida |>oročaji, da so železničarji, ki jirijiadajo andaluzijski železniški družbi, sklenili, du stopijo nocoj o polnoč1 v stavko. Nemšho-lrancosho sodelovanje Vodstvo mešane komisije je prevzel sam kancler ^Berlin. 17. okt. tg. Nemški državni kabinet je danes nadaljeval svoja posvetovanja, ker je z včerajšnjimi sklepi nemškega državnega zbora dobil proste roke. Nemški kabinet je sklenil, da j»revza-me vodstvo nemškega dela v mešani nemško-frnn-coski komisiji državni kancler sam. Njegov namestnik v Parizu pa bo namestnik državnega tajnika z nadurnim delom. Podobna odredba bi tudi pri nas bila na mestu. S tem smo navedli nekaj praktičnih predlogov za omiljenje brezposelnosti. Vsi so takega značaja, da nobeden ne pomenja resne perturbucije v našem gospodarstvu. Ne rečemo, da bi z. izvedbo gornjih predlogov bila brezposelnost že čisto odpravljena, ker zlo je pri obstoječi gospodarski krizi strašno in še raste kor naprej v nedogled. Toda družba bi z njihovo izvedbo pokazala razumevanje tudi za najmanjšega in najbolj zapuščenega člana človeškega občestva in se postavila na temelj, ki je trdnejši od vseh temeljev: na pravičnost nemškega gospodarskega ministrstva dr. Trende-lenburg. Razen tega se je sestavil seznam Članov gospodarskega sosveta, ki ga bodo predložili llin-dcnburgu. Sklepa ne iz. dejstva, da *o ta dela tako hitro začeli, da bo že v najbližji prihodnjntili prišlo do prvih ml ločitev v tarif no-gospodarskili vpraša njih. MacDonaldov mandat v nevarnosti Ijondon, 17. okt. tg. Ker kandidira MurDouald samo v svojem starem volivnem okrožju Seahain, kjer se bodo cepili glasovi za oficiclncga kandidata angleške delavske stranke, za komuniste in zn MacDonaldn samega, ni verjetno, da bo Mar Donnld izvoljen. Tudi izvolitev liberalca sira ller-berta Samuela je v nevarnosti, tako da je mogoče, da bo od vseh treh voditeljev narodne koalicije izvoljen morda samo Baldvvin. Potem ostane samo ta možnost, da se eden izmed njih, ki bo izvoljen v popolnoma sigurnem volivnem okraju, odstopi v korist propadlega tovariša, da bo ta potem v ožjih volitvah prišel v parlament. Bolgarski kralj znižal svojo civilno listo Sofija, 17. oktobra. Včeraj je poklical kralj Boris v avdijenco novega finančnega finistra St. Stefnnovn, ki mu je v skoro dveurnem referatu podal poročilo o finančnem stanju Bolgarije ter o potrebnih reformah Kralj jc izjavil finančnemu ministru, dn si saiv zniža civilno listo za 1 milijon levov (lista je znašala 6 milijonov levov na leto, od sedaj naprej Г> milijonov levov, okroglo 2 milijona dinarjev). — Minister je kralju izjavil, da bodo tudi ministri in poslanci sledili kraljevemu zgledu. Matuška vse priznal Dunaj, 17. okt. tg. Preteklo noč so brez odmora zasliševali Silvestra MatuSko, ki jc končno davi priznal, da je sam povzročil ven napade na železniške naprave, ki so se v zadnjem času izvršili na že leznice v srednji Kvropi. Posebno je priznal, da jr sam brez [»močnikov izvršil napad na železnico jiri Neulensbachu na Silvestrovo noč 1030-31, pri Ans-bachu 31. januarja 1931, pri Jiiterbogu 8. avgusta 1931 in pri Biatorbugyju 13. septembra 1931. Italijanska trg. bilanca pasivna Rim, 17. oktobra, ž. Glavno ravnateljstvo carin jc objavilo službeno poročilo o stanju trgovinska bilance Italije v teku prvih devetih mesecev. V tem času je Italija uvozila blaga v vreunosti 9.100,5зи.06Ч lir, medtem ko je v istem času izvozi la 7.405,430.006 lir. Radi tega je trgovinska bilan ca pasivna za 1.701,120.063 lir. Irska proti revolucionarjem London, 17. okt. tg. Nn Irskem je bil sprejel protiterorski zakon, ki pooblašča vlado, da sme preganjati vse nelegalne zveze. Ker je bil ta pred-iog sprejet v senatu in ga jo ratificiral guverner, je pričakovati nn Irskem številne aretacije revo-Uir.ionario* Briiningova zmaga v petek je državni kancler dr. BrUning iziel zmegoslsviio iz tridnevne strastne in zelo razburljive parlamentarne debate, ki do zadnjega ni pokazala, k.iko utegne izpasti odločilno glasovanje. Bruningova zmaga poinenja v resnici evropski dogodek. ker s padcem zunanje politično pomirljive •iptranje politične pa socialno pravične in strpljive Brtiningove politike, bi cela Evropa bila ogrožena ■/ valom ali skrajnega nacionalističnega fašizma dali pa poplavo komunistične levice. Kdo je najbolj zagrizen sovražnik Brtlnln-gove centrumaške sredinske politike? Naravno, da obe skrajnosti, komunistična levica in fašistična desnica, ki je — in v tem je ves pomen sedanjega boja — popolnoma v službi nemške veleindustrije in nemškega velekapitala, V prvih Časih Briiuingove vlade je industrija kazala dokaj zanimanja za kanclerjev o politiko. Veleindustrijci so na tihem upali, da bo kancler s prisilnimi odredbami po katerih je moral seči, pokazal razumevanje za njihove želje. BrUning pa se ni dal vpreči kot vojno orodje in slepa priprega nesocialnih zahtev velekapitala. Kakor hitro so industrijci uvideli, da ima Bruning tozadevno svoje, njim čisto nasprotno stališče, so takoj dali znamenje za napad. Ze so stopili na dan s tako zvenim urejenim gospodarskim programom-, ki je prava socialna sramota za XX, stoletje. Bistvene točke njihovega gospodarskega programa so znane: Tarifne pogodbe naj se ukinejo in pravtako državno mezdno razsodišče. Mesto tarifnih pogodb naj se zopet uvede svobodna pogodba glede plače in delovnega časa. To pa se pravi po domače: Delodajalcem naj se zakonito prizna, da po svoji mili volji krojijo delavcem pravico in plačo. Pri 4 milijonih brezposenlih, kolikor jih je danes v Nemčiji, bi bilo to istovetno s popolno oblastjo industrije nad delavstvom in izrabljanje delovnih moči pri najbednejši plači. Istotako so industrijci tudi zahtevali takojšnjo ukinitev socialnega zavarovanja. Гогај konec socialnih pridobitev delovnega ljudstva zadnjih 100 let. Na te svoje zahteve je industrija potom ljudske stranke, ki je njihova glasnica, postavila vprašanje .zaupanja Brilnlngovi vladi. Težka industrija je računala, da je prišla njena ura. Na poti pa je BrUning. Industrija hoče namreč še več. Ne le spraviti ob pravico delavstvo, ampak plačati tudi svoje dolgove, /ato je /ahtevaia, da se rentna marka vpelje kot dodatno plačilno sredstvo, kar bi bilo istovetno z uvedbo nove inflacije. BrUning je vse to gladko odklonil. Medtem je prišla angleška inflacija. Težka industrija je znova poskusila napraviti sunek proti nemški valuti. Bruning je zopet energično odklonil. V tem trenutku je postal za te/ko industrijo nemogoč kot politični voditelj. »BrUning mora proč!- je odslej poMala parola velekapitala. Zanimivo je, da ga iz istih razlogov odklanjajo ludi veleagrarci, ki si žele inflacije, da bi »e tako znebili dolgov, v katere se zlezli Idjub neprestanim državnim podporam. S tem so podani pravi razlogi zakaj so veleagrarci na vzhodu in veleindustrijci na zapadu prešli roko v roki v napad proti Brilningu. Istočasno naj bi se s pomočjo takozvane nacionalne opozicije zrušil ves sistem, ki ga drži pokoncu demokracija, država naj bi zopet prišla pod neomejen diktat velekapitala. Seveda tega ni mogoče narodu odkrito povedati. Zato so svoje namene zavili v bleščeč plašč nacionalizma. Kar deževalo je člankov in zahtev po nadstrankarski vladi-, po resnično nacionalni vladi«. Vse samo fraze, ki naj zakrijejo edino resnični gori označeni cilj. Da bi predsednik republike Hindenburg izvil opoziciji iz rok najjačje agitatorsko geslo, je kanclerju BrUningu pri sestavi drugega kabineta izrecno naročil, da naj sestavi vlado, ki ne bo nujno vezana na strankarsko obiležje. Nova Briiningova vlada ima tudi ta značaj. Iz istega vzroka sta bila iz vlade izločena oba vodilna centrumaša \Virth iu Ouerard, da se onemogoči očitek, češ, Nemčija stoji pod diktaturo centruma, Vendar tudi ta sprememba opoziciji ni prijala. Brezpogojno je hotela odstraniti Bruninga in Stegerwalda, ker sta katolika in ker socialno čutita z delovnim ljudstvom. Težka industrija je torej komandirala ljudski stranki, katero forsira, da zdruši Bruningov kabinet. Ta je na povelje tudi takoj odšla v tabor nacionalne opozicije- in se udeležila tudi znanega zborovanja v Harzburgu. Kdo je bil zastopan v Harzburgu? Generalni direktorji vseh nemških velebank in težke industrije, veleagrarci, generali, ki si žele nazaj stare prusovske VCilhelmske čase in potem seveda generaloberst von Seeckt, Hugen-berg, Hitler, Seldte, jeklene čelade, grof von der (ioltz, vsenemci itd. — samo nacionalistični pre-napeteži in pretepači, toda nobenega sledu o nemškem ljudstvu in celo nobenega sledu o delavnem nemškem ljudstvu, V Harzburgu je torej bil skovan načrt kako vreči Briiningovo vlado. Napad se je ponesrečil in Briining je s pomočjo .socialističnih glasov ostal na krmilu. Užaljeni in osramočeni so se fašisti odstranili iz parlamenta. Vsa Nemčija se je oddalinila. Kajti Briinin-gcv por;i/ bi popienjal za državo nepregledno katastrofo. Ogromno nasprotstvo z leve in desne bi udarilo skupaj neposredno drugo proti drugemu in državljansko vojno bi se težko dalo preprečiti. Iz tega gigantskega boja pa ne bi izšla zmagovalka težka industrija s svojimi fašističnimi oprodi, ampak komunizem. Bilo je torej tudi v interesu miru, da je BrUning ostal na svojem mestu, kar je v veliki meri zasluga tudi njegove previadajoče osebnosti. Veliki državnik tudi v najtežjih situacijah ni izgubil živcev, ampak z močno roko voui državno krmilo preko neverjetnih zaprek in težav. Odgoditev parlamenta do 23. februarja 1932 mu daje priliko, da bo v mirnejšem ozračju nadaljeval obnovitveno delo v prid svoje domovine in vse Evrope. Vedno več z tata v Franciji Pariz, 17. oktobra, tg. Včeraj je oceanski par-nik Pariš pripeljal zopet za 420 milijonov frankov riata iz Amerike, parnik »Olimpia« pa za 400.000 frankov. Od 20. septembra dalje je prišlo iz Ame-rijMatin«, da bodo francoski in ameriški državniki razpravljali o vprašanju mednarodnih dolgov, o razorožitvi, o reparacijah in o drugih finančnih vprašanjih. Glede mednarodnih dolgov smatra list, da bo Amerika za moratorij, Francija pu pil 50 odstotno znižanje, Francija je pripravljena sprejeti predlugnno progresivno razorožitev pod pogojeni, da se izvrši z zmanjšanjem sedanjih vojnih proračunov. Kelloggov pakt naj bi se v zvezi s tem izpopolnil z določbo, ki naj njegovo obveznost še bolj učvrsti. V reparacij- skem vprašanju Je Francija mnenja, da ne moro odstopiti od takozv. brezpogojnih anuitet, vendar pa bi pristala na razne olajšave. N. pr. da so plačila v gotovini zamenjajo z reparacijami v blagu, (iled« finančnih vprašunj, ki bodo v VVashingtonu na dnevnem redu, pravi list, da je Francija v vprašanju razdelitve zlata povsem naklonjenn zdravi politiki zlatega standarda. V kreditnih vprašanjih pa Francija ne bi nasprotovala temu, da s podporo ameriških krogov uvede na pariškem tržišču take emisije, ki bi okrepile blagajne finančno slabih držav. Zasedanje albanskega parlamenta Prijoleliitvo med Albanijo in Italijo Tirana, 17. oktobra, i. Albanski parlament se je sestal na četrto redno zasedanje. Pri otvoritvi zasedanja je predsednik vlade Vangeli prečital poslanico kralja Zogua, v kateri je kralj sporočil, da je ugled Albanije zrastel v vse.n /etu in da Albanija vzdržuje prijateljske odnošaje z državami, posebna "• s svojimi sosedi. 1'oslance je opozoril n.i italijansko-albansko sodelovanje in ppudnril, da jc zveza med Italijo '•• Alb;.mjo postavljena na lo- jalne it. prisrčno bazo. Ta prisrčnost je dokazana . is'1 s tem, ker jc dala Italija Albaniji veliko posojilo Nadalje pravi v spomenici, da bo Albanija V liajKrajšem čuan iključila trgovinske pcjcJbe ' runini' državami in oodo rešen« vsa sporna vprašanja r Grčijo. V svo, poslanici nadalje poudarja kra.j Zogu, da je vlada podvzela akcijo za povzui-gc arzuve ter obljubila svojo \ jiiioč za ustanoviti i; me banke. Seja Zveze jugoslovanskih mest Ljubljana, 17. oktobra. Danes ob 0 se je pričela v magistratnl dvorani seja Zveze jugoslovanskih mest. Seje so se udeležili delegati posameznih mest v tuko velikem številu kakor do sodaj še nikoli. Seji je predsedoval predsednik, zagrebški župan dr. Štefan Srkulj. Zastopana pa so bila mesta: Belgrad, Cetlnje, Kar-lovec, Koprivnica, Kragujevac, Križevci. Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Petrinja, Sisek, Slavonski Brod, Slavonska Požega, Sombor, Split, Subotica, Varaždin, Vukovar in Zagreb. Slovenska iiiesla so zastopali: Ljubljano dr. Puc, prof. Jarc, Tavčar, Turk, Orehek, dr, Rant In ravnatelj Zupan; Maribor: dr. Juvan, dr. Lipold in ravnatelj Barlo; Ptuj župan Brenčič; t'elje: dr (loričan in ravnatelj Šubic. Skupno jo bilo nn seji 45 delegatov. Na soji jo zastopstvo Zvezo organizacij občinskih uslužbencev Jugoslavije izročilo predsedniku ilr. Srkulju in vsem udeležencem spomenico glede neupravičenosti in lieumostnosti redukcije prejemkov občinskih uslužbencev v vsej Jugoslaviji! To Zvezo sta zastopala predsednik Fran Govekar in tajnik Kramberger, ljubljansko Zvezo dr. Mnvri-cij Rus in Zvezo občinskih uslužbencev Dravske banovine dr. Rudolf Mole. V otvoritvenem govoru je predsednik dr. Srkulj omenjal zahtevo države, naj občine izvrše revizijo svojih dohodkov in izdatkov, In sicer na skrajni minimum. Število osebja se ne sine zvišati, temveč ga tudi dovesti na minimum. Plače občinskih uslužbencev ne smejo bili večjo od plač državnih uslužbencev nn enakih položajih. Občine se morajo izogibali prevelike obremenitve prebivalstva z davki. Občinske uprave pn nuj še letos prično z redukcijo osebnih in materljalnih izdatkov. Dr. Srkulj je poudarjal, da je treba določiti konkretne osnovne principe, katerih naj se občino drže v znižeypnju svojih dohodkov in izdatkov. Treba je tudi najti mejo, do kam smo segali taka varčnost. Država nalaga občinam vedno večje dolžnosti, in postavka prenešeni delokrogi: je v občinskih proračunih vsako leto večja. Po svojem govoru je predsednik dr. Srkulj otvoril diskusijo, ki se je razvijala zelo živahno. Vsi govorniki so v prvi vrsti poudarjali pomen avtonomije mest. Mesta so že spoznala pomen in značaj varčljivosti ter so jo že pričela izvajali v mejah možnosti. Ho večja varčnost pa ni možna. Ce bi se pa Izvajala, bi prišlo do zastoja v življenju mest; Kar so tiče zmanjšanja dohodkov in plač občinskih uslužbencev pa so mestn na socialnem stališču, dn so njihov Življenjski standard ne more več znižati, zakaj to, kar dobiva občinski uslužbenec, včasih niti lega no dosega, da bi mogel kulturno živeti, iu zadostuje le zn nnjbolj potrebni kruh. Zato je treba vprašanje zniževanja osebnih izdatkov prepustili izključno mestom, ki bodo no-skušalu. da se napravi vse, kar je pač možno. Spju se je po|K)ldne še nadaljevala. Zlasli j» bila živahna diskusija o obliki resolucij, ki naj jih Zveza predloži vladi. Vsi zastopniki so načelno za to, da resolucija izraža to, kar so poudarjali v diskusiji. Deljena pa so biln mnenja o obliki resolucije. Razprava o toni se je zavlekla do večnra. Resolucija Poslovni odbor Zveze mest kraljevine Jugosla« vije je nu svoji plenarni seji, ki se j« vršila v Ljubljani 17. oktobra, po zaslišanju predstavnikov vseh zastopanih mest in dolgi diskusiji o veeh vprašanjih, odnosno o izvedbi največjo varčneetj v proračunih mest, soglasno sklenil, da predsedništvo Zveze mest takoj predloži kr. vladi v imenu jugoslovanskih mest detajlno motivirane predlogo o vseli vprain« njih finansiranjn naših mest, V teh motiviranih predlogih bo Zveza mest med drugim razložila tudi svoje stališče z ozirom na dohodke mestnih uslužbencev in nujnosti hitre refor. me komunalnih financ z neobhodnostjo, du se čim prej objavi zak on o mestih, kakor ludi sodoben in socialno pravičen zakon o komunalnih finaucan, Ubita komunista Zagreb, 17. oktobra. AA. S pristojnega mesta smo prejeli tole poročilo: 15. t. m. so organi zagrebške policij* iskali znanega terorista in komunista Josipa Debeljaka, ki je 30 septembra med arctaciio ubil policijskega organa in nato pobegnil. Izvedeli so, da se nahaja Debeljak z nekim svojim tovarišem v Vočar-ski ulici št. 20. Ko jo policija stopila v to stanovanje, je opazila v niem znanega komunista Josipa Adamiča, ia ie hipoma potegnil revolver m ga naperi! na policijske organe, ki pa so ga pro-stregli in ga smrtno ranili. Pri njeni sq našli dva revolverja, razna pisma, napisana s kemičnim črni. lom in kgitimac je za tri razne neznane osebe. Debcl|ak ie med tem pobegnil. Policija tfa le takoj zasledovala in ga kmalu našla v stanovanju Ba rice Iveroviča. Ko je policija hotela aretirati Debeljaka, jo je sprejel z revolverskimi streli. Po-liciia je odgovorila in ga ubila, Smrtno ranjeni Adamič je kmalu preminul. Dunajska vremenska napoved: Vedno bolj oblačno. Ponekod padavine. V bližnjem času je pričakovali novega navala hladnega severnega zraka snega v višjih legali. in Zdravi otroci so veseli! 9? ^гејџјп s -C Daje zdravo in močno kri — zdrave in močne živce I Z B O R E N TEK v lekarnah steklenica po/ Hira Din 40'- :------------- DAJTE OTROKOM VSAK DAN J male žličke n k ii s rt e a a Џмекши za okrepitev h rut, itvceo In teka Po pošti pošilja LABORATORIJ ALGA, SUSAK 3 slelil. Encrginu D. 128'- 6......2-18-- 1 zaslon/ i2 .. „ D. 492-. In 2 zaston/ t Sto let slovenskega muzeja LJubljana, 17. oktobra. Tiho in skromno je proslavil danee svoj stoletni jubilej eden prvih in najvažnejših naših slovenskih kulturnih zavodov — t. j. naš narodni muzej, ki se je razvijal od stopnje do stopnje tako, da epada danes pač med najpomembnejše kulturne ustanove v naši državi. Na jubilej sam in na pridobitve zadnjih let, kakor tudi na tiskan Vodnik, ki je ob tej priliki izšel, smo opozorili že pred par dnevi, zato naj se omejimo danes le še na to proslavo. Ob 10 so se zbrali v muzeju odlični zastopniki naših oblasti in kulturnih ustanov, nekaj umetnikov, strokovnih pisateljev ter ljubiteljev starin in umetnin. Goste, med katerimi smo opazili tudi ravnatelja zagrebškega muzeja prof. Jiroubtca, je toplo pozdravil muzejski ravnatelj dr. Mal, ki se je v svoje mgovoru spominjal razvoja našega muzeja ter velikodušnih podpornikov, ki so mu stali v vseh časih požrtvovalno ob strani, zlasti pa še zadnja leta. Le njihovi pomoči se ima muzej zahvaliti za dragocene pridobitve zadnjih let, ki jih sedaj za proslavo svojega stoletnega jubileja tudi razstavlja. Po teh pozdravnih besedah je tolmačil konser-vator dr. Štete gostom novourejeno muzejsko umetnostno zbirko, za njim je ravnatelj dr. Mat razkazal In razložil prezanimivo zbirko pohištva, ki je bila večinoma pridobljena v zadnjih letih, h koncu je sa povedel še dr. Loiar goste po ostalih muzejskih Ferdinand Erker - 30 tet kočevski dekan Kočevje, 18. oktobra. Dane« obhaja tridesetletnico dekanovanja v kočevski dekaniji mestni župnik in častni kanonik g. Ferdinand Erker. Dolga je dobil tridesetih let, pa je bila polna dela, truda in nesebične ljubezni, katero je gojil današnji jubilant do evojih župlja-nov. Kot mlad kaplan, ki je imel za seboj komaj 10 let pastirovanja med slovenskimi dušami v Škof ji Loki in v Št. Vidu nad Ljubljano, je čakalo novega kočevskega dekana odprto polje veesplo- . : I ш v ■ !.>■*->., ? 1 "/'t ■ ■ "-s. .. ук Л- < - \ * тСл • . ' ^ - V t. 'k- - S' v -'<; M ч./•'•*• - Џ-Ш- - r. .. . • .„'• .<5«. • '.'V-; »v. 1 .*■' ж. . -1 i i m proetorih. S tem je bila slavnost zaključena. Eno smo pri tej priliki posebno opazili: naš muzej postaja polagoma — pravo pravcato skladišče. Dragoceni kosi pohištva so nameščeni in naloženi v — avli, na hodnikih moraš najskrbnejše paziti, kajti sicer odbiješ lahko nekaj s komolcem, drugo s kolenom, v razstavnih dvoranah je pa kakršnakoli sistematika in preglednost nemogoča, saj je nameščeno pohištvo med mineralogijo, dragocene slike v arheološkem oddelku, baje so polne tudi kleti in podstrešja itd. itd. Skratka: vprašanje prostorov postaja v našem muzeju nevzdržno in liočeš-nočeš, nekaj je treba ukrenili, in sicer takoj. Ni dvoma, da je stiska za denar, a kar mora biti, pač mora biti in gotovo so vodilne vsenarodne kulturne institucije tisti činitelji, ki bi tudi pri največjem varčevanju ne smele biti ogrožene, naš muzej pa pri teh razmerah je. Čujemo, da se pripravlja preureditev ljubljanskega Gradu v muzej. Pozdravljamo od vsega srca ta načrt, kajti nobenega dvoma ni, da bi se dalo mnogo oddelkov lepo razvrstiti v Gradu, s čemer bi se ta zgodvinska stavba pač najprimernejše »zaposlila«. Naj nas od tega načrta ne odvračajo morda preveliki stroški, kajti če bi ne bilo mogoče načrta izvesti v dveh letih, naj se na pa izvaja pač deset let in preureja Grad v etapah, posamezni muzejski oddelki pa v etapah selijo. Odlašati pa s tem vprašanjem ni mogoče prav nič več. (nega dela in načrtov. Prva hi največja ekrb, katere »e je lotil v izvršitev novi kočevski dekan Ferdinand Erker ob nastopu svojega dekanovanja je bila, da sezida mestu cerkev, ki ne bo samo dovolj široka in prostorna, marveč kras in dika celemu meetu. Tik ob mostu sredi glavnega trga je stala poprej mala skromna cerkvica sv. Jerneja. Ni zadostovala za tisočere duše, katere je moral gosp. dekan oskrbovati. Bila je tako majhna, da je šla skoraj vea v temelj novi veličastni zgradbi, katera je še danea največji ponos mestu. Ра komaj je bila ena skrb pri kraju, prišlo je deset drugih Treba je bilo urediti v domači župniji, kakor v cedi dekaniji dušno življenje vernikov. Povsod je bilo treba organizirati moške in ženske Marijine družbe, povsod je treba hrabriti in podžigati, da je prišlo do verske obnovitve domačega ljudstva. Povojna leta so dala Kočevju industrijsko lice. Treba je bilo skrbeti za nove farane, ki so se vsled posledic .svetovne morije odtujili crltvi in jim pokazati lepših in svetlejših idealov. In še je bilo treba vsako leto hoditi po obširni dekaniji vizi-tirati in spet spodbujevati, podžigati in hrabriti. Danes, ko obhaja naš gospod dekan in kanonik Ferdinand Erker tridesetletnico svojega dekanovanja, se lahko z mirno vestjo ozre nazaj in napravi bilanco, ki mu bo v večno čast. Danes sprejema jubilant častitke vdanih mu župljanov, znancev in prijateljev. Tem častitkam se pridružujemo tudi mi in kličemo gosp. dekanu Ferdinandu Erkerju: ad multos annos. * Gosp. Ferdinand Erker se je rodil 18. marca leta 1866 v Stari Cerkvi. Študiral je v ljubljanskem bogoslovju, kjer je bil leta 1890 posvečen v novomašnika. Letos je obhajal z nekaterimi svojimi tovariši tudi 40-letnico mašništva. Nato je služboval kot kaplan v Škofji Loki in Št. Vidu nad Ljubljano. Leta 1001 je bil imenovan za dekana v Kočevju. Kol tak je bil najmlajši dekan v ljubljanski škofiji. Lnnsko leto je bil ob priliki 600-letnice, odkar so se Kočevarji naselili na to ozemlje, imenovan za častnega kanonika ljubljanske škofije. G. dekan F. Erker je prejel ludi več odlikovanj za državljanske,zasluge. Pes odgrizni! otroku nos j*t. Peter pri Novem mestu, 16. okt. Štiriletni hčerki posestnika Radeščka iz Dol. Grčevja je Hrastarjev pes odgriznil nos. Po hudega psa je prišel konjederec. Koga zadene krivda in Hi je deklica morda sama bila premalo pazljiva, bo dognala preiskava. Ova požigalea v rokah kmetov Preprečena požarna katastrofa Šoštanj, 15. oktobra. V sedanjih težkih časih se potika po naših krajih mnogo sumljivih ljudi. Nekateri se vedejo Se dokaj vljudno in so za vsako še tako skromno podporo hvaležni. So pa tudi drugi, k' se obnašajo zelo brezobzirno in maščevalno in iščejo prilik, luiko bi si na nepošten način kai prilastili ali nn kak drug način napravili ljudem škodo. Taka dva temna elementa sla Jakob U., doma nekje pri Ljubljani in Anton B. iz Maribora. Pretekle dni sta se potikala v Št. Vidu. Ko sta se nahajala v gozdu posestnika Hlepa, sta zapalila večji kos papirja in ga vrgla v bližnji kup dračja. To je zadostovalo. Kmalu je bito več dreves v plamenu. K sreči so takoj prihiteli ljudje in preprečili nadaljnje širjenje ognja. Jakoba in Antona so nato kmetje zasačili v bližnji gostilni. Zdela sta se jim sumljiva. Oba so zvezali in ju prignali v Šoštanj, kjer se sedaj nahajata v sodnij-skih zaporih. Eden dejanje priznava, drugi ga pa taji. Z vrha jablane telebnil M. Sobota, 16. oktobra. V tukajšnji bolnišnici se zdravi 15 letni Štrakl Jožef iz Bunčan. katerega je zadela pri obiranju sadja huda nesreča. Imenovani je splezal na jablano, da bi obiral Z zob zavedno izgine kamen, če jemlješ dnevno KALO D G NT Sargov Kalodont je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu). VlHO D OHt Proti zobnemu kamnu jabolka. Ko je na spodnjih vejah pobral sad, je splezal višje. Končno je prispel do vrha. Za to ali ga bo vrh vzdržal, se ni zmenil. Mirno je trgal jabolka, četudi se je vrh zibal z njim semtertja. Hipoma se zasliši breščanje in vrh se zlomi ter se s fantom vred nagne. To se je odigralo tako naglo, da fant ni imel časa se ujeti za druge veje, marveč je telebnil na tla. Fant je obležal na tleh in jo bolestno zaihtel. Po obrazu je bil ves krvav. Rok ni mogel zganiti. Ko so ga preiskali, so ugotovili, da si je pri padcu zlomil obe roki. Takoj so ga peljali k zdravniku in nato v bolnišnico, kjer bo moral precej dolgo biti v bolniški postelji. Ustavljena tovarna Prei so delali ob nedeljah, sedaj bodo počivali • v delavnik Jurklošter, 17. oktobra. Tovarna lesnih izdelkov v Jurkloštru Je dne 16. t. m. začasno ustavila delo in odpustila vse ilelavce. Kot vzrok se navaja pomanjkanje gotovine. Ko bo gotovina zopet na razpolago, se bo tudi tukajšnja tovarnn zopet otvorila. Obenem je tovarniško ravnateljstvo za name- ček za brezposelnost znižalo vsemu delavstvu mezdo za 10 odstotkov od 1. oktobra dalje. Enkrat je bila mezda ie lansko jeaen znižana za 10 odstotkov. Sedaj pa ie v drugič. Ali bo mogel ubogi delavec še shajati s tako pičlo mezdo? Nekdaj se je delalo v tovarni tudi ob nedeljah, sedaj bo delo počivalo še ob delavnikih. Zetu in hčeri zazgal Velik požar v Slapah Ljubljana, 17. oklobra. Davi nekoliko pred 8 je vzhodno nebo naenkrat zažarelo od vejikega sijaja. Blizu Dev. Marije v Polju je izbruhnil ogromen požar. Goreti je pričelo v Slapah in sicer se je vnelo veliko in lepo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Doviča. To gospodarsko poslopje je zelo veliko in je bilo polno sena, krme, kmetskega orodja, poljskih pridelkov, kratkomalo Dovič je imel v poslopju spravljeno vso letošnjo letino. V poslopju je bil tudi hlev, v katerem je imel DoviČ 10 glav živine. Požar je bil ogromen, saj je umevno, če je bilo v poslopju toliko krme za vso živino. Domačini niso mogli rešiti prav nič, razen živine in še to so rešili prav v zadnjem trenutku. Gasilska pomoč je bila takoj na meslu. Prihiteli so na pomoč gasilci iz Vevč, Sostrega. Zgornjega Kašlja, Zaloga in končno tudi poklicni gasilci iz LJubljane, 9 po številu. Ker so plameni naenkrat objeli vse poslopje, gasilci niso mogli preprečiti, da ne bi zgorela vsa letina in od poslopja samega so rešili komaj ogrodje. Požar so omejili z dvema agregatoma, še sreča je bila. da je poslojije oddaljeno komaj 50 m od Ljubljanice, tako, da ni bilo pomanjkanja vode. Ljubljanski poklicni gasilci, ki eo prihiteli po dvodstvom poveljnika g. Furlana z motorno brizgalno, niso stopili v akcijo, ker ni bilo več potrebno. Kar je požar imel uničiti, je uničil naglo in hitro. Ljudje so takoj pričeli govoriti, da je jMižar podtaknjen. Za te govorice so takoj zvedeli tudi prisotni orožniki, ki so požiga osumili Dovičevega tasta, 65-letnega Josipa Kalana. Kalan je kmalu priznal požig, če£, da je zetu podkuril iz maščevanja. Kalan se je namreč čutil prizadetega in je vedno trdil, da mu Dovič noče dajati pravic, ki mu gredo. Živel je večnem sporu z zetom zaradi l»reživnine. Tast Kalan sam je hodil po okolici, kjer je beračil. 7.e pred časom Je jioskušnl zažgati gosjttidnrsko poslopje. Pri tem so ga pa zasačili in je bil obsojen zaradi poskusa požiga na Sest mesecev ječe, ki jih je tudi presedel. Svojo žalostno namero pa je sedaj uresničil. Maščeval se je res. Toda s tem je grozno prizadeta družina njegovo hčere. Škodo cenijo na približno 150.01Х) dinarjev. Orožniki so Kalana oddali v zajiore okrožnega sodišča v Ljubljani. Zima v Srbiji Belgrad, 17. oktobra. Od vseh strani Srbije in južne Srbije poročajo, da je tam začela zima. Do 15. t. m. pa je začelo zelo deževati, megle so pokrile ravan, vrhove pa sneg. Nn Kopaoniku je v 15. t. m. začelo snežiti. Pod vrhom je padlo 15. t. m. zvočer za pol metra snega. Tudi v moravskem okraju že 24 ur sneži med hudim vetrom. Na Javoru in Goli ji je zapadlo za četrt metra snega. V Sandžaku ie včeraj ves dan snežilo. Tudi v Skoplju in okolici je 16. t. ni. padlo precej snega. V dolini je čez dan izginil, po hribih O požaru v Spuhlji Ptuj, 16. oktobra. V četrtek zvečer, kakor je bilo že poročimo, je silen požar v Spuhlji v bližini I" ja nemilo razdejal lepo vas Tik pred hudim mrazom, ki vozi s seboj bližnjo zimo, je posestnikom vzel streho in živila. Posamezniki so tudi na telesu odnesli nekaj poškodb. Ranjeni Rosenfeld, ki ima službo nn železnici, pripoveduje sam: K sreči sem bil ta dan prost. Ravno sem se namenil na polje, ko mimo mene strašno jiridrvi voznik. »Ogenj je. zakriči in se je Se z večjo naglico pognal naprej po požarno brambo. V tem trenutku sem že sam ugledal ognjene jezike, ki so plapolali v nebo, sredi vasi, vrh klanca. Od kovača dalje je hiša bivšega župana Zelenika. Tu je izbruhnil ta divji element. Za skednjem so bile kopice slame. Užgale so тз najbrže, saj drugače si je težko razložiti nastalo katastrofo. Silen veter, ki se je popoldne podil po ravnini, je vrgel iskre na Zelenikovo gospodarsko poslopje iu hišo. Za žalostno družbo skoraj plamen objame ludi sosednji posestvi BrenkoviČa in Marije Bolcarjeve. Ogenj je bil velikanski, ker je vsako od teh posestev deloma pokrilo s slamo. Kakih 300 korakov proč je moja hiSn. Ostal sem doma, da bi jo varoval. Nisem slutil, da bo imii n.... io minut pozneje zažarela. okrog štirih pn je ostal. — Takisto v okolici Bitolja je znežilo l(i t. m. Planine Kajmakčalan in Perister so v snegu. Tudi Sleme pri Zagrebu je v snegu. Povsod je temperatura zelo padla. Zima nastopa. In to tako nenadno — po skoraj poletno prijetnih in solnčnih dneh. Sadjarji in vrlnani! Nn pozihite škropili VaSnipt •ndm-in -vin 7. ARnORIlM-om >CHKMOTEC'HNA« družba 1. o. z., Ljubljana McRlin tri; 10(tla dvoriifu veletrR. A. & E.Kknher,„, popoldne je to bilo. V vasi je nastala strašna panika. Vsak si je najbolj pomagal, kot je pač vedel Ko je pričelo goreti pri meni, sem hitro skočil v sobo, tla bi si rešil vsaj nekaj obleke. Nisem vedel, tla je notranjščina že pravi pekel. Komaj sem rešil svoje življenje. Poglejte me, kako sem obvezan.« I11 res ima nesrečni mož vso glavo v povojih, desno oko zaprto. Številne bližnje požarne brauibe so prihitele v pomoč. Naj naštejemo nekatere: domača iz Sptih-Ije, iz Ptuja. Zabovcev, Sv. Marka, Hajdine, l)or-tiave. Št. Janža. Poglavje zase je bila voda. Hitro so izpraznili in izčrpali bližnje mlake, predvsem Protlec in Kanieniše. Skoraj so bili prisiljeni seči k Dravi, skoraj dva kilometra proč. Ptujska in bu-kovska motorka sla tu črpali votlo. Ker so vsa posestva deloma krita s slamo in ker je ves čas vel silen veter, ni bilo mogoče misliti na drugo kot požar vsaj lokalizirati. Vse je pogorelo pri Bren-koviču, Rosenfeldu in sosedu Horvatu. Pri Rosen-feldu je gorelo še zvečer ob 10, pri Brenkoviču Se po polnoči. Dasi so bili k sreči vsi doma, se veliko ni dalo rešiti. Ni duha o domačih pridelkih, krmi, slami. Tudi razni stroji in nekaj pohištva ae je spremenilo v pepel. Zeleniku je jiogorelo gospodarsko poslojije, Bolcarjevi svinjski hlevi. Le zidovi Strle pri nekaterih še kvišku. Ko so se Ptujčani zvečer vrnili domov, so kmalu morali oditi z motornim kolesom v Dražence. k sreči brez potrebe. V ponedeljek zvečer na ie pri gostilničarju Celanu v Gereči vasi pogorela hiša in gostilna. Pol stotisoč dinarjev škode gotovo trpi. Ognja, reši nas, o Gospod! O požarih v Savinjski dolini Savinjska dolina. Pogosti požari zadnjih tednov so nekoliko pojenjali. Sicer ne mino teden brez jiožara v okolici, vendar tako hudo ni več ko prejSnje čase. Sicer se pa postali ljudje že tozadevno popolnoma otopel ter je mnogo gasilnih društev sklenilo, da izven domačo občine ne gredo več gasit. Vzroki požarov so še večinoma nerazjasnjeni. Sicer je zaprtih nekaj osumljencev, večinoma lastnikov pogorelih poslopij, vendar samopožig dosedaj ni bil še nobenemu dokazan. Večinoma so |>o par-tedenskem preiskovalnem zaporu izpuščeni vslec1 pomanjkanja dokazov. Širijo se tudi glasovi, tla se vršijo požigi kot protest proti brezposelnosti in gospodarski krizi. V kolikor smo prepričani, so sainopožigi, vsaj v večini slučajev izključeni: saj pogori mnogim, katerih zavarovalna vsota niti oddaleč ne doseže narejene škode — ne moremo tudi verjeti, da bi se naši' ljudje, ki bi škodovali bližnjemu zaradi protestu proti delovni in gosjiodarski krizi. Gotovo pa je, tla j>ri tako |iogostih požarih samo nesrečno naključje ne pride v |>oštev, kakor tudi tla v boljših časih požarov ni bilo. Bodisi vzrok ta ali oni, je to znak težke gospodarske krize In brezposelnost, ki Unči Savinjsko dolino, in glasen memento vsem činiteljem. Novi avtobusni retl celjskih avtobusov je t Savinjsko dolino zelo neprilicen. Medtem ko je prihod jutrnjega v Celje nekoliko prepozen, odhajr zvečer prezgodaj iz Celja. Skoraj istočasno odhnjs tudi vlak, tnko tla imamo istočasno dve zvezi, nato pa do prihodnjega vlaka štiri ure. Ali bi ne biln mogoče, tla se odhod avtobusa prestavi v to razdobje, s čemer bi bilo Snvinjčnnom zelo ustreženo? Brezdvomno bi lo koristilo tudi blagajni avtobus nega podjetja. Kako poslanem dober godbenik Tn bre:platno knjiiieo pnilje Inrnma glatbi Meinel /f- Hero'd r Mtirthoru it. 102— B vtakemn prijatelju obrnite, haditt saletn'kn ali Kveibanemu. %'ihtetnj'e kniificn Inknj г navadno rfopieniro' Dajte nam vodovod! št. Peter pri Novem mestu, 16. okt. Blizu Krke smo, pa vendar pogrešamo votle V prvi vrsti dobre, zdrave, pitne votle. Pogrešanic sicer zlasti sedaj v suši vsake votle, ne samo pitne, temveč tudi one za pranje, kuho in živino, toda ta se že še dobi, če|irav morajo nekateri hoditi daleč ponjo, zlasti prebivalci nekaterih od Krke oddaljenih vasi, toda za pitno votlo smo pa res v veliki zadregi. Take mizerlje zlepa ni kje najti. En studenec je presahnil, drug v bližini je pa brez asana-cije za pitno votlo neii|>oraben. Svoječasno se je pojavila že epidemična bolezen — tifus, fn bati se je, da se podobna bolezen lepega dne zopet ne pojavi. Vsak Čas bo dograjena in svojemu namenu izročena nova šola. Otroci vse občine, torej vsa šolska mladina bo zopet hodila vsnk dan v št. Peter In šolsko poslopje bo res ustrezalo vsem higienskim predpisom, le nekaj še pogrešamo: nikjer » bližini ni dobiti dobre pitno vode. Ali bi se ne dalo 7. dobro voljo tudi temu nedostatku odpomoči? Naš klic na vse merodajne činilelje je: dajte nnin vodovod! Saj je nekaj studencev, ne sicer v neposredni bližini Št. Petra, vendar pa tudi ne tako oddaljenih, da načrta ne bi bilo mogoče izvesti Svoječasno je bil že na licu mesta šef higienskega zavoda g. tir. Ivo Pire, ki je tudi ugotovil, da je votlovotl res potreben. Zaka; je potem vsa stvnr zaspala, nam ni znano. Ker postaja zadeva vsak dan nujnejša, jirosimo z zadevo ne odlašati, temveč jo |)ospešiti. Prosimo, naj vzame zadevo v pretres občina, saj je to javna zadeva! Oospotla dr. Pirca, šefa higienskega zavoda pa prosimo, naj o prvi priliki zadevo na licu mesta prouči. Saj poznamo in cenimo njegovo tlelo in trmi za ljudsko higieno, zalo smo prepričani, tla bo nam tudi v tem oziru šel na roke. Ne bi prosili, ko bi to vprašanje ne bilo tako pereče. Interesentje bodo pa tudi upoštevali nujnost in radi po svojih moče! z delom pomagali. NnŠn želin in nroSnin je: dajte nam vodovod' Fotoamaterji! Vse fotopotrebščine dobfte v Jugoslovanski knjigarni V Ljubljani Zahtevait« ceniki Kulturni obzornik ПЈСТСТ——« UMIH—14 Šport duha m teovadba duše NebeSke rože je ime knjižnice. Življenje z Jezusom, Kraljevarje Srca Jezusovega v dru>i»fh in Sveta Terezija Deteta Jezi"a so imena izdaj te knjižnice. Nebeške ro*'e! Morlerni človek se nasmehneš: »Nebeške rože! Kam in kai bi z mimi!« Dandanašnji je edini klic, edina misel edina želia, edino nekaj, kar je: denar, denar, denar! Z denarjem kaj dosežeš, z denarjem kam nrideš. z denarjem kai veljaš, ker »človek le toliko velia. kar plača.« Res je —. res na cesti, družbi, v svetu. Po nebeških rožah svet ne vpraša, nebeških rož ne potrebuješ v službah. Resnično — ali pa ie tudi do dna resnično? — Kadar te za;ame žalost in obup? Greš z denarlem se razveseliš! A potem, na dom? Kako ti je po tem veselju? Ali te ne grize vest? Ali ni grenkoba v dnu duše? Al' moreš smehljajočega ouraza preko groba svoi;h razrvanih potov? Če ni, če nimaš v mislih, v duhu nebeških rož? Če nisi prožet z duhom višjih, nadnaravnih želja? Težko je brez Boga. Ne za kruh telesa je poglavitni klic človeka; vse bolj in vse deli, prav do posletlniih ur si potreben nebeških rož, tistih onoslrarskih dobrin, ki ti mečijo trnja vsakdanjih železnih udarcev, ti lajšajo najdrobnejše skrbi, tiste, ki te zgrabijo že zjutraj, ko se zbudiš m se te oklepajo prav do večera in še v noč Tedaj pride na vrsto dobrina nebeških: šport duha in telovadba duše. Če se venomer ne uriš v tistem športu, ki ne pozna tekem javnih nastopov, ki pa je v tebi samem, da znaš podvreči vsakdanje misli višjim ciljem, lepšim smotrom, ki so v rokali Boga, ki te privedejo vsako uro in vsak dan v vaanoet volje našega Gospoda, tedaj je človeku težko in ne najde pota za oddih. Telovadba duše i« najpotrebnejša telovadba. Nauči te, da e smeh- ljajem odrineš bodočo skrb, da z božjo nomofio prefla;aš drevo trplienja. Saj ni naHera borba na cesli; naj'ežja e s človekom samim v sebi. Zakai, koderkoli hodiš ka'Voli nočen'aš in zare^jaš, vsepovsod imaš s seboi sebe, največii križ. Da znaš pravilno in lagodne e prenašati ta križ. ki se mu ni moči izogniti; da znaš prenašati naitan;še obupe. zbodliaie, da jih vtor>iš v sebi; za to potrebueš izurjenosti v telovadb: du'e notrcbuieš športa duha. to le- znati mora« usmerili svoia pota navzi'or, k Bogu. In FoCa si potreben ocl trentilka do trenirka. Z Niim moraš — hočeš ali nočeš — živeti in hoditi, z Njim moraš račltnali glede svoje osebe in oseb v domu in družini. Sai ie zapisano nekie-Na:huiša ie resnica in na'bolj grozna, da je tako zares resnično, da ie Bog. Je — in ne moreš da izbrisali. Nailmišn ie ta resnica — in najboliša za človekove poti. Razlteseš se tu in lam. razpiši! svoje misli v to in ono smer: ali miru ne na:de§ razen v Bogu Molitev in de'o! Za delo smo naučeni za molitev «e učimo dan na dan sami In nikoli se ne izuči!. »Nebeške rože' dalcjo navo dila za to učenje, li prinašajo Vesed za šport člu ha in lelovad^o dure: ti kažejo 7^'ede za živl e nje z Rodom. Sezi po teh rožahl Njih vonj ti ublaži duha, niih barve te združijo z vernim Solncem ki izhaiaio iz Njeda. V »Življenju z Jezusom« se poglobiš v Učenika; v »Kraljcvanju Srca Jezusovega v druž'ni« polagaš svojce v naiboliše roke — v Gospodove: in s »Sveto Terezijo Deteta Jezusa« se združiš z najlepšo nebeško rožo te dcibc, pri njej se naučiš naigibkeiše telovadne duše. Vse tri omenjene knjižice so pisane v lepi slnvenSči-ii, besede ti gredo do srca in njih zitnania opremi je tako lična, da jih izlahka nosiš s ,*eboj. Sli-ikrat i na leto izhaiaio poedini cvetovi teh »rož«. Vsaka 1 te stane le 15 Din (pri Upravi v Ljubljani, Komcn-' skega ulica 12) in šopek takih rož ne usahne, živi v tebi in te bogati. Zlasti živl enjepis o svetnici naše dobe, o Mali sveti Terezji, bodi v rokah vsakega našega človeka. Iz n>ega se naučiš najmanjših odtenkov življenja vsakdanjosti in življenja z Bogom. Iz predgovora izdajateljev iz prve kniižtce »Nebeških rož«, povzamemo, da ie naš slavni mi- siionar Baraga izdal kniitfo »Nabe'ke rože« (poleg »Dušne Daše« in »7latih 'abolk«) in ie to knjigo slavil celo naš jezikoslovec in pisateli , Franc Levstik, in ie no tei Baragovi knjigi posnet naslov nove zVirke kniižic za sedanjega človeka o športu duha in telovadbi duše. Marija Kmetova. Simfonični koncert hrareve part'e V petek, dne 16. t. tn. je bil v Untonu simfonični koncert orkestra kraljeve garde, katerega je vodil polkovnik g. Рокогпу. Koncert jo bil Se precej dobro obiskan, znak da что ohranili ta orkester in njega vodjo od zadnjič v dobrem spominu. Koncert ie olvorila slavna predigra VVagner-jeva k operi Mojstrski pevci. F,den najgenialnejSih VVagnerjevih simfoničnih kosov sploh. Za dirigenta je tehnično zelo trd oreh že zaradi uveljavljanja zamotano nastopajoče tematike v vrvežu svnaneri-tnnskega polifonirajočega stila. Takoj smo videli, da je delo v dobrih rokah, predigra je bila gladko in z. vsem umevanjein podana. Sledila je Svendse-I novn simfonija v D duru, prvo večje delo, ki ga pri nas Čujemo od tega nordijskega skladatelja. Zlasti v Andante, tej nežno lirični skladbi, je bil Svendsen nekako v svoji domeni. Duhoviti skladbi, scher-zando z. močnimi kontrasti in unisono začeli, dra-mntski Finale kažejo тподо klasične erurlicije teka stvar mora nekje koreniniti, zato — bi deH — se mora tudi mladinsko slovstvo kolikor toHVo še vedno naslanjati na preteklost. Kai pravite k temu? _ Prav gotovo je popolen prelom nele nemogoč — že zaradi otrokovega nagnjenja k romantiki — temveč bi bil celo kvaren če tudi eedanie življenje nima preveč ča.*a za sanjarenje. Sodobno, ali recimo v duhu sedanjosti pisala stvar, še teko realistične vsebine in tendence, bo našla pot do mladine, če si bo nadela večji ali manjši okvir romantike. Morda nam je potreba po tej oblikovni korenini privzgojena — bodi kakorkoli, v nae je. In mislim, da ee ne da odpraviti kar takol 4. Kakina je Vaša sodba o starejll naši mladinski literaturi s perspektive sodobnega gledanja? Kar je starih pridnih Janezkov in hudobnih Mihcev, to je, kar je del s kričavo, katedersko mo-ralizujočo vsebino, so morda služili svojemu času in — odslužili. Ostale stvari, kar je dobrih in klenih, pa bodo vedno sodobne in mladini blizu. Za'.q j je težko govoriti o starejši in mlajši mladinski literaturi. Kajti imajo tudi mladi dokaj takega, ki v slabem konkurira s starejšimi. Dobre stvari pa ostanejo dobre in ne za:jave. Ali se Vam zdi mogoče da bi n. pr. Martin Krpan kedaj zastaral? In da se povrneva k prejšnjemu: Ali ni v Krpanu tudi dobršen kos romantike? — Na žalost pa je takih stvari malo. Morda nam bo v tolažbo, da nimajo tudi drugi narodi sorazmerno več, ter da stoji naša mladinska literatura v tem oziru zelo visoko. Kajti to si moramo priznati Slovenci: Pri nas se šund ne upa tako na dan kot drugod. Eden izmed pozitivnih uspehov naše stroge kritikel 5. Ali in v koliko naj bi bilo po Vašem nazi-ranju čtivo za otroke prepleteno s socijnlnimi, vzgojnimi, verskimi in če hočete tudi — nacionalnimi motivi? — V toliko, da se bodo mogli vživeti v prilike sočloveka in imeli odprte oči za vse. kar jih obdaia ter smisel za skupnost. Proti soisom pa, iz katerih bo otrok takoj v začetku zaslutil kričav vzgojen ali moralen nauk, bom pa vedno, ker sem prepričan, da ne dosežejo tega, kar bi radi. Sicer ie vzgojno vse, treba le izbrati, kar je vzgojno v pozitivnem snrslu Iz tega vzroka so tudi ve ski motivi z izključno etično tendenco potrebni, Širokove pesmi v lanskem letniku so v tem oziru pravi biseri. Oblikovno in vsebincko 'e malo takih v slov. mladinski literaturi. In vendar so naleteli na odpor. — Nacionalne vzgoje pa ie malo, vse premalo Ne tiste, ki vzgaja s frazami, temveč tiste ki bi otroka vzgojila tako, da bi ob podrobnem proučevanju svojega doma, svoje ožje in Širše domovine ter s primerjavami spoznal moč in šibkost in vrednost domovine. Manjka nam narodni ponos, pa ne lak, ki ga n. pr. vzgoiujejo v Italiji, kier kratko uče, da obstoja Fvropa iz Italije in inozemstva... 6. Kot šolniku Vam bo gotovo znano, kaj da-naSnja mladina raa lek. S. Ste za to, da najde vsa razrvanost povojnih razmer fsocialno giba-je, razmah revo'ucio-'arnib idej. duševna pasivnost, otopelost, mrtvilo itd.) na e"a strani ter zmagovit pohod tehnike na d'ugi strani tudi v mladinskem slovstvu svoj izraz? — Zakaj nc, ako lo mladi duši koristi Bol'e ' je, da spoz-а mladina to dibanje po sočloveku, ki II tfovori iz ljubezni in v skrb; za nieno bodočnost, krkor da sc tega navzame od liudi ki ii govore o tem iz diudih vzrokov. Ali novcite mi, kje ie avtor, ki bi piral o lem ob;ektivno? — Za tehniko pa ima mladina veliko smisla. In bi bilo napak, da bi pohod tehnike šel preko mladega rodu. VaS rabljeni baterijski aparat za novo ttpo za popolen priključek na električni tok, proti zmernemu doplačilu, ki ga je možno plačati tudi v obrokih Zahtevaite takoj ponudbe z navedbo aparata, ki ga hočete zameniati RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA S 9. Ali se Vam ne zdi, da se mladinsko slovstvo ob vsem svojem ogromnem pomenu za duSevni razvoj otroka pri nas še vedno premalo ceni in kaj je po Vašem naziranju vzrok temu omalovaževanju? — Da se premalo ceni, ie res ali da se naravnost omalovažu'e — temu bi skoro udovarjal. Mislim da se v toliko omalovažuje v koPkor se omalovažuje vsa umetnost sploh. Umetnik ie bil in bo potrebno zlo, njegova umetnost istotako kajti v funkciio stopita on in ona, ko se »koristni« član človeške družbe hoče odnočiti od vsakdanjega tru da. Ali resno: Vsi naši naivečji so stopili med otroke: Levstik, Cankar, Župančič. In nainoveiša čitanka za I. razred sredniih šoli Ali ne kaže da stopa mlsdi-s^o slovstvo na mesto, ki mu po svojem pomenu gre? Da pa ni masa preveč zavzeta za to panogo našega slovstva, je razumljivo, ker niso imeli edicije, ki bi sistematično in programatično skrbela za niihov razvoj, kakor to danes vrši »Mladinska Matica«. 10. Kako uspeva »Mladin. Matica« in kakSne načrte imate za bodočnost, — »Mladinska Matica« uspeva dobro. Mladini se je prikupila, tako da bi jo že danes težko pogrešala. Pravi pomen te edicije bo viden pa šele po letih ko se bo vsaj deloma realiziral književni program »Matice«. Ta program ie obš ren in mislim, da bo Slovencem v čast, ko se bo pr bližal zakliučku. Glede tega sem optimist, kajti za »Matico« stoji armada 3.000 slovenskih uči'eliev. Mirko Kunčič Če bi bil milijonar ? XVI. Ce bi bil milijonar, ne bi bil zadovoljen, ker bi hotel imeti še več. V vednem strahu bi bil, da me oropajo, da denar izgubi na veljavi in da bom moral kmalu umreti in vse pustiti. Ne ugajalo bi mi tudi ker bi mi drugi zavidali. Zato sem sedaj bolj srečen, posebno takrat, kadar kateremu kaj dobrega storim in svoj dolg plačam. XVII. Če bi postala milijonarka, bi milijon, pa tudi več milijonov hvaležno sprejela, denar pa porabila tako, da bi zn to vedno lahko odgovarjala pred Bogom in svojo vestjo. XVIII. Ce bi jaz milijonar bil, bi ga naložil v domačo hranilnico, s celoletnimi obrestmi od njega bi pokril domači občinski letni proračun. S tem bi svoje občane rešil velikega bremena, ker so v sedanjem času tudi občani reveži pod težo neznosnih raznovrstnih občinskih bremen. S tem bi vsaj omilil v ožjem obsegu današnjo krizo. XIX. Ako bi mi nepričakovana sreča vrgla v naročje milijone — uredil bi si svoje domovanje primerno, da bi inoja ljubLena družinica udob-io živela. Zagolovil bi si bodočnost, naložil bi del denarja v varnost za slabše čase I Zgradil bi in i primerno oskrbel dom za uboge olroke, da jih rešim gladu, mraza in raznih nevarnosti teh tež-] kili časov. Nedolžni otroci, ki niso nič zakrivili, so dobrih starišev (katerih premnogi jim žal ni-, majo kruha dati) največji sreča — ter — nnša i bodočnost. Milijonar bili izgleda zapeljivo... toda denar bi meni ne prinesel sreče, ako bi z njim nikogar ne osrečil! Ko zaklenka nam na zadnjo pot, ne nesemo nič seboj! Ko ePdnm in čitam druge odgovore, se mi zdi moj odgovor neresn!čen in ničev! Mogoče bi pa preveč denarja tudi moje srčne čute obrnilo — mogoče! Strašno! XX. Če bi bil milijonar, bi dal kolikor bi se mi ne zd'do škoda, revežem in dobrodelnim društvom. To mislim, da bi storil, ker še nisem videl, kako velik kup denarja je en milijon. Če bi pa danes v resnici postal milijonar, bi denar spravil na varno mpsto tja, kjer bi se mi kapital podvojil Reveže in današnje sotrpine bi prezrl, delavcem bi trgal plače, brezposelne bi odtranjal od sebe. ali bi jim pa proti malemu plačilu nalagal najtežja dela, da bi obupovali nad življenjem. Sam bi pa živel odlično, in zadovoljno bi se gladil pc debelemu trebuhu — kakor se to spodobi. -Suh XXI. Če bi imel en milijon, bi napravil fol»: 1. Za 300 000 bi nakupil na Dolenjskem nin5-ta po 2 Din liter, to pa še pred 20. novemb-om, dokler se mošt uvaža v mesto trošarine (državne in bnnovinske) prosto. V Ljub'inni pa bi od|>rl gostilno ali vinotoč, kjer bi isti mošt točil no 12 Din liter. Gostom, ki bi k meni znha;ali. bi oa potožil, da so sl'bi čnsi, previsoka trošarina, da se ne mnre živeti, da bom šel kmalu na kant. 2. 300.000 bi iz usmiljenja podnril mesarjem, gostilničarjem In trgovcem, ki morajo danes v teb težkih čnslh od same zgube živeti. 3. 400.000 bi pa naložil v eno Izmed tuk j bank s pogojem, da se mi dennr, pa čeprav ga še lako nujno rabim, ne sme izplačali, kvečj mu vsake 4 dni po 200 Din. Na ta n-čin bi se navadi! štediti, kar dnnes ne znam, za to pa ludi nič ni mam. — Anketar. Posta'e * riževega peta irdeljuje Stane Vidmar Ljubl;ana, Gallusovo nabrež e 33. Ljubljana Smrt pod avtobusom 22 letni delavec žrtev mestnega avtobusa. Ljubljana, 17. okt. Pretreeljiv prizor ie doživela danes popoldne okoli 5 soba ljubljanske reševalne postaje. Na no-silnicab je ležal mladenič v najlepših letih svojega življenja' bled in nem, z bolestno spatenim obrazom, na katerem jc šc ležala strnjena kri, nad njim pa se je sklanjala njegova žena in obupno plakata ... Mrtvec jc žrtev avtobusne nesreče, ki se je zgodila danes popoldne okoli pol 5 na Dunajski c. ne daleč od pokopališča pri Sv. Krištofu. ,Ie to 30. nov. 1909 v Komendi rojeni delavec Andrej Janež ič, uslužben pri tvrdki Remec et Co., tovarni stolov v Duplicah pri Kamniku. V uri nezgode se je Andrej Janežič peljal s svojo ženo na kolesu po Dunaiski cesti v smeri proti Ljubljani, kjer sta si hotela nakupiti razne stvari. Odspredaj ee je peljala na svojem kolesu njegova žena Marjeta, zanjo pa ponesrečeni Andrej. Usodno za njega je bilo, da sta hotela z ženo pasirati cesto z leve strani na desno. Žena se je še v zadnjem hipu ognila za njima drvečemu mestnemu avtobusu, nje- Možem tn m'ađeničem! Praznik Kristusa Kralja. 25. oktobra, naj bo letos v Ljubljani posebno slovesen dan za može in mladeniče. Praznovali ga bodo takole: danes teden zjutraj bo po vseh cerkvah skupno sv. obhajilo mož in mladeničev. Zvečer ob 0 bo pn v stolnici skupna prazniškn pobožnost za moie in mladeniče iz vse Ljubljane. Pridigoval bo stolni pridigar g. kanonik dr. Mihael Opeka. Po pridigi bodo slovesne litanije, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov. Ta večerna pobožnost v stolnici je izključno za može in mladeniče. Možje, mladeniči! Najuljudneje Vas vabimo, da se praznovanja praznika Kristusa Kralja udeležite. Pristopite zjutraj k sv. obhajilu, da Vam Vaš Kralj zagospoduje v dušah! Udeležite se polnoštevilno večerne pobožnosti v stolnici, da se v skupni posvetitvi poklonite svojemu Kralju — Odrešeniku — Bogu! — Povabite k slovesnosti svoje znance, prijatelje, tovariše! — Ljubljanski mestni župniki. DRAGO GORUP & CO., LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16 konfekcija da ruska in moška po najnovejših modelih BNGROS ======== ENDETAIL Kaj bo danes Drama: »Takšna ie pravac. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: »Viktorija in njen Huzar«. Izven. Rokodelski dom: »Prababica«, ob pol S. šišenska prosveta: Ob pol 20: drama »Duše«. Prosveta Krakovo-Trnovo v društvenem domu Korunova ul. 14. »Morje«, drama v 4. dejanjih ob 6. zvečer. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO JUTRI? Drama; Zaprta. Opera: Zaprta. Kino Ljubljanski dvor: Intimni komorni večer Sloge«. Ob 8. zvečer. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. PRIMARIJ Dr. POGAČNIK ordinira zopet redno. Zdravljenje (udi z radijem. © Vsem prosvetnim društvom. Prosvetna •veza, Zveza fantovskih odsekov, Okrožje Ljubljana sporoča, da je dne 25. oktobra naš novi praznik »Kristus Kralj«. Ljubljansko okrožje ga bo obhajalo v župni cerkvi v Trnovem s sledečim sporedom: Ob pol 9 tiha sv. maša, po maši je skupno sv. obhajilo (obvezno za vse člane!). Nato je slovesna sv. maša, med katero ima tozadevni cerkveni govor g. župnik F. S. Finiijar. Po maši jo skupen zajtrk v dvorani Kat prosv. društva Kra-kovo-Trnovo. Dolžnost vseh fantovskih odsekov je, da se to skupne slovesnosti udeleže v polnem številu! Vsa društva prosimo, da nam nemudoma, najkasneje pa do petka, dne 23. t. m. javijo svojo udeležbo. © Izvencerkveni sestanek ima v sredo dne tt. oktobra ob 8 zvečer Križanska moška in mlu-deniška Marijina družbn v družbeni dvorani v Križankah. Ker bodo v letošnji zimski sezoni vsa družbtna predavanja pojasnjevale skioptične slike, bodo ista tem bolj zanimiva ter bodo privabila tudi člane, ki se doslej niso redno udeleževali izvencerkvenih sestankov naše družbe. Vabljeni so tudi vsi po družbenikih vpeljani možje in fantje, ki doslej še niso člani družbe. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem (lomu. Drevi ob pol 8 bodo vprizorili Igralci Rokodelskega doma pod režijo g. Janka Novaka Grillparzerjevo Igro »Prababica«. Vstopnice se dobivajo v predpro-daji od 10 do 12 dopoldne in zvečer pri blagajni v Rokodelskem drniu. Romanskega 12 0 Sv. maša za -f- Gortanom. Danes ob pol II. dopoldan se vrši v cerkvi sv. Jožefa maša za-dušnica za pokojnim Vladimirjem Gortanom. — Akademska mladina poziva vse, da se te spominske maše udeležite. 0 Klub jugoslovanskih primorskih akademikov vabi vse svoje člane, da se udeleže danes ob pol 11 sv. maše za Vladimirjem Gortanom, ki se vrši v cerkvi sv. Jožefa. prevoze vseh vrst blaea. v Ljubljani, na deželi in obratno. Vam oskrbi z izurjenim osebjem po zmorni ceni „BRZOPROMET" avtoprevozniška družba z. o. z. Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 4 Telefon št. 218? nega moža pa je avtobus podrl na tla. Nesrečni Andrej Janežič je zadobil pri tem padcu tako težke poškodbe, da ga je rešilni avlo, ki je takoj prihitel na mesto nesreče, dobil že v zadnjih vzdihljajih. Ob prevozu v bolnišnico je umrl, nakar ga je rešilni avtomobil odpeljal nazaj na reševalno postajo. Žena pokojnega Jancžiča pripoveduje, da je bil njen mož v trenutku, ko je privozil mestni avtobus, že skoraj povsem na desni strani ceete, da pa je avtobus vozil tako pri kraju, da jc bila nesreča neizogibna. Avtobus, katerega je šofiral ma-gistratni uslužbenec Jamnik, ga je dobil povsem pod sebe in ga vlekel še nekaj korakov s seboj, ker sc v veliki brzini ni mogel takoj ustaviti. Rain.ki Janežič je bil svoji ženi skrben mož, pri podjetju, kjer je bil uslužben, pa je bil znan kot zelo marljiv delavec. Poleg žene in tri mesece in pol starega otroka, je skrbel tudi še za svojega 63 let starega očeta. Po komisiiskem ogledu so ponesrečenca prepeljali iz reševalne postaje v mrtvašnico k Sv. Krištofu. O Socialni dan v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Fantovski krožek v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem priredi na praznik Kristusa Kralja socialni dan. Ob 8 bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma sv. maša s skupnim sv. obhajilom Fantovskega krožka. Ob 9 zborovanje v dvorani. Govorili bodo dr. Miha Krek: Za življenje sedanjega delavca; dr. Ahčin: O skrbi za sirote in brezposelne; dr. Andrej Gosar: Zakaj ljubezen namesto razrednega boja in revolucije? — Ob pol treh popoldne bodo v kapelici večerniee, nato v dvorani govor dr. Karla Capudra: O krščanski družini, za tem film: Križarji. Zvečer ob 0 se bo Fantovski krožek udeležil pobožnosti za može in mladeniče v stolnici. Vse, ki jim je pereče socialno vprašanje na srcu, vabi k obilni udeležbi na socialnem dnevu Odbor Fantovskega krožka v Salezijanskem mladinskem domu. 0 Mr. Sušnik odstopil od predsedstva Mestno hranilnice. Kakor smo se informirali, ima dotedanji predsednik Mestne hranilnice mr. Sušnik namen odstopiti od predsedstva Mestne hranilnice. Razširile so se govorice, da je ta svoj namen že izvršil. Ker mr. Sušnika sedaj ni v Ljubljani, nismo tnogii znonie vesti kontrolirati ©Klavirski trio. V ponedeljek, dne 10. oktobra izvajajo gg. Jeraj Karol (gosli), Miiller Avgust (čelo) in Svetel Hsrbert (klavir) na prvem »Sloginem- glasbenem večeru v novi sezoni Caj-kovskijev a-rnol in Beethovnov es-dur trio. Prvi trio je skladba velikih dimenzij, široke forme, krepkega izraza in velikih tehničnih težav. Stavlja na izvajalce velike zahteve in to je ravno vzrok, da se splošno ta trio zelo redko izvaja. Skladba je navzlic velikemu obsegu zelo plastična in jasna. Sestoji iz dveh delov; prvi je zložen v sonatni obliki, drugega tvorijo pa varijacije; zadnji od njih je finale, ki ga zaključi uvodna tema. Beethovnov trio je živa, vesela, v adagio poetična škerco razposajena, v presto dovtipna, pestra v kontrastih in bujna v sijajnih domislekih. Koncert se vrši topot v veliki dvorani Ljubljanskega dvora (Kino dvor); z njim se otvori nova koncertna dvorana, ki bo stalno služila v ta namen. Vstopnice po ceni Din 2 do Din 6 je dobiti v predprodaji v trafiki Pugelj, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti, na večer koncerta pri blagajni. Sadni selem ir £k dem ixživCjeiyaSpelice 4. Kosilo ob uri točno mizo pogrnila, potem z družino mirno je kosila. Prav dobro gre obed vsem skupaj v slast. „ Oprano rse je", de, „res Aibus milu čast- Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan оеИкеда pranja. Okusno kosilo je gotovo ob pravem času, kajti Vi oeste, da je za perilo uporabita penca samo Albus milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na lo, da bo Vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem vporabUajte Aiius ieсџшГшovcJtiLCa i 25.- 27. oktobra 1931 na Ljubljanskem veiesežmu Ugoden nakup zdravega zimskega sadja © Sobotni živilski trg je bil kakor vedno bogato založen z vsem, zlasti pa sevtda spet s krompirjem in zeljem. Na Sv. Petra nasijni je bilo cel zbor kmetov od blizu in daleč, vsak je pripoljal na trg težko nalovorjen voz krompirja ali zelja. Krompir še nima ustaljene cene. Ponudbe se glase od 1.25 Din navzdol za kilogram, povpraševanje pa gre od 1 Din za kilogram navzgor. Kjer se prodajalec in kupec srečata v cc-nl, tam se pač več ali manj ugodno kupčija zaključi. Tudi sadja je na trgu vsak tržni dan dovolj. Okusnih jabolk jiolne jerbase in koše, od 2 do 4 Din kilogram. Hrušk je malo, cene so različne. Tudi sliv ne prihaja več toliko na Irg. Cena slivam zalo nekoliko raste, od 4 Din za kilogram dalje. Tudi z grozdjem je lako: od 4 Din dalje za kilogram. Sočnega kostanja iz zasavskih hribov prinesejo ženske polne žaklje ter se to blago na trgu dovolj ugodno proda: liter 2 Din. Orehi so takislo po ceni: 3 Din liter. 24 Din kilogram jedrcev. Orehov so letos kmetje precej pridelali. — Z gobami gre h koncu. Zadnji jurčki postajajo dragocena delikatesa. Po 3 Diu merica se zdaj gobe zelo težko dobe, morda le izbirki. Lisičke in sivke so po 2 Din liter, pa tudi ceneje. — Na mlečnem trgu je položaj neizpremenjen: siri od 24 do 28 Din kilogram, maslo 36 Din kg, smetana in drugo po dogovoru. — Perutnine prinesejo vsako soboto dovolj na trg. Zadnji čas so tudi v tej panogi začeli s hudo konkurenco Bo-snnci. Gospodinje se pridno zatekajo k njihovim zabojem, ročno potehtajo težo piščancev, strokov-lijaško ugotovijo vrednost blaga, odštejejo denar-ce — in stvar je za nedeljo opravljena * obojestransko zadovoljnost. Pri perutnini jo tudi sicer cene lako različne, du pravzaprav ni mogoče zapisati točne številke. Od najmanj 8 Din pa "isoko čez 30 Din se prodajajo piščanci in rejeue jiulke. Jajc je na trgu dovolj, pri cenah se še vedno kaže tendenca navzgor: od 2.25 do 3 Din par. — Ze lenjave, zlnsli raznih salat, repe, zelja, karfijol, peteršilja, hrena, pa drugih drobnurij je seveda vsak tržni dan v izobilju. Cena ie precej edvisn, od primernega glihanja«. 0 Organizacija diplomiranih tehnikov naznanja vsem svojim članom v Ljubljani, dn jo dne 13. oklobra zvečer začel esperantski tečaj. Tečaj se vrši vsak torek in četrtek ob 19.30 in se prihodnjič dno 20. t. m. šc lahko pristopi. — Odbor. 0 Umrli v Ljubljani. Od 10. do 17. oklobra 1931 so umrli: Cidrich Gabrijela, 57 let, profesorica. Gorupova ulica; Velkavrh Lucija, 82 let, zasebnim, Vidovdanska cesta 9; Pogačnik Slavka, roj. Pesjak, 52 let, vdovn dež. svetnika in hišna posestnicn, Ahacljeva cesta 9; 1'ešek Franc, (19 let, zvaničnik drž. žel. v p., Smartinskn cesta 21: Mohorko Jožef, 18 let, viničarjev sin, Vidovdanska cesta 9; (lari-»joldi Pnvlinn rni Se.hnffer. 80 let, znsebnica, Dal- matinova ul. 2; Ogrin Franc, 30 let, trg. družabnik, Moste; Prešel Jožefa, roj. Biirger, 77 let, soproga želez, v p., Frankopanskn ul.: Koščak Ana, roj. Volek, 55 let, znsebnica, Vidovdanska c. 9; Keler Josip, dijak, 19 let, Žibertovu ul. 7. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Markeljc Fani, 5 mesecev, hči delavca. Rožna dolina; Mlinar Ana, 3 mesece, hči delavke, Litiju; Pott Marija, roj. Lotrič, 45 let, žena žel. uradnika, Masarykova cesta; Rus Pavla, 20 let, hči posestnika, Vrzdenc pri Horjulu; Bolta Nada, 5 mesecev, hči delavca, Obrije pri Mostah; Lovšin Marija, 68 let, zasebnica, Otavice pri Ribnici; Grošelj Josip, 53 let, poduradnik v pok., Poljanska cesta 6; Jama Frančiška. 48 let, delavka tub. tovarne, Dravlje; Jenko Frančiška, 70 let, obč. uboga. Rudnik; ftircelj Jožefa, 17 let, žel. uradnica, Jenkova ulica; Iludnik Jožefa, 42 let, služkinja, Hradeckega vas; Mlakar Rafaela, 1 leto, hči cestarja, Lož; Vinšek Tomaž, 22 let ,pekovski pomočnik, Medvode; Merkuž Franc, 3 mesece, sin invalida, Cesta dveh cesarjev; Gracar Ivan, 35 let, vojni invalid, Sv. Petra cesta 11; Bakšič Marjeta, 22 let, služkinja, Skofja Loka, samostan; Pirnat Simon, 67 let, dninar, Kandrče; Ogrin Dušan, 10 dni, sin ključavničarja, Stepanji vas; Škrabar Marija, roj. Gaberšek, 29 let, žena posestnika, Sempograška okolica; Mlakar Dragica, 8 mesecev, hči čevljarja, Vič; Požar Ivana, 2 leti. hči posestnika. Lukovica. ©Praktični večerni tečaji za pripravljanje surove hrane bodo po dvakrat ua teden na gospodinjski šoli v Marijanišču. (Vhod pri drugih vežnih vratih.) En tečaj bo trajal 4 ure in sicer v torek in četrtek vsakokrat po 2 uri. Prvi dve uri se bo obravnaval zajtrk in večerja, drugi dve pa opoldanski obed. Vsakokrat bo najprej kratko predavanje, potem pa praktične vaje v pripravljanju doličnih jedi za vse udeleženke. Vsak teden bo prišlo ua vrsto po 10 udeleženk. Tečaja se lahko udeleže tudi gospodje. Za potrebni materijaj, za prostor, razsvetljavo' itd., plača vsak udeleženec za 1 tečaj — za vse štiri ure — Din 50.-—. Tečaji se bodo začeli prvi teden v novembru in sicer ob pol 8. zvečer. Interesenti, ki bi se radi udeležili tečaja, naj se priglašajo na naslov: M. Nurnek, Ljubljana, Langusova ul. 21. Vsak priglašenec bo po dopisnici obveščen, kateri teden pride na vrsto. Brez priglasitve se nihče ne more udeležiti tečaja. Kdor se pa prijavi, jc dolžan, da se tečaja udeleži določena mu dneva. Dr. MIRA špecijalistka za žensko bolezni in porodništvo ordinira s e d a j od 9--1! dop In od 2-5 pop. 0 Novi mestni proračun. Posamezni oddelki mestnega magistrata sedaj sestavljajo novi proračun ljubljanske mestne občine za leto 1931. Nekateri oddelki so proračun že sestavili. Kakor znano, mora biti mestni proračun 1. decembra predložen na ogled občinstvu. Prvič po svetovni vojni se bo zgodilo, da bo mestni proračun nižji od prejšnjega. Posamezni oddelki mestne uprave bodo namreč izkazovali 10—15% manj izdatkov. Kakor čujemo, bo ves proračun izkazoval ludi za toliko nižje izdatke. Temu primerno se bodo morali znižati dohodki, kar bi se že tako in tako zgodilo, ker davčna moč prebvalstva radi gospodarske krize peša. 0 Konj v restavraciji. Hotelir Miklič jc ovadil nekega prevoznika, ker si je pred dnevi dovolil nenavadno šalo. Za in h al je namreč svojega konja in nato prijezdil v Mikličevo reelavracijo ter lepo jezdil kar skozi dve sobi. Ko jc stražnik jezdeca vprašal, zakaj si jc dovolil to šalo, je ta odgovoril, da iz jeze, ker je hotel pokazati svojim tovarišem kako imeniten je njegov konj, iz katerega so se precej norčevali. Zanimivo je ludi, kako so gostje sprejeli ta jahaški eksperiment. Nekateri so se namreč gromko smejali, drugi pa sc zopet jezili. Mož se sedaj postavi s svojim konjem. Malo-kateri konj jc namreč tako imeniten, da jc že bil v restavraciji. 0 Že kradejo suknje. Tatovi sukenj so nekoliko zapostavljeni za tatovi koles. Zadnji morejo krasti vse leto, tatovi sukenj pa imajo sezono samo pozimi. Njihova sezona se jc že pričela. Bi-Ijeterju Antonu Magerletu je bila v kinu Ljubljanski dvor« ukradena lemno zelena skoraj nova suknja. — Inženerju Aleksandru Šubicu, uradniku bnnskc uprave. te v tfoslilni Plankar nekdo ukradel raz kolo aktovko, v kateri so bili razni spisj, računalo in trikotnik, v skupni vrednosti 600 Din. — Gostilničarju Francu Useniku na Borštnikovem trgu je neznan tat odpeljal 1700 Din vredno kolo znamke >Kinta«. —- Zlatarju Danijelu Zupancu na Cesti na Rožnik 52 pa je nekdo pobral iz kurnika dve kokoši in 9 piščancev. 0 Iz policijskc torbe. Pred včerajšnjim sc pred kavarno Emono aretirali nekega Zdravka D. iz Bosne, ker je poskušal ukrasti kolo. Prebrisa-nec jc hotel uporabiti za tatvino trenutek, ko je bil pripeljal mimo avto in bi se neopazen vsedel na kolo. Pa so ga ljudje opazili ter je stražnik J pomočjo dveh moških tata ujel. — Posestnik nekega psa na Galjevici je ovaden, ker je pes ugriznil 11 letnega dijaka Zvonka Tanka. Lastnikom psov se pasji ugrizi nič preveč nc splačajo. Najmanj kar morajo plačati sta spričevali zdravnika in živinozdravnika. — Včeraj jc bil aretiran še en berač in pa neko propalo dekle. 0 Na angleški način pere in svetlo lik* ovratnike, dn se kravata lahko zaveže. Kemične čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska 8. 0 Vsa krznarska dela izvršuje točno in pt solidnih cenah Mirko Krašnja, Wolfova 12. 0 Nagrobne spomenike s najmodernejših oblikah Vain nudi najceneje kamnoseško kiparske podjetje Franjo Ktinovar. pokopališče Sveti Križ. Ljubljana. — Telefon št. 27-87. I jfeM jesenske no- ■v. 4iMMiir лј m»-»- rT._ vos" v raznih № 1S№ Ki.' w ui ki koncert v Tržišču. Združeni pevski zbori Tržišče, št. Janž in Št. Rupert priredijo v nedeljo 18. oktobra t. 1. ob 3 popoldne pevski koncert v društveni dvorani v Tržišču. Spored zelo pester. Vstopnina: sedeži I. vrste 5 Din, II. vrste 4 Din. Stojišča 2 Din. Vsi prijatelji lej>e slovenske pesmi najvljudneje vabljeni. — Sodeluje 60 pevcev iu pevk. — Odbor. — K okrožnici katoliške akcije opozarjamo. V okrožnici, ki smo jo razposlali te dni, sta na str. 3, odstavek 3. po pomoti v tiskarni izostali dve besedi. Zadnji stavek se mora glasiti: Apostoli KA naj delajo, da bo udeležba velika pri zornicah v adventu. Prosimo naj župni uradi to popravijo. — Glede cene pojasnimo, da je za vse izvode le 5 Din. — Opozarjamo, da bo Sv. ura v čast Kristusu Kralju, okoli srede prihodnjega tedna na rapolago. Naročila sprejema prodajalna KTD (Nič-inan) ali pa predstojništvo samostana krmeličnk, Selo — Moste. Cena bo kvečjemu 3 Din. Zelo priporočamo, da si jo povsod naročite in 1111 praznik Kristusa Kralja uporabite. — Škofijski odbor K A v Ljubljani. — Zdravniška služba. Banska uprava razpisuje v zdravilišču Golnik službi dveh sekundarnih zdravnikov in sicer ena s prejemki po zakonu o uradnikih, druga pa honorarna z mesečno nagrado Din 1500 ter prosto oskrbo za eno osebo. — Angleški konzulat. Danska uprava je bila obveščena, da je bil konzulu Velike Britanije v Zagrebu g. Robertu Smalbonesu podeljen eksekvatur. Področje tega konzulata tvorijo dravska, savska in primorska banovina. — Cesta Kranj—Školja Loka—Žiri zaprta. Okr. cestni odbor v Logatcu razglaša: Na banovinski cesti Kranj—Škofja Loka—Zirl—državna meja se bo izvršilo nujno popravilo mostu v Stari vasi čez potok Račevo. Radi tega bo promet čez omenjeni most v dneh 22. in 23. oktobra zaprt, kar naj vzamejo visi zaintereslranci na znanje. — Prošnja. Katol. prosv. društvo v Polzeli, je poslalo svoječasno več prošenj za podporo pri zgradbi Prosvetnega doma na Polzeli. Stavba je sicer že pod streho, teži pa jo še precejšnje breme dolga. Potrebno bi bilo zagotoviti vsaj eno sobico, katera bi v zimskem času služila za knjižnico in sestanke. Ker nam pa manjka potrebnih sredstev, terkamo ponovno na dobra srca naših jvrijateljev. Dvakrat da kdor hitro da. — Katoliško prosvetno društvo v Polzeli. — Izpiti za otroške rrlnarice. Na drž. ženskem učiteljišču v Liubliani se nrično praklieni ni bilo nikjer in ga ni bilo mogoče najti kljitb vsemu iskanju. V petek 16. oktobra pa so našli pri razkopava-nju gospodarskega poslopja, v katerem je začelo goreli, globoko pod senom zoglenelo in od črvov razjedeno truplo pogrešanega sina. Domnevajo sedaj, da ee je najbrž napil v svoji jezi in se potem zatekel v seno na poslojije in nato morda po nesrečnem naključju zažgal seno. sebe pa zaradi svoje pijanosti ni mogel rešiti, tako da je postal žrtev plamenov. Nesrečnega Veternika so včeraj predpoldne pokopali na domačem pokojiališču. VABIMO VAS, obiecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenclicoate. suknje, obleke perilo i. dr. A. Presker Ljubljana, J»v. Petra cesta 14 izpiti za otroške vrtnarice dne 4. novembra ob 8. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje za pripust k izpitu naj se jiošljejo ravnateljstvu po službeni poti do 30. oktobra. — Izpopolnitev zobnega ambalatorija v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad prične v jionedeljek 19. oktobra I. 1. v svojem zobnem atnbulaloriju z deli v zlatu (zlate plombe, krone i. dr.) Kedne »rdinacijske ure za dela v zlatu so do preklica od 18 do 20. Cene posameznih del v zlatu bodo sledeče: a) plomba iz zlata 120 Din, b) Logan oz. Daviš krona 120 Din, c) zlata krona 220 Din, č) lUclunond krona 300 e) zob na vijak v zlatu 200 Din, f) vsaka zala za-dinarjev, d) pri zlatem mostu vsak člen 240 Din, pona 60 Din. Vse podrobne informacije dobe člani urada iu njihovi 6vojci v zobnem ambulatoriju (Miklošičeva cesta, pritličje levo). — Semenj v Laškem. V petek 23. oktobra t. 1. bo v Laškem živinski sejem. Kupci vabljeni, ker so prodajalci obveščeni. — Publikacije Slovenske Šolsko Matice. Za leto 1931 bo izdala Slov. šol. Matica sledeče knjige: 1. Zbornik, z mnogimi razpravami, ki obravnavajo pereče sodobne probleme; 2. Dr. Slanko Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja; 3. Leo Pibrovec: II. osnovni razred v luči modernih vzgojno-didaktičnih načel in 4 Univ. prof. dr. Milan Vidmar: Pomen tehnike za sodobno življenje. — Kakor je razvidno iz lega programa, knjige niso namenjene samo učiteljslvu, temveč vsem, ki jim je mar za sodobna kulturna vprašanja. Zalo vabimo vse naše izobraženstvo, da naroči te knjige na ta način, da so včlani v Slov. Šol. Matico. Letna članarina je 40 Din, za dijake pa 25 Din. Tajnik. — Lastniki starin in modernih umetnin se opozarjajo na današnji oglas v malem oglasniku, na katerega posebej opozarjamo. — Opozarjamo cenjene čitnteljo na današnjo prilogo pooblaščene prodajalne srečk državne razredne loterije, Serdarusič in drug, Belgrad, Knjegi-nje Ljubice 16. — Natečaj. Nižja šola vojne akademije potrebuje honorarnega učitelju petja. Zn to mesto lahko jiro-sijo vojni kapelniki in učilclji petja in to aktivni ali že upokojeni. Prošnje je jioslati »Upravi vojne akademije«: v Belgradu do najkasneje 10. novembra. — Za spomin vernih duš priporoča Jugosh vanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foersler A. Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor. 10 Din, Grum Ani. Missa pro delunetis za mešan zbor in orgle. Pari. 12 Din. Hladnih It7. Op. 34 missa pro defunetis za troglasni mešani zbor ali za en glas in orgle. 10 Din. Hladnik Ig. Op. 52. Recjuiem za en glas in orgle. 16 Din. Koku&ftr I. Reijuiem za en glas in orgle. 12 Din. 1'remrl St. Recjuiem za eu glas in orgle. 20 Din. Marolt Fr. Nagrobnice z i moški zbor. Vez. 20 Din, broš. 16 Din. — Varno nalagate svoje imetje v glasbeni instrument. V teku let 11a vrednosti celo pridobi (glej gosli, gitare). Ravnate tedaj dobro, ako takoj kupite ter зе obrnete na skladišče tvorilice glasbenih instrumentov Meinel & llerold, Maribor št. 100. Zahtevajte zato čim preje od tvrdke katalog, katerega prejmete takoj brezplačno. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nag- I njenju h krvavljenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josef« grenčica lahno odvajanje brez napora. Znan-I stvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef« voda po-! sebno starejšim ljudem zelo dobro služi. —• i »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Praklično oranje. Iz Vodic: Res pametna in koristna je ideja kmetijske družbe, da je napra-vila pri nas poskusno oranje s Sackovimi plugi. ! Čeprav je pri nas precej naprednih kmetovalcev, ki imajo železne pluge, vendar se je zbralo z Vo-- die in bližnjih vasi precejšnje število kmetov. Z I dvemi pari konj se je poskusil en plug za drugim, i plug z dveina deskama, obračalnik itd. Ako bi ho-; teli izbirati, eh potem bi morali kar vse vrste na-i ročiti. Večina nas je mislila, da je prvi najboljši. ; Prišli so drugi na vrsto in zdelo se nam je, da : vsak boljše dela. Razložena nam je bila uravnava vsakega pluga posebej, nakar je vsak šel gladko, kakor da je baš za to zemljo napravljen. Na koncu 1 pa smo se zedinili, da so najbolj prikladni št. 7 in 6 z dvojnim gredljem, št. 6 z enostavnim gredljem in upognjeno desko in za obračalnike. Kmetijski družbi pa smo hvaležni, da se je tudi nas spomnila. — Pol kilograma nepotrebnih snovi v dnevni hrani. Strokovni listi javljajo, da se nahaja med hrano, ki jo odrasli človek rabi za vsakdanjo prehrano, pol kilograma nepotrebnega balasta. Paziti moramo, da se isti redno odstranjuje. Pri lenivosti črev in zaprtju moramo zato rabiti dnevno po dve Artin-dražeji, ki povzročita naslednje jutro normalno izpraznitev brez vsake bolečine. Kdor preizkusi to sredstvo, ne bo rabil drugega. — Mleko s kavo lažje prebavljivo. Učenjaki so dognali, da se mleko, povžito s kavo, najfinejše zašili, posebno fino pa pri kavi llag, dočim je mleko, zavžito brez kavine primesi, zasirjeno v večjih grudah, torej težje prebavljivo. Poskusi so tudi dognali, da je kozje mleko težje prebavljivo, kot kravje. Vsem, posebno pa še otrokom, ki jim škoduje navadna zrnata kava, se mora nujno svetovati, da v svrho lažje prebave nujno potrebne mlečne hrane mešajo mleko s kofeina prosto kavo Hag. — Znižane cene za prekomorski promet. Francoska linija je s 1. oktobrom znatno znižala vozne cene za vse razrede, posebno še za 3. razred, katerega se Slovenci najraje poslužujejo, zlasti na brzoparnikih »Ile de France«, »Pariš« itd. Cene so znižane tudi za turistični razred na brzoparniku »Lafnyette«. Francoska linija je med Slovenci najbolj znana in priljubljena ter se je radi poslužujejo za vožnje med Havre in Newyorkom ozir. Kanada — Opozarjamo cenj. bravce na oglas glavne ko-lekture državne razredne loterije Hermes d. d., Zagreb, Jclačičev trg 7, Pod zidom 8 na strani 20. — Ceneje nego v razprodaji in pri tem zanesljivo dobro blago za zimske suknje, damske plašče in ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki Novak na Kongresnem trgu 15 (nasproti nunske cerkve). — Vera! Hvaležna sem Ti. Izvrstno mi je odstranil pediker kopališča hotela Slon kurja očesa. Sedaj mi lahko plesalci stopajo po nogah po milj volji. Plesalke, k pedikerju! — Da-li ho lepa, ko bo dornstla? To je odvisno od vas, cenjena dama, da bo vaš mali, lepi dojenček nekoč velika lepa deklica. Naj se mnogo solnči in športno udejstvuje, trlavno pažnjo pa polagajte njegovi koži. Uporabljajte za njegovo kopeli Palmira-Baby milo, da bo njegova nežna koža tudi taka ostala. Kozmetika dojenčkov se začne s Pnlmira-milom. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna .los. Reich. — Telefon 2708, se priporoča za prevoz blaga z avtomobilom in konji. Cene konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 25. — Restavracija »SAVSKI TIVOLI«, Ježica čez črnuški most, levo, v nedeljo vrtni koncert Začetek ob pol 3 popoldne. — Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58. Lastnik in vodja primarij dr. Čer-nič, specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opreml'jen z zdravilni-i mi aparati: višinskim s o 1 n c e m za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij, tonizator-jem za eleklriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; d ia term i jo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; enterocleaner-j e m za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskr-; ba: I. razred 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred 1 60 Din. Jesenice Ker se opereta »Cardaška kneginja« ponavlja v nedeljo, dne 18. oklobra zadnjikrat ob 3 popoldne, opozarjamo okoličane, da si ogledajo to velezanl-mivo o|iereto. Vstopnice se dobe eno uro pred prl-četkom pri društveni blagajni. Osnovni šoli na Jesenicah priredita v nedeljo 18. t. m. ob 20. v šolski telovadnici igrokaz »Kraljičini-... v korist šolskih |iotrebščin. Šolski vodstvi vabita oriiatelie k imrizoritvl Maribor Brezposelnost in pomanjkanje preti K dobrodelni akciji mariborske občine io humanitarnih društev. Prvi predznaki hude socialne krize na zimo ee že kažejo. V gospodarstvu ee opaža zastoj, podjetja odpuščajo delavstvo in število brezposelnih narašča od dne do dne. Edina nada je še mila zima, med katero bi ee lahko nadaljevala gradbena sezona, ki bo v doglednem času v Mariboru zaposlila veliko število delavskih moči. Toda na tako slučajno rešitev se ni zanašati in zato je akcija mestne občine in humanitarnih društev, o kateri smo že poročali, sedaj na pričetek zime največjega pomena. Slično pomožno akcijo smo imeli v Mariboru že za časa hude zime leta H K). Toda takrat je bilo vse nepripravljeno in nanagloma organizirano ter je manjkal enoten načrt in skupno sodelovanje vseh v poštev prihajajočih čiaiteljev. Letos pa se izdeluje na mestnem socialnopolitičnem uradu enoten načrt, po katerem se bo začela križarska vojna proti grozeči pošasti bede s 1. novembrom t. L Mariborska mestna občina je v letošnjem proračunskem letu določila za socialne svrhe 2 in pol milijona Din. S tem denarjem podpira le .občane, dočim vsi oslali, ki žive stalno v mestu, pa nimajo občinske domovinske pravice, niso mogli apelirati na pomoč mesta. Pomožna akcija, katera se sedaj uvaja bo v glavnem tem revežem, ki so ravno tako potrebni pomoči, nudila preko zime možnost življenja, dokler ne nastopijo eopet boljši časi. □ Važna misija višjega drž. pravdnika dr. Jančiča. Prvi državni pravdnik mariborskega okrožnega sodišča dr. Ivan Jančič je bil te dni eopet pozvan v Belgrad, da sodeluje pri ureditvi nekaterih važnih vprašanj, ki se tičejo našega pravosodstva. S tem so odgovorni činitelji iznova pokazali, da umejo prav ceniti odlične pravniške In organizatorične zmožnosti dr. Jančiča. Že v letošnjem poletju je bila poverjena dr. Jančiču važna misija z organizacijo državnih pravdništev v Srbiji, nova naloga pa je prav tako važna in odgovorna. Želimo g. prvemu državnemu pravdni-ku pri njegovi misiji čim največ uspehov. V Mariboru ga bode za časa njegove odsotnosti nado-mestoval državni pravdnik dr. Ivan Hojnik. □ 25 letnim svojega udejstvovanja je praznoval te dni odlični gospodarski strokovnjak in ravnatelj ter tehnični vodja tovarne za dušik v Rušah inž. Robert Mader. Kot strokovnjak in kot mož širokega gospoda rsko-političnega obzorja je K svetil vse svoje moči v prospeh velikega pod-ja, katero vodi in njegovemu neumornemu delu gre velika zasluga, da se je podjetje dvignilo do dosedanje višine ter se prilagodilo spretno novim razmeram na trgu, da je ves velik obrat ostal polno zaposlen. Delavstvo in uradništvo ima v njem dobrega in uvidevnega šefa, kateremu je dobrobit nastavljencev podjetja predvsem na srcu ter ima smisel za njihove socijalne in kulturne potrebe. Želimo g. ravnatelju v njegovem delu in stremljenju še mnogo uspehov, podjetju pod njegovim vodstvom pa še večjega razmaha. □ Posestno izprememhe. V zadnjem času so le v Mariboru dogodile sledeče posestne izpre-membe: Moran Alojz in Marta, trgavca iz Rač, sta kupila hišo Aleksandrova cesta 32 od Josipa in Marije Šerec za 600.000 Din. — Lipša Joško, trgovec, Jenkova ulica 5 je kupil hišo Vojašniška 6 od Roze Reisman za 192.500 Din. — Elizabeta Toplak, posestnica. Glavni trg 18, je kupila del hiše UHca 10. oktobra št .5 od posestnika Ervina Zelenka za 150.000 Din. Hišo v Taborski ulici 14 Skupil posestnik Paitz Ivan od Paitz Pavla za .000 Din. □ Poceni meso. V pondeljek. dne 19. t. m., ie bo prodalo na stojnici zaoporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg telečjega mesa po 8 Din in sicer na osebo 1 do 2 kg. □ Mariborski veliki trg. Sobotni trg je bil eelo dobro založen in tudi trgovanje je bilo v znamenju bližajoče se zime zelo živahno. Daleko-vidne gospodinje gledajo pač, da se sedaj ob obilici vseh pridelkov, ko je blago še poceni, založe ea zimo. Krompirja so pripeljali kmetje 26 voz in 155 vreč, prodajal se je pa po 1 do 1.50 Din; Rebule je bilo 4 vozovi in 56 vreč, cena pa 3 do & Din, zelja 28 voz in 38 vreč, glava po 1—2 Din (kg po 0.75), fižola 12 vreč po 1.50—2 Din za en liter, luščen grah liter po 10—12, hren kilogram 10 Din, karfijola komad 4 do 10 Din, zelena komad 1—1.50 Din, kislo zelje kg 4 Din, kisla repa 2 Din, paradižniki 2 Din, zelo mnogo je bilo najraznovistnejših gob, ki so letos izredno lepe in čvrste. Sadja je bilo 16 voz. Hrušk prihaja že malo na trg, tem več pa jabolk. Cene: hruške 3—5 Din, jabolka 1.50—2 Din, grozdje 2.50—5, izabela 1.50—2, kostanj, surov 1—1.50, pečen 4—6, orehi, celi 6, zluščeni 18—30, čajno maslo »4—48s surovo 28—32, kuhano 30 Din.' Obilo je Na podlagi dosedanjih izkušenj se bo celotna akcija centralizirala v glavnem pomožnem odboru, v katerem bodo zastopniki vseh humanitarnih društev in mestne občine ter ostali v poštev prihajajoči činiteljL Glavni odbor bo imel v vsakem izmed petih mestnih okrajev pododbor, katerega bodo tvorili okrajni mestni zastopnik ter po en zastopnik od vsakega v glavnem odboru zastopanega društva. Ta pomožni odbor bo na licu mesta ugotavljal, kje in v kaki obliki je potrebna pomoč. Osrednji odbor bo potem pomoči potrebnim dajal nakazila na živila, kurjavo, obleko, obuvalo in drugo. Na te nakaznice se bodo dobile v določenih trgovinah navedene stvari. V posebni kuhinji se bo organizirala tudi prehrana ter delila brezposelnim in revnim, zastonj. Vsa pomoč pa se bo delila izključno v naturalijah, vrhu tega pa bo kontrola zelo stroga, da se preprečijo vse zlorabe. Hkrati bo glavni odbor pomožne akcije vplival na hišne posestnike radi znižanja najemnine. Baš previsoka najemnina je eden vzrokov pomanjkanja socialno šibkih slojev, kojih zaslužek zadostuje čestokrat samo za najemnino za stanovanje. Odbor bo skušal tudi z osebnim posredovanjem doseči, da se najemnine vsaj preko zime, ko ni zaslužka, znižajo ter se ne ogroža ljudi v tem najbolj kritičnem času. Mestna občina je zaenkrat določila za to akcijo 100.000 dinarjev. Večji znesek je votirala tudi Delavska zbornica. Uvedla se bo tudi obsežna nabiralna akcija med meščanstvom, ki je dosedaj vedno pokazalo mnogo smisla za podpiranje revežev. TVOR NIC A CIKORIJB Balkanijada v Sofiji ....... - рШ Hft i ш - -1 шжш......ш.....шшшшж ob 10 v vojašnici Kralja Petra. Po prisegi se vrši zabava z obširnejšim programom. □ Zadušnica za Vladimira Gortana, Bidovca, Marušiča, Miliša in Valenčiča se vrši danes ob 11 dopoldne v stolnici. □ Levstikova proslava. Danes ob 10 dopoldne se vrši v kinu - Apolo proslava 100 letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja in rodoljuba Franca Levstika. O pomenu Levstika bo govoril njegov odlični poznavalec prof. dr. Anton Slodnjak. Proslavo sta organizirala Mariborsko zgodovinsko društvo in Ljudska univerza. □ V kotel z vrelo vodo je padel v Lormanjih 6letni posestnikov sinček Ignac Colnarič. Otrok se je plazil po kotlu, v katerem se je kuhala piža za svinje, pri tem mu pa je izdrsnilo ter je padel v vrelo tvarino. K sreči pa je priletel v kotel z nogami in ne na glavo. Dobil je težke opekline na nogah do kolen ter se zdravi v mariborski bolnišnici. □ Za višjega pristava v zdravstvenem domu v Mariboru je imenovana dr. Amalija Šimčeva, dosedaj upravnica šole narodnega zdravja v Zagrebu. □ Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in temnosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna, Maribor, Gosposka 10. Okusna in zdrava ie KOLIKŠNA KAVA bilo divjačine. Srnina kg 10—12, jerebice komad 12, kljunači 15 Din, zajci 20—30 in fazani 18 do 22 Din. Fazanov je lelos izredno mnogo ter tako visoka cena ni opravičena. Zelo dobro je bil založen tudi mesni trg. 33 špeharjev je pripeljalo 99 svinj. Cene so bile običajne, le pri lušenem mesu brez kosti se je dvignila cena za 1 Din. □ Priliko je izrabil. V Strossmajerjevi ulici 6 je v pritličnem stanovanju visel pri oknu lep ženski površnik ter izzival nekega mimoprišed-šega uzmoviča tako dolgo, da je stegnil svoje dolge prste ter ga sunil. Lastnica, 17 letna modi- | stinja Ana Matko, trpi 850 dinarjev škode. □ Železna roka nu mariborskem trgu. Včeraj so organi mestnega tržnega nadzorstva zaplenili nekemu mesarju večjo količino mesa, razen tega nekaterim kmeticam črvive in uvele gobe. □ Mariborčani so pošteni. V zadnjem času so pošteni najditelji oddali pri tukajšnjem najde-niškem uradu sledeče izgubljene predmete: denarnica s 110 Din; ženska ročna torbica z želez, legitimacijo na ime Gašparič, več dežnikov, vreča sladkorja; zlat prstan; rjava usnjata denarnica; več parov naočnikov ler usnjata aktovka. □ Pri novi stavbi na Glavnem trgu se je težje ponesrečil 53 letni lesar Ivan Obed. Na ogrodju je zdrsnil ter padel več metrov v globino. Zlomil si je pri padcu desno roko ter za- | dobii tudi notranje poškodbe. Z rešilnim vozom j so ga prepeljali v bolnišnico. □ Vojaški novinci-dijaki in gojenci inžiner-ske podoficirske šole prisegajo danes dopoldne Poleg nogometašev, ki niso iz Sofije prinesli nobenih lavorik, so bili tudi kolesarji na balkani-jadi. Seveda kaj posebnega tudi kolesarji niso dosegli. Ni bilo prilike za dober trening. Vendar ne smemo zameriti našim vrlim kolesarjem ako so odšli brez treninga. Kriv je naš olimpijski komite, ki je prepozno obvestil kolesarsko Zvezo, da bodo tudi kolesarji tekmovali v Sofiji. Radi tega niso nastopili ludi drugi športniki, ki bi drugače go- tovo sodelovali in se tudi boljše odrezali kakor nogometaši. Slika kaže našo kolesarsko reprezentanco v Sofiji, od leve proti desni: Valant Ivan (Ilirija). Irkovič Drago (GraniČar, Gjurgjevac), Abulnar Franc (Ilirija), Banek, kapetan moštva (Zagreb), Rozman Štefan (Perun, Maribor), Mike« (Zagreb), Oblak Janko (Vrhnika). Slednji je še najboljše odrezal v borbi z bolgarskimi kolesarji, ki so bili za balkanijado dobro pripravljeni. Celje & Žalni dan za padle v vojni. Krajevni odbor združenja vojnih invalidov je določil svoj žalni dan za tovariše, padle v vojni, 20. oktobra vsakega leta. Člani združenja naj se žalnega dne udeležijo v polnem tevilu. Občinstvo je vabljeno k udeležbi. & Današnji koncert orkestra kraljeve garde nam obeta izreden glasbeni užitek, kakršnega že dolgo nismo imeli v Celju. 0 Kdor se zanima za delo v občini in za občinsko upravo, naj ne zamudi današnjega predavanja g. župana Mihelčiča o občinski samoupravi v mali dvorani Ljudskega doma. Predavanje je ob 9. predpoldne. & Prosvetni večer KPD. Jutri v ponedeljek se vrši ob običajni uri v veliki dvorani drugi prosvetni večer tekoče sezije. Pred predavanjem svira društveni orkester pod vodstvom g. Lenardona. Predava znani pedagog prof. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o »vzgoji mladine«. Danes se vrši po vsem svetu boj za mladino, vsakdo hoče mladino pridobiti zase, vsakdo hoče dajati mladini smernice za življenje in vsakdo je najboljši prijatelj mladine. Zato je zelo hvalevredno, da je posvetilo celjsko Prosvetno društvo en večer mladini in je povabilo enega najboljših slovenskih vzgojnih ideologov, da nam govori o vzgoji mladine. Vabljeni so predvsem starši in pedagogi ex offo, to so profesorji in učitelji, pa tudi vsak drug, ki se zanima in se mora zanimati za vzgojne probleme 0 Smrtna kosa. V petek 10. t. m. je umrla v Gosposki ulici št. 13 zasebnica Bandek Neža v visoki starosti 70 let. — V soboto 17. t. m. pa je umrla v Liscah št. 5 zasebnica Klobučar Lavra. mati znanega celjskega zobotehnika Klobučarja v starosti 63 let. — Rajnim blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje. S3 Šport. Za danes napovedana tekma med SK Celjem in SK Olimpom se preloži na prihodnjo nedeljo 25. t. m. & Nagradno streljanje celjske zvezne strelske družine se bo vršilo v nedeljo 25 t. m. ob 0. predpoldne na vojaškem strelišču na Pečovniku. & Uboj v Spodnji Hudinji pred sodiščem. Včeraj, v soboto 17. t. m. je stal 48 letni čevljar Blakšič Karol pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi uboia, ki ga je zakrivil v nedeljo 20. septembra. Obtoženec je oženjen in oče deveterih otrok. Omenjenega dne je obtoženec 24 letnega rlabernika Dominika, ki ga je udaril po ustih, za revanš vsekal z nožem v vrat in mu pri tem pre-rezal žile tako, da je v nekaj minutah izkrvavel. Obtoženec priznava dejanie, a se zagovarja s si-lobranom, razburjenosti in strahom. Pravi, da je imel v vojnem času kolero in legar in da ga od tedaj včasih popolnoma zapusti pamet. Prosil je za milo sodbo zaradi njegovih deveterih otrok. Po daljšem posvetovanju je sodišče proglasilo Sodbo, s katero se obsodi obtoženec na 15 mesecev robije (težke ječe), na izgubo državljanskih pravic na 3 leta, na plačilo stroškov, ki pa se izrečejo za neizterljive, in na plačilo pogrebnih stroškov OUZD v znesku 840 Din. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor. Kazen je, kakor je povdarial predsednik, zelo mila. a lo z ozirom na njegovo družino. Sodnemu dvoru je predsedoval v. s. s. Le-vičnik, prisednika s. o. s. Detiček in s. o. s, Koni-para, obtožbo ie zastopal dr. Rus, obtoženca pa je zagovarjal dr Rajh. Ruše Slovesnost novo šolo. Končno se je vendar pi i-bližal 18. oktober, ko se bomo veselili Rušam ob blagoslovitvi nove narodne šole. Naše veselje pa bo še podžigala zavest, da je Nj. Vel. kralj Aleksander L dovolil, da nosi nova šola ime kraljeviča Andreja. — Spored slovesnosti ta dan je sledeči: 1. Ob 9 sprejem poni. škofa dr. Ivana Tomažiča. 2. Ob pol 10 škofova sv. maša s pridigo. 3. Po cerkvenem opravilu sprevod od cerkve do nove šole. 4. Pozdrav pri šoli. 5. Blagoslovitev šole. 6. Slavnostni obed v novi šoli. »Razvalino življenja« je Finžgarjeva drama, ki jo priredi kat. prosvetno društvo v nedeljo, dne 25. oktobra t. 1. ob pol 20 (8) v svoji prenovljeni dvorani kot Finžgarjevo proslavo. Poleg drame je na sporedu še petje in govor o enem največjih sinov slovenske matere jubilantu F. S. Finžgarju. , Govornik pride iz Maribora. Na proslavo že danes I opozarjamo in vabimo vse. Vstopnice se bodo do-1 bile že zadnje dni tedna v kaplaniji, pred prire-! ditvljo pa pred dvorano samo. Trgatev. Tudi pri nas se je začela glasiti pesem klopotcev in ni dneva, da se ne bi zvečer pri-neliali vriskajoči in veseli tnrači domov. Booato -m letos obrodila vinska trta. Daj le Bog, da bi s» dobra kapljica dala spraviti tudi v denar, da bi s« tudi pri nas kriza omilila. Grd zločin. Te dni so orožniki prijeli 17 letnega fanta, ki je obdolžen grdega zločina nad staro beračico. Tukaj je pač potrebna eksempla-rična kazen in nepoboljšljivca je treba spraviti i prisilno delavnico ali poboljševalnico. Ptujsko pismo Ptuj, 16. oktobra. Samostan očetov minoritov v Ptuju poataja pravcata zakladnica umetniških dTagocenostL Ptnj-čani hodimo kar gledat in strmet, kaj nam vse odkrivajo zdaj v samostanu, zdaj v cerkvi. Sicer tiči v nas, v vsakem posebej, več ali manj kos zgodovinarja, kar ni nič čudnega, ker smo zrasli na takih zgodovinskih tleh, toda da krijejo naša stara zidovja v sebi take znamenitosti, tega nismo pričakovali. Te dni je konservator dr. Štele zopet odkril v samostanski cerkvi dve novi freski, ki predstavljata povrhu še doslej najstarejše slikarske umetnosti v Sloveniji. Izvirata iz druge polovice 13. stoletja ter predstavlja prva Kristusa ▼ nerazločni skupini, druga pa smrt sv. Frančiška med svojimi sobrati — redovniki. Ko bode v»e renovirano in končano, potem bo samostan po pravici nekaj edinstvenega s svojimi dragocenimi zaleladi. Renoviranjo cerkvene notranjosti je v I glavnem končano in glavni oltar je bil že posvečen. Prenavljajo sedaj stranske oltarje, ki bodo obnovljeni ravno tako ko glavni na podlagi prvotne slikarije. Neokusna novejša slikarija se odstranja in obnovljena bo prvotna marmorizacijn. Oltarji in prižniea so »lela visoke umetniške kvalitete iz druge četrtine 18. stoletja. Letos dobi cerkev še nov kri-ževjiot, zn katerega so poslali osnutke naši priznani umetniki. Izi)ira bo težka, da se ne pokvari sedaj lako skladna cerkvena notranjost. Res velike so zasluge oo. minoritov in konservatorja dr. Steleta, da so nam odkrili te tako dolgo neopaiene umetnostne zaklade. Neko šušljanje gre po vrstah naših kulturnih delavcev in iz njega sklepamo, da nam pripravljajo na zimo, veselo presenečenje. Ljudski oder dobimo in z njim institucijo, katero smo v našem kulturnem življenju zelo pogrešali. Važna naloga čaka novo društvo, da nam izjKilni vrzel, katere nam redna gostovanja mariborskega gledališča niso mogla izpolniti. Gre le še za vprašanje prostorov in tudi lo bode, kakor čujemo rešeno na splošno zadovoljnost, tako d« bo društvu zagotovljen neomejen razmah. Najugodnejši bi bili pač prostori v mestnem gledališču, ki se itak uporablja le ob |>riliki gostovanj Mariborčanov. fte vedno nas ojmzarjajo rdeči letaki na sadno razstavo ter nas vabijo v Društveni dom, kjer vee dan kar vrvi raznih obiskovalcev. In mod temi niso samo tujci, celo domačine najdeš mod njimi, Ptujčane, katere ni sicer lahko razgibati. Svoja redna družabna omizja so zamenjali z vabljivim zaključkom razstavne dvorano, kjer se toči zlati haložan ter se dobo tudi drugo dobrote, no pa samo jabolka. Pa nam tudi tujci priznavajo, da ee je razstava izredno posrečila ter da lo nekaj spravimo skupaj, kadar se zavzamemo. Uspeh je tu, ne anmo moralen, ampak tudi materijalen. Trgatev v Halozah in Ptujskih goricah je v glavnem že končana. Klopotoc za klopotcem prenehava s svojo pesmijo, znak, da ni več grozdja. Le tu in lam še poje kakšen v mrzlem jesenskem i vetru. Naši meščani pa se selijo zopet iz svojih 1 goric nazaj v mesto in zopet srečujemo obraze, j katere smo nekaj časa pogrešali. S trgatvijo so I vsi izredno zadovoljni; skrbi jih samo, kako bodo i spravili pridelek v denar. Je res težko, če ti po-j nuja vinski trgovec za najboljši mošt 60 par, kveč-I jemu 1 Din. Pa ga dobi tudi za lo ceno dovolj. Revni vinogradnik iz Haloz ga mora prodati ki vsako ceno, ako hoče živeli. Pri nas pa se za to ceno ne udarno. Raje bodo počakali, da vino dozori v kleteh, na pomlad pa se bodo odprli nn veeb gričkih po okolici vinotoči. — V kratkem se zop« oglasim. — Pootovius. Mttrsho Sobofa Torezijin semenj. V četrtek se ie vršil tako zvani »Terezijin semenj«, ki je v okolici eden največjih. Sklenjenih je bilo mnogo kupčij, le živinske cene so bile jako nizke. Na poti umrla. Iz Bellinec poročajo: Umrla je soproga g. trgovca Brumen Martina. Pokojnica se je zdravila v ormoški bolnišnici. Med prevozom od tam domov je izdihnila. Avto v jarku. Brata T. iz Beltinec sta se 7 potjo sta se hotela menjati pri šofiranju. Medtem je avto zavil in se zvalil v jarek. Pri tem so bil poškodovani i brata i avto. Št. Jernej Gospodinjska šola. Častite sestre otvoriio 20. t. m. ponovno svojo plodonosno gospodinjsko šolo, da izobrazijo mlada dekleta v vsem, desar iim je treba kot bodočim gospodinjam. Razstavi, ki so jo bile priredile udeleženke ob zaključku preteklega šol. leta, nam je bila v najboljši dokaz, kako velike uspehe dosežejo sestre s svojim tihim in vztrajnim delovanjem v tem prekoristnem učnem zavodu. Polje. Prompir smo izkopali, a je droban in malo ga je. Tudi ajda je srečno dozorela, a ni Izpolnila upov, ker je le slabo obrodila. — Pomanjkanje in trpljenje nam grozi, da z bolečinami v srcih in skrbmi v očeh zro kmetje prihodnjosti nasproti. — Naroialte .Slovenca*! Dopisi Novo mesto Prosvetno društvo ponovi danes zvečer ob 20 v dvorani Prosvetnega doma Nušičevo komedijo jSumljiva oseba«. Od letošnje velike suše, glede katere velikosti ne vedo primera niti najstarejši ljudje, so posebno prizadeti že itak vsako leto pasivni predeli naše države. Z namenom podpreti prebivalce teh krajev, se je tudi v Novem mestu ustanovil poseben akcijski odbor, ki se tem potom obrača na meščane s prošnjo, naj v to svrlio darujejo znesek, primeren svojim premoženjskim razmeram. Sočutje in solidarnost s trpečimi mora priti pri tej priliki do naj-šršega izraza. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Občni zbor Kat. Prosv. društva bo na praznik Kristusa Kralja v nedeljo 25. oktobra, po po- Eoldanski slu/bi božji v >Domu<. Ob tej priliki o tudi aktualno predavanje g. dr. Česnika. Pridite polnoštevilno! — Knjižnica Kat. Prosv. društva bo prihodnjo nedeljo pričela poslovati. Poslužujte se! Dobra knjiga je najboljši prijatelj! — Znati je treba! Nekateri posestniki onkraj Krke iz 2i-hovega sela imajo vinograde na Trški gori. K r ni v bližini mostu, morajo preko Novega mesta, kar pa pot zelo podaljša. Pa so jo pogruntali in si skrajšali pot na ta način, da so, ker je voda plitva, kar preko Krke pri Lešnici naredili zasilno pot, po kateri vozijo tudi z vozovi. — Pomanjkanje zelja. Se vsako leto smo ga za domačo potrebo dovolj pridelali, letos pa ie suša tudi v tem oziru marsikomu napravila sKrbi. Več voz so ga naročili iz ljubljanske okolice, kjer je to blago dobro obrodilo. Vrhnika Sirarn j Zborovanje Prosvetnega društva. Ob prav zadovoljivi udeležbi se je pretekli torek, 13. t. m. zvečer vršil v dvorani Ljudskega doma zelo lejio uspeli občni zbor Prosvetnega društva. Ves potek zborovanja in izčrpna poročila so pokazala, da Prosvetno društvo v Kranju vrši važno prosvetno nalogo, katero si je prostovoljno začrtalo v svojem programu. — Društvo je v letošnji poslovni dobi iinelo 8 rednih sej, dramatični odsek je priredil 22 gledaliških predstav in dvoje gostovanj. Miklavžev večer za otroke in odrastle. Silvestrov večer, Materinski dan, 4 prosvetne večere in 3 kino-predstave. Vršili so se tudi tečaji za nemščino in maskerski tečaj. Denarni promet društva je bil precejšen in izkazuje nekaj prebitka. Nabavilo se je nekaj novih oblek za igre, popravila se je dvorana, izpopolnjuje se pn tudi knjižnica, ki šteje že 1150 kniig. Knjižnica se je letos zelo pomnožila in preuredila, zato jo močno priporočamo. Godbeni odsek je večkrat javno nastopil, fantovski pa goji šport. Občni zbor je izrekel odboru zaupnico. Zborovanje je vodil predsednik društva g. svetnik M. Škerbec, ki zavzema isto funkcijo tudi za prihodnje. — Med slučajnostmi smo slišali tudi predlog, naj društvo ustanovi v primerni obliki neke vrste Ljudsko univerzo. — Občni zbor, ki je pokazal revijo vsega dela in ustvarjanja preteklega leta, nam je nudil zadostno dokaze, knko se krnnjsko Prosvetno društvo vedno bolj uveljavlja in afirmira v javnosti kot važen prosvetni činitelj. Dolžnost nas vseh je, da društvo pri njegovem vztrajnem delu podpiramo. Stavka Čevljarjev v Jadransko-Posavski tovarni je v četrtek nehala, ker so se čevljarji vrnili na delo. Bistvenih in daiekosežnih posledic fitrajk ui rodil. ŠkoHa Loha Dannšnja nedelja bo pretekla v znamenju prireditev. Dopoldne prirede po maši ob 11 v Rok. domu krščanski soc, delavci delavski shod. Na tem shodu bosta govorila g. Jože Gostinčar o »Katoliški akciji in delavskem vprašanju«, g. An- | ton Marinček pa o »Okrožnici papeža Leona XIII. »Reium novarum« in delavskem položaju. Popoldne po večernici ob 3 pa priredi prosvetno društvo na Vrhniki prosvetni popoldan. Predavat pride g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Krasno in zelo zanimivo predavanje »Potovanje na Orlent« bo opremljeno s številnimi ski- j optičnimi slikami. Zredavanje bo spremljalo več slovenskih narodnih pesmi, ki jih bo pej pevski ! odsek prosvetnega društva Vrhnika. K tem petju vabimo vse fnnte in dekleta. Vrši se pod vod- j stvom č. g. A. švelca vsnk pondeljek moški j zbor, vsak četrtek ženski. Zagorje Misijonska razstava s proslavo se vrši d->n-"s 18 okt. v Društvenem domu. Zlasti razstava je zelo zanimiva, kjer so razstavljeni predmeti, posebno iz tistih pokrajin, kjer delujejo naši misijonarji iz Kitajske, Indije, Afrike itd. Poleg teh pn i'metov so razstavljena tudi ročna dela. ki so namenjena misijonom. Danes popoldne (18. okt.) pa se vrši v veliki društveni dvorani Bangova proslava in Sicer ob 3 popoldne, kjer bo govoril dr. Erlih. Vabimo vse, zlasti tudi mladino, di si ogledajo nad vse zanimivo razstavo, kakor tudi da posetijo popoldansko predstnvo. Vstopnine ni, pač pa se pobirajo prostovoljni prispevki za misijone. Premtjera *vnčnega filma bo danes v kinu Društveni dom. Na sporedu je1 poleg glavnega filma »Pesmi Je konec« tudi žurnnl, kjer poje slovenska Glasbena Matica v Parizu. Opozarjamo, naj si vsakdo, kdor želi obiskati tonMm hitro rezervira stopnico, ker jih je le še malo na razpolago. Kupna cerkev bo predvidoma otvorjenn na praznik Kristusa Kralja 25. okt. Istočasno se bo obhajala tudi 400 letnica župne cerkve. Podrobnejši spored objavimo. »Akrabolt« je rekel cigan pri ženitovanjskem izpraševanju, zato nam ne smete zameriti, če smo v Zagorju rekli tako, ko smo gledali slovenske ukrabolte«, kakor smo slišali imenovati mlade Posavce, ki hodijo po žici. Ljudje kar ne morejo verjeti, da je kaj takega sploh mogoče in skoro se nekateri ne dajo prepričati, tla ni hudobe vmes. Slovenski akrobati so nam pri dveh predstavah pokazali že toliko spretnosti in sigurnosti, da se čudimo. Pa še kako so hudomušni, da nalašč kažejo, koliko imajo strahu. Ko so pa ljudje najbolj v skrbeh, in ko je kaki cenjeni gledalki že skoro slabo, se jim pa posmeje in koraka, kakor bi šel v cerkev. Nastopili so danes in včeraj, pa bodo še v soboto zvečer in v nedeljo 18. oktobra dvakrat: ob 3 in ob 7. Izplača se pogledati, kaj premore vztrajnost našega fanta. Mladim umetnikom pa želimo še mnogo gmotnih in drugih uspehov. Naj jim letošnja zima prinese mnogo prilike za izpopolnitev v tej umetnosti. Domžale Po velikih pripravah sodeč, bo razstava sadja iz tukajšnje okolice zelo lepa in zanimiva. Pokazala bo poleg raznovrstnosti sadja tudi sadni izbor našega sreza. Ob stenah bodo razpostavljeni ameriški zaboji po 20 kg izbranega sadja, na katere opozarjamo interesente tudi iz Ljubljane. — V nedeljo bo otvoritev ob pol 10 z govorom in predavanjem višjega sadjarskega nadzornika g. M. Humeka. Nnto je razgled po razstavi in rnzgovor o posameznih sortah. Popoldne ob 4 je kino-preda-vnnje o sadjarstvu v Sokolskem domu. Vabljeni vsi, ki se za sadjarstvo zanimate k tem res krasnemu poučnemu filmu. Vstop vsakomur prost. — Razstava bo odprta še v ponedeljek in torek, da si zaniorejo razstavo oglednti ludi sosednje šole. Mirna Novi mostovi. Hvalevredna akcija občinskega odbora mi gradbenem polju V zadnjem času so bili v naši občini zgrajeni trije novi betonski mostovi. Za prvega, ki stoji med občinskim domom in mlinom na Devcali so prispevali deloma premožnejši posamezniki, deloma občina. Druga dva pa, ki sta eden pod Radovnico in drugi v Vejerju, je zgradila občina sama. Vsi trije so bili že nujno potrebni, kajti kjer stojijo sedaj mostovi, posebno pri Devcab in pod Radovnico, sta bili poprej že stari razpokani brvi, po katerih še podnevi nisi šel varno, da ne padeš v Mirno. Farna cerkev bo ludi prenovljena. Njena notranjost dobiva novo lice, bo vsa na novo preslikana. Volivcev je v naši občini 404. Gospodarska, posebno denarna kriza, je tudi pri nas zelo občutna. Razna podjetja so obrale ustavila ali deloma samo omejila, delavce pa odpustila. Ni denarja. petina, ki je pospravljena, je od lanske dosti slabša. Samo vina imamo več in dosti boljše je ko lansko. Kapljica ie dobra, le pridite |o kupit. Novic je tudi še precej, pn še vsak dan nove prihajajo. Kdor iili želi zvedeli, naj si naroči list »Slovenec«. Stane snino 25 Din na mesec, ali pa ga kupi pri tukajšnjem kolporlerju nn Mirni št. 9, ki ga ima stalno in vedno svežega v zalogi. Trbovlje Občinska seja se je vršila po dolgem presledku v petek popoldne — zato |e bila piecej dolga. Sklenilo se je, da se da pomožnemu odboru Rdečega križa za pasivne kraje 1000 Din. Iz liraat-niškegn vodovoda bodo dobivali vodo tudi prebivalci občine Dol; ker poslednja nič ne prispeva h gradnji, se bo zaračunala voda dolski občini po 3Din za ma, po kateri ceni bo občina Dol naprej oddajata, je njena stvar. Primanjkljaj pri gradnji vodovoda v Hrastniku bo znašal blizu ŠoononDin, kar se bo pokrilo iz šolskem fonda, ker je gradnja šole začasno ustavljena. Dimnikarski mojster za- dostuje eden, zato se odkloni prošnja dveh nadalj-nih, da bi se občina rajonizirala v tri manjše okoliše. Priznala se jo potreba še ene elektroinstaln-terske tvrdke in ugodilo tozadevni prošnji Razpot-nika Sluvkotu. Občina pristopi Zvezi mest in trgov dravske banovine in se za tozadevno stroške vstavi v prihodnji proračun 1000 Din. Za stroške volitev v narodno skupščino se odobri 10.000 Din. Prizna se krajevna potrebo zu restavracijo na prošnjo Pusta Ivana. V občinsko zvezo so jih sprejeli 16, Petrič St. pa so zagotovili sprejem, če si pridobi naše državljanstvo. Za sladkorno boleznijo je umrl sinček rudarskega delovodje g. Plankota, star komaj pet let. Akrobate je posnemal šolar Zorko in pri tem padel tako nesrečno, da si jo zlomil nogo iu so ga morali oddati v bolnišnico. Ta novnrni šport ima šo več posnemovalcev, samo drugi imajo več sreče. Citrarji nastopijo s svojim koncertom v nedeljo zvečer v Fortejevi dvoruni s pestrim sporedom. Za svobodo in pravice vere in vesti je šlo prvič 600.000 križarjev v Palestino osvoboditi svete kraje od nevernikov. To bo predstavljal danes — v nedeljo — popoldne ob polštirih film v Društvenem domu. St lari' ob i, žel. Ker so mnogi zelo radovedni, kdaj bo zopet Slov Kat. prosvetno društvo v št Jurju priredilo kako predstavo, javljamo to-le: Naše društvo priredi v dvorani Katoliškega doma v soboto dne 24. oktobra ob 8. zvečer in v nedeljo 25. oktobra popoldne prekrasno igro v petih dejanjih Dekle z biseri«. Kdor želi videti kaj res lepega in poučnega, naj pride v naš prosvetni krog. Pretep pred cerkvijo. V nedeljo 11. oktobra smo doživeli pri nas zopet senzacijo, ki jih skoraj nikier ne primanjkuje. Dva mladeniča sta prikolo-vratila in premerila našo lepo asfaltirano cesto v zgornji trg in obstala ravno pred glavnim vhodom v cerkev. Namesto, da bi la k sv. maši, sta se začela prav živahno prerekati in prišlo bi do krvavega pretepa, da ni prišlo na lice mesia pozorno orož-nikovo oko in razgnalo postirovela pijanca, l.iudje pa so odšli in zmajevali z glavami, češ, kai bo še v bodočnosti? Radio Proprami Kadio-IJuhRana i Nedelja, 18. oktobra: 9.30* Prenos cerkvene obe. — 10 P .dr. Guido Rant: Versko predavali,e. — 10.30 Prof, Pengov: Se o drug h plemenskih kožuhar|ih. — 11 Salonski kvintet. — 12 Dnevne vesti, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Vnanja stran (gdč. I.ebarjeva). — 15.45 Operetne arije pojeta s spremljevanjem salonskega kvinteta gdč. Zupanova in gosp. Jetačin. — 16.45 Fr. Bevk: »Materin greh«, ljudska drama (Ljudski oder). — 20 Slovenske zdravice poje kvartet »Gasbene Matice« — 20.45 Salonski kvintet. — 21.45 Čas in poročila. — 22 Jomy-:az7. Ponedeljek, 19 oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Prof. Pengov; Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. (Usta in žleze-slinavke). — 19.00 Dr. Vaclav Burian: Ceščina. — 19 30 Higijenska ura- dr. Karlin: O prehladu. — 20.00 Večer salonskega kvinteta. — 22.00 Cas, poročila. Torek, 20. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček: BHokranjsne pripovedke (Lojze Zupane). — 19.15 Salonski kvintet. — 19.15 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.45 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologiia evangelijev. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Cas, dnevne vesti. Drttpi proprami i Ponedeljek, 19. oktobra: Be'grad: 12 05 Radio orkester. 18 00 Lahka glasba. 20. 00 Narodne pesmi. 20.30 Radio orkester. 21.50 Mozartov koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Prenos iz Rima. 20.00 Ljubljana. — Budaoest: 12.05 Radio kvartet 19.00 Petje. 20.30 Koncert opernega orkestra. Ciganska glasba. — glasba na pihala. 22 40 Plesna glasba. — Milan; 20.45 Kraljica iz Labe«, opereta. — Praga: 2100 Kvartet. 21.30 Planinski kouccrt. — Laugenbrrg: 13.05 Operni koncert. 20.15 Orkester z /borom. 23.00 Prenos iz kavarne. — Rim: 21.00 Lahka glasba. — Berlin: 19.30 Koncert. 20. 40 Zabavna glasba. 22.15 Plesna glasba. — Kutovice: 20.15 »Loterija«, opera. 23.00 Lahka plašna glasba. — Stuttgarl: 12 05 Koncert. 12.35 Plošče. 19.45 Mandoline. 20.30 Nova šnanija. 2100 Koncert. 21.50 Koitiediia. — Barcelona; 13.00 Radio sekstet. 14.15 Kino glasba. 21 20 Rndio orkester. 22.00 Pianino in violončelo. 22.40 Radio orkester. Torek, 20. oktobra: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Flavta. 17.30 Narodne pesmi. 20 00 Narodne pesmi. 20 30 Zagreb. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Radio orkester. 20.30 Koncertni večer. 21.40 Operna glasba oz. orkester. 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Pianinski koncert. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo U neti trideset let po spodaj navedenih navodilih Levic Mentol DroZd:enho ln blagoslovila nten neorcccnitiv cunelnl učinek Pri revmatizmu trgnniii išt iibu: boleča mestu vdrgniti. Pri zobobolu: I lesne vdrgniti in ustno duplino izpirati gr^ratl Pri glavobolu. nervomosIL pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgnlii, ter v/.eti zvečet pred počitkom m'ačno kopel i doda kom Levje Mentol -I)rot djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno teio. Pri želodčnih boleznih: 1C kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prkajui masaža glave. Ko zobna roda itd. Pri potenju podpazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj s« poteči deli zjutraj in zvečer iz-inivaijo. tevla-Menlo'-Droždenka ie prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevaite izrecno Levjo nentol Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. rev.a-MentolDroždlenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljti trgovini po 10'—, 26 — in 52'— Din. Pazite se pred po uaredbami. Centralni biro: LAVI.JA MKN rOL- DBOžDJRNKA Zagreb, Maruhčev trg 3. — Telelon: ia-38 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦»♦♦♦♦ 17.00 Pester koncertni program. 17.30 Popoldanski koncert. 19.30 »Lohcngrin«, opera. Ciganska glasba. — Dunaj: 20.40 Večerni koncert. 21.50 Večerni koncert. — Milan: 21.00 Simionični koncert. — Praga; 19.20 Vojaške pesmi. 20.00 Večerni koncert. 22.10 Lahka glasba. — Laitgenbcrg: 20.(i0 Koncert. — Rim: 21.00 Večerni koncert. Komedija. - Berlin: 20.15 Mandoline. 21.10 Kvartet. 21 10 En dan ministrovega življenja. 22.30 l ahka glasba. — Katovice: 20.15 Lahka glasba. 22.10 Koncert. 23.00 Plesna glasba. — Stuttgart: 12.35 Iz oper. 20.30 .Letalci«, igra. 21.15 Kompozicije Rud. Štefana. — Barcelona: 13.00 Radio sekstet. 14.15 Kino glasba. 21.05 Pesmi. 22.05 Gledališki večer. 22.20 Radio orkester. Iz društvenega iivVenio Prosvetno društvo »Tabor«. Ob priliki 25- letnice smrti našega goriškega slnvčku S. Gregorčiča priredi primorska mladina 21. novembra t. L v veliki dvorani hotela Union svečano akademijo. Prosimo vsa ostala društva, da po možnosti ta dan ne prirejajo drugih prireditev. Prosvetno društvo v jirušici naznanja, da uprizori prvo letošnjo sezonsko predslnvo v nedeljo, dne 25. oktobra ob 4 pop., spevoigro »Darinka« Pred igro zapoje mešani zbor in moški kvintet dv» venčka narodnih pesmi pod vodstvom g. pevovodji ' J. Zriinška. Vljudno vabi odbor prosvete. Občni zbor Tujsko-prometnega društva v Kamniku bo dne 21. oktobra 1931 točno ob 19.30 v posebni sobi restavracije Ant. Cererja v Kamniku z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika 1 in blagajnika. 2. Poročilo preglednikov. 3. Volilen odbora. 4. Volitev preglednikov. 5. Slučajnosti. Akc , ob določeni uri skupščina ne bi bila sklepčna, se vrši pol ure pozneje glavna skupščina z istim dnevnim redom, ki je sklepčna ob vsakem številu došlil članov. Poizvedovanj* Papiga se jo zatekla. Kje se nahaja, pove Iz prijaznosti uprava »Slovenca«. Piidobivalte novih naročnikovi franeč Uršič: Impresije iz Bvrlina šlo Je že proti večeru, ko nas Je lokomotiva monakovskpga brzovlaka po bliskovo zapeljala pod stekleni bnldahin berlinskega kolodvora. Berlin. Rožnata svetloba poletnega dne se je pretep-Ijala v vijoletne mpgle zgodnjega mraka. Užigale so sp prve luči ln v tej mlačni predvečerni seeni, ki jo je spremljalo petje tramvajev in ves oetali rekvizit velikomestnega prometa, smo ee znašli na uuci. Tramvaji. Avtobusi. Motorji. Ljudje. Ozračje je težko in bolno ter diši po pneu-mntiki in bencinu. Skozi to gosto plast, žari na milijone električnih žarnic. Rdeče, modre ln zelene cevi, v katerih vre električna struja, prepletajo mračne kubuse Sestnndstropnih stavb, se v drznih krivuljah spuščajo čez ulico in spet nekje čislo pod nebeškim svodom pišejo živobarvne naslove berluisklh firm. V tej fantastiSni večerni ilumlnaciji, ki jo še bo?.a Jazz Iz razkošnih kavarn (v katerih gore lestenci ko v katoliških katedralah), je Berlin Ilustracija It tisoč in ene noči. Črni kazalci so na razsvetljenih urah odmerili Že polnoč, prometno vrvenje pa ee je z nezmanjšano silo nadaljevalo v hladno jutro naslednjega dne. ^ Julro Je lepo In solnčno in že se vozim v ogromnem, sveie lakiranem avto-karu po meslu. >predal nekje gestikulira uniformirani cicerone in kriči skozi trobilo, toda glas mu zamira v peklenskem ognju rezgetajoiih motorjev. Meinp Dainen und Herro! Univerza! Operni Dom! Muzeji Parlament! Malce ini je nerodno med to družbo inozemskih aristokratov. Zvečine blazirane angleške fl-ziognomije z monokli in pedantno obritimi lici. Lagodno si krči vozilo pol naprej Fricdrlchslrnsee. Berlinski Hrodvvnv v mini-jaluri. Kilometrska revija bifejev, bonk, menjalnic, restavracij, kavarn in trgovin, ki se v finančni krizi zde ko Potemkinove kulise. Ponekod gruče policistov na konjih. Po trotoarjih tekajo ljudje ko mravlje: bankirji, uradniki, hoh&taplerjl, burši, prostitutke, gospe in gospodične. Avtomatike svetiljke na križiščih le s težavo urejajo prometno poplavo, Wllchelni9traese. S parki in masivnimi palačami ministrstev. Palasl der arbeilelneen Milli-oniire, kakor jih hudomušno predstavi g. cicerone. Ogromna okna. za katerimi nemara pravkar rešujejo Nemčijo pred bankrotom, nekam zlobno pobliekavajo v popoldanskem solncu. Unter den Linden. Najširja in najlepša ulica v Berlinu. V sivem morju asfalln. cementa in že-lezobetona deluje drevored cvetočili Up ko fatamorgana. Tu obstanemo. * Stojim na razsežnem dvorišču cesarskega dvora, kjer so se svoj čas (po pojasnilu skoraj 80% invalida, ki pri vhodu prodaja globin, razglednice ln vrvice za čevlje) vršile parade ln ki si jih je cesar ogledoval skozi okno. Ni ne Viljema in ne parad, čudno mirtto in tiho je vse okrog mene. Dvoje lastovk preplašeno vesla ob mračnem zldoviu. ki no hrani nobene skrivnosti več: zn eno marko te že spuste v labirinte hol'enzollernskega razkošja, ki prej ni bilo vidno vsakomur. Blodim po škripajočih parketih »prejemnic, spalnic in obednlc ler se ml nič ne zdi, da je prav po leni podu Se pred krntkem hod i lo povsem drugo življenje — tako tihe in muzejsko hladne so postelje, mize, Ironi. kamini, kredence, stoli, gobelini, porcelan, sleklo, ure, zrcala In podobe, Ki so postavljene na ogled Votlo bobni korak po hodniku. Vanitas vnnitnluni viinllnn. 80 % Invalid pri vhodu se ml suženjsko nakloni. še se prnvočnsno umaknem fotografu, ki Je naperil vame svoj objektiv. * Hodiš po ulicah In posedaš po parkih, gostilnah, teatrih in kinematografih in si tako strašno tuj in samoten med ljudmi, ki te obkrožajo — tako čudna je moč lisoč kilometerske razdalje, ki nas loči. Hite mimo tebe, bledi in utrujeni od silnega tempa, ki ga lerja od njih stroj štiri in pol milijonskega velemesta, in spet izginjajo ko lutke, ki se gibljejo po zakonih nevidnega mehanizma. Gledaš nn vsp to ko skozi motno steklo pro-vincijalnega privida, n.nlo pa postaneš sum uličen avtomatski aparaturi, ki je najbrž nikjer mi svetu ni toliko kakor v Berlinu. Od majhne In preproste, kjer se ti zn deset pfenlgov prlknže >Zersl6rte Llebescenec pa do kompliciranih tirkeslrljonov, stopnišč in bifejev. Tod n pil en me je navdal z grozo: Z nebu je lilo v iSlropolnjočIh curkih in nn koru vviltnersdorfekcait kreuiatoriju jo avtomat pel Sehuberlov reejuiem. Ko se Je ob pretresljivem joku celin pričela rakev avtomatsko pogrezati v ta-jinstven interno ter je v tistem hipu nekdo planil v silen jok, takrat me je sunilo v mozeg. Ne, tegn ne bom pozabil nikoli. * V nočeh ne boš nnšel lokala, kjer bi II pogrebe! servirali vino v mrtvaških lobanjah ter bi II muzika igrala pogrebne kornčnice kot v inoiit-mnrterekem kabaretu Neanl-N&int, in boš na Bregovih ollvnozelene Spree zaman povjirasevai po čolnih za brezdomce, ki se pozibavnjo na Seini. Nočnl čnr аpuške romanlike so v Berlinu zamenjali nmerlknnski girlsi In evropizirani zamorci ln mulatke, ki se produclrajo v Vaterlandu iu Wlntergnrtnu. Tnm se groezoveke figure s podbradki in fino vezanimi kravatami napajajo s šampanjcem do zore. med ko se na ulicnh, ki jih je že opfmril beli svil dnevn, pomikajo temno silhuete d&mimondk, ki preže na zadnje pnsniite. To ao liste as'nlttrnne, bnjno razsvetljene in lako svečano opevane ulice velemest, kjer je po osmi uri zvečer skoraj vsaka tretja ženska prostitutka. * Počasi se pretaka umazana Spree skozi mesto in njena gladina podrhtava v jutranji sapi. Pravijo, da skriva na dnu utopljence, ki jih kriminnlisti love ko ribe. Stojim na mostu In se dolgočasim nad par-nlki, ki vozijo v Scharlottenburg Tik pod menoj rnzklndajo delavci čoln. V daljavi se drami velemesto, Nnbrekln kupola Doma, ki so jo v revoluciji nuvrtule krogle, krvavi v prvem solnim Citatetf em „Slovenca44 za nedeljo N. D.: Mitijonarjeva edinka (Konec.) To pot je bila manj številna. Mr. Palmer je peljal pod pazduho neko častitljivo gospo. (Pozneje sem zvedel, da je bila njegova sestra, ki je miss Anny Palmerjevi nadomeščala že davno umrlo mater.) Zraven se je potikal neki zlikan mladenič, ki se mi je zdel hudo zoprn. Zakaj? boste vprašali. No, zato, ker bi utegnil biti ženin milijonarjeve hčerke. Vsa ta družba je zasedla kajuto ob sprednjem jamboru in takoj pričela kvartati. Sploh se ni zmenila za ugoden veter in ni pogledala, kako gizdalinsko je zletela jadrnica iz luke. Kmalu smo bili onstran valoloma in razvili vsa jadra. Stal sem na krmilu in se zelo čudil, čenui se podajajo taki ljudje na morsko vožnjo, ko se je nenadno prikazala miss Anny. »Dober dan, niister Adams,« me je pozdravila. >Lep dan imamo, kaj? Pač primeren za kvartanje v zaprti kajutil Kot da ne bi lahko igrali hridge tudi v I,ong-Island-skeni brzovlaku! Ne bi jim bilo treba tako daleč ven.« Govorila mi je iz srca in molče sem prikimal. Po pravici rečeno, ni mi bilo všeč, da je s seboj pripeljala onega zlikanega mladeniča. Vsedla se je blizu in vprašala: »Koliko ste bili stari, ko ste odrinili prvič na morje?« »Šestnajst let, miss Palmer.« >Kje pa ste potovali?« »Tz S. Frančiška v Nagasaki, Singapore, Odeso, Marsille in Hamburg. Na to sem prepotoval še progi od Sitke v Aljaski do Valpa-raisa in od Madagaskarja do Honoluluja...« Njene oči so postale tako globoke in temne kakor morje pred nevihto. »Srečni ljudje! Vam je odprt ves svet. Povejte, ali vam ni bilo nikoli dolgčas?« »Samo enkrat, a še kako.« »Kje pa je to bilo?« »V Glane Covveu.« Prikimala je, kakor da bi jaz odgovoril rta njene lastne misli. »Seveda, popolnoma vas razumem. A veste kaj, mr. Adams, rada bi z vami menjala. Dajte, da bom jaz krmarila namesto vas! Vi pa ... boste prevzeli mojo vlogo...« »Velja! A kaj bom namesto vas govoril, če bo prišel vas zvesti čestilec?« Začudeno me je pogledala in se na to pričela veselo smejati: »Ah, Наггу! Nič se ne bojte, ne bo ga blizu. Saj je to moj edini brat « Zdaj se mi je zdel ta solnčen dan nepopisno lep! Veter je žvižgal v ušesih, in hiteli smo kakor za stavo z oblaki. Res je lepo na morju daleč od kopnega! »Torej ali vam je prav, da bova menjala?« me je veselo vprašala. »A prevzeli boste težko nalogo, mr. Adams, ker jo moje stališče vredno milijon dolarjev.« »Le dajva se.< Stopila je na moje mesto in se oprijela krmila. Jaz pa sem se vsedel na njeno klop, ne da bi odmaknil oči od kompasa. »Delil vain bom povelja za krmarjenje,« sem rekel. »Poslušam, mister Adams!« A v tem trenutku se je že prikazal kapitan Pankhurst, seveda je opazil, da je jadrnica malo preveč zaplesala po valovih, ker je ta trenutek izgubila pravec. Vzravnal sem ee in povesil glavo, ker me prav nič ni veselil zasluženi ukor v navzočnosti gospodične! A kapitan ni utegnil odpreti ust. Miss Anny se je ozrla in mu tako oblastno molče pogledala v oči, da se je kapitan takoj molče odstranil. »Presneto pisano znate pogledati!« sem Ji hvaležno rekel, ko mi je zopet izročila krmilo. »Veseli me, da vam je ta pogled ugajal, gospod kapitan,« se je nasmehnila. »Le bodite brez skrbi. Letos se vam ne bo treba dolgočasiti v Glane Coweu. Jaz hočem dosti križariti. Ali je vam prav?« »Pa še kako, miss Palmer!« Zvesto je držala obljubo. Kvartači so samo dva dni ostali na krovu, nato pa izginili. Zvečer istega dne se je povrnila miss Anny s teto sama, in takoj smo dvignili sidro, da bi odrinili v Albermarle. Teta je ves čas zdela v kajuti in kapitan Pankhurst ji je moral pomagati pri kartah: razložila sta pa-tience. Zato je bila miss Anny vedno pri meni. Takrat sem res doživel najlepše dneve. Vse je hotela vedeti. Vedno sem ji razkazoval ladjo ali pripovedoval o mojih vožnjah. Šest dni, ki jih je prebila na krovu, so ji veliko zalegli. I^epo je zagorela in oči so se svetile od veselja. Ves dan je letala po ladji v mornarski majci in belih širokih hlačah. Gole nožice so počivale v opankah. Ko smo ubrali pot proti New Yorku, je naenkrat postala žalostna. In ko se je prikazal v daljavi Sandy-Huck, mi je rekla: »Čez dva dni se bom povrnila, Adams, ■>rav zares. Saj sem vam pravila. O, letos joste imeli veliko posla, gospod kapitan!« »Vesel ga bom, miss Anny!« Pri moji veri, trdno sem bil namenjen drugi član h kapitanu Pankhurstu po moje papirje, da bi takoj zapustil jadrnico. A bilo je že prepozno. Preveč sem se zagledal v miss Palmer. Razsodnost mi je seveda narekovala, da sem velik bedak, ker iz te moke ne bo kruha. A kljub temu sem drhtel od sreče ko sem mislil, da bom jutri zopet videl miss Anny. * Prihodnji dan je nepričakovano priveslal pristaniški pisinonoša in mi izročil pisemce z mestno znamko. Mornarji so me obkolili v upanju, da jim bom povedal kaj zanimivega, a zbežal sem v kajuto in na samem varno odprl pisemce. Bilo je od miss Auny »O, moj kapitan, vse izgubljeno!« mi je pisala. »Očka je sklenil, da moram iti na obisk k teti, ki odpotuje domov v Mine-apolis. Vlak odhaja jutri ob šestih zvečer. Letos ne bom več videla »Erebusa«. Obupana sem! Jutri bom zopet pisala. — A. P.« Ta dan in naslednjo noč sem bil hudo žalosten. Drugi dan po kosilu je moral kapitan Pankhurst v mesto nakupovat. Naznanil mi je, da bom moral namesto njega nepretrgoma stati na straži, ker mu je dovolil mr. Palmer tri dni dopusta. Še vedno ni bilo nobenega pisma. V mrke misli zatopljen sem več ur taval po krovu, ko je že v mraku pristal preprost ribiški čoln. Miss Anny je sedela notri! notri! »Ts-s, Herbej-t,« je zašepetala. Začudil sem se, ker me je prvič tako nagovorila. V naglici je plačala in odslovila prevoznika ter me peljala v senco onstran zadnjega jambora. Prav bedasto sem korakal za njo, ker nisem ničesar razumel. »Tu sem, Herbert!« je vzkliknila. »Vidiš, da sem jaz tu. Ali razumeš ?< »Kako ne bi razumel, ko vas dobro vidim,« sem odvrnil... »A ne razumem, kaj to pomeni. Saj bi vendar morali, miss Annv, z vlakom odpotovati v Mineapolis?« »Prav zato je vsak trenutek dragocen,« je naglo zašepetala. »Požurimo se! V eni uri morava biti tako daleč, da bo zasledovanje postalo brezpomembno. Povejte takoj moštvu, da mu ukazujem razviti jadra. Krenili bomo na sever. Nihče me ne bo iskal v Kanadi ali Newfoundlandu. In če bi me tudi našli, bom že izven Zedinjenih držav. Saj to je britsko območje.« Postalo mi je vroče kakor v peklu, a še vedno nisem ugovarjal. »Ali morete vi «Erebus> zapeljati do Halifaksa?« »Tisto že, ampak... kaj bova tam počela?« Ničesar ni odgovorila, a molče mi je vse tako pojasnila, kakor ne bi tega opravili tudi tisoči besed. Stopila je bliže, mi vrgla roke okoli vratu, se vzpela na prste in mi tako dolgo vlekla glavo navzdol, dokler se niso srečale najine usta. Bogve kako dolgo sva tako obstala ... »No torej, hitiva!« je naposled vzkliknila. A te kratke besedice so bile zame kakor ledeni veter za vinjenega mornarja, ki prikoraka ven iz razgrete krčme. Takoj eem se iztreznil, trenutek se obotavljal, a potem odločno zmajal z glavo: »Hudo mi je žal, da niste vi preprosto dekle, pristaniška delavka ali magari hišna. Potem bi bila vsa zadeva jako preprosta 1 Ne bi vam bilo treba pobegniti, in nihče vas ne bi zasledoval. Ce bi vi res hoteli, takoj bi midva lahko šla k najbližnjemu župniku, in potem vam ne bi nihče smel kaj očitati. Tisto že... ampak, na žalost izgleda la stvar povsem drugače, miss Anny.« »Kaj pa je? Ne razumem vas! Kako to, da stvar drugače izgleda?« »Jaz ne sinem odpeljati zaupane mi ladje, to hi bila tatvina. Ožigosan bi bil za vse življenje!« »Kaj se! Saj je vendar «Erebus> očetova, in to pomeni, da je prav tako tudi moja last, Herbert!« »Ze prav... A vaš oče bo kmalu obvestil pristaniško policijo... In potem boste morali vi v Mineapolis, jaz pa bogve za koliko let v ječo.« »Ne, ne! Saj bova srečno dospela v Hali-faks in se tam takoj vzela, Herbert!« »Uboga moja miss Anny, to ne gre! Tako govorite samo zdaj, ker ste se naveličali življenja vaših bogatašev. A kaj vam utegnem jaz nuditi namesto tega? Saj ne morete postati žena navadnega moža pred jambori ali pristaniškega težaka. Dva ali tri mesece pozneje se boste naveličali revščine in zopet zaželeli onega življenja, katerega ste od rojstva vajeni. Zbogom, moj kapitan! — mi boste takrat rekli. Če sem tudi preprost mož, si sam služim kruh in nikoli ne bom dober za prevžitkarja med vašimi milijonarji. Sovražili me boste.« »Ne, ne, o, Herbert!« Njene roke so me zopet ovile okoli vratu, a sem se oprostil. »Ne, sreča moja. Vi vsega tega ne razumete, ker ste še premladi... Mornar sem, kaj se hoče... Poiskal si bom službe nn velikehi parniku. Vi pa ste zrasli v mestu ... Hudo mi je, a ni nama sojena sreča... Kaj Jiočeva. Pred vsem pa ne smem ukrasti tuje "ladje, ker bi bilo to grda zloraba kapita-novega zaupanja. Potem bi jaz nikoli ne smel poštenim mornarjem pogledati v oči...« Kmalu se je popolnoma zmračilo ... Miss Anny je sedela na klopi in se bridko jokala. Jaz pa sem prav neumno stal zraven in jo molče gledal. Tristo vragov, še nikoli mi ni bilo tako hudo pri srcu! Tudi jaz sem trpel. Naposled sta planila na krov vsa upehana kapitan Pankhurst in Наггу, njen brat. »Kaj pomeni vse to?« se je zadri nad njo brat. »Kaj počenjaš tu? Kako si mogla zapustiti kolodvor, medtem, ko sem na te čakal ?« Anny je počasi vstala: »To pomeni, da sem hotela pobeeuiti z mr. Adamsom. A na žaloet... tega ni hotel.« Zdaj se je obrnila name: »Zbogom, moj kapitan... Vsega je konec ... Zbogom za vedno.« V navzočnosti mladega Palmerja in kapitana Pankhursta je stopila k meni, mi zopet nagnila glavo in me poljubila. Na to je odšla v čoln ... Slišal sem, kako je zamolklo ihtela, čeprav je poskušala potlačiti solze. Uboga mala milijonarjeva edinka! Bogve, ali me je razumela? Nemara bo šele po dveh ali treh letih občutila, da ne bi smel na mojem mestu drugače storiti noben pošten mornar... Drugi dan sem seveda kapitana Pank-hursta naprosil, da bi me odslovil. Ugodil je moji prošnji, ne da bi ugovarjal, in je bil tako prijazen, da je dodal zloglasni opombi »zapustil službo na lastno željo« še besede »vsled družinskih osebnih razmer«. Kapitan mi je seveda hotel dobro, a oči so mi nehote postale vlažne, ko sem prečital te besede. Tri dni pozneje sem dobil službo na velikeni osebnem parniku in odrinil v Evropo. A. N. Tolstoj: Sinji gradovi Pove« t. Od prvih strelov meščanske vojne do naše dobe je preteklo samo stoletje. Zemlja je vstopila v 107. leto novega koledarja. Kemične tovarne, ki niso več služile vojni, so izpre-menile neprijazne in divje zemlje. Tam, kjer so'se razprostirale zmrznjene polarne planote in močvirnati pragozdi, so zdaj šumela na tisoče kilometrov daleč žitna polja. Severna ležišča težkih kovin, urana in torija, so bila končno podvržena molekularnemu razpadanju in so proizvajala velikanske zaloge radioaktivne energije. Od severnega do južnega tečaja preko 30 poldnevnika je bila napeljana elektromagnetična spirala. Stala je četrtino stroškov svetovne vojne 14. leta. Električna energija te tečajne spirale je zalagala postaje vsega sveta. Med bivališči narodov ni bilo nobene meje več. Po nebu so plule karavane tovornih ladij. Delo je postalo lahko. Neskončni krogi pretekle stoletne borbe za kos kruha, dolgočasna stopa nekdanje zgodovine je postala učivo šolarjev prve stopnje. Odvrgli smo tover. ki smo ga vlačili na izkrivljenem hrbtu. Vzravnali smo se. Ljudje pretekle dobe ne razumejo tega novega občutka prostosti, mladosti in sile. Da, bodite prepričani, živeti je postalo velika sreča in zemlja je zdaj zaželjeni kraj življenja. Tako sem mislil, ko sem glednl z balkona na mesto, ki sem ga zgradil. V zraku se je rodil tenak zvok, kakor da je počila struna. Signal. In vse mesto je poplavila luč električnih plamenov: proti reki Moskvi ležeče vrste okroglih svetilk, svetilke po hišnih obronkih in potoki luči s ploščatih streh. Steklena kupola kluba se je dvigala na Trgu revolucije kakor svetlo drhteče jajce. Nizko in brezšumno liki nočna ptica je švignilo letalo z vrha navzdol mimo balkona, in neki ženski glas je zaklical iz njega ... Ruženinov se je prekinil, se zmedeno, skoraj žalostno nasmehnil in pogledal tova-rtffc. Čaša piva mu je drgetala v roki. »No, kaj? Kaj nismo zato šli umirat 18. leta, tovariši?« je izpregovoril s pridušenim glasom, »spominjam se, da sem o tem mestu sanjal v legarju... Sedim ob drogu nekje na stepi... Dež... Mrtveci so razmetani vseokrog... A v dežju se svetijo iz osata kupole, divni oboki, rastejo terasne hiše... še zdaj — samo oči zaprem in vidim... Ehl Mi pa tratimo čas in pijemo pivo...« Zleknil se je na posteljo, ne da bi se dotaknil kozarca, zaprl oči. Njegov prsteni obraz je drgetal. Pričeli so so prepirati. Dejali so mu: »Prenagel si, Vasja. Tako naglo ne boš opravil ničesar ... Ustvariti novo življenje se ne pravi pisati verze. Tu delujejo železni ekonomski zakoni. Treba je odgojiti nanovo cela pokolenja. Če pa boš prodajal zijala s svojim utopističnim socializmom, te kmalu stre kolo. Obdrži smer in počakaj svetovno revolucijo, n ne pozabi, da imamo sedaj še delavnike. Težje je prestati delavne dni kot pa zgraditi tvoje gradove ...« Buženinov pa je na vse to pametne besede odgovarjal skozi zobe, ue da hi odprl oči: »Vem, vem...« Tovariši so se še nekaj časa prepirali in se ob razsvitu razšli. Šestnajstega zjutraj je Buženinov odpotoval domov. Vsa njegova prtljaga je obstojala iz mape z načrti in zaboja z risarskimi potrebščinami. Nadežda Ivanova Pismo, ki je razburilo Buženinova, je bilo od gojenke njegove matere Nadjuše — Na-dežde Ivanove. Ko je sedel ob oknu v vagonu, ga je še enkrat prečital: »Dragi Vasja, pred kratkim smo zvedeli, da si živ in da celo študiraš za arhitekta. Zelo smo se razveselili, zlasti tega, da si živ. Saj tri leta nismo imeli o tebi nobenega poročila. Jaz sem stara že 22 let, služim pri državni prodaji lesa. Hišico so nam lani ! vrnili, a morali smo jo temeljito popraviti.* j Zdaj imamo kravo, kokoši in celo puro. Na vsak način nam moraš poslati po pošti semena za vrt. Mama je zelo slaba, oglušila je in nič ne vidi. Jako težko je izhajati z njo: zmerom se jezi, nič ji ni prav. Zadnjič se je prehladila in zdaj leži. Pridi vendar, ker se bojim, da je drugače ne boš videl več- Mene je snubil o pustu Utevkin, naš računovodja, a sem ga odbila, ker je nezanesljiv element. Jaz sanjam o odru, a dokler živi mama, je to nemogoče. Utevkin ponavlja sicer vedno, da sem nadarjena, mislim pa, da se mi hoče s tem le prikupiti. Tnko hrepenim po življenju. Pomlad je pri nas v polnem cvetju. Tvoja ljubeča Nadja .. Čudno pismo je bilo. Kakor sirova kutina: zdi se, da je okusna, obenem pa imaš skomine. Buženinov je gledal ploska jezern * Država je zasebnim lastnikom vrnila male enoetanovanjnke hiš«. pomladanskih voda, ki so ležala za .oknom, za žico, ki se je zdaj dvigala, zdaj spet spuščala. Jutro je bilo megleno, solnce je viselo nad povodnjimi kakor pomaranča. Potoki so se prelivali iz jezera v jezero in pritiskali lansko travo. V daljavi so rastla iz vode dro-vesa, kopa sena. Živina je blodila po otokih, vrtele so se mlinske poroti, mahedrave od vetra ... Buženinov je odšel k odbijaču in globoke vdahnil vase duh povodnji in pomladanske zemlie z očmi, zatisnjenimi od ostre naslade. Pihal je svež vetrič. Vlak je vozil mimo postni, kjer so kričale v visokih, še golih topolih pol jske vrane, krožile nad svojimi gnezdi. Vrtine so kričale tako nemirno, da pa je l>odlo v srce. Zatisnil jo zopet oči in se nasmehnil : zelo smešno se mu je zdelo, da ime Nadja že 22 let. Saj je bila podraslič — ljubkega obraza, modrih oči, kostanjevih la*, kakor svila, spletenih v kito s pentljo. Ce govori — stopi bliže, zaupljivo pobesi svoje drobne roko, ti gleda naravnost v oči. Vlak je zmanjšal svojo brzino, šel Ser. železniški most. Globoko spodaj se Je pomikala s pomočjo drogov po motni napeti reki starinska barka, natrpana z živino, vozovi tn kmeticami. Najbrž so podedovali kmetje ladjo od Varjagov: plavala je že skoraj dva tieoč let. vozila prebivalce po vaseh ob pomladanskih povodnjih. Buženinov je opazoval skozi okno to Rjurikovo ladjo, male črede ovac. močvirnate črne ceste, in svet se mu je zdel prekrasen." Kot izredno občutljiv človek je videl krop sebe samo to. kar je strastno želel videti. To je bila skoraj halucinacija oh be lem dnevu. Okrajno mesfocc Ni treba, da bi tukaj podrobno pripovedovali o netlakovnnih uličicah, o trhlih plotovih in vratih s klopmi, kjer se grizejo solnčnice. o bajtah, zakrpanih z deskami, kjer cveto vn oknicah pelargonije v dokaz teniu. 'č"S. kt>-kor vam drago, državljani, a clede pelanrnnlt ni v sovjetski ustavi nobene izrecne določbe.' Vsakdo ve, kakšno je okrajno mestece ob reki: trg. kjer cmoka gnojnica, tehtnica za seno, zadružni izvesek nad zidano trgovino, pop z visokimi galošami, ki krevsn s privzdignjeno suknjo v zakotno ulico; milicijonar ali »kalin«, kakor ga zmerjajo na trgu jezne babe, stoji in gledn nerazumljivo;* stari vrt nekdanjega plemiškega maršala, zdaj mestni vrt. z gnezdi v topolih in z jatami vran, ki razburjajo s svojim pomladanskim kričanjem, in naposled — gasilski dom ... In nad to tišino, nad to revščino je oddaleč slišati žvižganje vlaka. Ko je šel Vasilij Aleksejevič peš od postaje, je menda pomislil za trenutek vrag vedi v kakšni globini možgnnov: to je gnezdo! Ostal pa je slejkoprej ves nnvdušen. Lesena materina bajta s štirimi okni na ulico se je tekom teh let pogreznila v zemljo, se nagnila, ogulila. A za mehurčastimi stekli so stalo v lončkih pelargonije in kakteje. — Vasilij Aleksejevič je odprl vrnta v plotu — nmlo dvorišče je bilo snažno. Nn solnčni pripeki so ležale graliaste kokoši, v solnce pa je gledal dolgokrak, po vsej priliki zelo bedast petelin. Stara ženska v vojaškem plašču je obešala poleg drvarnice kuhinjske brisače. Molče se je priklonila Buženinovu. On je stekel po trhlih stopnicah noter v temno vežo, prepojeno s plesnobo in kislim zeljem, našel znana vrata — rogozina nn njih je visela v cunjah — odprl je in v razsvetljeni odprtini vrat, ki so vodila iz majčkene predsobe s te kačem v nizko jedilnico, kjer je po malo mestno žgolel kanarček — zagledal Nadjo. Bila je v kmečkem ovčjem kožuhu, krat kem krilu, beli ruti. »Kaj hočete tu, državljan?« je vprašala in namrdnila obrvi. On jo je poklical po imenu, od razburjenja ni izpregovoril nič drugega. Njeni kodrčki, viseči izpod rute so zatrepetali. Obrvi so se ji namršile. Plosknila je z rokami, stopila k Buženinovu, in začudenje ali pomilovanje je švignilo takoj čez njen srčkani obrazek. »Vasja, ali si res ti?« je vprašala tiho. On jo je poljubil na hladno lice. Naslonil je k zidu svoj zaboj in mape, odvezal si šerpo, odprl gumbe plašča — prsti so mu trepetali »Ali je mama zdrava?« »Mama spi zdaj.« »Hotela si nekam iti?« »V urad. Postrežemo ti s čajem. Matrjonl porečem.« Vrgla je pogled iz sinjih oči in zbežala. Buženinov je začul njen glas na dvorišču, nato je prekoračila oprezno ulico, izbirala bolj suh prostor za korake, se obrnila in njeno krilo je švignilo za vogal. * Rjurik, varjaSki (skandinavski) knez, dozdevni utemeljitelj ruske države (062). * Milicija nadomešča carsko policijo. PriimeV izvira od rdeče kape. tDalle Drth. DcdefoJ Arkadij Averčenko: Dvoboj Za naslonjalom visokega divana v kavarni skrit sem slišal, kako je bil onstran divana izgovorjen uvaževanja vreden stavek. Najbrž ni nikoli slišala naša starikava zemeljska obla poraznejših besed. Glasile so se: >... v Ameriki, ko sem bil lovec na slone .. .< / Pogledal sem preko naslanjala: plavolas, nekam zaspan mladenič je nad mizo sklonjen pripovedoval dvema prav lepima gospodičnama, ki sta sedeli naproti. Poslušali sta ga zamaknjeni, z žarečimi očmi in napol odprtimi rožnatimi usteci. »Pripomniti moram,« je svečano zatrjeval pripovedovalec, »da so ameriški sloni posebno divji in za lovca nevarni.. .« Moje pošteno srce se je razvnelo od ogor-Ženja. Planil sem na noge, stopil k mizici, se po gentlemensko priklonil in prekinil omenjenega bahača: »Gospod, vi ste lažnik,« sem rekel in mu ostro pogledal v oči, »ne maram, da bi lagali.« Mladenič je skočil v zrak, in vzplamtele ep mu ugasle oči: »Gospod, kako se upate! Zahteval bom sadoščenja!« »To je druga stvar. A... zdaj pa vendar Jažete.« »Ne, ne, motite se,« ga je pričela braniti ena gospodična, »pripovedoval nama je samo doživljaje pri lovu na slone v Zedinjenih državah.« »Gospodična! Popolnoma razumem in cenim vaše umevno športno zanimanje za lov na slone, a kljub temu... nikoli niso živeli sloni v Ameriki. Saj so doma samo v Afriki in v Aziji, točneje povedano v Indiji in bližnjih deželah!« »Kaj še?! Kako bi nama potem mogel gospod pripovedovati, da je v Ameriki lastnoročno ustrelil dva slona?« »Gospodična, to pomeni samo, da je laž-nik.« »Gospod!« je obupno pogumno vzkliknil plavolasec, »oprali boste to žalitev z vašo krvjo!« »Moja kri vam je na razpolago do zadnje kapljice. A če jo tudi boste prelili, se ne bodo zavolj tega zaredili v Ameriki nobeni sloni.« Ena izmed gospodičen se je nenadno na ves glas zasmejala. To je tako razkačilo njunega spremljevalca, da je zardel kakor jutranja zarja in me odločno nagovoril: »Boste razumeli, da mi preostaja samo eno...« »Kaj? Dvoboj? Z veseljem! Vašo poset-nico, prosim.« Mladenič je mrko prebrskal listnico in mi ponudil posetnico tako nemarno, kakor da bi mu bili boji igrače. Ledenomrzlo sem se mu priklonil in odšel. Nikakor nisem strahopetec, a ... dvoboj je vendar resna stvar. Nikakor ga nisem mogel omalovaževati. Nalagal mi je kakor vedno dosti opravka. Poiskati sem moral zdravnika in priče, sorodnikom za vsak slučaj spisati zadnja pisma, sestavili oporoko. Ves drugi dan sem letal po meslu iu šele proti večeru je vse bilo opravljeno. Zvečer sta tudi prišli moji priči in prinesli odgovor: »Vse je gotovo. Jutri ob sedmih v hrastovem gaju. Izvolil je pištole.« »Kako pa se je obnašal? Ali se je kaj kujal, ali kazal kaj strahu?« »Nikakor ne! Zakaj tako mislite? Nasprotno, pokazal je veliko poguma. Takoj je pristal na vse pogoje.« Ko je kazala ura tri četrti na sedem, smo prispeli na kraj dvoboja, in deset minut pozneje se je prikazal v daljavi tudi avtomobil mojega nasprotnika. Moji priči sta pohiteli naproti, se pomenili z nasprotnima pričama, odmerili razdaljo in nama izročili pištole. Kakor se spodobi, se nisva niti pogledala, dokler ni napočil tre-notek za strel. Tako zahteva izročilo: nasprotnika morata kazati posebno vljudnost ali — če se hoče — tudi brezbrižnost. Zavzela sva določeni prostor. Dvignil sem pištolo, pomeril, in nenadno mi je obvisela roka z orožjem kakor mrtva v zraku. Od začudenja sem široko odprl usta. »Cujte no!« sem na ves glas poklical svoje priče. »Kaj to pomeni? Ali jc to res on?« »Kdo?« »No, seveda moj nasprotnik. Saj to ni tisti mož, ki sta ga včeraj obiskala!« »Kako pa to?« sta se razburili priči. -^Saj je isti. Poslužila sva se naslova na posetnici, ki ste jo nanm izročili, in ga takoj dobila doma. Vse je v najboljšem redu. Le sprožite!« »Ampak ta gospod je vendar črnkast, in oni, ki me je poklical na dvoboj, je bil plavolas.-" >Tristo zelenih kuščarjev!« se je zadri, da smo se vsi ozrli. »Kdo pa je oni mož s pištolo? Kaj hoče lu? Saj ga vidim prvič v življenju!« Moji priči sta razburjeno planili k njemu. »Oprostite vendar, a kaj pomeni to govoričenje? Saj sva vas snoči obiskala in ste vi pristali na dvoboj? Menda ne boste trdili, da sva govorila s kom drugim?« Obe skupini sta se zbližali, in zafel se jo vnet prepir. »Saj tega ne tajim,« je kričal moj nasprotnik, »a mislil sem. da zastopata onega moža, ki sem ga jaz poklical na dvoboj. A ta gospod mi ni ničesar storil, in nasprotno, zdi se mi jako simpatičen. Pozdravljeni! Kako je vaše ime?« »Sluga sem!« sem mu prijateljsko stisnil roko. »A povejte, prosim, ali je lo res vaša posetnica?« »Seveda je. A izročil sem jo onemu pla-volasemu nesramnežu, ki ...« »Čakajte!« sem vzradoščen zaklical, »onemu zaspanemu mladeniču, ki se tako nesramno laže...« »No da! Snj je trdil v moji navzočnosti, da je bil oženjen s Saro Bernardovo in da si je ta zlomila nogo, ker je v napadu ljubosumnosti skočila skozi okno. V resnici pa je ohromela slavna francoska igralka že takrat, ko je ta lažnik še ležal v zibelki. Povedal sem mu to v obraz, no, in ...« »Tudi jaz sem doživel slifno zgodbo. Trdil je, da je ustrelil slone v Ameriki! A, kako se vam to zdi?« Pričeli smo splošni prijateljski razgovor in se vrnili v mesto kakor prav dobri znanci. Zaključili smo preprečeni dvoboj s skupnim kosilom. Po kosilu smo odšli na sprehod v mestni park. Moj novi prijatelj je nenadno obslal in me potegnil za rokav. »Glejte no, ali ga vidite?« »Kdo pa je?« »No, ta, ki mi je znan kot »soprog Sare Bernardove« in vam kot »ameriški lovec na slone«. Vidite, kako živahno nekaj pripove- duje oni dami? Seveda je to on, nedvomno samo on!« Kmalu sva ga dohitela in napela ušesa »Po pravici povedano sem vajen dvobojev, gospa. A sedanji moški svet je tako zoprno strahopeten, da sploh ni mogoče v redu rešiti katerokoli častno zadevo. Veste kaj, na primer ... Jaz sem vajen viteškega nastopa, ne tajim nikoli resnice, in so me tekom zadnjih treh dni dvakrat poklicali na dvoboj. A kako se je v-e končalo? Noben izmed obeh sovražnikov mi ni niti poslal svojih prič, da bi se z njuni zmenil o sestanku in orožju. Oba sta se zbala za lastno dragoceno življenje! lle-°he... In jaz bedak, sem prav resno mislil na pištole, pa dva dneva ždel doma ter zastonj pričakoval. Kaj hočete! Jaz nisem rojen za mirno življenje in vajen sem viharjev. Vedno sem iskal nevarnosti. Ali veste, na primer, kaj sem doživel na Škotskem? To je bilo, ko sem kot prvi človek na svetu preplaval Niagaro...« Oba sva se zasmejala in odkorakala ч nasprotno smer. Frtaučhu Gusti ma beseda Astn, ud ame-rikanskeh Sluvencu srna se iz Cenetam tku pusloula, kokr se šika. Ta nar-rajš b jh še ene par štacjonu spremila, če b dubla četrtinska vožna, pa sa nama pr kas reki, de četrtinska vožna dubija sam tist, ke se vozja ukul zatu, de naša slava širja pu svet; druh pa ne. Kua sma tla nardet? Tih sma bla, ke vornga more bt pousod. Zapuslla srna štacjon in šla nazaj, ud kodr sina pršla, de s še mal Iblana ugledama. Kumi pa pridema vn iz štacjona, pa se že Cene ustau pred tista ura, ke stuji tam na sred gmajne j pred štacjonam in ja zja, kokr de b še nkol nu-bene ure ne vidu. »Ti, Gusti, a b na blu pameten, če b se šla midva zdela ta narprek kam mal pu-1 kroltat?« je reku. »Viš, ura je že dve, midva pa nisma dons še nč puštenga zaužila.« »Kašne dve? Na moj plat kaže že pet. Sam na vem al pet zjutri al pupoune,« sm ga jest upu-zoru. Cak, dejva še ta druge dve plati pugledat. Na ta viža uva nazadne že zvedla kulk je prou-zaprou ura.« Ke sma s ura ud ush štereh plati ugledala, sma pa vidla, dc na ta trek plat kaže sedem, na ta četrt pa deset. Cenete tu kar ni (lu jt u glava, ke še ni navajen na mudcrnizacija lblane. Men sc jc pa preči neki u glau posvetil. »Ti, Cene. Ta ura je pa fajn, a ne?t sm ja puhvalu. »Lej, dan ma šterndvejst ur, kokr t je znan. Zdej pa skp zrajti: dve, pet, sedem, pa deset. A na znese tu skp glih šterndvejst? Viš, te ure sa ta nar bi pinktlih, ke t ush šterndvejst ur naenkat pukažeja. Na ta viža ua morja nkol filit. Tu je ta nar bi muderna ura in na najdeš na celmu svete take. Tu je iblanska špecijaliteta, ke ja hodja Ide iz celga sveta ugledvat.« »Lejno, sej res. Viš, na tu pa jest še mislu nism. Ja, tu pa rečem: Ide sa usak dan bi kunštn. Nazadne uja še tku pugruntal, de nam u kar želodec povedu, kulk je ura. škoda de taka fajn ura stuji kar tukila na te gmajn, ke je še usak na za-merka. Ta ura b pasala ke pred rotuž, kokr zdej tista star ašterna stuji, ke ni več za nekamer. Ce pa že nočja tisteh treh kumerneh dedcu obšofat, nej pa pustauja ta ura, ke h muste, kokr zdej Pre-šern iz soja Muca stuji. Tam b se tud dobr vn uzela, pa Iblančani b ja mel zmeri pred nusam. Prešerna nej pa pustauja tlela na ta dougučasna gmajna. A nis še zainerku, de se usakmu tujce, ke pride vn iz Štacjona, začne zdehat, ke zagleda ta gmajna? Prešern iz soja Muca b mela tukila dost prustora in nubenmu b na bla na pot, kokr sta zdej. Sej maja tud pu drugeh vcčjeli mesleh spu-menike pred štacjonam. Sevede, Iblančani nimate nubene ta prave guste. Pumisl, ki pa paše Prešern h vod. Saj ma vnder dustojen gvant. Za Muca nč na rečem. Ta nej b že ustala pr Iblanc. Se bi b pa pasala ke h Kulezi, ke je res en vornk kupališe. Gespud Pele sa tak kavalir, kulkr jih jest puznam, de b ji še frejkarta za kupajne špenderal. Ke tu b bla še fajn reklama za kupališe, pa za štarija tud Kua prauš ti na tu? A b na blu tu imenitn?« •Cene, usa čast. Tu je ena srečna misu. Ta misu je zlata uredna in b t ga tud dal, če b ga mcl. Ampak kaj nuca, ke pa gespudi na rotuže nubenga sveta na puslušaja, pa če je še tku dobr. Če b mou jest kej za guvort, b foja misu iz ubem rukam zgrabu in ja na usaka viža vn spelu. Sevede, zdej morm bt tih in mouče gledat, kuku de-laja pu naš bel Iblan. Ampak jest um useglih pu-skusu pr en prložnast čez ta reč iz sammu gcspti-dam žepanam guvort. Murde se u pa vnder le dal kej nardit. Sej gespud žepan sa za lepota že ud nekdej unet, sam preveč rad ubugaja tiste, ke ni-maja ud lepote nubenga dunsta, pol je pa tku, kokr je.« F. Q. T\ za odeje in v tablah w A х^. vedno v zalogi Tovarna vate Arbelter, Maribor. Ogledala teh vrst, velikosti In oblik Steklo zrcalno в—8 n»u- mašinsko 4—6 mm, portalno. leuasc alabaster itd. Speclrum d. d. Ljubljano VII — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek ČUDO DANAŠNJEGA ČASAl „НОВВУ" ameriški univerzalni preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvaluic in odlikovanj. Vsaka škatla ima obširno navodilo za uporabo. — Zahtevajte povsod. — Generalno zastopstvo: »OBOROT«, Beograd, Cara Uroša 19. Telefon 23-0-13. EOSPODABSKA ШШ ШВШ1 IliU Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstna moka iz mina for$acs, BaCha Topola, te stalno na zalogi. kamnoseški mojster t liliji, telim c. зо priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od mar morja in granita, ploščt za grobnice, marmorna le plošče za mobilje pc najnižjih cenah. L. Mikus - Ljubljana priporoča svojo zalogo ležnikov eolnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno MANUFAKTURNA TRGOVINA M. GAJSEK Glavni trg 1 MARIBOR Glavni Irg 1 Največja izbira moškega in ženskega blaga, svile, ćefira, platna itd. Velika zaloga posteljnih odej domačega izdelka! Solidna postrežba. Cene solidne. i/.deijujejose najnovejši moflel Totrr šklh vozičkov, razna nainovejša dvokolesn. šivalni stroji in motorji. — Velika ubira. — Najnižje cone. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana Karlorska cesta št. 4. Prediiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Mate h & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Enllanje, ažurlranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Ođ dobrega najboljše je le fldler - Gritzner si vn In I stroj ln kolo elegantna Izvedba najboljši materijal Novost Najboljši plctllni Ntroj DUB1ED Le pri Jos. Peteline, Ljubljana Telefon interurb. štev. 2913 Zmerne rene, tmli na obroke. Večletno jamstvo* Pridobivajte novih naročnikovi SOLIDNO BLAGOI NIZKE CENE! Modro ce - otomane divane, fotelje, »Couch« zofe, mreže in vse tapetniške izdelke dobite najceneje pri IGNACIJ NAROBE lapotnlk in dekorater, Ljubljana, Gosposvelska cesta !lt. lft (pri Levu). — Točna postrežba. Raznovrstne bakrene kotle za žganjekuho, brzoparilne kotle pocinkane in bakrene, pralna kotle in druge gospodarske potrebščine izdeluje solidno in točno tvrdka Josip Otorepec d. z o. z. Llublfana Za Gradom št. 9. (ob koncu Slrellške ulice) Sprejemajo se tudi vsakovrstna popravila SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. •j < se o: D NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE ,Palček" in „velikan" Vzemi, na! Kaj nič ne vidiš, kaj za zob ponujam ti? Dolg kot lestvica tvoj vrat je jojme, vse me že boli... Kam pa siliš pod oblake? Jabolko rdeče imam — skloni sc že vendar k meni, sicer ga pohrustam sam! Papiga in premogar Papiga Klepetulja ie bila zelo lepa ptica. Stanovala je pri gospe Urši v tretjem nadstropju stare hiše sredi mesta. Gospa Urša je imela papigo Klepetuljo zelo rada, imela pa je rada tudi svojega Flokija, majhnega črnega psa. Papiga Klepetulja pa ni bila samo lepa ptica, marveč tudi zelo izobražena. Znala je izgovarjati mnogo besed s povsem človeškim glasom. Poslušajte, kaj se je nekega dne zgodilo! Po ulici, kjer je stanovala gospa Urša s svojo papigo in svojim Flokijein, je peljal premogar velik voz premoga. Na ves glas je kričal in ponujal svojo robo: »Premog... pre-mo-o-og...!« Tedaj je zaslišal iz tretjega nadstropja glasen vzklik: »Pridite gori! Pridite gori!« Premogar si je oprtal vrečo premoga na ramo in se z veliko težavo povzpel po stopnicah v tretje nadstropje. Pozvonil je pri vratih gospe Urše. Ona jc prišla odpirat in se je nemalo začudila, ko je zagledala premogarja s svojim bremenom. »Jaz vas nisem klicala!« je dejala in mu pred nosom zaprla duri. Razočaran ie premogar spet. odkrevljal po stopnicah navzdol. Komaj pa je bil na ulici, že je slišal iz tretjega nadstropja isti glas: »Pridite gori! Pridite gori!« Premogar je nekaj srdito zabrundal predse in se povzpel še enkrat po stopnicah v tretje nadstropje. Pozvonil je iznova na vratih gospe Urše. Ko je gospa Urša odprla vrata, je bila še bolj presenečena kot prej. »Saj sem vam že dejala, da vas nisem klicala!« je rekla. Premogar jc jezno zarobantil: »Kakšno šale pa zbijate z menoj? Najprej me kličete gori, potem mi pa rečete, da me niste klicali! Da vas le sram ni!« Gospa Urša se je začela rotiti, da ga ni klicala in ga ni — Bog da je priča in tako da-lie ... Prcmo^arju ni preostalo drugega, kakor da se je- s kislim obrazom obrnil in odšel... Ko je položil vrečo s premogom nazaj na voz — je iz tretjega nadstropja iznova zadonel glasen poziv: »Pridite gori! Pridite gori!« Teda je bilo premogarju šele dovolj. Razkačen se e zagnal po stopnicah navzgor in začel divje zvoniti in razbijati po vratih gospe Urše. Ko mu je ona odprla, jo je jezen porinil v stran in stopil v stanovanje, da bi poiskal in kaznoval neznanega nepridiprava. Papiga je zaslutila nevarnost in skočila s svojega sedeža pod zofo... Premogar pa se je znesel nad nedolžnim Flokijem in ga nemilo brcnil v hrbet... Ubogi Floki se je ves poparjen splazil pod zofo in žalostno cvilil. Ko ga je papiga zagledala, se je sklonila k njemu in mu nagajivo šepnila v uho: »Ali si tudi ti naročil premog? ...« S cokljami v šolo Prigode krojaškega veseljačka »Danes sem pa dolgo časa spal, kajne?« je z zvonkim glasom dejal, uprl v tesarja in kro-jačka svoje каког nebo sinje oči in se jima prijazno nesn^ehljal. »Res. dolgo časa si spal, kraljevič,« ntu je mehko dejal tesar in ga pobožal po rdečih ličkih, »toda ne sprašuj zakaj, nego hitro pojdi z menoj! Tvoj očka te željno čaka.« Prijel ga je za roko in ga odvedel iz kuhinje. Ko je kralj zagledal svojega ljubljenega sina živega in tako svežega pred seboj, ni vedel, kaj bi od silne radosti počel. Grenke solze žalosti v njegovih očeh so se spremenile v sladke solze ganotja in sreče. Goreče je privil kraljeviča na srce in ga božal, kakor da ga ni videl že dolgo, dolgo vrsto let. (Konec prihodnjič.) STRICKOV KOTIČEK ............M...—..............M........ 202. Dragi Kotičkov striček! — Že večkrat sem čitala v kotičku o Tvojem požrešnem košu, toda nisem mogla verjeti; zdaj, ko vidim, da je tudi moje pisemce pohrustal — pa že verjamem. Vsako nedeljo sem nestrpno pričakovala »Slovenca'. ker sem mislila, da bom čitala v njem Tvoj odgovor, toda ni ga bilo Zdaj sem Iztuhtala to-Ie: koš vendar ne more sam jemati pisemc s stričkove mize, ampak mu jih mora nekdo metati v žrelo — in to bo Kotičkov striček! Kajne, da sem uganila? To je poslednje moje pismo. Ce mi še to vržeš v koš, potem pa kar sam piši v kotiček, Na Holandsketn nosijo ljudje na deželi j čevlje iz lesa — coklje. Takšni čevlji so sicer tudi drugod v rabi — na Francoskem, v Belgiji in tudi v nekaterih krajih pri nas — toda na Holandskein nosijo lesene čevlje stari in mladi. Celo v šolo hodijo tam otroci s cokljami... Da ' pa bi med poukom ne delali prevelikega ropota, morajo v šolski sobi coklje sezuti in jih položiti zraven klopi. Tako sedijo v klopeh v samih | nogovicah in tudi tedaj, ko jih učiteljica pokliče pred šolsko tablo, ne smejo cokelj obuti... Lahko si predstavljamo, kako tiho je v šoli, ko ni slišati nobenega koraka! šele potem, ko je pouk končan, smejo otroci coklje spet obuti. Veselo kramljajoč odhajajo domov — in je tedaj ropotanja s cokljami toliko, da si učiteljica včasih kar zatisne ušesa, da ne bi oglušela . .. Čudne nesreče v verzih Sredi šiške štiri piške je povozil aeroplan, črno vrano nad Ljubljano pa podrl je kamničan .. lam na Viču pri Mlatiču žid se jc tako napil, da štrbunknil je v inlakužo in se prvikrat umil... Tam na Bledu pri Medvedu pa požrl nedavno strah ruski trinajst Čvrstih mož je, ki so z njim igrali šah ... (Nadaljevanje sledi.) ZVITA DRAGICA. Mama: »Dragica, zakaj pa si postavila punčko v kot?« Dragica: »Za kazen mora klečati!« Mama: »Kaj pa Je naredila tako hudega?« Dragica: »Samo pomisli, mama! Pohrustala je vse sladkorčke, katere si pustila na mizi...« jaz Ti že ne bom več pisala! — Te pozdravlja Majda Černe, učenka V. razr. v Senovem pri Rajhenburgu. Draga Majda! — Lei jo, lej, pa si res brihtne glave, da kaj takega iztuhtaš! Sem mislil, da nihče na vsem božjem svetu ni tako prebrisan, da bi mogel temu mojemu »zločinskemu« delu priti na sled — na zdaj imam pa dolg nos! Mi res ne kaže drugega, kakor da skesano priznam, da ljuti gospod koš v resnici ni tako neolikan in predrzen, da bi pisemca kar sam jemal z moje mize, nego je žalostna resnica, da mu jih krvoločno mečem v žrelo jaz — Bog mi odpusti greh! Toda, draga moja, zdaj Te pa vprašam: kaj bi storila Ti, če bi bila — Kotičkov striček? Ali bi mar pisemca, ki jih na noben način ne bi mogla objaviti v kotičku, vteknila v zlate okvirje in jih razobesila po stenah Jugoslovanske tiskarne, ali kaj? Holali, kako bi pa potem Jugoslovanska tiskarna izgledala? Kajti ne smeš misliti, da so vsa pisma, ki jih kotičkarii pošiljajo, tako bela in čista, Kot ie Tvoje pismo. Mu, da bi nekatera pisma videla! Namesto z lepo zaokroženimi črkami, so po-čečkana s takimi čudnimi kljukami in packami, da jih celo Kitajci, ki so v citanju takih kolobocij pravi mojstri, ne bi mogli prestati... Ce bi potem kakšen tujec videl tc člri-čare razobešene po stenah tiskarne — ali bi strmel! Bil bi prepričan, da je pomotoma zašel na Kitajsko, kjer črk sploh ne poznajo, nego imajo za vsako besedo posebno znamenje. S takimi znamenji so na Kitajskem popisane bajte od vrha do tal — če smem verjeti onegavemu Jozlnu, ki Kitajsko predobro pozna. Se mu je namreč že trikrat sanjalo, da je kolovrati! po tej prečudni deželi... Ne kaže torej drugega, draga moja, kakor da se vsi, ki za izgubljenimi pisemci žalujete, tolažite z mislijo, da se mora ljubemu gospodu košu takšna hrana enkrat vendarle upreti. Takrat bodo za vas — kotičkarje — napočili zlati časi — če ne še slabši. Kajti se bo potem morda našel kdo, ki se bo snomnil, da bi lo dobro tale stari, presiti koš nadomestiti z novim, ki bo še bolj krvoločno in požrešno pisemci hrustal... Pozdravljena! — Kotičkov striček. 203. Ljubi Kotičkov striček! — Pišem Ti prvič, upam pa, da me boš kljub temu uvrstil med svoje kotičkarje. Ko ob nedeljah čitam »Slovenca«, sem vedno iznova žalostna, ko vidim, da ni nobenega pisma iz Trbovelj. Ne vem, ali nič ne pišejo, ali pa Ti vsa pisma iz Trbovelj vržeš v svoj požrešni koš... Veš, tudi mi bi bili radi včasih malo veseli, ko je toliko žalosti pri nas. Saj Ti je gotovo znano, kako naši očetje malo zaslužijo in s kakšno revščino se morajo boriti... Daj, razveseli nas s svojim odgovorom! — Te pozdravlja novinka tvojega kotička Mira Jordan, učenka VII. razr v Trbovljah. Draga Mira I — Iz Trbovelj sem doslej res tako malo pisem dobil, da bi mogel vse skupaj na dveh prstih sešteti. Se mi zdi, da ste otroci v Trbovljah vse nekam bolj resni, kakor so otroci v drugih krajih. Nič čudnega to ni: skrb za ljubi kruhek vašim očetom in materam ne da miru ne podnevi in ponoči — kako bi potem mogli biti veseli otroci, če so žalostni starši? Beda in glad sta huda gosta. Ne prežene ju še tako lepa beseda, še tako mila prošnja, še tako grenka solza... Revčki ste otroci v Trbovljah, zares veliki revčki! Ce bi bil jaz r mogočen .' iz -Tisoč in ene noči« in bi imel zvrhane mošnje cekinov — najprej bi se spomnil vas. Toliko vsega dobrega in lenega bi vam nakupil, da bi imeli dovolj do smrti. Vsem onim pa, ki se zdaj kopljejo v zlatu in jih ne gane ne jok sestradane dece, ne stok obupanih mater in očetov, bi dal krampe in lopate v roke in in jih napodil v temne rove, kamor nikol.i ne posije žarek belega dne, da bi tam vsaj mesec dni okusili vse gorje in vso strahoto bednega rudarskega življenja ... Tako bi naredil jaz, če bi bil —- mogočen kralj iz »Tisoč in ene noči« in če bi biV Trbovlje — trg v pravljični deželi... Odpisal sem Ti, kakor vidiš. Ce boš pa tegale odgovora kaj vesela, ne vem. Dobra, sočutna beseda je že nekaj vredna v teh žalostnih časih — še več pa bi bila vredna, če bi se spremenila v cekin ali vsaj v hleb belega kruha... Prav lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. Pretuzno vest naznanjam svojim malini prijateljem in prijateljicam. — Požgančev oče so sinoči ob 8. uri odpotovali z aeroplanom — na luno, odkoder se ne bodo nikoli več vrnili. Ojoj, boste vzdilmili, ojoj, pa zakaj so nas preljubi oča Požgančev tako na lepem in brez slovesa zapustili? Zato, dragi moji, zato, ker niso mogli preboleti grozovitega spoznanja, da so bili zadnje čase nekaterim — trn v peti. jim je namreč prišlo na uho, da se nekateri odrasli ljudje niso in niso mogli sprijazniti z mislijo, da bi bilo ime Požgančevega očeta tolikokrat omenjeno v kotičku... Odrasli ljudje so včasih zares čudni in smešni ljudje, kajne? Prav nič jim ni bilo tega mar, da ste imeli vi, kotičkarji, ravno s Požgančevim očetom največ razvedrila in zabave. Saj skorajda nisem dobil pisma, v katerem ne bi bili Požgančev oča središče vašega zanimanja in navdušenja. Zdaj je vsega tega konec. Nič več se ne boste smejali preimenitnini domislekom in mogočnim baharijam Požgančevega očeta — nič več. Užaljeni in razočarani nad nehvalcžnostjo tega sveta, so nam pokazali hrbet in odfrčali... Na luni, so dejali ob slovesu, na luni si bodo ustvarili novo življenje. Zgradili si bodo hišico tako srčka-no in lepo, da vam je popisati ne inore to pero... V njej bodo preživeli v miru in v samoti poslednje ure svojega aivljcnja. Cez d.in bodo posedali na klopici pred hišo ino vlekli dim iz pipice preljube ino kukali skozi daljnogled na zemljo našo, ponoči pa bodo obujali spomine sladke ino grenke ter preštevali nebeške zvezde... llolaj, ali jim bo lepo! Holaj, še mene vleče, da bi odfrčal za njimi — čeprav sva si bila na zemlji vedno v laseh... Vem, predobro vem, da ne bo ostalo ob tej prelužni vesti nobeno oko suho. Jaz sam sem že pretočil solza, da bi gnale mlinske kamne tri — in še jih bom pretočil mnogo, če mi bo kuharica, pri kateri sem na hrani, samo papriko in čebulo dajala za kosilo.... Vzemite torej, dragi moji, odhod Požgančevega očeta na luno z žalostjo v vednost in sc rav najte po tem. Ne omenjajte Požgančevega očeta v nobenem pismu več, kajti bo moj kotiček odsih-dob o njih molčal kot grob. Nočem, da bi se jim še na luni kolcalo, ko se jim jc kolcalo že na zemlji dovolj. — Pozdravljeni! Kotičkov striček. Mirko Kunčič: Peresnih sn sablm Živci je peresnik. Cisto navaden lesen pe-resnik. Kdaj je živel in kje — ali v deželi deveti ali v deželi španski — to je pač vseeno. Onega dne, s katerim se ta zgodba začne, je ležal peresnik na pisalni mizi poleg kupa popisanega papirja. Ležal je tam v globoke misli zatopljen. Ni se zmenil ne za muho, ki je nadležno brenčala okoli njega, ne za solnčni žarek, ki je zvedavo kukal skozi polzastrto okno in se toplo smehljal... Tedai so ga iz zamišljenosti predramili težki koraki. Peresnik se je zgenil in uprl oči v vrata, odkoder je prihajal ropot. In je videl: v sobo sta stopila dva. Prvi je bil njegov gospodar, drugi orjak-neznancc, ki je nosil dolgo, kakor solnce lesketajočo se sabljo ob boku. »Le kaj je tistalc čudna reč?« se je čudil in ugibal peresnik. In ni mogel dognati... Videl je pač ze marsikaj v svojem samotnem življenju — žlatoruinenega kanarčka v kletki na primer, miško, ki je imela v luknjici pod omaro svoj domek na primer, muca, fei se je včasih prikradel skozi okno in prijazno migel z repkom na primer, in še to in ono — takele čudne reči, ki od pasa binglja, pa res še nikoli ni videl... »Mogoče je rep?« se je domislil. Pa sc je koj na to prisrčno zasmejal: »Kakšen rep! Oa-kdaj imajo pa ljudje repe, hoho ...« Neznanec si jc odpasal sabljo in jo prislonil k pisalni mizi. Peresnik je imel tedaj priliko ogledati si jo čisto od blizu. »Kdo pa si?« jo je prijazno nagovoril. Sablja je nevšečno zavihala nos in s prezirljivim pogledom ošvrknila peresnik od nog do glave. »Takšna predrznost! Ali sva krave skupaj pasla, da me tikaš, hribovec zarobljeni! Knjigo za lepo vedenje si kupi, da se hni ?nnl dostojno obnašati v odlični družbi.« Peresnik ie bil užaljen. Toda ni se razburil. Mimo je dejal: »Knjigo za lepo vedenje že zdavnaj znam na pamet, vaše blagorodje. Tudi vam ne bi škodovalo, če bi tnalo pokukali vanjo ... In kar se onega o kravah tiče, bo — mislim — tudi za vas veljalo. Enaka pravica za vse!« »Jaz te lahko tikam,« se je ponosno zravnal sablja, »kajti mi smo — mi! Ti si pa ubogo revšž...« »Hm!« je nekam čudno zakašljal peresnik. »Nič — hm!« se je raztogotila sablja. »Tako je, pa nič drugače! Jaz sem plemenitega rodu, tvoj rod pa je dokaj dvomljive vrednosti ...« »Bogve,« je hladnokrvno dejal peresnik. »In nazadnje — čeprav ste plemenitega rodu, spodobilo bi se, da se mi predstavite. Star običaj je, da se gost predstavi domačinu. Torej dovolite, da vas še enkrat vljudno pobaram: kdo ste, gospod?« »Kakšen gospod?!« se je ogorčeno zadrla sablja. »Jaz nisem noben gospod. Jaz sem gospodična, da boš vedel. Gospodična sablja.« »Hencajtc vendar,« je široko odprl oči peresnik, »torej ste samostalnik ženskega spola?« »Jasno,« je milostno prikimala sablja. »Kaj je samostalnik sicer ne vem — toda ženskega spola sem. Ce ti ni všeč — se pritoži mojemu gospodarju, gospodu Sabljeviču. On te bo že naučil ponižnosti in kavalirstva!« »Niti na um mi ne pade kaj takega,« je ravnodušno odgovoril peresnik in zazehal. »Meni je pač vseeno, ali ste gospod ali gospodična. Saj se ne bom oženil z vami!« »Nesraninež!« se jc raztogotila sablja in ga divje pogledala izpod čela. »Tu se pa že vse neha ... Ti si mnogo dovoliš, dečko ...!« »Nič več in nič manj, kolikor se mi potrebno zdi,« je pikro pribil peresnik. »Mar mislite, da se bom zato, ker ste samostalnik ženskega spola — od samega spoštovanja zrušil v prah?« Gospodična sablja je bila siiirlno užaljena. Zaničljivo ie našobila ustna in ošabno pokazala pereeniku hrbet. »S takim neotesancem sploh ne govorim!« »Kakor vam drago, gospodična,« se je peresnik šaljivo-resno priklonil in sc obrnil na drugo stran. In je polglasno zapel: »2aba, zabiča poredna z volom tekmovala, tri dni ino tri noči sc jc napihovala. Ko pa dne četrtega jc vstal za goro sonček — žabici trebušček počil — bums! je kot balonček...« Gospodična sablja ga je srepo pogledala in mu z iztegnjenim kazalcem grozeče zažu-gala: »Pazi se, pazi, dragi moj! Te bom ovadila radi veleizdaje, če se boš tako nesramno obnašal. še obesili te bodo, capin!« »Mene obesili...?!« se je zavzel peresnik. »Zakaj? Kaj pa sem naredil takšnega? Ali sem koga oropal? Ali sem koga ubil?« »Mene — gospodično sabljo, si žalil.« »Vi ste me innogo hujše žalili, draga moja gospodična — pa se zato ne pritožujeni.« »Jaz tebi lahko rečem, kar hočem — ti pa meni ne smeš!« »Oho,« je vzkliknil peresnik, »kakšna pravica pa jc to? Kar eden lahko stori — drugi ne sme!« »To je pravica močnejšega, dragi moj!« »Lepa pravica! Kdo pa ste prav za prav, da si lastite to pravico?« »Kratek spomin imaš, če si že pozabil.« »Nisem pozabil. Vem: gospodična sablja ste. Toda ime samo še ne pove in nc pomeni nič. Kakšen je vaš poklic — to mi povejte, to, da bom vedel, s kom imam čast! Po vašem obnašanju sodeč, morate biti nekaj silno imenitnega.« Oospodična sablja se je samozavestno vzpela na prste in svečano dejala: »Moj poklic je: prelivati človeško kri in ubijati — za čast in slavo domovine.« »Jezus Marija,« se jc zgrozil peresnik in se prekrižal, »kaj takšnega! In ti, ženščina, si upaš še nekaj blebetati o knjigi lepega vedenja... Res lep poklic: prelivati človeško kril« »Ja! Toda za čast in slavo domovine, dragi moj — tega ne pozabi!« »Za čast in slavo domovine? Kako more biti prelivanje krvi in ubijanje — domovini v čast? Tega ne razumem ...« »Seveda ne razumeš. Kako ho takle puhlo-glavec to razumel? Zapomni si: ne prelivam krvi domačinov, prelivam kri sovražnikov.« »To je vseeno. Kri je kri — pa naj bo od ... berača, od Španca ali Francoza, od Nemca ali Angleža, od Rusa ali TurČina — vsi so ljudje. Vsi imajo enako pravico do'življenja.« »Pah, kakšne neumnosti klatiš, bedak! Ce nam sovražnik napove vojno — kdo bo branil domovino? Morda — ti?« »Kadar se bodo spametovali vsi narodi na zemlji in pometali takele reči, kot si ti, med staro šaro — se bo sovraštvo med njimi poravnalo z lepo besedo. Vsak bo priznal drugemu, kar mu po božjih in človeških postavah gre.« »Ej, dragi moj, do tega ne bo prišlo nikoli! Ali si mi otročji. Tako otročji, da me je sram. Le kako sem sc mogla tako spozabiti, da sem se spustila v pogovor — s takiinle neznai-nim, nevednim peresnikom ...« »Kar napihuj se kolikor hočeš, ošabnesi ošabna. Prišel bo čas, ko boš spoznala svojo zmoto in mi skesano priznala, da sem imel prav Takrat boš vzkliknila z menoj: »Proč z vojno, ki rodi samo bedo in gorje!« To — za slovo.« Rekši se je peresnik obrnil in sc zakotalil na drugo stran mize. Gospodično sabljo pa so zadnje besede nekam čudno prevzele. Nekaj kakor tesnobn* slutnja jo je obšlo... Sklonila jc glavo in Sporna pot. A. D. B. — Vi in Vaši predniki j ste vozili vedno Čez travnik, ki je bil do leta 1902 : vaška gmajna, leta 1902 pa je bila razdeljena in je 1 ta del dobil sosed K. Sedaj pa Vam je začel sosed K. braniti vožnjo, češ, da je imel pogojeno z Vašim prednikom, da mu bo pustil vožnjo le, dokler bo on gospodar. Vaš prednik pa je leta 1925 Vam izročil posestvo in pravi, da ni imel s sosedom K. nobenega dogovora glede voženj, pač pa, da je imel vselej pravico voziti brez vsake prošnje. — Pri morebitni pravdi bo merodajno, v kakšnem obsegu se je izvrševala ta vožnja čez sosedov travnik v korist Vašega posestva, če boste mogli dokazati, da ste v zadnjih 30 letih, t. j. odkar je eosed lastnik travnika in tudi še, ko je bil travnik soseskina last, vselej vsako leto opravljali redne vožnje v korist Vašega posestva, potem ste si služnostno pravico vožnje priposeslvovali in Vam jo sosed ne bo mogel uspešno braniti. Neupravičena terjatev. H. V. Lj. — Vaša žena si je s[>osodila od daljne sorodnice Din 500 in je obljubila vrniti kadar bo mogla. Materi Vaše žene pa je ta sorodnica dolžna plačati na hrani in stanovanju 400 Din. Ko je Vašo ženo sedaj terjala sorodnica na plačilo posojila 500 Din, je mati Vaše žene dovolila, da si sme Vaša žena v svoj dolg odračunati njeno terjatev sorodnice v znesku 400 Din. Vaša žena je to storila in sorodnici sporočila, ter vrnila ostanek 100 Din. Sorodnica pa je ponovno zahtevala od Vaše žene plačilo celega dol-, ga v znesku 500 Din, češ da materina terjatev ne j gre v ta račun. — Če je sorodnica materi Vaše žene res dolžna 400 Din, sme mati ta dolg odstopili komur hoče, toraj tudi hčerki. Vendar pa mora dolžnika o tem odstopu obvestiti. Ravno lako mora hčerka potrditi napram dolžniku, da je la odstopljeni dolg prevzela. Če pa ima hčerka sorodnici za plačali 500 Din. sme od matere odstopljeno terjatev v znesku 400 Din kompenzirati ter je poveem opravičeno plačala le ostanek 100 Din in je s tem celoten dolg pobotan. — Če bi se pa izkazalo, da od matere odstopljena terjatev sploh ne obstoji, potem mora Vaša žena plačali cel dolg. Plemenski biki. A. D. B. C. — Ali mora lastnik spustiti bika kravi svojega nasprotnika? — Če imate licenciranega bika od občine, poleni ste dolžni spustiti bika tudi kravi nasprotnika, če plača določeno prislojbino. Drugače pa ne. Zavarovanje. F. K. S. — Po naših informacijah je zavarovanje pri V. P. povsem zanesljivo. Pišite naravnost tja, da Vam pošljejo prospekt in pravila, kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila. Pravica do porodnine za ženo. N. N. — V letu 1931 ste bili zavarovani pri OUZD v treh dobah in sicer najprvo skupaj 64 dni, nato 52 dni in nato še 4 dni predno je Vaša žena porodila. Vprašate, če ima pravico do porodnine od OUZD. — Pravico do porodnine imajo tiste žene zavarovancev OUZD, katerih možje so bili zavarovani do dneva rojstva otroka nepretrgoma skozi tri mesece, ali pa v zadnjem letu vsega skupaj 6 mcsecev ali pa v zadnjih dveh letih vsega skupaj eno leto. Ce v letu 1930 niste bili zavarovani pri OUZD, nima Vaša žena pravice do porodnine. Dedovanje v Bosni. A. B. Č. — Že 40 let bivate v Bosni. V Sloveniji pa imate posestvo. Imate sina in hčer. Vprašate, po kakšnih zakonih bi se vršilo dedovanje po Vaši smrti. — Če boste umrli v Bosni, se bo vršila zapuščinska razprava po zakonu, ki velja za Bosno tudi za posestvo, ki ga imate v Sloveniji. Ce napravite veljavno oporoko, pa ste lahko brez skrbi, da se bo vse izvršilo po Vaši poslednji volji. — Lahko pa že sedaj izročile posestvo hčerki, sebi in bolnemu sinu pa zgovorite primeren dosmrten užitek. Hugon Turk, izpr. trž. nadzornik. Kaho presojamo moko Dobra moka mora imeti vse lastnosti svojega izvora in svoje kakovosti, njena trgovska označba mora resnično odgovarjati dotični vrsti moke in njeni baži in njena cena mora biti tem zahtevam prirrrrna. Pri nakupovanju moke upoštevamo pred vsem h"'vo, potem duh, okus, stopinjo njene vlage, uporabnost za peko, čistočo in njeno»pojemljivost« (»zgrabnost«). — Za tako presojanje je treba dobro izvežbati svoja čutila, ki pa so potem dostikrat zanesljivejša nego navadni drugi preizkusi, katerih se seveda tudi lahko poslužujemo v kolikor ne zahtevajo večjega znanja in priprav. Barva moke zavisi od užitne vrste, od načina in stopnje zmletja, od svetlobe, v kateri se preiskuje, od tujih primesi, dalje od tega, če je preizkušena moka Ie na rahlo nafresena ali gladko stisnjena, suha ali zmočena. — Barvo moke presojamo ali v suhem stanju na ta način, da položimo primerjajoče poskušnje na temen ali črno-svetlikast papir ali črno deščico, jih z gladkim predmetom sploščimo (stisnemo) in nastalo ploskev s povečevalnim steklom (lupo) preiščemo, še bolje izvršimo to preizkušnjo z zmočeno moko po načinu Pčkar-jevem: poskušnje se denejo na črno deščico, se pokrijejo in stisnejo s stekleno PUH - PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA ploščo in nato pogreznejo previdno v mrzlo vodo, v nekaterih trenotkih se moka zmoči, potem jo zopet dvignemo iz vode in preiščemo glede barve (»pekariziranje«). Duh moke mora biti svež, prijeten in značilen, kakor smo ga splošno vajeni, ne sme pa dišati po plesnji ali biti zadohla. Isto velja za okus; ta ne sme biti nenavaden, grenak, sladak, praskajoč, pust, zagolten ali kiselkast. — Duh in okus moke sta čisto svoje vrstno značilna, tako da se jih ne da prav točno označiti, ampak se jih mora resnično le poznati. Visoka stopnja vlage se pozna na moki s tem, da se sprijema pri stiskanju v pesti in na odprti roki ostane na dlani sprijela v skupinah ali kepah. Uporabnost za peko se mora preizkusiti z običajno peko kruha, pri čemer opazujemo kakovost testa, način kako vzhaja testo, kako se speče itd. Testo iz dobre moke lepo vzhaja, iz slabe pa ne; čim več ima moka lepiva (vleča = beljakovina), tembolj je uporabna za peko. čistoča moke sc more spoznali samo pod drobnogledom (mikroskopom) in s kemijsko preiskavo. V nekaterih slučajih pokaže nečista moka, z vrelo vodo poparjena, nenavaden duh. Važna za preiskavo moke je fakozvana »pri-jemljivost moke« (zgrabnost, prim), ki obstoji v tem, da se poseže z vso roko v dotično moko, se jo stisne krepko v pest in potem presoja: dobra moka se pusti lahko stisniti, je rahla (prhka), ne napravi nikakih grud (kep) in roka ne čuti nobene posebne mrzlote, med prsti trta je ali mehka in puhasta ali pa pusta (ostra), peskasta, kakor je lo običajno pri lurščični, ajdovi, proseni in riževi. Temeljitejša presoja moke je mogoča le na za to določenih kemijskih preizkuševališčih. Jedilnik za mesec oktober (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri LJubljani.) Ponedeljek, 19. okt: Kosilo: 1. Sadje. S. Gobe s krompirjem, ocvrto korenje, bržole. 3. Damske plošče s sadjem. — Večerja: Karfijolna solata in zdrobovi hlebčki Torek, 20. okt.: Kosilo: 1. Sadje. 2. Parme-zanov riž poleg juhe. 3. Gosje gnezdo (samostojna jed). 4. Češ-pljev močnik. — Večerja: Pečen kostanj. Lipov čaj in zdravilni šarkelj. Sreda, 21. okt.: Koeilo: 1. Sadje. — 2. Mine-etra in ocvrti možgani S. Krompirjev štrukelj in solata. 4. Krapi in kutinov zdriz. — Večerja: Gobo z jajci in črn kruh. Solata. Četrtek, 22. okt.: Kosilo: 1. Sadje. 2. Praien krompir in zajec v smetanovi polivki. 3. Solata. 4. Orehovi rogljički. — Večerja: Sirov omelet Čežane iz surovih Jabolk. Petek, 23. okt. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Ječmen ček z zelenjavo. — 3. Mešana srbska solata in ocvrte ščuke. — 4. Penaste plošče. — Večerja: Počen krompir in presno maslo. Čokolada z mlekom. Sobota, 24. okt.: Kosilo: 1. Sadje. 2. Nadevana karfijola, pečen krompir in pesa. 3. Jabolčni štrukelj. — Večerja: Za beljeni rezanci in solata. Nedeljo, 25. okt.: Kosilo: 1. Sadje. 2. Krompirjeve kocke na juhi. 3. Rožnate glavice, kolerabe in nadevana telečja prša. — 4. Solata. 5. Kostanjeva torta. — Večerja: Solata in hrenovke. Šarkelj in čokolada z mlekom. Kutinov žele ali zdriz. Kutine obrišemo ia razrežemo na krhlje, pečko ne odstranimo. Na krhlje nalijemo vode in počasi kuhamo, da se zmehčajo, a ne razkuhajo. Sok precedimo skozi gost prt. Na vsak liter soka pridenemo Vi kg sladkorja v kockah in nekaj limonovega soka. Vre naj burno in neprestano, počasi mešauno toliko časa, da ee kapljica, ki obvisi na kuhalnici, na krožniku strdi. Polem vlijemo žele v požvepljan kozarec; čez par dni steklenico zavežemo s pergamentnim papirjem. Mož, ki je naberačil 120 milijonov Pred kratkim je umrl lord Knutsford — »knez beračev«. Ta priimek mu je nadel pred veliko leti eden njegovih tajnikov, ki je spisal tudi knjigo o lordovem življenju. Zračunali so, da je Knutsford naprosil v teku svojega dolgega življenja nič manj ko 120 milijonov. Ves ta denar — jasno — ni šel v lordov žep, saj je kot potomec ene najslavnejših rodovin podedoval po svojem očetu vikomtu Knuts-fordu veliko premoženje. Še takrat, ko se je še imenoval Sydney Holland, je bil že znana osebnost in slaven advokat, Ivord Knutsford je prosjačil za londonske bolnišnice, zlasti za London-Hospital, čigar častni ravnatelj je od 1. 1895 dalje bil in iz katerega je napravil največjo in najizborneje urejeno bolnišnico na Angleškem. Holland (Knutsford) je po prav golem slučaju dospel do delovanja te vrste, v katerem je doprinesel toliko in tako velikih žrtev. Ko je nekoč obiskal nekega pristaniškega delavca v bolnišnici Poplaz, ga je neverjetno zabolela nesnaga ter slaba oskrba v bolnišnici. L. 1801 je bil izvoljen za predsednika bolnišničnega upravnega odbora. Odpravil je nezanesljive uslužbence ter zbral zadosti denarja za zidanje nove bolnišnice in povečal število postelj od 18 na 118. Tako je začel ka-rijero kneza beračev, katere večji del je izvršil v London-Hospital od 1. 1895 dalje. Naglo je zaslovel kot najživahnejši, najoriginat-nejši in najdrznejši pisatelj pozivov ter vabil, ki jih je pošiljal premožnejšim osebam dobrodelnih ustanov. Bil je več kakor samo nabira-vec darov. Bil je izboren upravitelj in organizator, ki je znal kar najboljše obrniti zbrani denar. Ena njegovih idej so bili ti stebri, ki eo sedaj na vsaki postaji z napisom: »Izvolite obrniti v drugi vrsti pozornost na London-Hospital.« Druga njegovih zamisli je povzročila konflikt med njim in med generalnim prokuratorjem. Ponarejal je polkronske bankovce z napisom: »Hvala za pol krone. Knutsford, London-Hospital direktor.« — Generalni prokurator mu je zagrozil, da ga bo ovadil sodišču radi ponarejanja denarja. »Izborno,« je vzkliknil beraški knez, »to bo izborna reklama, kakršne še nikoli ni imel London-Hospital.« Prokurator je bil prepričan, da ne bo mogel preprečiti takih nepravih bankovcev; pripovedovalo se je veliko dogodbic o lordu Knutsfordu, pripovedoval jih je i prokurator. Še ko je bil Knutsford generalni prokurator v bolnišnici Poplaz, je nekega dne zagledal v omnibusu dva Američana, ki sta ga vprašala za pot v Londonski stolp. On pa jima je svetoval, naj rajši obiščeta bolnišnico Poplaz, nego ono --staro podrtijo«. — Ko sta si ogledala bolnišnico, jima je ponudil leseno žarico, in vsak je vrgel vanjo zlat novec, — Eden izmed njiju ga neprijazno pogleda in smehljaje reče: »Vi ste prebrisan varljivec,« drugi pa pristavi »Pri nas, na zapadu, bi si Vi hitro nakopičili imetje, ako bi vas kdo ne odstranil koncem prvega tedna.« Njegovo prebrisanost označuje dobro tudi I ta dogodek: Nekoč je tako dolgo zasledoval I onega svojih prijateljev, ki je bil izvrsten ] igralec, da mu je poslal priigrani denar — ček z 12.000 franki, zelo obžalujoč, da mu ne I niore več poslati, čd5 da je imel njegov na-i sprotnik v igri veliko več sreče. Lord mu je 1 nemudoma pisal zahvalno pismo s prošnjo, naj mu takoj pošlje naslov svojega tekmeca, ker hoče izvleči iz njega vso priigrano vsoto. Poskus se mu je najboljše obnesel. Še boljše I pa se mu jo posrečilo slavno znano »podvo-; jeno vbogajme«. Neznani dobrotnik je rekel, I da bo podvojil vsako vsoto do 9,600.000 frankov, ki jo nabere Knutsford v dogovorjenem času. >Knez beračev« jo je nabral v teku desetih dni. Vsakovrstne (E^-k^ijjo, iz prvovrstnega ceplje-nove nega hrastovega iesa. po ceni naprodaj pri P. Lodinek, sodarju v Maribora, Oozdna ulica (Magdalena) Gospodarski položaj Ljubljana, 17. oktobra 1031. Po ukinitvi zlatega standarda v Angliji je naetala po celem evetu nervoza, ki pa nd zagrabila samo kapitalistov, ampak celokupno gospodarsko življenje. Gospodamka kriza se je nanovo poostri, la. Zadnje čase se je zaćel tudi znaten odtok zlata iz severno ameriških Združenih držav, ki je v prvi polovici oktobra dosegel prav velike dimenzije. V kratki dobi enega meseca je Amerika Izgubila za pol milijarde dolarjev zlata. Seveda še tako znaten odtok zlata ni v stanju povzročiti večji padec dolarja. Dolar je sicer padel nekoliko, vendar se ta padec giblje v okvirju znanih mej in je strah neupravičen, ker so zaloge zlata v Ameriki le prozna tne. Zlato je šlo največ v Francijo, ki jo po zadnjem izkazu Banue de France imela 00.5 milijarde frankov zlala, obtok bankovcev pa je presegel vsoto 80 milijard frankov in dosegel svoj maksimum. Vseh sedanjih valutnih gibanj ni pripisovati inflacijani v dotičnih državt-h, pač pa nezaupa rju kapitala, k.i beži iz denarnih zavodov in se skriva v publiki kot gotovina. Pač pa je zanimiv pojav kupovanja zlata po privatnikh, ki se zberejo skupaj in kupujejo večje količine zlata, katere potem med seboj razdele. To je slučaj v Franciji in pa tudi deloma drugod, kjer je trg še svoboden. Hu-še pa je v srednjeevropskih državah, kjer so začeli ljudje kupovati že visokovredno bla^o (preproge, krzna, avtomobile zlatnino, juvele itd,). V ponedeljek se je vršila seja upravnega od-ftora Banke za mednarodne obračune v Bazlu. od katere so poučeni in nepouie-ii veliko pričakovali. Kdor pa pozna tehniko teh konferenc in vse zapreke, bi moral računati bolj pesimistično. Prisostvoval je seji sicer zastopnik Federalne rezervne banke Rnlph Burgfs, to 'a prišel je bolj v svrho pomnjenja evrop'k'h notnih bank. ki ima'o ogrom->a d'obroim%tja v ameriških dolarjih. Seja ni pri- nesla drugega kot podaljšanje kreditov, med njimi tudi kredita 3 milijonov do'arjev naši Narodni banki. Zelo mnogo pa komentirajo zvišanje obrestne mere v NeW Vorku in sicer od 2 in pol na 3 in pol odstotka, ki je nastopilo 9. t. m. ZviSali so v New Yorku obrestno mero zaradi stalnega odtoka zlata (od 21, septembra do 10, oktobra 525 milijonov dolairjev). Isti dan je sledila tudi Banquc de France z zvišanjem, ki je prišlo presenetljivo hitro: od 2 na 2 in pol odstotka. Vse kaže na to, da je položaj mednarodnega denarnega trga zelo negotov in kakor piše N. Z. Z, zmešan. Pri nas se opaia kreditna kontrakcija. Novih kreditov ni mogoče dobiti, odpovedujejo in vter-jujejo se stari. Posledice bodo kaj kmalu še bolj vidne, kot so doslej. Količine gotovine, ki se nahajajo med ljudstvom, so razmeroma zna!;ic in denarni promet zaradi tega naravno trpi. Obtok je sicer v zadnjem času zelo naraetel, vendar gre vsa gotov:na iz denarnih zavodov v privatne blagajne, ki .liže prekomerne količine denaria. Zato je vedno tc.'av-nejše funkcioniranje našega kreditnega gospodarstva, ki je danes podlaga vsemu gibanju. Izredne razmere niso nastale toliko radi stvarnih gospodarskih razlogov, temveč radi psiholoških in zato je treba predvsem zopet ustvariti atmosfero zaupanja. To je kardinalno vprašanje v našem eicer zdravem gospodarstvu. Velike naloge čakajo tu naš tisk, da se razbistrijo vsi pojmi, in pojasni ljudem, kako škodljivo in nesm selno je tezavriranje gotovine. S tem se dela velika škoda vsem, ki so navezani na redno funkcioniranje kreditnega sistema. Saj vidimo, kako ni nobenih novih inves'.icii in vse stremi za likvidacijo starih poslov. Posledice so že vidne v čvrstejSi tendenci za obrestno mero kred'lov in ker ni mogoče dobiti zadostne gotovine, se tudi vse ostalo delo vrši počasneje in tako trpi delavstvo. Žito in ČSR Lesna kriza vsepovsod Švedska V čnsti, ko nnša lesna trgovina in Industrija preživlja tako težke čase, gotovo ne bo brez zanimanja za našo javnost, kakšne so prilike v največji lesni eksporlnl državi Evrope, v Švenski. O stvari Je pred kratit I in izšel za.n ulv članek v »Moniteur dee scieries« v Parizu, ki ga v naslednjem podajam: Nobena država v Evropi, razen Finske, ni po znanem sovjetskem pelin.nein načrtu v gospodarskem oziru Ln svojem flnaaičnem ravnovesju lako zalo ogrožena, kot & vedska. Za Švedsko znači lesni ekepnrt vpraSan'e življenja ali smrti. (Člamok je izšel pod naslovom: Šveds'a na pragu knlas rofe.) Približno polovica vsega njenega ekeporla, če ne več, odpade na les in le-me izdelke. Švedska je ponosna na svoj že večslolelni naslov največjega Izvoznika lesa na svetu. Toda sedaj je na tem, da se bo morala odpovedali temu naslovu, čneii bi koristim. Isla sila, ki je prod dveml sloleijlina uničila naše sanje o veličini in prevladi, poosebljene v našem bojevitem kralju kaže, da bo zinlela ludi gospodarski imperij naše dosedanje lesne produkcije in eltsporta. Ne da bi btli posvečeni v gospodarske probleme, nas mora la težki, globoki in tragični" konflikt zanimali. Svet prisostvuje tu pravi zgodovinski komediji, brezobzirni vojni, boju, ki je, čeprav brez krvoprelitja, boj na življenje in smrt. Izgle.la, da se ljudje v Slockholmu nik -kor ne zavedajo resnosti položaja in s'rasne grožnje, ki na vse teži. In vendar vemo, od katere mere gospodarskega življenja zavisi nase blagostanje pri izvozu lesa. S ponosom motrimo naše Inke, ne izvzemši slockholmsko, polne velikih ladij, naloženih s hlodi in rezanim lesom. Toda v niši lahkomiselnosti, ljubezni do lahkega in komodnega življenja ne kažemo nikakega zanimanja za nas vse lako težko vprašanje: zakaj ostajajo vse te ladje zagvozdene v pristaniščih; zakaj ne odplujejo pogosteje na široko morje, da pripravijo prostor novim, za eksport določenim količinam 1еза? Zadovoljujemo se s ponosno mislijo, da je naš splošni življenjski standard višji kol drugje, da zasluži švedski delavec več na dan, kakor kak drž. svetniki Razvoj stvari pa je zavzel — baš zaradi ruskega duiupinga — smer, ki nas navdaja z najhujšimi skrbmi. Naša Iržišča so ogrožena. Trg se zapira pred nami. Čaka nas bližnja katastrofa. In, kakor je bilo vedno tekom naše zgodovine preteklih dveh stoletij, preži na nas katastrofa s strani one strašne sile, ki ji pravimo Rusija. Naša iei>na vojna z Rusijo je pokazala prve učinke lota 1928., prvem letu po uvedbi pe lelke. Dotlej ruski celotni lesni izvoz v Anglijo ni pre- koračil 17% celotne angleške potrebe po lesu, medleip, ko je bila udeležena švedska za enako vrsto lesa z 20%, Finska s 27%, Kanada pa samo s 5%. Še lela 1921. sovjeti v Anglijo niso izvozili več kol 5% celotne potrebe. V sedmih letih realizirani napredek sovjelov, ki jim je dal možnost imporiirati v Anglijo ne 5'/o, temveč 17%, je bil tedaj že upoštevanja vreden. Nikdo bi si tedaj ne bil mislil, da ie napovedovala la ruska ekspnnzijska meč še večji razmah, tembolj, ker so si s 17% sovjeti praktično že priborili nazaj enako pozicijo, kakor jo je zavzemala v eksportu lesa na angleški trg carska Rusija. Toda ruski izvoz se razvija v še pospešenem iempu. Le'a 1980. je obvladala Rusija že 32% vsega lesnega iniporla v Anglijo, in sodeč po rezultatih tekočega lela bo prekašal njen delež na tem importu koncem leta 1931. 50% vsega uvoza! Siiuacija postaja tembolj grozeča, ker se vrši napredek ruske zavlade gladko na škodo švedske in Finske, za kaieri je predstavljala Anglija najboljši trg in katerih gospodarsko živlienie predstavljajo n.iih lesne dobave Angliji, še leta 1926. se je omejil ruski ekspor! lesa v Anglijo na 320 (XX) standardov napram 860.000 standardom leta 192H. in 965 000 standardom lela 1930. Računi švedskih eksporlerjev pa kažejo, da bo dobavila Rusija Angliji do konec leta 1931. 1,300.000 standardov, s čemer bi poslala enostavno kraljica angleškega tržišča, na katerem postajajo pozicije Švedske in Fin ko velno slabše, švedski import v Anglijo, ki je lela 1928. znašal še 1.200.000 standardov, se je leia 1929. zmairšal na samo 098.000 standardov ter je pričakovati za konec lela 1931. komaj 850 000 standardov. Isti padec je ugotoviti pri finskem lesnem eksporiu Švedski in finski oksporlerji so se vsled te situacije in v strahu za bodočnost obrnili na angleško trgovinsko minislrslvo, diplomatičnl predstavniki ene in druge države privzemajo neprestane demirše pri Foreign Office, švedska in finska trgovska zbornica pošiljati policijo za peticijo na Tiie Britlsh Soltvvood Buying Corporation, toda vso je zaman. V kompetenlnih šved-':ih krogih predvidevajo, da bo zgubila Švedska, ako se riNki dninping nadaljuje, v Anglije 80% svojega Irga iz lela 1929., kar se pravi, da se bo celotni eks lort lesa, ki je nje glavni vir, znižal najmanj za 50%. Tako članek. Ker je Švedska resnčno navezana na velik eksport lesa, se nuhaia v slabšem položaju kot mi, ki imamo polno drugih eksport-nih prolmelov in torej siagnacijo na lesnem trgu z narodno-gospodankega vidika lažie prenašamo. Razlika je še ta, da naša kriza ne obstoja vsled ruske konkurence — ali pa vsaj v le zelo pičli meri — temveč vsled obubožanja našega nnjveč>ga kon-zumenta, Italije, dočim se angleški trg stalno zalaga, le da mu sedaj ruske cene bolj konvenirajo kot švedske. Br. Izvoz plenice na Češkoslovaško. 7adn|e dni se veliko piše o nalem izvozu pSenice na češkoslovaško. Privilegirana izvozna družba v Belgradu je svoječasno kakor smo takrat poročali, sklenila z Velenakupno (nakupno zadrugo Čel. konzumov) pogodbo, po kateri bo dobavila 500.0C0 stotov po 88 Kč netto ex vlačilec v Bratislavi in sicer v 5 mesecih. Ko je prišla prva pošiljka 20'X) vagonov v Bratislavo, je Velkonakupna ni hotela prevzeti 1 in je bila po uzancah bratislavske borze ekseku-tivno ta količina prodana; sedaj bo treba odločitve razsodišča, kdo bo novsil diferenco. Čehi pravijo, da ima Velkonakupna izključno pravico uvoza jugosl. pšenice za fcSR na podlagi ustmene pogodbe ravn. Lustiga z ravn. Goltliebom. Poleg tega spora pa je nastal spor tudi med našo Priv, izvozno družbo in češkimi priv. uvozniki, ki so kupili par sto vagonov. Sedaj jim je družba začela dobavljati pšenico, uvozna komisija pa zahteva, da se mora pri nakupu 5 vag. uvoz. blaga kupiti 1 vag. domaČega blaga. Družba mora seveda to vpoštevatl in izpolniti, za kar pa zahteva na-doknado od uvoznika. Ti pa zopet zahteva'0 izpolnitev kontraktov po pogojenih pogojih. Zastopnik dru'be ni mogel v Pragi ničesar opravili, ker uvozniki vztrajajo pri svojih zahtevah in bo cela zadeva morala pred sodišče. Kontingent za uvoz pšenice v češkoslovaško. Kakor poročajo iz Prage, je bilo sklenjeno, dn znaša iz ostanka za oktober kontingent za Jugoslavijo 100 vagonov. Ves kontingent uvoza je namenjen za privatno uvoznike. Cehi dobili posojilo v Parizu. BnnqUe de j France je odobrila čsl. Narodni banki 800 inilij. Kč kredita pod ugodnimi pogoji zn vzdrževanje valute. Devizni zaklad čsl. Narodne banke je v kratkem padel za poldrugo milijardo Kč. Zato je Češkoslovaška tudi uvedla devizne omejitve. Na letošnjem velikem sadnem sejmu, ki bo od 25. do 27 oktobra v paviljonu »G« na velesej-mu v Ljubljani, bodo ljubitelji dobrega in izbranega sadja obilo in po ugodnih cenah postrežem. Predno se založite za zimo s sadjem, počakajte na veliki sadni sejem, kjer bo bogata izbira najboljših zimskih sort. Odprava konkurza. Murko Mihael, trgovec v Studencih pri Mariboru (ker ni kritja za stroške postopanja). Potrjena poravnava. Midorfer & Blažič v Novem mestu: za 40% v dveh obrokih. Commerce, d. d. v Ljubljani sklicuje za 2. uovember ob 10 redni občni zbor (bilanca, volitve). Na dnevnem redu je tudi sklepanje o predlogu za znižanje glavnice, ki znaša sedaj 1 milij. Din. Ameriške banke propadajo dalje. Iz New-уогка poročajo, da je v enem samem dnevu znprlo blagajne v Uniji 23 malih bank, največ v provinci. Borza Dne 17. oktobra 1931. Denar Devizni promet se na naših borzah po uve-ljavljonju novih deviznih predpisov iz preteklega tedna razvija normalno. Dinar jo na inozemskih borzah neizpremcnj.n, pri nas so pa fluktuariie inozemskih deviz ostalo v majhnih merah. Na ljubljnnski borzi je bilo ta teden deviznega prometa 12.5 milij. Din v primeri s 23.2. 13.05, 17 in 20.5 miiij. Din v prejšnjih tednih. Znatnejši je bil promet le v sredo, pa še tedaj je znašal komaj 3.1 milij. Din. Curih. Belgrad 9.05, Pari/. 20.085, London 19.05, Ne\vyork 500.87, Bruselj 71.00, Milan 26.-10, Madrid 45.80, Amsterdam 207, Berlin 117.50, Stockholm 117.70, Oslo 11150, Kopenhngen 111.5, Sofija 8.70, Praga 15.10, Varšava 57.10, Budimpešta 00.025. Atene 0.50, Curigrad 2.455, Bukarešta 3.05, Helsingfors 11. Vrednostni papirji Med državnimi papirji so zaradi pomanjkanja gotovine posli no morejo dobro razviti. Poštna hranilnica je za račun svojih komitentov kupila večje količine, ravno tako Narodna bnnka. Vendar je promet bil slnb. Znatnejši je bil le v dolarskih papirjih. Nn zagrebški borzi je bil promet v bančnih delnicah znaten pri skoro noizpremenjenih tečajih. Edino Unionbanka je bila slabejša. Industrijski papirji so nekoliko oživeli proti koncu tedna, vendar so tečaji ostali v glavnem ncizpretnenjenl. i Na ljubljanski borzi so bile po neiznreme-1 njenem tečaju zaključeno delnico Vevč in Ljublj. 1 kred. banke. K problemu sodobne cerkvene umetnosti Ze pojem »c(»rkvpna umetnost« ni vsakemu prav jasen, trotovo je to, da je smatrali tisti del umetnosti, arhitekture, plastike, slikarstva, ki se stavi v službo cerkvenega bogočastja, za »cerkveno umetnost«, pri čemer pa je lahko poudarek enkrat na »cerkvenosli« te umelnosti, drugič pa na umetnostni plati teh tvorov, ki jih rabi cerkev. Tukaj vidimo v zgodovini celo vrsto tolmačenj: srednji vek na primer Je presojal vsako cerkveno umetnino z ozirom na njeno religiozno vsebino in po tem sodil umetnino kot »boljšo« ali »slabšo«. V renesansi so sodili umetnino, tudi cerkveno, po njeni tehnični in formalni izdelavi kot »dobro« ali slabo?. Kakor so jo oni (srednji vek) presojali bolj iz izvenesletskega vidika, jo je presojala renesansa iz skoraj izključno estetskega, »necerkvenega« vidika. Med tema dvema poloma se suče cerkvena umetnina in njeno razumevanje, presojevanje. V novem veku je duhovna umetnost srednjega veka postala skoro nerazumljena. Čedalje manj se je zadnja stoletja prisojala po svojem duhovnem vsebinskem smislu. Barok je plaval v čutnem razkošju, sijaju in eleganci. V 18. stoletju jo šlo za »gracijo« in živahne barve, »prosvitljeni« vek ni na polju cerkvene umetnosti našel nobenih novih idej In form. Romantiki 19. stoletja so uživali v cerkveni umetnini v prvi vrsti njen človeško-či slveni element, pozneje se je uveljavilo »natu-rnl*ti'-no« presojevanje: ali je roka, noga, hrbet svetnikov pravilen ild. Potem zidajo cerkve, podobne avtomobl'skini garažam, plastični inventar napravljajo utilitaristično suhoparen, a »komoden«, slika se presoja z. ozirom na svojo barvo, linijsko, rltlnlČnO »dekorativnoet«. Cerkveni, bolje, religiozni duh. sploh duhovnost je povsem izginila Iz te »cerkvene« umetnosti In ves svet si je bil na jns-n''in, da te ta umetnost nn višku razvoja modernega mnterinlizitia — propadla. Umetnik, ki ne čuti religiozno, ludi religiozne umetnine ne bo prepričujoče napravil iu tako so očitali Žo impresionistom, . (ta niso za cerkveno umetnost. Umetniki so lo ludi j sami čutili in opustili to panogo, da smo zadnja 1 desetletja videli le še podeželske »znetarele in : nešolnne malarje« na delu za starimi baročnimi vzorci. Tako se ni zgodilo le pri nas, nego po vsem svetu. Ko je po vojni zopet Čedalje bolj rastla vera v dušo h. se je pojavila nova potreba po cerkveni umetnosti. Naenkrat je svet tividel. da naturalizem pa očesna dekoracija nimata »cerkvenega duha«, nego posvetnega ln ju je izgnnl I* cerkve. Začel se je nov cerkvenoumelimslni jiokrcl in ta je do danes rodil že prav lepe sadove. Pri nas »o brata Kralja in ga. H. Vurnikova mnogo storili za pnživetje cerkvene umetnosti nn polju slikarslva, plnstlke in dekoracij, arhitekta Vurnik in posebno Plečnik, zelo mnogo na polju arhitekture, zadnji tudi na polju plastike in dekoracije. Žal. tn nova umetnost pri nas ni še zelo popularna; zavira jo konservativnost ljudi, ki mislijo, da mora človek s svojim zastarelim, še napol baročnim okusom biti edini merodajen za cerkvene umetnostne forme, baš zalo, ker vse to plača. Tu bi morali duhovniki zastavili ves svoj vpliv. Prepričan sem, da Je danes na Slovenskem »cerkvena umetnost-zopet mogoča. Samo otresti se je treba vse starih predsodkov o »niodernljah« in »novotarijnh« in tudi nnš prejwflt človek se bo kmalu, prav hitro privadil na zdravo moderno, Znanih je dosti takšnih slučajev. Kako je mogoče nn primer, dn naši KraSevci preneso in celo visoko cenijo umetnost Antonn Kraljn v cerkvi? Prepričan sem, da Iri-čelrtine onih. ki zabavljajo Čez »novotnrljsr miših sodobnih cerkvenih umetnostnih tvorcev,' njih del sploh ne poznajo, Nednvno je izila avgustovska In september-1 skn številka nemške revijo »Die ehrlstlieho Kunst«, ki jo izdnja že sedemindvajset let Družba г.\ cerkveno umelnnel v Monnkovem. številka je olPfno opremljena In so peča topot »S sodobno notranjo ureditvijo cerkve«. To najboljšo revijo zn cerkveno umelnoet bi bilo priporočiti vsakemu interesentu. ( Gotovo bi pregnala brezštevilne napačne predsod-j ke in bi mnogo pripomogla k temu, do dobimo I Slovenci zopet pošleno cerkveno umetnost, ki. če ima kaj duhovne vsebine, gotovo religiozno vpliva nt vernika. Prav zelo zanimivo je, kakšne težnje kaže moderna cerkvena umetnost v lej najboljši strokovni reviji Nemčije (in menda ludi Evrope). Če oznnčimo naš čns zn ča3 reakcije zoper brezdušni senzualizem in materinlizem, poleni se mora lo tudi v umelnosti kazati. In res. nnva ume nost so bliža notranje in stilno prejšnjim vekom, ki so duhovnost in religioznost ilnleč bnlj cenili kakor naš"*čas. Knkor priporočajo papeške naredbe cerkvenim pevcem zopet gojenje srednjeveškega korala, »edine ms cerkvene glasbene oblike . tako opažamo sorodne težnje ludi nn likovnem polju. Arhitekti se vračajo k preprosloslj slnrokr-SČanske bazilike, zavračajoč pompozni dekor in čutnost bnročne tradicije, kjer je vsn stena grmela in bučala natrpanega dekorja, da Je odvrm",'il pnz-nost in koncentracijo vernika. Slone poslflinjo gole, oltar je navadna miza brez nnstnvkn kvečjemu ima nad Inbernaklipin kip, nI i gotski tridelni nastavek, večinoma pa le večji križ s Križnnim. Klopi so ven ko preproste, močne in masivne; forme arhitekture sp v mnogočem, toda v betonskem mnteri-nlu bližnjo gotiki in roninnliki, slnrokrščnnsl i arhitekturi г Irsenimi stropi. Kipi. slike in dpkor jia so ekleklično posnrtl po romanskih in golsMh vzorcih, Kdor je kdaj videl iiiipnitno romunsko crrkev, timpnnonsko skulpturo frnnooskcgn nli nemškega dela, bo priznal, da je biln tn umetn'«! poleg gotske in starokričanske ejia nnjbolj ггП"; '/.no prežetih v vsej zgodovini. Figure so vse poduliov-IJene, shemntičnp in tipične, njih svpli mir in m<>-numentalnost dplujetn večnostno, njih OČI in misli strenip v večnost, prnv nič čutno prlVupnr-ga nI na njih, zato pu so polne duhovnpga Izrnzn. Ilvalnbo-gu, modpi-na cerkvcnn umetne«! se je svojih resničnih ciljev znova znvcdla in je zopet p ."Stala duhovna umetnost. R.iple iz tal pn svem svetu in se širi. knkor se širi znova oživljen verski duh. Odprlmo ji vraln tudi pri nns! »Iti i duhom čnsa naprej« — to se v tem primeru ne pravi nlf vefi in nič manj. kakor: restavrirati pravo religiozno duhovnost v cerkveni umetnosti V, Žitni trn Novi Sad. Pšenica sr. 78 kg 2% 225 zaklj. Vse ostalo je neizpremenjeno. Promet: skupno 33 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahnejši. Pšenica dec. 10.10 10 31. zaklj. 10.26— 10.28, marec 11.20-11.41, zaklj. 1136 11.38, ril marec 11.42—11.48, zaklj. 11.40 11.45, koruzi maj 13.33—13.85, zaklj. 18.'J8 13.33. Hmelj Ntlrrberg, 17. okt. tg. Danes je bilo na trgu 50 bal hmelja, prodanih pa 30 bal. Kupfevali so samo za hallerlauski hmelj po 35 do 70 mark, izjemoma pa tudi za nekatere postavke badenrkcga hmelja. Za inozemski hmelj ni bilo nobene kupčije. Razpoloženje je bilo zelo mirno. ^ Mleko, maslo in sir Naša trgovina mleka in mlečnih izdelkov lrjx predvsem vsied izredno nvnnega dviganja in padanja mlečne produkcije. Dočim se mleko v poletju in v gotovih zimskih mesecih še dokaj lahko oddaja (včasih ga celo primanjkuje), so pa zopet perijode, n. pr. ugodne jeseni, pomladi (kar pa je letos izostalo lin pa po Novem letu, ko se ga ponuja v preobilici, V eni takih j>erijod se ravnokar nahajamo. Produkcija mleka je vsepovsod precejšnja ,tujska sezHa se je nenavadno hitro zaključila, marsikateri kmetovalec ponuja na prodaj, vsled pomanjkanja drugih dohodkov, zadnjo kapljico mleka in vse to seveda vpliva na cene. Tako da se danes nudi že mno''o mleka po 2 Din franco Ljubljana, oziroma celo franco hiša. Vendar ie to zgolj prehoden pojav, ter je čisto gotovo, da se bodo kmalu uveljavile običajne cene in sicer 2 Din 25 par franco trgovina (na debelo), oziroma 2 Din 85 par do 3 Din franco hiša (na drobno). Sir. Domači cmentalcc. Naša trgovina sira nam nudi danes кгачеп primer, kolike važnosti je za posamezno mlekarno, da tuli organizaciji evo;e trgovine posveča dovolj pa/nje. Tako n. pr, mlekarne, ki oddajajo naravnost detajlistom (boljšim namreč in pa boljše blago), oddajajo še vedno po 26 Din ali pa vsaj 24 Din, dočim one, ki morajo proda:ati s pomočjo grosistov, prodajajo komaj po 20 do 22 Din, kakršno je pač blago, saj ga po 24 Din ponujaio že groeisti. Domači trapist ee giblie med 18 in 20 Din, a ima hudo konkurenco iz Hrvatske. Maslo. Vsled zaključka tujske sezije, vsler» govor oznanja, da poslane sredi oklobra naš fižol posebno vrste, ki pridejo v poštev za cksporl t. j. ribenčnn, mandnlon, prepeličar, v ceni mnnj vreden, ker tačis prihajajo ".a druge države t. j. sredi oktobra okoli dneva sv. Lulieza, ki je 18 t. m., s konkurenčno nizkimi cennmi svojih fižolov na trg. To se n. pr. letos močno čuti jiri fižolu ribrnčnnu, kateremu je nakupim cena padla od prvotnih 2.80 na 2.26 Din za 1 kg. Ta vrsta gro ponajveč v Francijo, ki je letos veliko manj uvozila kot lansko leto in to z ozirom nn to. ker so ga začeli pridelovati tudi sami doma. Ostale vi ste fižola posebno beli fižol, ki se ga vo-liho porabi doma, je pa vsled lega zvišal ceno od 1.65 na 2 Din frauko nakladalna postaja Srem ali Bačka. Gobe Lftos smo imeli v primeru z lanskim letom komnj dobro četrtino toliko bluga in to pret /no iz Gorenjske in Štajerske, ostali kraji našo drža-' ve pa so imeli snmo letos spomladi tu in tam malo rast, knr pa sploh ni omembe vredno. Cene so bile v začetku visoke, ki ko se v sredini sozije znižale, danes |>a so se zopet povrnile na začetno ceno in to vsled poiirhavnnjn rasti in jesenske kvalitete Milo jest nsko vreme zadnje dni je po-I vzročilo tu in tam zopet manjšo rast gob, kar je dalo ludi povod odd/iji manjših zalog, ki so jih noknteri v znupnnju nn boljšo ceno, do sedaj dr-| /ali na zalogi, lako dn so zadnji teden prišle v Ljubljano precejšnjo množine suhih gob. Za lepe j suhe gobe okloberske rasti, knkor tudi seplember-ske svetlejše barvo so pločuje dnnrs od 40 do 55 Din zn 1 kg frnnko Ljubljana. Čuli se že popuščanje teh visokih cen, ker drngoniu blagu ni najt zadovoljivegn odtoka. /Vajnovegša tilatcom",eva sznzac«i a Italijanski lisli poročajo o novi tehnični senzaciji, ki jo je uprizoril znani izumitelj Marconi s tem, da je iz Kima razsvetlil pristanišče v Rlo do Janeiro. Zrodilo se jo to v okvirju velike jubilejne svečanosti. V spo-I min nu prve počeike krščanstva v Braziliji sc j v pristanišču Ria de Janeira postavili velik J kip Rošenikn. Na proslavi je zastopal papeža karlinal Leme. V pristanišču se je poleg brazil. pred. sednika zbralo še npd 30 Škofov iz Juž. Amerike in ogromna množica vernikov. Kardinal je podelil množici papežev blagoslov. V trenutku, ko je dvignil roko, jo nad 30 metrov visok kip zažarel v tisoč električnih lučkah. V lom trenutku je namreč Marconi v Rimu pritisnil na gumb svoje naprave in s tem brezžično prižgal luči na kipu. Ljudstvo je od navdušenja padlo na kolena in klicalo iznajditelju. Nato je govoril množici Marconi sani. seveda iz Rima. in jo množici naslikal, kako velik pomen ima lahko la njegova iznajdba in sploh tehnika za bratstvo vseli narodov. Marconi je, knkor znano, napravil sličen poskus že lansko loto. ko je iz svoje jahte, ki je bila zasidrana v genovskem pristanišču, zažgal eleklrič. ža m ico nn ra 7,81 a vi v Sirin^vu. ste ze narmmali naroča sc: o ? Praški nadškofje Trije bivši in sedanji nadškof i5 letni deček ob&oien na dosmrtno iečo Po resignaciji praškega nadškofa dr. Kor-dača žive še trije bivši nadškofje in sedanji nadškof dr. Kašpar, ki bo danes ustoličen. To je zelo redek slučaj, ker so običajno ostali nadškofje do svoje smrti na svojem visokem mestu. Prvi je na praško nadškofovsko čast re-signiral kardinal Skrbenski, plemič iz starodavne rodbine baronov Skrbenskih. Ta rodbina ima med svojimi predniki tudi belogor-ske emigrante, ki so morali zaradi vere zapustiti svojo domovino. Hodil se je leta 18'dll., za duhovnika je bil posvečen 188!), nato je nekaj časa kaplanoval, nakar so ga poslali v Rim nadaljevat študije. Po končanih študijah je služboval v Melču v šleziji, dokler ni bil imenovan za kanonika v Olonuicu. Praški nadškof je postal 1899. Leta 1916 ga je stolni ka-pitelj v Olonuicu izvolil za olomuškega nadškofa iu kardinal Skrbenski je lo izvolitev sprejel ter resigniral na praško nadškofijo. Po prevratu se je kardinal Skrbenski odpovedal tudi olomuški nadškofiji in na njegovo mesto je bil imenovan za nadškofa dr. Stojan. Kardinal Skrbenski živi sedaj na posestvu svojega brata v Krasnem Breznu. Po resignaciji kardinala Skrbenskega je bil imenovan za praškega nadškofa brnski škof grof Huvr. Pil je Nemec, češki se ni do- ' bro naučil, ali bil je mož res dobre volje in apostolskega duha, poznal pa ni mišljenje in čuvstvovanje češkega naroda. Ob prevratu so je odpovedal nadškofiji in živi sedaj v ltimu. 1'apež mu je podelil naslov aleksandrijskegn patrijarha. Za njim je začasno upravljal praško nadškofijo škof dr. Doubrava iz Krnijo , vega Gradca. Naslednik grofa Huyna je postal nisgr. dr. j Kordač, profesor na praški bogoslovni fakul-; teti, priznan učenjak, ki je ves čas svojega I življenja bil pravi značaj. Njegova socialna pa I stirska pisma so svoj čas zbudila veliko po-j zornost. Pa tudi ta ni ostal do svoje smrti : praški nadškof. Nedavno se je odpovedal in papež ga je ob tej priliki imenoval za svojega prestolnega asistenta. Na njegovo mesto je bil j imenovan kraljevogradski škof dr. Kašpar, ki bo, kakor žo rečeno, danes slovesno ustoličen za praškega nadškofa. Zanimivo je, da ima Praga svoje bivše i nadškofe y vseh dostojanstvih: kardinala, pa-i trijarha, papeževega prestolnega asistenta in ' sedanjega nadškofa. Pred prevratom za časa 1 Avstrije, ko je imel dvo'r velik vpliv na ime-j novanje nadškofa, je bil za praškega nadškofa I vedno imenovan plemič, po prevratu pa je ta I praksa odpadla. Don Mignel Паига, dosedanji španski notranji minister, ki je zaradi proticerkvene politike odstopil Trgovina s sužnji v Hongkongu V londonski spodnji zbornici je pred razpustom iste poslanec sir John Simon razpravljal o nagnusni trgovini s sužnji, ki še vedno cvete v angleškem Hongkongu. Kljub temu, da je angleški parlament že pred 100 leti odpravil suženjstvo, se v Hongkongu dan za dnevom dogajajo grdi slučaji trgovine s sužnji. »Moja žena in jaz sva sklenila prodati najino 9 letno hčerko za 111 dolarjev,« to je navadno formula za to grdo transakcijo. Zbornica je več kakor dve uri napeto poslušala izvajanja poslanca Simona in sklenila, da bo storila vse mogoče, da se to grdo poniževanje človeškega dostojanstva na vsak način odpravi. Don Maiiuel Azana, dosedanji vojni minister, je sestavil novo špansko vlado ostajalo drugega, kakor da sta pograbila toliko živeža, kolikor sta ga mogla nesti, in ubrala pot proti naseljenim krajem. Po napornem maršu 80 milj sta naposled, oba že povsem izčrpana, dospela v Kisii, kjer pa je Sa- j vage kljub skrbni negi zaradi prestanih naporov umrl. O usodi dr. Hickeya pa ni prav nobenih sledov. Iz dežele sovietov "Osservatore Romano« je objavil zanimiva poročila iz ruske sovjetske države, iz katerih posnemamo sledeče: Posebno pozornost obračajo danes komunisti na Nemčijo. To se je pokazalo na neki I seji komunističnih organizacij v Moskvi. Seje se je udeležil tudi znani nemški komunist Maks Holz. Ta je izjavil, da bo v bližnjem času razvil podvojeno komunistično akcijo v Nemčiji. Treba je počakali samo trenutka, ko bodo nemški komunisti vrgli kapitalizem. V vseh sovjetskih krogih se ravno v zadnjem času kaže posebno zanimanje za nemški komunizem. Različne organizacije sovjetske Rusije so sklenile ustanoviti poseben >fond za komunistično revolucijo v Nemčiji«. Vodstvo III. internacionale namerava poslati v Berlin Karla Radeka, ki je dobro znan iz komunističnih bojev v Nemčiji. Cisto posebne metode imajo sovjetsko-ru-ska mesta. Sibirsko mesto Irkutsk je poslalo sovjetski centrali prošnjo, da bi smelo spremeniti ime mesta v »Vorošilov«. Vorošilov je namreč sovjetski komisar /.a vojsko in je šele pred kratkim počastil Irkutsk s svojim obiskom. To pa ni prvo mesto, ki se hoče imenovati po kakem sovjetskem oblastniku. Zal se pa pri tem lahko pogosto zgodi, da tak oblastnik nenadoma izgine s sovjetskega po- Sodišče v Crown Pointu v državi Indiana je te dni obsodilo 15 letnega Реггу Svvanka, ki je ustrelil lastnico neke bencinske postaje in izropal tudi več drugih bencinskih postaj, na dosmrtno ječo. Svvanka je prvotno že pobegnil, vendar so ga ponovno prijeli. Pred sodiščem se je obnašal silno hladnokrvno in je vse svoje zločine priznal. Pač znak časa! Sprememba mehiške vlade. Na levi: Ortiz Rubio, sedanji predsednik Mehike, na desni: Calles, prejšnji mehiški predsednik in sedanji vojni in mornariški minister Zanim va odkritja v Abesiniji Dva italijanska misijonarja, oo. Chiomio in Ciravegna, sta pred kratkim končala potovanje preko neznanih pokrajin južne Etiopije. Prodrla sta do jezera Marguerite in naletela tam na 50 nagrobnih spomenikov, o katerih izvoru niso tamkajšnji črnci ničesar vedeli. Bili so to monoliti in kamene plošče, na katere je nevajena roka narisala grobe človeške figure. Nekatere črte, ki so nakracane po telesih, dado misliti na povoje, s katerimi nekatera južno-etiopska plemena še danes povijajo mrtvece, preden jih pokopljejo. V nekem prostoru pri Gambelli ob zgoraj omenjenem jezeru, ki je meril 50 kvadratnih metrov, sta misijonarja našla 48 takih spomenikov. Tudi vleorge AVushinglon, prvi predsednik Združenih držav Severne Amerike in voditelj ameriških osvo-oodilnih bojev. Dne 10. oktobra bo preteklo 150 let, kar so čete Združenih držav pod poveljstvom \Vashingtona izvojevale pri Yorktownu odločilno zmago nad angleškimi četami. Ta bitka je strla odpor Anglije proti samostojnosti Amerike. Mnšanov, novi bolgarski ministrski predsednik prsje iz rožnatega nefrita, delo odličnega ki-; tajskega kiparja, njegov prestol jz slonove ko-I sti indskega izvora in lepo izrezljana omarica. : V tej je shranjeno khanovo srebrno in zlato, z briljanti posejano orožje. Pred grobnico stoje iz črnega kamna v naravni velikosti izklesani I lev, tiger in konj. Grob se nahaja v varstvu sedmerih lam. ki vsakih sedem ur sedemkrat zazibljejo velik imrtvaški zvon«. Vsako leto ; enkrat se vrši svečana budistovska služba, ki jo obiskujejo vsi glavarji mongolskih rodov. 500 km daleč od tega kraja se nahaja bela marmornata grobnica khanove prve žene, ki jo na sličen način varjejo. Polkovnik Kozlov je prvi Evropejec, ki je prišel na ta strogo zastraženi kraj. Mongoli še vedno pričakujejo nekega znamenja, ki bo določilo Cingiskhano-vega naslednika, ki bo obnovil niettov svetovni iiuDerii MacDonald. leteči Škot. se bori z letali za volimo glasove višja in mesto — ki se n. pr. imenuje Trocki ali Rakovski — si mora poiskati novega mestnega zaščitnika. Poučne so tudi razmere na papirnem trgu v Rusiji. Za agitacijo je papirja v izobilici, če pa gre za znanstvene objave ali celo za šolske knjige, pa silno varčujejo. Sovjetsko-ruski časopisi so tako slabi, da se tisk pozna na drugi strani. Sedaj je prišlo do tega, da si glede začetka šolskega leta še niso na jasnem, ker manjka mnogo šolskih knjig. Medtem pa se stare caristične metode uradnikov pridno ponavljajo. Sestalo se jih je nekaj in ustanovili so družbo za izvoz žita. Seveda brez dovol jenja vlade. In sedaj stoje ubogi ustanovitelji pred sodiščem. Sovjetsid komisarji so med njimi, in to se je zgodilo v Astrahanu leta 1931., v 14. letu sovjetske d ržave. v deželi Arussi sta patra naletela na slične kamenite spomenike, ki pa so bili brez vsakih risb. Najbrže bodo ti spomeniki še iz moha-medanske dobe, kajti koran prepoveduje slikanje človeških teles. Verjetno je tudi, da so iz časa Sidamo-č.rncev. Misijonarja sta poslala poročilo o svojih odkritjih s fotografijami vred misijonskemu muzeju v Lateranu. V Ženevi done lepi govori o mirn, r Mandžuriji pa pokajo puške. Ženevske konference, ki je bila sklicana zaradi mandžurskega vprašanja, se udeležujeta tudi zastopnika obeh vojujočih se držav, in sicer dosedanji kitajski poslanik v Londonu Sze (ni levi) in japonski delegat Yosihana (na desni) Čingiskhanov grob Pred nekaj meseci so se razširili po Južni Afriki glasovi, da so na bregovih jezera Viktorija naleteli na zlato. Brž so se našli trije pustolovci, in sicer zdravnik dr. Hickey, bivši policist Griffiths in bivši strojevodja Savage, ki so sklenili poskusiti svojo srečo. Potovanje k Viktorijskem jezeru so nastopili v starem avtomobilu. Na bregovih reke Gori je dr. Hickey z avtomobilom in glavnimi zalogami živeža počakal, dočim sla se ostala dva moža podala iskat pripravnega mesta za kopanje. Ko sta sc po dveh dneh vrnila nazaj, ni bilo dr. Hickeya in avtomobila nikjer več. Našla sta le njegovo puško in pa nekaj živeža. Nista pa kljub dolgotrajnemu iskanju našla nobene sledi, ki bi pojasnila, zakaj je dr. Hickev tako nenadoma izginil. Obema pustolovcema ni pre- Pred 15 leti še globoko zastrte danes \ -porinili oblekah. Tudi v Turčiji, v deželi, kjer še pred !•"> leti nobena ženska ni smela na ulico brez koprene na obrazu, se je danes močno razvil šport. Mlade Turkinie zelo goje lahko atletiko in upajo, da bodo v mednarodnih turnirjih kmalu dosegle •nvarišicc drugih dolel Znani ruski raziskovalec P. Kozlov popt-suje v listu >Times« Čingiskhanov grob, ki ga je odkril blizu razvalin pod peskom pokopanega »mrtvega mesta« Karaliota v notranji Mongoliji. Veliki osvojevalec Cingiskhan, ki je podvrgel in opustošil Kitajsko, Perzijo, Turk»-stan, je umrl v visoki starosti leta 1227., ko je hotel napasti še Indijo. Kakor se je zdaj izkazalo, so mu izsekali grob v nekem hribu. Ta umetna votlina meri 12 kubičnih metrov. Na sredi stoji rumen lesen sarkofag, v njem pa se nahaja srebrna krsta. Pokrita je s khanovo rumeno svileno zastavo in stoji na 78 dragocenih kronah vladarjev, ki jih je premagaL Razen te"a se nahaja v grobnici khanovo do- Trajno ondtslacijo z najnovejšim aparatom — garantiran uspeh — in barvanje !as izvršuje damski salon POLANC, Kopitarjeva ulica 1, Ljubljana. NA OBROKE ! LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1 Gotovo Vas bo zanimalo tla Vos ltihko postrežemo z zadnjimi novostmi za zimo v trgovini nli pa doma. — Zahtevajte potnika, da Vam pokaže številne vzorce bleiga za obleke, perilo in čevlje! Ne pozabite, da dovolj'ujemo dolgoročno odplačevanje! GOSTILNA MANDL Radvanje pri Mariboru -toči pristni novi Pekrčan TEDNU I Fotografski posnetek velikega modela »STANDARD« s ponikljanimi zobci in držajem z baterijo in kontrolno žarnico v /Vл. okusnem etuiju...... JLPaIE Ј&Ч^ЏЧ^Р Žepni model »HANDBAG« Din lOO-- Poglejte, kaj £>5а LMgut j Kako se ji sedaj svetijo lasje Poprej so bili brez sijaja Tudi Vi boste imeli kodre Glavnik kodra lase Pred uporabo Siguren uspeli Uporabljajte r«edm© zjutraj in zvečer čudotvorni glavnik »WHITE« in v enem tednu se bodo Vaši lasje popolnoma spremenili. Mila električna struja, ki prihaja izpod lasišča, regenerira korenine las in povzroči, da zrastejo novi lasje. Vaši lasje bodo kmalu zopet blesteči, mehki in valoviti, in to kot učinek elektri-citete, brez nevarnosti in brez električnih tresljajev. Imate li p r It l j a f? Prhljaj (povzročitelj večne bolezni lasišča) izgine že čez 3 dni in se nikdar več ne povrne, ako redno uporabljate električni glavnik »WHITE«, Ali Vam postajalo lasje sivi? Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno, naravno barvo. AH Vam lasje izpadajo? Na redkih in gologlavih mestih Vam zopet porastejo lasje. Ako imajo še korenine in ako zares redno uporabljate električni glavnik »WHiTE«, Vam bodo lasje ponovno oživeli in nanovo porastli. 1,250.000 električnih glavnikov „WHITE" je že v uporabi po vsem svetu in smo prejeli že na tisoče zahvalnih pisem. Jamstvo : Nič Vas ne stane, ako glavnik na sebi doma preskusite. Ako v teku 7 dni niste popolnoma zadovoljni z glavnikom, ga nam lahko vrnete, in mi Vam izplačamo popolen znesek. — Ali Vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako ne dobite električnega glavnika pri svojem stalnem dobavitelju, teda izvolite izrezati priloženi kupon in nam poslati odgovarjajočo vsoto in Din 15'-za počtnino. Mi Vam po prejemu denarja takoj pošljemo zahtevani model. Z glavnikom dobavljena baterija traja več mesecev. Rezervna baterija za en in drugi model stane . . Din 15'— Pozitiven dokaz 1. dan Prečitajte, kaj piše gdč. G. B. o glavniku »White« Preden sem začela uporabljati Vaš eiektrični glavnik, so bili moji lasje slabi, krhki in brez sijaja. 7. dan Mala kontrolna žarnica, ki v kontaktu z zobci glavnika Po sedmih dneh se je jnsno pokazala razlika. Na redkih mestih so porasli novi lasje. Ostali moji lasje so postali bolj gosti in bleščeči. Jas sem 4 tedne uporabljala Vaš električni glavnik, ko sem dala napraviti ta moj zadnji posnetek. Moji lasje so bili že popolnoma zdravi, gosti, lepe barve in so postali prirodno valoviti. Sedaj uporabljam glavnik samo dvakrat na teden in lasje mi rastejo zelo naglo. 30. dan Certe : Veliki model „Siandard" z baterijo in kontrolno žarnico r\ NaročilnUca Žepni model ,, Handbag' kontrolno žarnico z baterijo in Električni glavnik pospešuje rast las Lasje so bili prej redki Električni glavnik „WHITE" se prodaja v drogerijjah, pa.rfumerijah, lekarnah in frizerskih salonih. Gospodoma HINKO MAYER I DRUG oddelek glavna zastopnika za električni glavnik »\VH1TE« Zagreb, Praška ul. 6 Pošljite mi po povzetju, z baterijo in natančnim navodilom za uporabo komadov električnega glavnika »VCH1TE« model »STANDARD« po Din 200'— komadov električnega glavnika »WHITE« model »HANDBAG« po Din 100 — (Nepotrebno preSrtajte I) Naročam ta glavnik pod pogojem, da Vam glavnik, ako me tekom 7 dni ne bo zadovoljil, vrnem, Vi pa mi povrnete vso vsoto. Ime Naslov ELEKTRIČNI GLAVNIK ,/WHITE" Športna masaža Pri raznih narodih je masaža sestavni del fiigijeno — tako približno, kakor pri nas jutranje umivanje. Znano je to o Kavkazih, o Indijcih m Kitajcih, ki imajo celo v religiji gimnastiko prepleteno z masažo. Tudi pri Fincih je masaža zelo razširjena in jc naravnost popularna. Vsaka boljša kmečka hiša na Finskem ima svojo leseno parno kopališče »sauna« imenovano. V »saunu se polivajo Finci z mrzlo in vročo vodo, se parijo in drgajo, običajno pa opravlja vse to stara ženica, ki jo vešča masaže. Finski športniki imajo v svojo masažo in v svojo >saunoi tako zaupanje, da se brez tega ne morejo predstavljati športnih uspehov. . ..... Številno slike, ki so se ohranile iz antičnih časov, nam pričajo, da je bila masaža tudi Egipčanom in Grkom dobro poznana. Zgodovinarji, ki niso poznali masaže, si teh slik niso mogli razlagati in so jih imenovali »scene iz veselih iger« (Krnuse leta 1841). Danes pa vemo, da predstavljajo egipčanske in grške slike lu drganje, tolčenje ali gnetenje mišic pri masaži V športu se je danes masaža — praktično in znanstveno — docela uveljavila. Popularni športni učitelj H. Suren pravi »masaža je pol treninga U To je sicer malo pretirano, drži pa, da m uspešnega treninga brez masaže. Kdor se hote danes v športu uveljaviti, ta se mora posluževati vsega, kar mu more količkaj služiti: mora redno spati, redno jesti, veliko hoditi, čuvati se pred mrazom, negovati telo z milom, z vodo, z masažo. Tukaj imamo v mislih jutranjo masažo samega sebe. Ta obstoja iz energičnega drganja kože po tilniku, vratu, ramenih, po košu, hrbtu, trebuhu, po bokih, nogah in rokah. Z drganjem se krvne posodice zvečajo, kri prdie v kožo, ki postane rdečkasta. Ce si dovolj drgal, tedaj dobiš občutek prijetne toplote. Mišice masiramo z gnetenjem in z rahlim tolčenjem. Pri gnetenju jih stiskamo in jili premikamo sem ter tja. S tem dražimo najmanjše mišične stanice, ki radi tega boljše delujejo. Gne-temo lahko s celo roko, t. j. s celo dlanjo, lahko pa tudi samo s prsti. V slednjem slučaju lahko obdelamo vse, tudi najmanjše mišice. S tako masažo pospešimo celoten krvni obtok. Zelo koristno je rahlo tolčenje po prsnem košu. Tako tolčenje napravi koš elastičen in dihalne mišice imajo lažje delo. Masaža samega sebe naj traja 5 do 10 minut Vsakemu športniku mora postati vsakdanja potreba in sestavni del telesne nege. Kakšnega pomena pa je prava športna masaža? Vzemimo primer, da moramo tekmovati ob hladnem vremenu 1 Ker nas zebe, je koža bleda, kar je znamenje, da je " njej premalo krvi. Znano je, da pride ob hladnem vremenu do lahkih poškodb — pa tudi, da ohlajene ali celo mrzle mišice niso delazmožne. Saj to ni le slučajno, da so bili vsi rekordi v skokih ali tekih na kratke proge doseženi ob zmerno topli temperaturi! Vemo tudi, da je mišična reakcija ob hladnem vremenu skrajno nepovoljna, zato si moramo prizadevati, da temperaturo v mišicah dvignemo. To dosežemo najlažje z masažo, ki pospeši krvni obtok, ki privabi kri v vse oddaljene mišice in v kožo. HALO! HALO! Ogromno znižane cene! Barvajo se: različni razparani plašči po 50 Din, celi plašči po 60 Din. Gladke plaščne obleke po 35 Din. Opozarja se, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. Za pristnoet barv in prvovnstnost dela se jamči — Prva celjska parna barvarija in *emična čistilnica. CELJE, Gosposka ulica št. 21. IVAN TAĆEK. Masaža nam služi dobro tudi za regulacijo startne treme. Pod startuo tremo razumemo neko veliko pripravljeuost telesa na nalogo, ki jo ima izvršiti. Živali, ki jo pripravljena za boj, stoji perje (ali n. pr. ščetine) pokonci, človek pa dobi kurjo kožo, t. j. lasje na koži se mu dvignejo. Gotova pripravljenost telesa na boj je torej naravna. Dognano pa je in izkušnje učijo, da je prevelika trema škodljiva, ker je v tem slučaju krvni pritisk prevelik. Tako bo treba udom oz. mišicam nekoliko krvi odvzeti in to dosežemo najbolje z energično masažo hrbta. Ta masaža ima namen, da potegne del krvi v veliko ploskev hrbta; tako se udi razbremenijo in krvni pritisk se zmanjša. To velja o temperamentnih, zagrizenih tekmovalcih. Drugače je treba postopati z ravnodušnimi, s flegmatiki. Te je treba baš po nogah in po rokah, t. j. po onih udih. ki bodo imeli v tekmi najvažnejše opravilo — krepko masirati. Športnik se mora pustiti redno dvakrat tedensko masirati. Temeljita masaža mora trajati najmanj pol ure. Naloga maserja je, da mišice tako dolgo rahlja in gnete, da postaneio mehke, zakaj le mehke in dolge mišice so delazmožne. Dalje je naloga športnega maserja, da pregiblie kožo po vsem telesu in skrbi, da se le-ta ne zarase z mišicami. Koža je kakor obleka. Če jo obleka tesna, tedaj nas ovira pri gibanju: ee je koža preveč zarašena z ostalim telesom, tedaj nas tudi ovira pri gibanju. Športnik — zlasti moški — mora imeti fino tanko kožo, ki jo lahko potegnemo od mišic; to velja predvsem za lahkoatlete, medtem ko imajo in morajo imeti nlavači »debe-lejši plašč«, ki pa mora biti tudi gibljiv. Posebno nalogo ima masaža za odpravljanje utrujenosti. Po plavanju, smučanju ali pa teku nn dolge proge čutimo v mišicah veliko utrujenost. Po vztrajnem in napornem delu se naberajo v mišicah razne kisline, ki povzročajo utrujenost. Te kisline in sploh vse snovi, ki povzročajo utrujenosti, mora kri sčasoma izprati in jih izločiti iz telesa skozi kožo (potenje!) in skozi ledvice. V ta namen, oz. za počitek je potrebno navadno po več dni, z masažo pa se lahko čas počitka znatno skrajša. To dejstvo ralaga nemški športni maser dr. F. Kircli-berg takole: Pri delu je porabila mišica tudi del lastnega kisika; energično gnetenje, ki razširi krvne žilice, dovaja mišici hitreje kisika kakor pa le mirovanje. Utrujena mišica je otekla kar znači, da je pri trdem delu izstopila voda iz krvnih posodic v mišico. Ta premočenost, oz. nabrana vlaga so najlažje odpravi z masažo. Le-ta pa mora biti spočetka lahka in površna, pozneje pa je treba mišice temeljito gnesti. Masaža za odpravljanje utrujenosti ne sme poznali tolčenja ali celo sekanja (z ostrim robom dlani) ker povzroča to nove dražljaje za živce, torej nove kon-trakcije mišic. Če se krvni obtok pospeši, tedaj se ludi hitreje izločijo in odpravijo snovi, ki povzročajo ulrujenost in je v najkrajšem času zopet delazmožna. Športnik mora biti masaže vajen. Le-ta ga ne sme dražiti, ga ne sme boleti, biti mu mora užitek. Če povzroča maser svojemu pncijentu bolečine, tedaj ga naj odkloni. Kdor nima redne masaže, ta se tudi pred tekmo ne sme pustili masirati, zakaj na masažo se je treba najprej navaditi Sicer učinkuje neugodno, kar so naši športniki pri tekmah že občutili. Nemogoče bi bilo opisali tehniko športne masaže; zato je potrebna vaja in praktični tečaj Na takem tečaju se morajo športniki naučiti masirati in si pozneje lahko drug drugemu pomagajo. Drago Ulaga. Razne športne tekme V KRANJU Pokalne tekme športnih odsekov »Prosvetnih društev«. V nedeljo 18. okt. igrajo odseki sledeče: SOPD Kranj : SOPD 2iri v Žireh, SOPD Bore Jesenice : SOPD Ktes Radovljica na Jesenicah, SOPD Viktorija Tržič : SOPD Škofja Uka v Tržiču. S to nedeljo bodo tekme v prvem kolu končane. Drugo kolo prične s prihodnjo nedeljo. PETOBOJ ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE IN GOZDNI TEK. Danes dopoldne ob 10 bosta na igrišču Ilirije dve zanimivi lahkoatletski prireditvi; petoboj in cros country tek ilirijanske smučarske sekcije. Pri petoboju startajo naše najboljše moči: Primor-! jaši Putinja in Ilirijani Neli, Stepišnik, Banko, Re-dosled petoboja: skok v daljavo z zaletom, kopje, 200 m, disk, 1500 m. Atleti so se za nastop marljivo pripravili in bržkone bomo dobili danes nov slovenski rekord. Radi izenačenih moči bo borba za prvo mesto zelo ogorčena. Istočasno se bo vršil gozdni tek smučarjev, na katerem startajo tudi nekateri dolgoprogaši: Tinta, Ilovar, Senfar, Rup-j nik, Osvald, 7uccatto in drugi. Prijatelji lahke atletike pridite! Vstopnina minimalna. GRAFIKA : REZ. ILIRIJE Danes ob 2 popoldne se bo odigrala na igrišču Ilirije važna prvenstvena 'ekma med prvorazredno Grafiko in rezervo Ilirije. Ker jc izid tekme za Grafiko zelo pomemben in ker je tudi rezerva Ilirije sedaj v dobri formi, je pričakovati lepe in zanimive igre. JADRAN : SLOVAN Danes odigrata zgoraj imenovana kluba na prostoru ŽSK Hermesa ob 15.45 prvenst. tekmo. Obeta ee prav zanimivi prvenstveni boj, ker sta oba kluba v najboliši formi. Zlasti je to dokazal Jadran v svoji zadnji prvenst. tekmi proti ŽSK Hermes-u, v kateri je Hermes z prav veliko srečo odnesel eno točko. Pa tudi Slovan je v dobrem kondiciiskem treningu, posebno pa ugaja pri njem njegova borbenost in volja do zmage. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Cene za to tekmo so zelo minimalne. Smučarji Ilirije! Obvezen sestanek vseh članov smučarske eekcije se vrši v torek, 20. t. m. ob pol 7 zvečer v klubski eobi kavarne »Europa«. Brezpogojno vsi! Načelnik. Važna plenarna seja JZSS bo v ponedeljek, dne 19. t. m. v damski sobi kavarne Emone in prosimo nujne udeležbe. Smešnice Roparska zgodba? Mož je imel mračen obraz in njegove roke so bile krvave. V roki je držal dolg, ostro nabrušen nož in ga krvoločno vihtel po zraku. Dekle je uprlo vanj svoje pravljično lepe oči in krotko dejalo: . -Ali nimate prav nič srca?4": >Nič,c ji je z globokim glasom odgovoril in prsti njegove desnice so se še krčeviteje oprijeli morilnega orožja. Tedaj je dekle lmilodušno odprlo ročno torbico in vdano vzdihnilo: »...potem pn mi dajte pol kile ledvici« V šoli. Učitelj: Katera žival potrebuje najmanj hrane?'" Učenec: »Molj, gospod učitelj. On žre same luknje 1« Poceni in dobro kupite ure, zlatnino ln srebr-nino pri svetoviiozuani tvrdki' H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vsa kraje Evrope, Amerike,] Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashiitte, J. W.C.l Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines,, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUTTNER. LJUBLJANA 2 CVETLIČARNA Korsika ima poleg svojega cvetličnega paviljona na MIKLOŠIČEVI CESTI zraven HOTKLA UNION, tel. št. 2341, tudi lokal v PALAČI DUNAV, vhod iz BEETHOVNOVE ULICE tel. št. 2489. ®elden ob Vrbshem jezeru Ugodno ležeče stavbne parcele (tudi ob obrežju jezera) parcelirano, ugodno za zgradbo od 600 m1 po 3 Šil in višje. Izredno cenena priložnost za nakup. Sigurna, stalno v ceni naraščajoča naložba kapitala. Ni treba takoj zidati. Prospekte pošilja anončni biro Witzl, Klageolurt, Domgasee 7. I* Uradne vainostf, da stalno saalaaMUata gospodarska in druga »o roti I a v dna vnlka „Slovencu" ln pregledata tudi nieaov oglasni dal. Trgovcu ln obrtniku, pi» tudi poljedelcu |a najtooUli svetovala« ■»*• venec". Marata se pri upravi v Uul»Uanl ali pn njanlh podruinicah In sastes»*tvtli MotvozGrosuplje domači slovenski izdelek Tovвгпа motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in stric, gospod JUNKAR IVAN posestnik danes 17. oktobra ob 3 popoldne, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 19, oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Mala čolnarska ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1931. JUNKAR ALOJZIJA, soproga; FRANC, IVAN, ANA, MARIJA in ALOJZIJA, otroci — in vsi ostali sorodniki. CVETLIČARNA F. HERZMANSKY Cene nizke ! vljudno naznanja, da bo v pondeljek, 19. oktobra otvorila nov cvelltčni salon na Aleksandrovi re.ti 4. Pasaža palače „Viktoria" Delo priznano elegantno ! Telefon 23-97 3&A.HVA.LA.. Ob težki izgubi, ki me je zadela, ko mi je dne 12. t. m. umrla moja dobra in skrbna sestra KATARINA ini je bila v veliko tolažbo ljubezen in jiozornost, ki sem je bil deležen. Toplo so zahvaljujem mil. g. proštu Cerinu, ki je skrbel za sestro v njeni težki bolo/.ni ter omogočil tako lep in svečan pogreb. Srčna hvala vsem duhovnim sobratom ter redovnikom za udeležbo pri pogrebu, hvala čč. sestram usmiljenkam, ki so pokazale toliko ljubezni moji bolni in mrtvi sestri, hvala novomeški Iretieredniški skupščini in vsem, ki ste spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Rajni sestri večni pokoj, vsem dobrim srcem božje plačilo. NOVO MESTO, dno 17. oktobra 1931. JOSIP ROME, župnik križ. reda v pok. Trgovino z železnino in špecerijo radi boiezni prodam. Naslov v upravi pod šlev. 12.330 ! Če nas bodete poslušali pri nakupu perzijskih preprog, Vam svetujemo za točno in solidno izdelavo dobrega blaga ter sedaj v prometu se nahajajoče na novo strojno lmitirano izdelane perzijske preproge, za katere Vam jamči edino koncesijon. tvrdka antiktivnega strokovnjaka Hodža ali Numan, Zagreb Berislavičeva ulica 16 RIHARD KLOBUČAR, dentist, naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da nas je zapustila naša nepozabna, nad vse ljubljena mati, stara mati in teta, gc^pa Laura Klobučar dne 17. oktobra ob %5 zjutraj, po dolgi, težki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zatisnila svoje blage oči. Truplo nepozabne pokojnice se bo položilo v družinsko grobnico na okoliškem pokopališču dne 19. oktobra ob 4 popoldne k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek 20. oktobra ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje, dne 17, oktobra 1931. Žalujoča rodbina. Cerhvene zvonove najcencjše iz la brona, umetniško izvršeno izdeluje tna. a. & H DUM, Maribor Aleksandrova cesta 35 Odlitki iz brona, medenine, aluminija itd Speci ialne primesi Zahvala. Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu Ljudska samopomoč v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po pokojni go~pej Jera Prijatelj in pripotočam to prekoristno društvo vsakemu najbolje. Vel. Lašče, dne 15. okt. 1931. FRANC SROBOTNIK. Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Dm Najmaniii znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Ca oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši znesekiOOi«.Pristojbina ta šifro г Din Vsak oglas treba plačah pt-i naročilu.№ pismena vprašanja odqovarjamo le.če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3't9. [ Ш $®5S 1 i Učenke in pomočnice do--- »a« oO *fto» P ,\ns y • \a4 po inser« jana« atelje. Rožna dolina c. VIII it. 26 Zaradi nesreče za iivanje ,prejme Ju!H §fl VC П 1IIГII в ООЦГОИв^ Vajenca za krojaško obrt sprejme Albert Rojina. Celovška cesta 34, Ljubljana VIL M хттшшшт Za Prekmurje, Medjimurje in delne kraje v Sloveniji se išče рогтк za zelo uporabljiv predmet. Oni, ki so potovali Iščem službo Г sPe"ri'sk/ З'г°кј. ima" )o prednost. Uterte po- ___________ , pisarni ali pri kakem ' s|atj na Oglasni oddelek nokar došel. — Gostilna podjetju. Imam večletno »Slovenca« v Ljubljano Tomšič, Šentjakobski trg. pisarniško službo. Naslov ( poj „Potnik« št. 12 280. v upravi »Slovenca« pod št. 12.333. Štajerski mošt najpoznejše trgatve rav- 500 dinarjev tedensko plačamo zgovornim osebam s številnimi poznanstvi — Perssons, Ljubljana, poštni predal 307 Znamko za odgovor mantifakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah Vljudno se priporoča Marija Rogelj Ljubljana, Sv. Petro cesta št. 26 Učenkam pletiljam I Stanovanje brezplačen pouk. fe si 1 z eno sobo, kuhinjo in nabavijo pri nas pletilni • jedilno shrambo, se odda Zastopnike za nekaj okrajev za prodajo Plaff šivalnih strojev in Puch koles sprejme tvrdka Ignac Vok, Ljubljana. Cerkvenik 26 let star, i obrtom, išče službo. — Ponudbe pod »Cerkvenik« št. 11.807 na upravo »Slovenca«. Gospodinja vajena vsakega dela, poštena, pridna in varčna, išče mesto gospodinje. Gre pa tudi kot služkinja. — Naslov v upravi .Slovenca' pod št. 12.348. Bo'jše kuhe bi se rada izučila" mlajša Zsstoonike v vseh krajih naše kraljevine išče »Domača industrija« za prodajo vpeljanega množinskega pred-.meta. Za zalogo je potrebna glavnica 1000 Din. Zahtevajte pogoje in brez- am oj. »Tehna« družba. Liubliana. Mestni trg 25/1. Dame, pozorl Dnevni in večerni tečaji v krojenju damskib oblek za dom in poklic se vrše v krojnem učilišču Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nadstr. (nasproti magistrata). Dame imajo tudi priliko se priučiti šivanja lastne garderobe v moiem modnem atel'i j'i Uspeh zaiamčen, ugodni plačilni pogoji. -Dobe se vsakovrstni kroji po sliki in meri. Gojko Pipe ubacher koncesiion iolcrske tola. Liubliana. Gosposvetska cesta št 12 - Zahtevajte inlormaciie Christoiov zavod otvori večerni tečaj 2. novembra ob pol osmih zvečer. Vpisovanje vsak dan na Domobranski cesti 7. v novi hiši, deset minut od kolodvora ali novega tramvaja v Vižmarjih št. 11 — pri Ljubljani. Gostilna se odda v najem blizu Ljubljane. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 12.204. Trgovina in gostilna se odda v najem na prometnem kraju, tik farne cerkve in želez, postaje. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Dobra eksistenca« št. 12.219. Lepo dvosobno stanovanje s pritiklinami, visokopritlično, solnčna lega, se odda s 1. nov. Poizve se za Bežigradom, Pleteršnikova ul. 24 med 2. in 3 uro ali pri Pučnik K., Tavčarjeva ul. 3. Prazno sobo s posebnim vhodom išče gospodična - uradnica za 15. novem, v bližini Gledališke ulice. - Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Uradnica« št. 12.270. Solidna gospodična se sprejme na stanovanje in vso oskrbo. Sprejmejo se gospodične tudi samo na dobro hrano. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.290. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kuhinjo sem vodila za dnevno 200 — 300 go- gospodična. Gre najraje v . _ . stov po hotelih v Dal- kak večji hotel, menzo ali j plačne vzorce od tvrdke _„ш - m^.. Mi Ujer se veliko ;Braća j Mesarović, B kuha. Leni ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Takoj« št. 12.184. Zvonolivar prvovrsten in samostojen delavec, se sprejme. Po- grad, Kralja Milana 46, poštni predal 642. maciji in na Bledu zdaj te 5 let. Želim uamešče-njal Prevzela bi tudi hotel v najem kot družab-nica in hotelska gospodinja. Kavcije sem zmožna. Pišite na upravo Slovenca pod št. 11.959. Kontoristinja I daljšo prakso, vešča tloveničine, nemščine in srbohrvaščine, išče ni-meščenje. Ponudbe pod »Perfektna- št. 12.361 na upravo »Slovenca«. Uradnica ki ma perlektno slovensko, nemško, srbohrvaško 1 industrija. Pogoj perfekt- j nim kapitalom, za večjo in zadostno francosko, no znanje italijanščine in 1 strojarno in trgovino z nemško stenografijo in ' nemščine Ponudbe z na- : usnjem iščem za takojšnji strojepisje, išče primerno vedbo zahtev poslati na pristop. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod I upravo »Slovenca« pod Kdo posodi do 50.000 Din pod dobro nudbe pod »Zvonar« na garancijo. — Ponudbe na upiavo »Slov.« Maribor. apravo »Slovenca« pod »Garancija« štev. 12.203 Prejemalca za les ki bi bil obenem kores-pondent, sprejme lesna Jezikovna šola po Berlitzovi metodi, Gosposka ulica 4 I. Nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina. Tečaji in pouk posameznikom, za odrasle in otroke. — Zmerne cene! Pojasnila: 10—12, 15—20 (ob nedeljah 9—12). Nemška konverzacija za otroke in odrasle na domu ali na snrehodu se nudi pri nemški gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.299. Šoferska šola Dva prazni sobi veliki, parketirani, takoj oddam zakonskemu paru s čistimi mobiljami. Kuhinje ni. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 12288. Suha bukova drva kupim. Ponudbe z naved bo cene na upravo »Slovenca« pod »Bukova drva« št. 12.327. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadstr Od dobrega najboljše je Io ildter - Grilzner bivalni stroj in kolo elegantna izvedba najboljši materijal Novost Najboljši pletilni stroj DUH1EI) Le pri Jos. Peteline, Ljubljana Telefon iuterurb. štev. 2913 Zmerne eene, tudi na ubroke. Vetletno jamstvo' UDIflV" »JfifAi«" 'k i**.«-'. • • iP|l Kupim novo pisalno mizo ali celo gosposko sobo. Ponudbe pod »Krim« 12.311 na upravo »Slovenca«. Meblovano sobo solnčno, za takoj išče gdč. učiteljica, najraje v bližini konservatorija. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Konservato-rij« št. 12.292. Parketirano sobo prazno, takoj oddam. — SUmoar, Gradaška ul. S. Blagajno Wertheim kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro »Blagajna« št. 12.283. Prosi se gospo, pianini najbolj5jb svetov- stanujoče v bližini Boho- ' nih tvrdk po znatno znl-ričeve ulice, ki je hra&ila ' žanih cenah. Ugodna me-hranilno knjižico v ubož- j sečna odplačila. 1'reigrani niči umrle Јгге Jarc, po klavirji. Vsa popravila in domače Kovačica, da od- uglaševanje slrokovnjaško da knjižico proti nagradi | M. ROPAŠ, CELJE, dedičem na Celovški cesti št. 53 II. Rozi Cesar. I oblastveno koncesiionira- Opremljena soba na. I Gaberščik. bivši ) eetJna, se odda boljši go-komisar za šoferske iz- j spodični. ki ima svoj popite. Liubliana Dunaiska klic. - Maribor, Alek-san- Družabnika in solastnika, s potreb- cesta 31. H.'300 št. 12.175. službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Pridna«. ——-------— Deklo Mlad trg. pomočnik poSteno m pridno sprej_ specerist, pošten, želi ' mem za poljska dela. — večmesečno brezplačno Ponudbe pod »Zvesta« št. mesto praktikanla v trgovini z mešanim blagom. -Ponudbe pod »Soliden in delavoljen« št. 12.264 na upravo »Slovenca«. Dobra kuharica In gospodinja išče službo pri boljši družini. Marija Kumer, pri Oblak, železniške hiše, Vodovodna cesta 84. Jurist ■ I. drž. izpitom išče na-meičenja v odvetniški ali notarski pisarni. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.244. 12.226 na upravo »Slov.« Nočni čuvaj se išče za večje trgovsko podjetje v Ljubljani, Ponudbe pod »Nočni čuvaj 1931« št. 12.236 na upravo »Slovenca«. značko »Ugodna prilika« št. 12.259. Trgovsko podjetje protokolirano, sprejme družabnika (družabnico), izvežbanega v pisarniških poslih in knjigovodstvu. -Mesečna plača in čisti dobiček po dogovoru. Ponudbe pod »150 000« na upravo »Slov.« Maribor. Kdo posodi 10.000 Din z vknjižbo na Kavožgalca posestvo, z dobrim obre- " stovaniem ali proti do- izvežbanega, sprejme pra- j smrtni oskrbi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« v žarna kave v Ljubljani. Ponudbe pod »Kavožga-lec 45« št. 12.235 na upravo »Slovenca«. Uradnico za notarsko pisarno na deželi iščem. - Nastop 1. decembra. Ponudbe z Kovaški pomočnik Išče službo. Naslov pove ' navedbo zmožnosti in za-uprava »Slovenca« pod b'*v poslati na upravo št. 12.205. »Slov.« pod št. 12.260 do 21. oktobra t. 1. Šivilja za perilo išče službo na dom ali pa v trgovino. Gre tudi izven mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.322. Večjo kavcijo nudi absolvent trgovske lole, zmožen knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Pisarniški začetnik«« št. 12.325. Samcc Trgov, pomočnika ali pomočnico mešanega blaga s kavcijo vzamem za poslovodjo ali družabnika. — J. Sterguljc, Sv. Križ št. 200, Rog. Slatina. Vajenko za vsesplošno pletiljstvo sprejme ugodno Bonač, Streliška 22. Šiviljska učenka se takoj sprejme. Prednost imajo one z dežele. Dovič Marta, šivilja, Jesenice, Pod gozdom št. 1. trgovsko izobražen, mešane stroke, obvlada tudi | т>.._ јл. * • nemščino, italijanščino,] Dva d°br» serarja francoščino, flamščino, usnjarska pomočnika, pri-češčino ruščino in hrva- dna, takoj dobita mesto Mariboru pod »Lovro«, 20.000 Din posojila išče tukajšnja firma proti dobri garnaciji in visokim obrestim. Obresti se lahko zamenjajo za stanovanje in hrano. Ceniene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno« št. 12.326. Lovska psica dolgodlaki brak z letošnjo pasjo znamko Ljubljana št. 983 se je zatekla. Vrne naj se jo proti nagradi ali poroča na naslov: A. Žibert, trgov., Ljubljana, Kongresni trg 19. Čamernikovn šoferska šota Violino in francoščino poučuje gospod. — Cena zmerna. Gre tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.324. English Lessons Miss Farler, Dvorakova ulica 3/III. Stanovanje soba, poselska sobica in kuhinja, v bližini Stadiona, se takoj odda. Več se poizve v trafiki Miklošičeva cesta 34. Stanovanje soba in kuhinja, se odda. Dravlje 135, Rakova pot. drova cesta 39-II. Meblirano sobico v novi vili oddam takoj. Izve se v upravi »Slovenca« pod št. 12.337. Stanovanje obstoječe iz 2 ali več sob, kuhinje, shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postaje Laverca pri Ljubljani, takoj oddam. Pojasnila Alojzij Simčič, Laverca. Petsobno stanovanje opremljeno z vsem kom-fortom, v centru mesta, se odda v najem ? 1. nov. t. 1. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 12.338. ščino, išče službo. - Ponudbe na Guido Abram, Videm-Krško. v tovarni usnja Pavel Fr. Knaflič — Šmartno pri Litiii. V stanovanje in popolno hišno oskrbo se sprejme gospod Prednost ima duhovščina. Prijave je poslati na Terezija Planine, Smarjeta, Rimske Toplice. „POSEST" Ufelllftna planrna. dr. t o. i. LJUBLJANA MihloAitava centa 4, odda sledeča stanovanja Petsobna: Tržaška cesta 1250 Din, center 2000 Din. Stirisobno: center 1800 Din. Trisobna: Dolenjska cesta 900 Din, pod Taborom 1300 Din, Dunajska cesta 1200 Din, pri Sv. Jakobu 1000 Din, Moste 800, 550 Din, pri Sv. Jožefu 1300 Din. Dvosobna: Trnovo 850 Din, Glince 500 Din, Kodeljevo 600 Din, Tržaška cesta 800 Din, Črnuče 250 Din, Rožna dolina 600, 700 Din. Enosobnn: Sp. Šiška 350 Din, Zg. Šiška 250, 300 Din, Trnovo 450 Din, Sto-žice 300 Din, Rudnik 250, 225 Din. — Poleg tega še več drugih stanovanj, Ljubljana. Dunajska c. 36 praznih sob s štedilnikom, IJugo-avto| Prva oblast j trg. lokalov, praznih in koncesionirana Prospekt , opremljenih sob v naj-št. 16 zasloni. Pišite ponjl I večii izberi. Stanovanje enosobno, prostorno, oddam mirni stranki takoj. Ciglerjeva ul. 37, Moste. IR Poslovni lokali na Dunaiski cesti št. 29 1 se takoi oddajo. Poizve se atotam Gostilna se odda v najem v Mostah št. 51 pri Kamniku. Informacije- se dobe isto-tam. Vsake vrsto 7l0t0 kupuje po najvišjih cenah Г CHflen. Ljubljana, Prešernova 1 Javna drašba! V javnih skladiščih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 se bo prodalo na javni dražbi dne 19. ok- ; tobra t. I. kuhinjsko orodje (tolkači za sneg), 20. oktobra t. 1. rabljeno pohištvo in predmeti gospodinjstva, rabljena trgovska oprava, rabljen osebni automobil, ra'.djeno mi-1 zarsko orodje (skobelnik), j I 1 zaboj sekir; 24. oktobra 1 t. 1. rabljena gostilniška 1 ! oprava in predmeti gostilniškega gospodinjstva ! ter biljard. Pričetek d-až-be vsakokrat ob 15. Fižol in suhe gob2 ponudite tvrdki FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 67, nasproti mitnicel AnJiMcfc sserinc Namizna jabolka kupujem direktno od pro-ducentov (kmetov) po dnevni ceni. — »Proda«, Prečna ulica 6. Vsakovrstno fttmafe OO naivišiib cenah ĆERNE mvelii l iubliana Wollove ulica II. 1 la CEŠNJEVE HLODE nove sečnje, zdrave, brez grč, ravne, brez napake, v debelini nad 50 cm in dolžini od 2 metrov dal|e, la ČRNE OREH. HLODE od 35 cm debeline dalje in nad 2 metra dolge, zdrave, odbrane za izvoz, kupi proti gotove.. plačilu R. S C H E N K , SUSAK. Violine od Din 6& Mandoline • 129 Gllare • -169 I Kotne harmonike 69 KROMATIČHt HARMONIKE, j HAVAJSKE GITARE IT D Zehle/ajto breznlačni IvocniikT I CL-NH^: I i NEINEUHER0LD MARiESiPUt.lO,!. Na obroke Novi način razprodaje starin in umetnin tudi pri nasi 2e dalj časa se vrše v inozemstvu na tem polju dražbe, in v kratkem se vrši tudi pri nas v enem naših večjih mest prva dražba, v kateri namen iščemo pri- , , , . , , , , ... lahko kupite kar potre-merne predmete antične . . , iT » , . ,. , buiete skorai v vseh več- in moderne umetnosti, 1 ... ,. , , ■ ., , . ■ ■ , .., , i nn l|ublianskih trgovinah kot slike, bakroreze, ure, , ^ ,., , , , , , s posredovaniem Kreditne starinsko steklo, porce- i , , , , , -, , t . i i i zadruge detailnih trtfov- lan, tainnce, majolike. » n . , . , . , ' j cev v L ubliani. Ligaleto-srebrne in bronaste pred- , , , . ■•, . , ... . ' , va ulica 1 pri sodniu). mete, pohištvo ter cele _;___ graščinske opreme. Dmž- • NaročiIa za Maribor beni pogoji so zelo ugod- I nil V svrho osebnega raz- ra*na Preskrba, mforma-govora bom v dneh od , c,ie- "asveti (zlasti go-21. do 25. oktobra v Ljub- »podarska kriza, sploh ljani. Prosim pismene pri- denarne zadeve), nakup jave z natančnim opisom Eosestev sprejema: predmetov na upravo Slovenca pod »Auktion«. Prav poceni prodam radio zvočnik in gramofon. Naslov v upia-vi »Slovenca« pod 12 178. Gramofon dobro ohranjen, s številnimi ploščami, ugodno prodam. Naslov v upravi s k i h sob. I .Slovenca' pod št. 12.3-19. 1 Posvetovalnica »Marstan« Maribor, Koroška ceste 19. (Priložiti tri znamkeJ Novo hišo z dvema sobama in kuhinjo, spodaj klet, okoli hiše ca 3000 nr zemljišča, v Šmihe'u, prodam. l'odslreš|e pripravno za zgotovitev 3 stanovanj-Lep razgled Naslov Smihel 8. V najem dam hišo s trgovskim lokalom, naj prometnejša točka Rogaške Slatine, 150 korakov od župne cerkve in šole, blizu tovarne in premo-gokopa. J. Sterguljc, Sv. Križ št 200, Rog. Slatina, Dva lokala na dvorišču se odda s 1. novembrom v najem za mirno obrt ali pa za pisarno v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. ШШВИВКВЕШКВВНВВЦ •JtO ^Л uinm iiiiimiiiiiiMu^ Trgovski lokal z vso trgovsko opremo v sredini mesta, pripra ven za tovarniško zaW tekstilne stroke, se odd-Naslov se izve v uprav »Slovenca« o od it. 12.294 /azlte P F H F F Siualne stroje pri nalinpn lloalnlh strojen na naiboilso znamko In to |e PFHFF! za rodbino, obrt In industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke i S IGH. UOK LJUBLJHI1H, TaoCarleoa nI. ? ali v podružnicah Kranj in Novo mesto Poduk v vezenju brezplačen! Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »ln-ženier« na upravo »Slo-venca« št. 11.713. S4avbno parcelo za Bežigradom ob cesti, ca. 800 m", takoj prodam po 110 Din m*. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.350. Naprodaj hiša enonadstropna, s staro, upeljano trgovino, gostilno in pekarijo v velikem industrijskem in letoviškem kraju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 12.345. Prodam hišo oovozidano, 4-stanovanj-iko, z vsem komfortom, na zelo lepem kraju v Ljubljani. Hiša je rentabilna. Plačilni pogoji zelo ngodni. Naslov v upravi .Slovenca' pod it. 12.346. Več parcel tik kolodvora v Dev. M. * Polju ugodno naprodaj. Naslov ▼ upravi »Slov.« pod it. 12.347. Parna ža*a v zelo dobrem stanju, na Dolenjrl em, b'izu kolodvora, se ugodno proda. Naslov v upravi »Slov.« Njiva v bližini Sv. Križa se takoj odda v najem. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod 12.293. Stavbne parcele na lepem kraju ob električni železnici naprodaj. — Podrobneje se izve v upravi »Slovenca« pod it. 12.296. Vinogradi Ljutomer in Slatina-Ra-denci, 3 gosposke hiše in druga zemljišča ter šume iz zapuščine vojv. Aren-berg se prodajo v partijah. Vprašati pri dr. I. Benkoviču, Ljubljana — Aleksandrova 2 ali pri notarju Požunu, Gornja Radgona. Nova hiša (vila) s 4 sobami, 2 kuhinjama in pritiklinami, 1300 mJ prostora, v bližini Ljubljane, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.341. Manjšo njivo blizu St. Vida nad Ljubljano dam v najem. Ponudbe pod »Njiva« na upravo »Slovenca« 12.240 Posestvo obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, vinograda, gozda, novozidane hiše in gospod, poslopja, tik okrajne ceste, komaj 10 minut oddaljeno od želez, postaje, se proda takoj za nizko ceno. Posestvo je lepo in skupaj ležeče. Vpraša se ustme-no ali pismeno pri L. l'i-šinger, trgovina z meS-i-nim blagom, Poljčane. Stavbne parcele na Viču, blizu državne ceste in tramvaja, prodaja Gospodarska pisarna Tribuč na Glincah — tel. 2605. Prodam parcelo za Bežigradom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.051. „POSEST'4 Rea :te»oe piMraa, druiba i o. «. UUBLJAM - PRODA:- Novozidano, dvostanov. kišo, vsako stanovanje po 2 sobi. kuhinja, 700 nv rrta, Zg. Šiška, 145000 Din. Hišo, novozidano, risokopritlično, z man-tardo, dve enosobni, dve trisobni stanovanji, 300 a' vrta, Kodeljevo, Din 250.000. Hišo, visokopri-Uično, dve dvosobni stanovanji, pritikline, 400 m'J rrta, Moste, 67.000 Din. Bišo, enonadsiropno, novozidano, petstanovanj-»ko, 1100 m' zemljišča, Zg. Šiška, 235.000 Din. Hišo, visokopritlično, dve dvosobni, eno enosobno ■tanovanje, 300 m' vrta, Zg. Šiška, 160.000 Din. Hišo, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, 680 m' vrta, začetek Rofne doline, 250.000 Din. Hišo, dvostanovanjsko, trg. lokal, 2000 m' zemljišča, Vič, 150 000 Din. Hotel, 24 kompletno opremlje nih sob, restavracija, več (tanovanj, garaže itd., letoviški kraj Gorenjske, 1.300.000 Din. Posestvo 30 oralov, stanovanjska hiša. velik hlev, gospodarska poslopja, pri Medvodah. 210.000 Din. — Poleg tega več stanovanjskih, trgovskih, gostilni ikih hiš, kmečka pose ttva. parcele v Ljubljani tn predmestjih v največji Izberi, po najugodnejših cenah. Lepo posestvo s trgovino, gostilno in trafiko, lepa hiša s 7 sobami, hlev, njive, travniki in gozd, ugodno naprodaj. - Karol Breznik, Celje. Enodružinska hiša se proda v Zg. Hudinji št. 69 pri Celju. - Točne inlormacije se dobijo ob nedeljah pri lastniku. Gozdno parcclo i približno 8 do 9 oralov mladega smrekovega gozda v lepi rasti, na Sta- , jerskem, prodam. Vpra- j šati ori Lužniku Ivanu, St. Janž, Meža. Prodam hišo na Gorenjskem, primerna za sanatorij ali letovišče. Poleg gozd za iz-prehode. Kupna cena po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.180. Nova hiša z vrtom naprodaj v Stra-žunski ulici 6. Pobrežje pri Mariboru. Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem naprodai. — Hradec-kega vas 48. Hišico z vrtom j Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke i Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13 Kolesa ; na 12 mesečna odplačila! j »Tovarna koles«, Ljubljana. Poštni predal 307 I Žimo za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg št. 2. Stioje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer i 8'40 po 650 Din. 8'50 po ' 1300 Din, 8 " po 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za Vašo uporabo, tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh ! drugih pletenih predme-i tov — Pišite na naslov Kati Vait Celje. Pregibalni stroj (Umbugmaschine), dobro ohranjen, za nožni pogon, naprodaj za nizko ceno. Proda se tudi nekaj usnja za zgornje dele pet (štanc-lederj, izbrano samo od kropona. — F. Zalokar, Mengeš 41. Suhe hrastove deske' prodam. - F. Burger, go-stina pri »Levu«, Gospo-svetska cesta. Pletilne stroje vseh številk, na enoin-p Oetno odplačevaniel -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Pletilni stroj 10/70 prodam. Stiika ulica l/I, desno. Naprodaj 2000—3000 kg korenja, pese, kolerabe, repe. Isto-tam naprodaj tudi mrva. Videm 16, p. Dol pri Ljubljani. Železen štedilnik naprodaj. Poljanska cesta 25 I. Dva kožuha moški in ženski, zelo poceni naprodaj v skladišču pri »Figovcu«, Dunajska cesta 13. Nova spalnica iz mehkega lesa naprodaj. Cena nizka. Pleska-na je na hrast. Mihael Cigole, Zg. Gameljne 22, p. St. Vid nad Ljubljano. Modroce otomane. divane, fotele in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16 (pri Levu). Poceni pletilne stroje proda Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25'I. Prav mehl. Naznanilo Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril svojo kotlarsko delavnico in izvršujem vseh vrst kotle za pranje, kotle za žganjekuho — kranjski, hrvaški in Irancoski sistem. Se vljudno priporoča Janez Sifrar, kotlar, Stara Loka 19, p. Skofja Loka. Mlinarji! Mlinske kamne, sita, svilena in volnena, Ia gonilna jermena — in ostale mlinske potrebščine nudi po znižanih cenah: Brcar & Comp., Ljubljana, Kolodvorska 35. Jedilnica (orehova) ter pisalna miza radi selitve naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12.323. Prodam: »Napoleon, Memoiren sei-nes Lebens« in »Geschi-chte der franz. Revolu-tion«, oboje popolnoma novo. Skupno 24 zvezkov (6000 strani), vezano v 12 knjig. Elegantna originalna vezava, bogato ilustrirano. Naprodaj za lastno subskripcijsko ceno 1032 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Napoleon« štev. 12.328. Brzo slika za potne liste, lepo. takoj in ceno le Fotomever, Maribor, Cosposka 39. Mreže za postelje izdelute naiceneie in oai-bolje samo tvrdka Simen Sablatnik. Jesenice-Fuii-ne Spreiema tudi popravila. Sveže in suhe gobe kupujem stalno vsako množino Zahtevaite po-iasnila. Namizna jabolka prvovrstna, razpoiiliam po oainižii cenL — Peter Setina. Radeče — Zidani most. Lesene hišice in vsakovrstna tesarska dela izvršuje najceneje in najsolidneje tvrdka Steiner & Ko., splošno tesarstvo, Ljubljana, Opekarska cesta it. 31. V poniklovanje se sprejmejo razni strojni deli in drugi predmeti. Emajliranje dvokoles s ognjem in elektriko. »Tribuna« F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. Voluharje, miši in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin« Zor, Dunajska cesta la/IV. Okvirjenje slik, fotografij, svetih podob Okvirii izgotovljeni v dveh urah Velika zaloga slik. V zalogi ravni in ovalni okvirji vsaka vrste in velikosti. Naročila po poiti izvršena takoj. Steklarna M. Rauch. Celje, Preiernova ulica krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M. ZORMAN l.ltibliana Stari trg it 3X Sveže najfinejše norvcike ribie olie iz lekarne Dr G PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI ■• priporoča bledim in slabotnim osebam. Posteljne mreže izdeluje najcenejie samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom od danes nadalje prodajal sveže, prav dobro koštru-novo meso po 10 in 12 Din kg. Stojnica Šolski drevored, Petrič Jakob, mesar v Ljubljani. Hodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje otoma ne. divane in tapetniške izdelke o u d i naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce io blaga za prevleke pohištva Ure popravlja renovira — večletno iam-stvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana Sv Petra cesta 55, vhod Vidovdan-ska 1. Mre?e za postelje izdeluje naicenelc sam« tvrdka Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta št 13 iKolizei). poleg skladišča • Alko«. — Spreema tudi popravila »Javor« lesna industrija v Logatca ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani т novi palači Vzajemne zavarovalnice. ■поваааававвввп* la koruzno moko žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Д. M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 авнампввммша г, .jr.-w цчп mu i mu ina Veliko izbiro damskih klobukov po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrine, Miklošičeva cesta št. 28 Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Žalni klobuki vedno v zalogi. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica štev 50 (v lastnem poslopju) Obre»tovnn|B vlog, пвћоо hi prodale vselio miniti prednostnih oopirlev deviz ln valut borzne naroČila, oreduimi in krediti rcaHe vrst« eitiomot In inkaso menic ter nohazllB i to- in Inozemstvo, sate-denoslti itd. itd. BrzolBVhc: Kredit Llubllons Tel. Ш0. Z4S7.2S48: Interurban 2/0Б. Z806 VALLET EXPRESS tJUB^JANA, Mestni trg 5/II. Lika, kemično čisti, pošije, modernizira; tudi obrne damsko ali moško garderobo. Črne obleke, moške suknje in plišaste plašče lika in čisti na poseben način, da zgubijo svetlobo. Pozor duhovniki, natakarji in drugi, ki nosite črne obleke. Da boste za Vse svete sigurno postreženi, prinesite garderobo čimpreje. Likanje Din 18'—, obračanje Din 280'—. Naznanilo I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Sk. Petra cesti 13 (vogal Kolodvorske ulice) VinotoČ in delikatesno trgovino Nudim vsakovrstne delikatese, namizna in desertna vina, žganje in likerje najboljše kvalitete po solidnih cenah. Za obilen obisk ee vljudno priporočata Karla iu Srečko Ogrlč. Г EN ; d® * »Sag $uhn|e in obleke Kupile dobro In poceni v tovorni oDlefo Vsled selitve naprodaj: 2 krasni pokrajinski sliki (barvasla reprodukcija) v okvirjih 112X83 cm; oljnata slika Simona Gregorčiča v okvirju 100X80 cm; otroški voziček na peresih, prav dobro ohranjen; otroška pisalna miza, rabljena, belo pleskana; 2 nova usnjata potna kovčka, 50 in 60 cm dolga; 3 stropne električne svetilke. — Ljubljana, Grablovičeva ulica 22-1. (v bližini Smartinske ceste ob dolenjski progi). Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Celju, Gosposka ulica št. 13 urarsko in zlatarsko delavnico. Vsa popravila pozlačenja in posrebrenja ter pre-novljenje zlata in draguljev sprejemam po najnižjih cenah. — Najvljudneje se priporočam RUDOLF HOJNIK, zlatar in urar. Tudi letos so na prvem mestu franroska kolesa CELJE $1,16 Novi, veliki, Ilustrirani cenik In vzorci zasloni! Vsem interesentom za parket e! Vsled reorganizacije obrata sem v stanu prodajati svoje priznano najboljSe parkete vseh kvalitet in dimenzij po absolutno brezkonkurenčnih cenah. - Predno se odločite za nakup parket, si oglejte v lastnem interesu mojo veliko zalogo ter zahtevajte moje brezobvezne oierte. IVAN ŠIŠKA, tovarna parketov Ljubljana, Metelkova ulica 4. Telefon inter. 22-44. Priporoča m prvi slovenski zavod Vzajemna zaoaropalnica Mnblgana t lastni palači ob Miklošičevi in Мавагукот! cesti PODRUŽNICE: CeTJe. Patnfa Ljudske posojilnice, Zagreb, RterPevlSev trg b, Sarajev«, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. pulta 22, Beograd, Poiucareova 2 Inserlrajte v „Slovencu"! Prvovrstni izdelek in materijal. Najlažji tek Orne brez konkarencel VIKTOR BO HlNEC • LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenikibrezplačnol Najvarnejšo in najboljše naložite svoj denar pri Ljudski posojilnici rea. mar. i a. z. f CCljll /adr-1 n. i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnej-šimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem иимлш ZH: Dom, OBRT IU INDUSTRIJO ZALOGA: LIIDV. BHRHGH LJIIBUHKEI ŠELENBURGOiIH IIL1CR 6 TELEFON 29-80 wnnrnwnni Ш Ifl I lil 'iHH Ч 'ЈМ-ЦЦИДИЦИИИ! I l'lTlll I—lllillMli I illlHI \ jj i t- ea - ii!» ■S. ? —. Ђ O ЈЛ W3 2-S3 ► 35« c »N N —- ® - > Ф N — -I o j O M B U. .Q — 0 2 M ^ s? £ a-0. * S> a "ЧЈ" SI . Ф 00 - bbS s U& f I a Kr =1 Цб K "" N '5 . D £ N > ?! 1) N ISI s ec ■S BS £ CO » ® I os I 11 Dr. Joža Lovrenčič: fliioli izumrlega naroda Roman iz drugeea stoletja pr. Kr. »Kralj Istrov je bo vesel, ko mu pride naproti, in radi veselja, ki mu ga napravi, bo še naš kralj vzraloščen in ne bo nam nemilostcn, ko se vrnejo. »Kaj menite, ali nc bo pomenil ta obisk, da smemo pričakovati kmalu svatbe?« »To bo veselje v gradišču, to bo god!« Mladenke so se ob misli na kraljevsko svetovanje navdušile, se prijele za roke in zarajale, pojoč popevko božiči Noreji, ki naj se ne mudi in šo v času mladega solnca obišče kraljevi dvorec in mu nakloni svojo blagodat, da požene iz kraljevega rodu mladika za mladiko. Hlapec Empcto, ki mu je bila sporočila ena izmed družic kraljičin ukaz, je privedel pred dvorec osedlanega belca. Stasit, lep konj je bil; nepočakan je hrzal in bil s prednjimi kopiti v rušo. Empeto, leporasel mladec, ga je božal in trepljal, obenem pa gledal Enine družice. »Kaj naj pomeni vaš raj in vesela pesem?« jih je vprašal. »Ena pojezdi naproti svojemu dragemu, pa mislimo, da bo kmalu svatovski pir in se že veselimo! ; so mu povedale. Empeto je zavriskal, zakaj novica, ki jo je slišal, je bila tudi njemu všeč. Tedaj se je vrnila iz notranjosti dvorca Ena. Pre-oblekln se ie bila v lovsko obleko. V desnici ie držala lok, ob ledjih pa ji jc visel tul, napolnjen s puščicami. Kakor poosebljena božiča lova je stopila med družice, ki so se uredile v dve vrsti in se ji poklonile. »Kaj slo tako vesele z Empeloni vred, ko ste bile prej tako v skrbeh?« jih je nagovorila Ena in se nasmehnila, ker slišala je njihovo pesem, ki je bila njeno hrepenenje, in v mislih jo jc pela z njimi, proseč Norejo, naj usliši njene družice in ji bo dobra. »Naie, prejasna. smo mislile in na tvojo srečo, pa nam nc zameri, da smo vesele zarajale in še zapele!« so ji povedale in jo prosile, klanjajoč se ji. »Iz jaz, kraljičina, sem zato še zavriskal, da bo veselje večje in bo odmelo od gora in se razlegalo do morja! sc jc oglasil tudi Empeto. »Šc se boste veselili in rajali in vriskali, ko sc vrnem z Epulom, kraljem mladim istrskim!« jim je obljubila Ena, stopila iz klonice h konju in se prožno pognala nanj, prijela za uzdo, ki ji jo je prožil Em-| peto, tlesknila z jezikom in belec jc dostojanstveno-i ljubko prešel v lopot, kakor bi se zavedal, da nosi i kraljičino, najlepšo mladenko Silikanskega gradišča. Empeto in družice so gledali za njo in ugibali, ali si bo upal stari Adnamat, ki straži s šestorico mladcev pri vratih gradišče, ustaviti Eno in jo zavrniti. »Bo jok je bil prepričan Empeto, zakaj vedel je, da Adnamat nikdar ne popusti pred nikomer, ako gre za to, da izpolni besedo, katero je dal kralju. »Eni se ne bo upal postavljati po robu. Odločen jc Adnamat, Ena je odločnejša i : so ugovarjale družice Empctu in skrito želele, da bi kraljičina zmogla Adnamatovo odpornost, ker bi potem njihova odgovornost pred kraliem ne bila tako velika... Govorili so, ugibali in čakali. Topot je utihnil. »Zdaj se postavlja Adnamat! Videle boste, ne 1)0 dolgo, in Ena se vrne!« jc bil Empeto že zmagoslaven. Družice so molčale in gledale proti gradiščnim vratom. Empeto se je motil. Ena se ni vrnila. Začudeno je ustavil kraljičino Adnamat. »Nikamor iz gradišča, Ena!« ji je zaklical in kar sam stopil pred konja, ga prijel za brzde in držal, dasi je belec nevoljen stresel glavo. »Očetu nasproti, tega mi ne ubraniš, Adnamat, pa če si mu še tako obljubil!« je odvrnila kratko Ena, sc nasmehnila, napela vajeti in konj ji je bil pokoren: vzpel se je, da jc Adnamat, kakor je bil star, urno odskočil, in žc je bila kraljičina skozi vrata in bclcc je dirjal z njo po spoložnem klancu niadoL »Nič ne bo prav!« je zamrmral Adnamat »Ka j bi si delal skrbi I Tudi če jezdi do Timava, se ji ne more nič zgoditi. Časi so mirni, zveri se pa tako ne boji. še vesela bo, če ji pride katera na pot, da spet preizkusi svojo spretnost z lokom!« so skušali Adnamatovi mladi tovariši pregnati njegovo skrb, ki se jim je zdela nepotrebna. Adnamat sc je res pomiril. Gledal je m Eno in jo spremljal še, ko jo izginila v ravan mimo jezera. »To vam rečem, saj bi jo ustavil, a kakor Ama-zonka je, o katerih sem slišal pripovedovati Grke, da so živele tam daleč za Skiti ob Pontu in same vladale in strahovale moške. Lov in boj sta jim bila edino vesolje. Gorje onemu, ki se jim je zameril!...« je bil Adnamat zgovoren in skušal tako opravičiti avoio nonustliivost ZADRUZNA GOSPODARSKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV 2057. 2471). 297V D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to) Vloge nad Din 500,000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000- Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveste s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v fuzemstvu in inozemstvu vsnci i 8€or*j$ko meso trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvaških krst Fr. Karbeuiz manufakturna in modna trgovina Celje, Kralja Petra cesta št. 3 je zdravo in rediino meso od zdravnikov priporočeno, najcenejše. — V restivraciji se dobe vsak čas gorka in mrzla jedila ter dobra vina. Se priporočata Ivan in Harija Marinšek restavracije Ljubljana Prečna ul. 6 'm Kdor išče - ta кеШс ? fcoicflarfn sreže »vo|o srečno številko? V novi holchfuri - nova sreča! SreChe drl razredne loterije (S o e ■a •Se 'S u* o E e £ ™ -v*. K/S C C >w V lm P 21 u 22 s 26 n 27 p 23 u 29 s 30 c 66163 74264 7029 80885 42983 98269 51256 1370 54963 265«! 37855 11898 32669 59156 60157 18969 49613 75364 26565 Iflt TT 2 s 5 U 6 s 12 u 1) s 17 N 15 P 19 u 20 S 24 n 25 p 26 U 27 s 31 N 2034 29465 12815 70564 30156 2046 42976 82403 700« 32574 1365 80840 26568 18873 75363 11888 35718 69167 2011 37816 49618 61735 1280» 50436 5785S 80106 10837 68160 64868 74269 98273 Junit M61S 2001 4191» »8277 74276 7042 14 n 15 P 16 l' 17 s 18 C 19 p 20 s 3051S 80845 7M73 1*913 35723 410 37820 21 n 22 P 23 u 24 s 29470 48972 7013 32579 23572 49422 18879 51260 57862 10093 54972 59165 1 82468 58187 28 n 29 P 30 u 18883 I 66172 10845 Ohlobct TT 2 P 3. s ^nvmiKT DeceiniM i 11 n 12 P 13 u 14 s 15 C 16 P 17 s 18 n 19 p 20 U 21 s 22 C 23 p 24 s 25 n 26 P 27 u 28 s 1:824 74294 80635 1363 42991 32535 75391 11885 26591 66187 7020 37838 98294 49640 10934 61745 70575 51266 2050 64990 2012 29495 67882 59183 12927 59195 .30512 18861 82494 7011 26586 1 T" 10841 1 U 2022 a p 21674 2 s 29595 3 u 82451 1 C 74300 4 s 2018! 4 p 1366 5 C 82488 5 s 75397 p 37812 6 N 12840 7 s 12931 7. p 87845 8 N 49C44 S u 7025 9 P 35745 • p 7039 10 U 50448 10 C 8240" 11 s 74297 11 p 10847 12 C 26600 12 s 6499? U p 61749 11 N 2027 14 s 421 14 P 3675C 15 N 51275 15 U 57891 16 P 28461 16 s 12945 17 U 4299* 17 C 67898 18 s 11891 18 p 82496 19 C 67888 14 s 10089 20 F 86191 70 N 49648 21 S 32598 21 P 66196 22 N 7049 22 U 18867 23 P 59189 21 s 87850 24 U 2035 24 C 75400 25 S 04994 25 p 425 26 C 82492 26 s 80349 27 p 12936 27 N 30522 28 s 35747 28 p «998 59 N 76394 29 u 11900 10 P 9Ц299 .30 s «0109 31 C 29491- Ц 'i Г- rt 3 m* rt 5? o 3 e -i rt •m. rt ft 9 C Oi 3 o ss Oi U sliita), da bi bila 2e razprodana Številka, VI si ]o Želite. Vam bomo poslali drugo, upamo lake, da Vam gotovo prinese ireCo (i'ovmi holfhiura državne rarmlne loferiie NtRMES D D KtfftKn'V' ZA6BE0 prodala srcih /a trebanle 1. razreda, hi ho le H), in 2« novembra s. i. ioo ono sre f h • 50 000 dODIthOV Шп ■) dlsMte i.l. izmed haterih |e na|ve£|a Ш1В 4. tf lfll.Uv« — In I prem. Srečke lahko naročite tudi po navadni dopisnici. ............................................ Izrežite, izpolnite in takoj pošljite. ......................................... N Л R O £ I L N I C A Glavni kolekturi državne razredne loterije Hermes d. d., Zagreb, poštni predal 111. Za I. razred XXIII. kola drž. razredne loterije naročam s tem - po možnosti sledeče Številke srečk: ................................................................................................................................... in sicer: ............ kom. celih srečk po Dim 200'— _________ „ polovičnih „ „ „ 100'— ___________ „ četrtinskih „ „ ,, 50'-1— Kupno ceno teh srečk skupaj Din sem poslal po poštni nakaznici. Zaznamek izžrebanih dobitkov mi izvolite poslati takoj po vsakem žrebanju. Ime: .............................................................................................. Kraj:............................................................................................ Točen naslov: Dražba tovarne ,Mlinostav' se bo vršila pri Okra jnem sodišču v sobi štev. 2 ob 9 dopoldne, dne v Škofji Loki 23. oktobra t. Prodajale se bodo nepremičnine z vsemi montiranimi stroji (miztrski, ključav-ničerski, kleparski) in pritiklinami. Ceni I na vrednost: Din 930.000'—; izklicna ccna: Din 400.000-—. Dogovorno * Drvoknjiženo upnico se začasno prevzame lahko tudi hipoteka. Z DIREKTNIM FOTOkEMIČNIM KOPIRANJEM NUDI LE JUGOSLOVANSkA TISkARNA VLJUBLjANI * itftltiltttitttls* t »♦♦♦♦»♦♦...................................................................... Naznanilo otvoritve! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Ljubljani, Aleksandrova cesta 6, v palači »Dunav«, najmodernejšo, higijenično in z vsem komfortom opremljeno slaščičarno in kavarno Cenjeni posetniki bodo imeli na razpolago vse mrzle in gorke pijače: kavo, čaj, čokolado itd., vse vrste likerjev, desertna in domača vina, s specialnim hladilnim strojem pripravljeni vedno sveži sladoled parfait in razne kreme. Specialiteta: vse vrste slaščice, izbrano fino desertno čajno in slano pecivo, vse vrste bonbonov, vse lastnega proizvoda. Cenj. občinstvu zagotavljam, da bom kot strokovnjakinja nudila vse, da v vseh ozirih zadovoljim vsakega posetnika. Cene izredno nizke! Postrežba točna in kulantna! Naročila osebna in telefonična se izvršijo takoj in dostavijo po želji na dom. Za naklonjenost sc najvljudneje priporoča Telefon 23-59. Slaščičarna „Petriček" LJUBLJANA, palača »DUNAV«. 7.a Jugoslovansko tiskamo « Ljubljani: Karel Ce