štev. 43 Cena 15 din PTUJ, 28. oktobra 1960 Letnik Xin Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Fzdaja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-^08-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din. E>ogodkom v zunanji pcliki bi lahko rekli, da so prtprava za nov start. Zaradi bližnjih ameriških vclitev je morala Amerika prene- hat, s svojo aikbvno politiko, ker pričakuje novega predsednika m s tem tudi ncve spodbude v po'i- tiki. Zaradi teh okoliščin v zad- njih dneh ni prišlo do bistvenih sprememb, niti novih cfenzivnih dejanj, ki h lahko še bcij zane- tile hladno vojno. Do takšnega zastoja ne bi pri- šlo, če bi predsednik Eisenhower kandidiral že v tretje, ker bi s tem nadaljeval prejšnjo po':tiko. Sedaj gre iza spremembo politične garniture po leth in brzda tud' po stališčih. Kandidirala bosta za republikance Nixon. za demokrate pa Kennedy. V svojih izjavah o ameriški zunanji politiki nista po- vedala mnogo novega, ker sta oba predsta\Tiika ameriškega ka- pitala. Važnejša .je njuna cdkč'- tev, kako bosta delovala v odre- jenih trenutkih, ali bosta, na prr- mer, p:dprla evakuacijo kitajskih otokov, ali bcsta zagovarjala mejo na Odri in Nisi, ali se bosta po- tegovala za sestanek na vrhu in podobno. Če bcsta skušala, vpra- šanje je namreč, kdo cd njuju bo predsednik, urejevati tekoče za- deve po svoje, to je z novimi pri- jemi, bo seveda prišlo marsikje do bistvenih sprememb. Do voli- tev je samo še nekaj dni in po- tem brmo videli. Proces v Turčiji Sodni proces proti bivsim tur- škim velikašem kaže, da ho,:e Turčija ured.ti cdnosc s svojim soisedom — Grčijo. Če bi hoteii poudariti samo notranjepolitične probleme, bi se lahko izognili ti- stim d--godkom v zvezi z demon- straoljami proti Grčij: leta 1955. Sodišče pa je postopalo dinigače. Najprej je »privleklo« na dan ma- lenkosti, nato pa je na-stopilo pred javnost z emm najbolj umazanih dejanj v sodobni zgodovini. V nadaljevanju procesa bodo obravnavali tudi večje nctranje- pclftične probleme. Med drugim bo mora! Menderes pojasnjevati, 2akaj je porabil z reprezentanč- nega sklada 24 milijonov turških lir. Atomska udarna sila v tem zatišju velikih poiticnrh dogodkov poteka proces atomske- ga oboroževanja Zahodne Evrope. Gre za več pojavov, ki so zelo značilni in ki obetajo zaostritev odnosov. Najprej je francoska skupščina potrdila zakon o atom.- ski udam: sili ter s tem odprla pet za atomsko oborožitev fran- coske armade na lastno pest. Na Zahodu je to vzbudilo precej za- nimanja, kajtj! de GauHe je s tem podčrtal sv-^je mnenje, da se mo- raj,-! evropske države kljub NATO nasloniti na lastno politiko oboro- ževanja, NATO pa naj bi služi! samo za nabavo orožja. K temu francoskemu dejanju sodi še drugo — privolitev v nem- ška oporišča na francoskih tleh. To dejanje naj bt bilo v skladu s politiko Atlantske zveze, na drug; strani pa je usmerjeno tudi proti njej. kajti de Gaulle bi rad z Nemčijo ustvaril močno vojaško in gosp^^darsko zvezo, ki bi se lahko upraa prizadevanjem Ame- ričanov in otoških Britancev. Vzporedno s temi prizadevanj pa so izvedli določene akcije tud' Američani. Z Bntanci .so se za- čeli dogovarjati, da jim dovolijo izgrsdnjo prdmorn>škega oporišča na Škotskem. V teh oporiščih bi meli p-dmomice na atomski f>o- gon z raketami »Polarisoka- zalo britanskio strpnost. Takšni oborožitvi nasprotujejo, češ da s tem lahko dosežejo obraten učinek — oboroževanje z atomskimi bombami vzhodno-evropskih držav. Takšno razporejanje si bi po- vzročilo marsikatero nevšečnost Lunine spremembe in vremenska napoved ZA ČAS OD 2P, OKTOBRA DO 4 NOVEMBRA 1960 Pmlna luna dnp 5. novembra o.b 1?56 Zadnje dni v oktobru bo stsromenliivn vr»me m Madno Pr- vip dm n'^vpmhTa sp t>o ^'r<»me iz- boljšalo m bo zopet topleje. AC Polletna konferenca ŽKS v Kidričevem v dvorani Tovame glinice in aluimiaija »Boris Kidric« Kidričevo je bila v sredo, 26. oktobra 1960, polletna konf?renca organizacij ZKS. V polnem številu se je je udeležilo članstvo, v imenu Okraj- nega kcmiteja ZKS Maribor pa se je je udeležil tov. Slaviko Knbal in iz Ptuja tov. Lojzka Stropnik, Vinko Zigmain, Viktor Lesnjak iln Stane Urbančič, vsi člani Obč. ko- m.teja ZKS Ptuj. Sekretariat tovarniškega komi- teja ZKS je v izčrpnem poročilu pnk&zal stanje organizacij ZKS m komiteja v Kidričevem, njihovo ail ^n ekonomiko vzgojo vsega članstva postavlja komite ZKS Kidričevo na prvo mesto, ker smatra, da si lahko člani, zlasti mUjšil, na raznih predavanjih, študijskih krožikih in seminarjih pridcbijn potrebno po- litično razgledanost, ki jim j.e potrebna za politično udejstvova- nje. To je tudi glavna skrb in naloga komisrije za idejnopolitično delo pri tovarniškem ikrmiteju. Na skup-iih sestankih vsega član^^tva ZK Vi v sistematičnem političnem delu v:di komite ZKS v Kidriče- vem zagfot^viln, da bo njegov de- lovni pi-ngrsm uresničen v osnov- nih o-gani^^ac jah. Prepričali se je doslei. da so osnovne organiza- cije ZKS pitrebne pomoči komi- teja in ta jim je tudi pripravljen pomagati. Tako se bodo lahko utrdile in ckreipile ter bodo s svo.io trdno samostojnostjo pred- stavljale na svojem območju po- litično silo, ki bo svoje naloge dosledno izvajala, Njeni olant bc;do sodeloval: v organih delavskega samoupravlja- nja, v sindikatih in drugih orga- nizacijah ter društvih. Pravilna kadrovska politika Pravilna ikadrovska politika, na- črtno kadrovanje, razmeščanje na delovna mesta ter pravilno napre- dovanje po sposohno5ti bo še da- lje ena izmed glavn h skrbi komi- teja lin »^snovnih organizacij. Raz- voj proizvodnje in :Jkega ljudskega od- bora ter podjetij, iz sklada za preventivo Zavoda za socialno za- varovanje in. drugih, v te name- ne predvidenih m možnih virov. Tovariš Lešnjak je v svojem poročilu glede Stanovan.iske sk-up- no&ti med drugim dejal: »Stanovanjska sk-ijpnost ni m ne sme biti stvar ozkega kroga oseb, ki delajo v njemh organih, ne sme biti odtrgana od organi- zacij Zveze komunistov, SZDL in ljudstva. Tudi delavsko upravlja- nje v gospodarskih oi-ganizacijah ni in ne more biti stvar samo or- ganov delavskega upravljanja. Stanovanjska skupnost je stvar vseh zaposlenih oseb zlasti pa stvar komunistov, ki morajo skr- beti za pravilno smer njihovega dela in razvoja. Njihova naloga je, mobilizacija vsega delavstva, da daje svojim organom vso pod- poro pri njihovem delu. Popol- noma enako velja za Stanovanj- ske skupnosti. Ta bo ostala na začetku svoje poti, če se ne bo vsak prebivalec čutil člana t^ skijpnosti in ji dajal vso finanč- no, materialno m moralno pod- poro. To pa lahko da=;ezemo sa- mo z maksimalno organizacijo vseh političnih, družbenih in eko- nomskih s:l, ki jih moremo in moramo mobilizirati prav z aktiv- nim delom vsega članstva 7K. Zveza komunistov našega mesta je odgovorna, da se bodo nalo- ge Stanovanjske sk-upnosti res čim hftreje izvrševale-^ DOLGOROČNA PERSPEK- TIVNA KADROVSKA POLI- TIKA V ostalem delu porovčila je tov. Lešnjak pohvalil dobre strani pravilne razde! it\'e nalog in ena- komerne obremenitve, ostro pa je grajal pojav nepravilnega gle- danja na probleme, mlačnost pri delu. neizA^rševanje prevzetih dolžnosti, podcenjevanje sklepov in izmikanje delu v organih družbenega upravljanja ter dru- ge podobne negativne pojave pri (Nadaljevanje na 2, strani) Re niška uprnsanio urefena z zakonam Ljudska skupščina LRS je na svojem zadnjem zasedanju 24. t. m. poleg zakona o posebnem šol- stvu ter zakona o višji šoli za so- cialne delavce sprejela tudi zakon o rejništvu. S tem zakonom so pravno regulirana vsa vprašanja v zvezi s perečim vprašanjem rej- ništva — skrbi za otroke, ki so ostali brez skrbi svojih roditeljev za njihov pravilni telesni in du- ševni razvoj. Za takšen razvoj otrok namreč nikakor ne zadostuje, če pristojni organ občine, oziroma socialnega varstva po.skrbi za rešitev matenal- nih vprašanj takih otrok, če jim zagotovi prehrano, obleko in sta- novanje; v tem pogledu so mnogo važnejši pravilni čustveni odnosi, da se otrok pravilno razvija. Tak princip vzgoje je tudi znan.stveno utemeljen in ,ie bil sprejet med sklepe I. svetovnega kongresa za varstvo otrok, ki je bil v Zagre- bu 1. 1954. Na podlagi takih znan- stvenih izsledkov in neštevilnih primerov prakse je oddajanje so- cialno ogroženih otrok v oskrbo- vanje rejniškim družinam primer- nejše od oskrbovanja otrok v do- movih, kjer ni mogoče ustvariti takšnih čustvenih odnosov, kakor so v urejeni družini. Oskrbovanje otrok rejniških družinah je po zakonu osnovna oblika družbenega varstva otrok, ki zanje skrbijo organi socialnega varstva. Po tem zakonu se obrav- navajo otroci brez staršev in otro- ci, za katere starši iz kakršnih ko- li razlogov ne skrbijo ali je njih pravilni duševni ali telesni razvoj ogrožen. Seveda je, in zakon to tudi po- udarja, oddajanje otrok v rejni- štvo ena izmed skrajnih oblik var- .stva ogroženih otrok, ker je po- trebno najpreje storiti vse, da se omogoči pravilen razvoj otroka v lastni družini. Tudi slabo materi- alno stanje staršev ne more biti razlog, da bi otroke odtujili od .staršev, temveč jim je treba jx)- magati, da se ekonom.sko okrepi- jo, da bodo lahko .sami vzdrževali in vzgajali svoje otroke. Zakon posveča potrebno pozor- nost pogojem, ki jih mora izpol- njevati družina, da bi ji smeli da- ti otroka v oskrbovanje. Predvsem je tu važna etična višina družine in njena družbena usmerjenost in ostali pogoji, od katerih je odvi- sno, ali bo otroku zagotovljeno redno .šolanje oz. poklicno uspo- sabljanje in ali so sploh vsi ostali pogoji, da se bo otrok razvijal v koristnega člana družbe. Zakon določa pravico rejniške dnjzme do plačila za oskrbovanje otrok, višmo rejnine oa bi določili s pismeno pogodbo med pristojnim organom in osebo, ki bo vzela otroka v rejo. Zakon urejuje tudi vsa tozadev- na vzporedna vprašanja, n. pr. primere rejništva otrok, ki bi jih dali v rejništvo starši sami. nad- zor nad rejništvom, način oddaja- nja v rejništvo itd. Vsekakor je s tem zakonom ure- jeno pereče vprašanje skrbi za otroke, ki bi sicer ostali iz\'en enotno organiziranega bedenja nad njihovim pr?^"!'^'-^ razvojem v iKonstne člane dtuzbe. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 28. OKTOBRA 1960 Joncicici lipolnil icini plon v Zadružnem domu v Rogozni- ©1 je bila v scboto, 22. oktobra t. 1. slovesnost kolektiva Opekar- ne Žabjak in J-neževci v zvezi z izi^:fnitvijr> letnega plana in z odludom sezonskih delavcev po končanem sezcnskeim delu. Ob tej pi-iložno:ti je prejelo 33 delavk in delavcev ročne ure. Te so pre- jeli v spo^min '(n znak priznanja redni delavci, so pri podjetju nad 10 let, in sezonske delavke in delavci, ik- so delali v podjetju že 5 sezon. Zbranim sta ob tej pri- ložnosti govorila direktor Marjan Beilič lin predsednik sindikalne organizacije Janaz Petrovilč, ra- čunovodja Stanko Žitnik, pa jim je razto'imači! prednosti plačeva- nja po učnku, ki se že poskusno izvaja. V imenu Občinskega sin- dikanega sveta je čestital kolek- : tivu za izpolnjen plan in agilnost silidikalne organizacije Feliks Ba- gar. .Slovesnosti sta se udeležila še predstavnitta SZDL Rogoznica m ZB Ptuj. Po slovesnosti se je kolektiv zadJT^al v dvorani še več ur v prijetiwm družabnem razpo- loženju. Kclektiv Opekarne Žabjak in Janeževci velja qecJe na izpolnje- vanje planskih nalog — ckrcg 5 milijcnov zidnih in strešn h opek letno — ter glede na strckovnO in politično' izribraževanje član- stva kct zdlo" skrben in marljiv kolektiv. To se cdraža na sploš- nem tehničnem tU organizacijskem napredku podjetja, na mehaniza- ciji najtežj h del. Podjetje je tud'?' že pr stopilo- k nagrajevanju po učinku. Tak načn nagrajevanja, kj je sicer še v začetku, vp'iva na izbcljšanje prcizvcdnje, na zmanjšanje odstotka '.oma, na boljše ravnanje z napravami in orcdjem, na boljšo discip'!'no vrst; tretja zgradba, katere kotlarna je pod nivojem vode. Stene vseh treh kotlarn (Lekarne, Zadružne hranrlnice m zgradbe KB) so cbložene s svsnčeno^ p'-0- ■čevino, da ne mere voda vdreti v notranjost. Taka obloga pa znatno podraži zgradbo. Vsa zgradba bo na stebrih. Pritlični del bo imel velike steklene stene v a.uminijskih ckv rih. Prcston bedo sončni in zračni. Poslopje gradi gradbeno podjetje »Drava« Ptuj. Vedno lepše tudi mlinarjem Mlinsko in pekarsko podjetje »Vinko Reš« v Ptuju je dcber od- jemalec letošnjega pridelka pše- nice iz Pcmurja, ki ga na tam- kajšnjem območju odkupuje min- sko podjetje Murska Sobota. Te- ga dcbivajo v Ptuj z vagon . Me- Ijejo največ za zamenjavo in za ptujske pekarne. V zadnjem času je kolektiv uredil v podjetju sobo za malico in kopainico s tuši. Vsak delavec se lahko po končanem delu okopa in osveži. Scba je lepo urejena in se vidi, da je tak prostoir potre- ben v vsakem kolektivu, kjer se lahko delavci med malico vsede- jo in se mirno pri mizah okrep- čajo. Tovarna avtoopreme bo kupila nove stroje Investicijska banka je dodeli a konec prejšnjega tedna Tovarni avtocpreme v Ptuju devizna sred- stva za nabava potrebnih strojev iz inozemstva, z njimi bedo izde- lovali orodje in drugo. Ta tovarna je pred sklenitvijo pogodbe za dobavo svojih izdelkov firmi Deutz-Magirus, Ulm v Za- padni Nemčiji. S pogodbo bodo dogovorjene enoetne dobave, bo pa verjetno podaljšana še za dru- go leto. Tej tovorni se ebeta tudi sode- lwanjc z avtomobilsko industrijo Združenih arabskih republik. Ko- nec tega aH takoj v začetku pri- hodnjega leta bodo obiska i pred- stavniki te industrije tudi TAP v Ptuju. Dobave nekaterih delov bodo začele že konec letošnjega leta. * Delavski svet tovarne TAP j€ sklenii v petek, 21. okt. razdelit ckrog 6 milijonov dinarjev pc obračunu dela po učinku, ki ga \ tovarni uvajajo. Že priprave m tako plačevanje so {x»kazale. de bo zmatno vpliva o na proizvodnjo na kvaliteto izdelkov in na nave- zanost kolektiva na tovarno gle- de na vedno večio stimulativnosi m urejenost plačnega ss:ema. LEP USPEH Vil. MEDNARODNEGA SEJMA ¥ Llubilaini Specializirani sejmi radia, tele- vizije, telekcmuni-kacij, elektroni- ke, avtomatizacije m nuklearne tehnike pod skupnim naslovom »S'cdobna e.ektrcnika« so postali že tradicionalne prireditve, s ka- terimi se zaključujejo vsakoletne sezone sejmov na Gospodarskem razstavišču y Ljubljanh, Tydj l^'- tcšnji, že VIL mednarodni sejem »Sodobna elektronika«, ki je bil cd 15. do 23, oktobra, je vzbudil sple-, šno zanim.anje tako tujih m do- mačih strokovnjakov iz znanstve- no-razvojnih nštituaj ter proiz- vodnih podjetij, kakor tudi vse številnejših uporabnikov teh na- prav in aparatur iz gospodarstva ter prav tako' v vrstah širokih mncžic, ki z vedno večjim zani- manjem spremljajo hiter vzpon tehnike ter vedno uspešnejše vključevanje najnovejših tehnič- nih dosežkov v našo proizvodnjo, promet itd. Velik pomen elektronike in avtomotizacije za raz- voj sodobneqa gospodar- stva Namesto zadržanega sekretarja ZIS za industrijo tov. iHasana Br- kiča je v njegovem imenu odprl letošnji sejem sekretar RIS za in- dustrijo tov. ing. Viktor Kotnik ter v svojem otvoritvenem govoru med drugim poudari.: »Skokovit razvoj znanosti in te- hnike povzročata v pr^izvodn h procesih takšne spremembe, da upravičeno govorimo o novi indu- striiski revoluciji. Do-te pa je prišlo predvsem z novo crganiza- cijo tehnoloških procesov, to je z avtomatizacijo, ki ima svojo osno- vo v elektronski tehn ki. Šfrcka uporaba elektronike na najširših področjih našega življe- nja omogoča nesluten razvoj pro- izvodnje in produktivnosti dela- Z uvajanjem elektronike in avtoma- tizaoije se bistveno menja tudi položaj neposrednega proizvajal-, ca, ker omogoča elektronska te-^.', hmka povezovanje posameznih de-i- lovn h operacij v neprekinjen« de-.i lovni proces, v katerem bo za- menja, stroj ne samo fizično, tem- \ieč - tudi vsako umsko delc.y Dvakrat večje število tu^ jih razstavljavcev ter sto- odstotna udeležba do- mačih Zaradi hitre industrializacije in mcdernizaoije naše jugoslovanske proizvodnje predstavlja Jugoslavi- ja zelo zanimtvo tržišče za tuje proizvajalce raznih sodobn h elek- tronskih, avtomatiziranih in po- dobnih proizvodnih naprav ter se- stavnih delov. Prav zaradi tega se je letos število tujih razstav- ljavcev na tem sejmu več kot po- dvojilo v razmerju z lansko etno udeležbo, saj je lani razstavljalo na sejmu »Sodobne elektronike« le 27 tujih razstavljavcev, a letos jih je bilo skupno 68. z 18 tujih držav. Letos so bil: na tem sejmu na- vzoči prvič tudi vsi jugoslovanski proi:zvajaIci s področja šibkotoč- ne industrije, in sicer 41 razstav- .javcev, tako je na letošnjem sej- mu s'odelova!o skupno 109 raz- stavljavcev iz 19 držav. Med tu- jimi razstavljavci so bili najšte- vilnejši jz ZDA (19), nato iz ZR Nemčije (11), osem jih je bilo iz Italije, po pet iz Anglije in Dan- ske, štirje iz Francije in nato še , razstavljavci iz Švosebne osnovne šole in pasehne strokovne šole. Poleg teh zavodov pa govori zakon še o posebnih zavodih za otroke s hu- dimi motnjami ali hibami, ki se ne morejo vzgajati in izobraževa- ti v posebnih .šolah. Zakon le okvirno določa orga- nizacijo in notranjo ureditev po- sebnega šolstva in prepu.šča dolo- čitev profila posameznih vrst po- sebnih šol za določene vrste mo- tenj Svetu za šolstvo LRS. Tako bi se naj trajno bolani otroci šolali v posebnih oddelkih v se- stavu zdravstvenih in .socialnih zavodov, pri šolah se lahko usta- novijo domovi, ki jih up>orabljajo družbeni organi teh šol, v šole se sprejemajo otroci na osnovi skle- F>ov strokovnih komisij pri posa- meznih šolah. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Bezjak Marija, Spuhlja 60 — padla je s kolesa in si poškodo- vala glavo; Kosič Jožef, Vuzme- tinci 30 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval levo roko; Zampa Marija, Levajnci 10 — padla je s kolesa in si poškodo- vala glavo; Leskovar Terezija, Moškajnci 49 — ugrizaiil jo je pes v levo nogo; Kolarič Jože, Vel. Brebrovnik 72 — padel ie in si poškodoval trebuh; Dolvšek Marija, Savinsko 35 — padla je z drevesa in si poškodovala hrbtenico in levo nogo; Marko- vič Franc, Borovci 37 — podrla ga je krava in mu poškodovala prsni koš; Leben Štefan, Turni- šče 180 — vsekal se je s sekiro v levo nogo; Mohorko Jože, Skorba 39 — podrl gA je motor in mu poškodoval levo nogo; Serdinšek Marij, Majšperk 10 — padel je z voza in si poškodoval levo nogo; Bezjak Ana, Krče- vina 112 — padla je s mopeda in si poškodovala levo nogo; Roz- man Karel, Brstje 6 — podrl ga je avto in mu poškodoval glavo; Anželj Franc, Vel. Nedelja 9 — padel je z mopedom in si poško- doval desno nogo; Cvetko Vla- dimir, Breclova 6 — z motiko si je poškodoval nogo; Habjanič Marjan, Ptuj, Tomšičeva 91 — padel je s kolesa in si poškodo- val nogo; Kukovec Alojz, Zamu- šani 12 — padel je s traktorja in si poškodoval glavo; Varjačič Ivan, Podbrezovica 59 — padel je in si poškodoval obe nogi; Vidovič Julijan, Pohorje 22 — padel s traktorja in si poškodo- val desno nogo; Kostanjevec Janez. Bukovci 80 — padci je in si poškodoval levo roko; Cajnko Ivan, Zamušani 88 — vsekal se je s sekiro v levo roko; Tušek Mijo, Radoboj 124 — padel je pod voz in si poškodoval telo; Šmigoc Franc, Tibolci 6 — pa- del v vodnjak in si poškodoval desno roko; Vidovič Franc. Bu- kovci 166 — padel je in si po- škodoval levo nogo. KOZMINCI Z nožem ga je zaklal v nedeljo, 16. oktnbra, .so pri Francu Klepu v Kozmincih kožu- hali. Kot navadno, se je tudi ob tej pril-cžnolsti zbralo pr: Klepu precej mladine. Med zbranimi je bil tudi mlad fant Henrik Svenšek iz Stanošine. Na kožuhanje je pri- š.a skupina fantov tudi z žetal- .skega področja. Med fanti je na.- stal prepir, ki se je krnčal s tra- gičnim dog'-dkom. Neki mladinec z okolice Žetal je z nožem zabo- del omenjenega Svenška, ki je po- škodbi takoj podlegel. * V našem kraju je ob cestnem križišču Krapina—Rogatec stavba, v kateri je imela svrječasn-^ kme- tijska zadruga svoj trgovski lo- kal. Tudi sedaj je v tej stavbi poslovni lokal ptujskega podjetja »Panonija«, ki ga obiskujejo šte- vi.ni prebivalci s slovenske in hr- va.ške stran! obmejnega področja. Prav glede na tako velik premet v tem lokalu bi bilo po mnenju številnih nakupovalcev potrebno lokal čimprej temeljito obnoviti in očistiti, kakor je bilo to izvr- šeno v lokalu v Podlehniku. Loka. je '•"•^nično potreben ob- nove. Strop ; preperel in zapa- žen s papirjem, stene so črne, pre- hrambni predmeti visijo na palici in po njih lazi nešteto muh. Lokal na tako prometnem kraju hi res moral biti čimprej temeljito cb- novljen, * Letošnja letina je za vinograd- nike našega področja res katastro- falna. Po objektivnih ocenah je 80 odstotkov sicer možnega pri- delka propadlo. Štev.lni vmograd- n:ki so pred problemom, kako bo- do podjetjem, ki .so jim krediti- rala reprodukci.iski materia , po- ravnali račune. Razen tega so še druge obveznosti, ki jim morajo zadostiti, ne da bi govorili o svo- jih ž;vljen,iskih po/trebšč nah. Med vinogradniki je precej razprave tudi"o rastočih cenah mnogih ar- tiklov, kar je glede na sicer ugod- no letino nerazumljivo. B. F. NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ ROJSTVA. Dečke so redile: An- gela Potrč, Bšečki vrh 2 — Da- nila; Rozina Maroh, Podlehnik 23 — Stanka; Jožefa Brumen, Gomil- ce 9 — Srečka; Anica Bojcer, Krapna — Branka; Kristina Kav- 6č, Ptuj, Prešernova 29 — Sama; Betka Fras, Markovci 59 — Boja- na; Antonija Majhenič. Ločki vrh št. 33 — Dan.jela; Frančiška S^od- njak. Brezovci 14 — Jožeta; Eli- zabeta ZemJjarič, Domava 59 — Draga. — Deklice so rodile: Mar- jeta Golob, Domava 17 — Sta- nislavo; Marija Mikša, Vitomarci 1 — Leopoidino; Marija Sire, Za.- bovci 80 — Silvo; Neža Krajnik, Formin 22; Marija Podgoršek, Apa. če 65; Marija Fostnarič, Gajevc: št. 53 — Silvo: Elizabeta Kunstek, Grajena 10 — Majdo; Neža Mu- rata, Manbor — Zlato; Štefanija Furjan, Drstelja 26 — Sonjo; Ma- rija Lesjaik, Sp. Hajdina 23 — Mi- ro; Marija Matjašič, Slovenja vas št. 6 — Marijo; Ana P^ajnšek, Po- brežje 69. POROK m bilo. SMRTI. Jakob Mesarec, Grajen- ščak 74, rojen 1932. umrl 24. 10. 1960; Jože Krvačič, Zg. Jablane št. 38, rojen 1894, umrl 22. 10. 1960; Jožef Goričan, Ptuj, Pre- šernova 38, rojen 1890, umrl dne 21. 10. 1960; Marija Toplak, Or- mož, rojena 1927, umrla 17. 10. 1960; Anton Tušak. Ptuj, Trubar- jeva 8 a, rojen 1897, umrl 17. 10. 1960. DOMISLICE • Kdor si oslaja večerne ure, si po navadi presoli naslednje jutro. V trudnih časih tudi resnica zaspi. • Zemlja je velika mati, ki je že toliko prejokala nad svojimi nebogljenimi otroki, da se že komaj vidi iz neizmernih morij. zna uživati lepo prirodo tudi tedaj, če je zgrešil pot. po kateri je nameraval iti.« • Če danes srečate očeta in sina, je tisti z brado zelo ver- jetno sin. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 18. oktobra so daroval: kri darovalci krvi iz Stojnc. Vsem da- rovalcem in organizatorjem kot tov. Vojskovi se najlepše zahva- ■ jujemo. Kri .so darovali: Zemljič Jožefa, Janžekovic Marjeta, Vaupotič Fr., Kolarič Janez, Horvat Ivan, Vincek Marija, Zotlar Marija, Vojsk Mar- jeta, Plohi Matilda, Šilak Marija, Zelenik An oa, Toplak Tomaž, Plo- šenjak .Tožef, Strelec Franc in Zem.ljarič Vera, Kelenc Marija. Posamezni darova.ci krvi so bili: Gobec Janez, Petek Janko, Kuster Antonija, Roškar Franjo, Sven- šek Ciril. 20. oktobra so se odzvali vabilu darovalci krvi od Lovrenca na Dravskem polju. Najlepše se za- hvaljujemo vsem, tudi organiza- torju in darovalcu krvi Pucko Ja- nezu. Javi V so se: Dolenc Franc, Strel Reza, Bračič Manja, Horvat Fran- cka, Beranič Štefan, Krajnc Ivan. Napast Lenka, Ivančič Francka, Bele Terezija, Sobočan Ivanka, Bogme Frida, Plavčak Roza ija, Erbus Vera, Jerenko Manja, Puc- ko Janez. Postaja za transfuzi.jo krvi Ptuj Rdeči križ Ptuj TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hižne obiske vrši.jo zdravnika zdravstvenega doma Ptuj p>o sle- dečem razporedu: 28. 10. dr. Slobodan Žaku a, 29.10. dr. Emil Blagovič, 30. 10. dr. E^il B agovic, 31. 10. dr. Slobodan Žakula, 1.11. dr. Nada Pavličev, 2.11. dr. Franc Rakuš, 3.11. dr. Ladislav Pire. Hišne cbske na področju zdrav- stvene postaje Juršinci naročajte osebno pn ZP Juršmoi po možno- -sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tud: telefonično na po- što. Zdravnik ZP Jurš nci bo vršil obiske na domu na področju KU Juršinci, KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližnje okolice v po- poldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršincih posluje vsak ponedeljek od 14. do 19. ure, druge dneve pa od 8. do 13. ure. Zdravstvena postaja PodlehnJk posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otrošika posvetovalnica bo po- slovala 28. 10. v Ptuju od 14. ure dalje. Vse informacije in naročila hiš- nih ohiskov sprejema dežurni cen- ter zdravstvenega doma Ptuj, te- lefon št 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obisk se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispatizer Zdravstvenega doma Ptuj posluje do nadaljnjega razen torka od 7. do 13. ure. Rentgenski pregledi pljuč bolnih na TBC in zdravlje- nje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. uie. Ob sredah so rentgenski pregledi pljuč za vse ostale osebe. Specialistične ambulante poslu- jejo: Internistična dnevno razen srede in sobote od 12. do 14. ure; Očesna specialistična ambulan- ta ob torkih od 17.50 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure da- lje; Specialistična ambulanta za uše- sa, nos in grlo ob sredah in sobo- tah od 13. ure dalje; Nevrološka soecialistična ambu- lanta ob ponedeljkih od 13. ure dalje; Dermatovenerološka ambulanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure; Rentgenski pregledi želodca so ob ponedeljkih in četrtkih od 7. do 12. ure. UPRAVA ZD PTUJ Sindikalni koledar v petek, 28. oktobra, bo ob 19. uri v Mlad ki redni letm občni zbor smdikame pKxlruzn.ce pro- svetnih de.avcev osnovne šole »Jože LaoRo« Ptuj. Občnega zoo- ra se bosta udeležila cian pred- sedstva OSS Ptuj Franc Vucak in članica komisije sindikata prosvet- nih delavcev obcme Ptuj Julka Sever. * v soboto, 29. oktobra 1960, bo cb 15. uri na osnovni šoli v Pod- lehniku redn letni občni zbor sin- dikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev osnovnih šol: Žetale, Pod ehnik. Rodni vrh in Gruškovje. Občnega zbora se bosta udeležila član predsedstva OSS Ptuj Jože Skerlovnik in čla- nica komisije sindikata prosvetn h delavcev pri OSS Ptuj Julka Se- ver. * V soboto, 29. oktobra 1960, bo ob 15. ur. na srednji kmetijski šoli v Turnišču redni letni občni zbor sindikalne podružnice pro- svetnih delavcev strokovnih šol: vajenske šo e za razne stroke Ptuj, vajenske šole za lesno stroko Ptuj .n srednje kmetijske šole Tumišče. Občnega zbora se bo udeležil član predsedstva OSS Ptuj Adolf Praprotnik. * V soboto, 29. oktobra 1960, bo ob 15.30 redni letni občni zbor sindikalne podružn ce prosvetnih delavcev osnovnih šol: Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce in Sela. Občni zbor bo v osnovni šoli Lo- vrenc na Dravskem po.ju in se ga bosta udeležila član CS ZSJ in predsednik OSS Ptuj Jože Segula ter predsednik komisije sindikata prosvetnih in znanstvenih delav- cev Jugoslav je pri OSS Ptuj Adclf Praprotnik. ★ V soboto, 29. oktobra 1960, bo na osnovni šoli v Trnovski vasi redni letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih in znan- stvenih delavcev osnovnih šol: Tr- novska vas, Desternik in Vito- marci. Občnega zbora se bosta udeležila č.an predsedstva OSS Ptuj Tone Potočnik in član ple- numa OSS in komisije sindikata prosvetnih in znanstvenih delav- cev Jugoslavije pri OSS Ptuj Jože Roje. * V soboto. 29. oktobra 1960, bo ob 18. uri v Mladiki redni letni občni zbor sindikalne podružnice prosvetnih n znanstvenih delav- cev Osnovne šole »Toneca ^ida- nča« Ptuj. Občnega zbora se bo- sta udeležila č.an predsedstva OSS Ptuj Lojze Kirbiš in č an kvmisije sindikata pr^svetruh m znanstve- nih delavcev Jugoslavije pn OSS Ptuj Franc 2erak. ★ Na OSS Ptuj to v teku pripra- ve na prvo polletno konferenco cbčn. sindvem- bra 1960 odpotovala na obisk na Jesenice OSS Jesenice m jeseni- škim železarjem. S tem bo OSS Ptuj vrnil obisk OSS Jesenice, ki ga je \ pretek em letu obiskal. Letošnjemu občnemu zboru OSS Ptuj v Kidričevem je prisostvo- vala delegacija OSS Jesenice pod predsedstvom tov. Fr. Lebna. Sre- čanje z jeseniškimi prijatelji bo nov korak k utrjevanju medse- bojnega prijateljstva in izmenja- vanju bogatih izkušenj. Iz zajpiskov in načrta OSS Ptuj • ZA SMEH • REŠITELJ »Oh, gotovo ste se zelo mučili, ko ste me reševali!« je hvaležno rekla ljubka kopalka, ko se je osvestila.« »Res sem se izmučil,« je odgo- voril rešitelj, »kajti knokautirati sem moram najprej pet kopalcev, ko so vas tudi hoteli rešiti. . .« Zanimivosti v kratkem Walt Disneyev navdih Vsemu svetu znani avtor naj- boljših risank in risanih filmov VValt Disney je zelo odkritosrčen človek. Ko ga je ob neki priliki novinar vprašal če namerava še vnaprej žeti take uspehe, je oago- voril: — Na vsak način, moj dragi, saj imam vendar osem milijonov dolarjev dolga. Spomenik neznanemu nogometnemu navijaču v mestu Home v Zahodni Nem- čiji so postavili prvi spjomenik neznanemu nogometnemu navi- jaču. Ta spomenik je nastal po- vsem po naključju. Neka kiparka je napravila kip. ki predstavlja tri dijake, ki vpijejo »gooool!« Kip je bil namenjen za okras na šolskem dvorišču. Ko je bil do- končan, pa je bil mestmm oče- tom tako všeč, da so ga odku- pili in postavili na mestni trg. Nenavadna zbirka Zdravnik Vasilije Fedotov. ki živi v Jalti že več kot 30 let, zbira etikete s škatlic za vžiga- lice. V njegovem albumu je zbra- n'h že več kot 80 tisoč etiket skoro iz vseh držav sveta. Vulkan na Antarktiku Ameriška ekspedicija je odkrila aktivni vulkan med večnim sne- gom in ledom na Antarktiki. O tem je prvi poročal seizmolog Daniel Leanaus. Letalski izvidniki — je dejal Lianaus — niso ver- jeli svojim očem, ko so dkrili te- nak jezik dima, ki se je dvigal med dvema visokima zidovoma modrega leda na vrhu neke pla- nine. Ameriška ekspedicija, ki so jo prepeljali k vulkanu s heli- kopterjem, je preučevala teren ter med drugim ugotovila, da je na tistem mestu debelina ledu približno 250 metrov. Slepi slikar v Rimu živi slikar Ettore Gosta, ki je skoro popolnoma slep. Vid je izgubil zaradi rane na očeh. Prej je bil časnikar. Sedaj slika po spominu, toda le pokrajine, in pravijo, da te slike čudovito ustrezajo naravnim barvam. Izpolnitev plana v tovarni glinice in aluminija ,fiom Kidrič" v Kidričevem Tovarna glinice in alunninija »Boris Kidrič« v Kidnlčevem je dosegla 26. oktobra 1960 v proiz- vodnji aluminija 92 odst. letošnje- ga plana, iplan proizvodnje 45.000 ton glin?ce pa je ipolnila že 15. oktobra 1960 v višini 45.108 ton. Znatno je vpfjvai na tai< uspeh P'"oizvt>dnjp sistem nagrajevanja po delovnem učinku, kil so ga uvedli / novim tai"ifnim pravil- nikom. Na uspeh je vplivalo tudi vodstvo podjetja, vodstvo v obra- tih ter prizadevnost samega ko- lektiva. Delovnemu kolektivu v obratu glinice in alumindja ter elektro- lize je v četirtek, 27. cktrbra, če- stitata uprava tovarne skupno z delavskim svetom in upravnim odborom, zvezo komunistov in !-indikalno podružnico. Mejnike so postavili v današnji dobi, ko se kmečka posestva arondirajo m se male parcele združujejo v večje kom- plekse, v dobi, ko nastajajo ve- lika zadružna gospodarstva, ko se delo na polju mehanizira, v dobi, ko padajo mejniki, se prisrčno nasmejemo. če beremo kaj take- ga, kakor je naslednja povestica. Napisal jo je v prleškem na- rečju prleški ljudski pisatelj Pe- ter Skuhala. Podajamo jo v knjiž- nem jeziku. Ohranili smo le slog in nekatere lokalizme. Živel je premožen kmet Tuni. Že v prvih letih zakona mu je umrla vrla in pametna žena Ajn- oa, ki mu je zaptistila hčerko Ajn- čiko. Na drugo ženitev Tun: ni ve^ mislil. Dokl^ ni Ajnčika zra- sla, si je pomagal z družino, po- tem mu je gospodinjila hčerka. Nekoč je Tun: prodal dve glavi iz konjskega hleva, pa je odšel kupovat primerno 'kobilo. Šele tretji dan okrog poldneva je pri- gnal kupljeno kobilo domov. »Kje, za bož.jo voljo, ste bili ta- ko dolgo, oča?« ga vpraša Ajn- čika. »Dobra stvar se ne na.jde tako hitro.« »Pa bi vas doma rabili, ko nam je Vido v krči cel ogon n,iive vzel, pa še tiste vrati proti jelš- ju.« »Pa nisi bila tam?« »Pač, pa kaj sem si hotela, če pa so se tako drli nad menoj. 1opravili.« »Imam. imam. Pečene in praže- ne ribe imam.« »O, bes ga šentaj, kje pa s jih nalovila ?« »Davi zarana sem hodila skoner ograda kraj grabe, pa se vrže ena riba kvišku. Jaz pa domov po bed- nj»č. Hitro ga postavim, da me ni- hče ni videl. Za dve uri sem ga vzdignila, bil je poln rib. Zdaj znate, od kod so ribe. zdaj pa te al- hodite k obedu!« »Prmesi mi še srabljivec lan- skega, Ajnčika, pa šc kanjer (tor- bo) mi pripravi, v njega deni falat (kos) kruha in 2 sireka. Pa klju- čev ne pozabi. Dolgo že nisem bil v goricah, enkrat pa le moram pogledati, če še obroči držijo. No, bota (debela palica) pa tu pvi un sloni. S seboj jo vzamem, po teh bregačah ni. da bi človek brez pa- 'ice hodil.« Kmalu je potrkal Tuni pri Vi- lu: »No. Vido. ali spiš?« »Ravno sem se dol ulegel.« »Hodi, bova šla pogledala, ka- Vido. Vido, kaj pa misliš! Kdo ti je dal pravico, m; cel ogon nji- ve vzeti?« »Saj so bili možak- (odborniki) tU, pa lantkarto smo tud, imeli.« _ »Kakšno lantkarto? Mapo ste imeli, mapo, ki se v njej tokko spoznate, kolikor naš Sultan v dolž nem pismu, ki si mi ga pred pe- tim; leti podpisal. Tvoj oča so bili trideset let gospodar na tem grun- tu, oni dobro za ma.jo znajo. Le- to«, na pomlad so me prosili za ta dva grma jelšja, k; si mi ga zdaj vzel. ti falot!« »Kaj. ,jaz falot?« pa mu priti- sne eno k vuh- (k ušesu). Tuni pa z boto po Vidovih re- brih. Prijela sta se in metala po vra- teh. dokler se nista prikotala v grabo. kjer gre mimo cesta. Pa pridrči mrmo na biciklu nekakšen gos^poski človek. »Kaj pa je z vama. kaj delata?« ju vpraša. »Ze me.jo gre. veste, za mejo.« »A tako! Ravno prav. vama bom p3 jaz m^^jnike postavil.« Biciklist zgrabi boto pa name- če prvemu po tistem, delu telesa, kjer se hrbet konča, da se je kar kadilo. Gornji se obrne pod spod- njega, zdaj pa biciklist še temu pošteno nameče, potem vrže bo- to proč, skoči na bicikel pa od- drči naprej. »Ti vražji mostafač. kako nam Jih je nametal,« reče Vido. Tuni pa: »Pošteno nama je mejnike p>ostavil. pa da b; jih sa- mo tebi. ki si vsega kriv!« »E kaj bi to. Tuni! Hodiva rajši v gorice, saj menda še kaj zmoreš. Ne. danes bova šla v moje! Kruha imaš, klobas pa nama je ta zlo- dej zadost: nametal! Jutri pa ti odrežem cel ogon nazaj. Hodiva ali, da podlijeva mejnike, da se bodo prej ulegli. As, kako me pe- če!« »Prav se ti godi, zdaj boš vsaj vedel, kako se mejniki stavijo!« „______....„._,.riC.. Stran 4 l»TUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 28. OKTOBRA 1960 Istarsbo gledališče gostovalo v Ptuju Minuli petek, 21. okt. 1960, so Ptujčani, mladina in odrasli v gle- dališču ob popoldnevni in večerni predstavi prisrčno pozdravili člane Istarskog narodnog kazališta Pula, ki so prišli v Ptuj gostovat z dve- ma komedijama v začetku dvanaj- ste gledališke sezone. Mladina je popoldne gledala ljudsko igro »Ploha« Petra Petro- viča — Pecije v režiji Lojzeta Štandekerja. Prikazovanim zgodam in nezgodam iz življenja, polnim smešnih zapletov, so se otroci in mladina od srca nasmejali in igral- cem večkrat zaploskali v prizna- nje in zahvalo za tako živo in na- ravno igro. Tudi za večerno predstavo Ger- vaisove komedije »Karolina Ke- ška« v režiji Vladimlrja Vukmiro- viča je bilo veliko zanimanje med odraslimi. Gledališče je bilo polno zasedeno. Na predstavo so prišli tudi ljudje iz okolice. Smeiia ni bilo konec. Nepretrgan splet te- žav in skrbi reške družbe iz Na- poleonovih časov je bil zelo na- ravno prikazan, še bolj pa liki ta- kratnega časa, ki so jih igralci iz Pule prepričljivo podali. Marica Stilinovičeva je v naslovni vlogi zelo ugajala občinstvu, nič manj pa ostali igralci. Ob koncu večerne predstave je tov. Karel Koren v imenu Občin- skega sveta Zveze Svobod in pro- svetnih društev Ptuj izročil vsem igralkam šopke nageljčkov ter se je vsem gostom iz Pule zahvalil za gostovanje v Ptuju, obenem pa izrazil željo vsega občinstva, da bi še prišli gostovat v Ptuj. Delavska univerza Ptuj V četrtek, 27. oktobra: otvori- tev šoe za starše, II. stopnja. V četrtek, 27. oktobra: preda- vanje za IV teren Ptuj o medna- rodnih odnosih n vprašanjih mi- ru (predava Ivo Krajnčič). V petek, 28. oktobra: predava- nje za Dornavo: Otrokov presti čas (predava Zora Krajnčvč). V petek, 28. oktobra, bo ob 16. uri v mali dvorani cbčinskega ko- miteja ZKS Ptuj otvoritev večer- ne politične šole. Prijavljencev je 41. V petek, 28. oktobra, bo ob 18. uri v mali dvorani občinskega ko- miteja ZKS Ptuj otvoritev mladin- ske večerne šole. Prijavljencev je 44. Glede sporeda v prih:dnjem te- dnu, to je od 31. oktobra do 6. no- vembra, bodo izobraževalni centn posebej obveščeni, ker delavska univerza še nima točnega sporeda. RALPH URBAN: Telefonski pogovor Gospa Karla je hotela poklicati svojega moža, ki je delal popol- dne v pisarni. Ko je šestkrat za- man klicala in je vedno slišala znak, da je telefon zaseden, je končno pri sedmem poskusu za- slišala moški glas. »Si ti, dragi?« je vprašala Karla. »Seveda sem,« se je oglasilo z druge strani. »Kaj je že spet? Žarim od dela.« »To rečeš vedno, kadar te po- kličem. Za vse drugo imaš čas. Na hitro ti moram povedati, da je klobuk odličen. Stane komaj ne- kaj več, toda zato je bila tudi Irena,čisto zelena od jeze, ko me je okoli poldne videla v njem.« »Irena?« »Da, seveda, Irena. Hudobna, kot je, je rekla, da bi bil klobuk še kar dober, toda frizura ne pri- stoja k njemu. To je seveda ne- voščljivost, v nekem oziru pa je imela popolnoma prav. Lase bi morala nositi krajše in tudi bolj na čelu. In ker je že takointako skrajni čas, da bi si morala dati napraviti novo trajno, sem šla ta- koj k frizerki. Na vrsto pridem komaj ob štirih, nato sem zme- njena z Mileno in pridem šele ob pol sedmih domov. Za večerjo se boš moral danes sam pobrigati. Priskrbi si nekaj šunke, toda ne premastne, saj veš, da imaš po- kvarjen želodec, četrt masla, šti- ri majhne kisle kumarice in kilo belega kruha. Črn se pokvari v tej vročini. Kupi v naši ulici inzani.o takoj plačaj, nekaj računov je še tam odprtih. ..« »V naši ulici?« »Jasno. Vzemi še glavo salate in če je tam nimajo, pojdi v ze- lenjavo poleg. Jajca najdeš doma v hladilniku . .. Majhen alumini- jast lonček stoji na štedilniku.« »Na štedilniku?« »Da, na štedilniku. Lonec na- polniš do polovice z vodo in po- ložiš vanj dve jajci, toda šele, ko voda vre. In sicer z žlico, da ne počijo. Nato pogledaš na uro in pustiš jajca vreti točno pet minut. Medtem lahko pogrneš mizo, toda ne narobe, kot si napravil zadnjič. Ne pozabi na jajca, točno čez pet minut vzameš lonec s kuhalnika, kuhalnik ugasneš, vročo vodo iz lonca zliješ ven in vzameš ja.ica iz lončka, napravi vse natančno, kot sem ti naročila, ker sem, kot veš, s svojimi živci čisto na koncu. In ne pozabi pokriti s prtom kletko z Bobijem. Tako, in zdaj me, prosim, ne zadržuj več, ker imam še ogromno opravkov. Ho- češ še kaj, Rudi?« »Da,« se je oglasilo lakonično, »reči ti hočem, da sem neizmerno srečen.« »Oh, resnično? Ženska to zelo rada sliši. Rudi. Toda kako ti pride prav zdaj kaj takega na misel?« »Ker sem vesel, ne samo, da nisem Rudi, ampak tudi, da nisem poročen s teboj. Moje ime je Pepi iri vi, gospa, ste napačno zve- RADiO LJUBLJANA NEDELJA. 30. OKTOBRA 6.00—6.30 Juuanji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Vedri zvo- ki. 7.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obiava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Raoro- čMa.« »Aha! Torej je začel že var- čevati ...« NI BIL PRVI Ves zaripel od jeze je mož pri- bit el domov: »Vse vem. Varaš me s teniškim prvakom.« »Pretiravati pa ni treba! Na letošnjem turnirju je bil šele če- trti.« TRGOVEC »Ali ste bili res na Grenlan- diji?« »Da. Trgoval sem z Eskimi.« »O, ali res? Koliko pa ste jih prodali?« PROFESOR IN VLOMILEC Profesor Zmeda sedi na vrtu, ko priteče orestrašena služkinja: »Gospod Zmeda, vlomilec!« »Kje pa je ?« jo vpraša profesor. »V knjižnici.« »Kaj pa bere?« MED ŠOFERJI »O, Boštjan, kot pa hodiš? Tako dolgo se že nisva trčila!« BIFE OB AVTOCESTI »Zakaj pa imate tako majhne sendviče?« »I, zakaj ? Saj veste, da avto- bus stoji tu samo tri minute!« Za dom in gospodinjo Barve v kuhinji že pred leti so Američani izvr- šili vrsto zanimivih statistik v go- spodinjstvih. Vse te statistike so bile več ali manj same sebi na- men, ena izmed njih pa je le po- vzročila precejšnje prekucije. To je bila statistika o razbiti posodi. O vplivu barv se je že precej pisalo in govorilo. Statistike pa so pdAazdle presenetljivo dejstvo, da se znatno vec posode razbije v gospodinjstvih, kjer imajo kuhinj- sko posodo rdeče barve, kakor pa tam, kjer je posoda zelena ali mo- dra in, da se nadalje razbije več posode tam, kjer je posoda iz- razitih barv, kakor pa v kuhinjah, kjer imajo aluminijasto posodo aH obarvano s svetlimi pastelni- mi barvami. — Rezultat teh ugo- tovitev je bil najprej prodor pa- stelnih barv v kuhinje. Pohištvo, stene, zavese in posoda, vse je bilo v nežnih pastelnih barvah. Nova statistika je sedaj ugotovila, da se v »pastelnih« kuhinjah raz- bije le 20 odst. od prejšnjega šte- vila razbite posode. Omenim naj še, da je bil odziv gospodinj ve- lik, saj so takoj po izidu prve statistike kupovale le svetlo ku- hinjsko posodo in so marsikje tu- di takoj prebarvale v kuhinjah vse od vrat do stolčka v 'kotu. Pri nas nismo tako podvrženi ugotovitvam statistik in zato ne bomo že jutri izločili živo bar- vaste emajlirane posode. Vendar pa teh ugotovitev naj ne bi pre- zrli, niti mi, niti izdelovalci ku- hinjske posode in gospvodinjske opreme. Vsekakor so kuhinje opremljene s pohištvom pastel- nih barv lepše in prijaznejše. Čas ldržati je seveda naloga žene oziroma matere, ki mora dati obe- du takšen poudarek, da bo ko- murkoli nemogoče vstati izza mi- ze preden sta vstala oče in mdti. Sitnosti in težav, 'ki jih je kateri- koli član družine moral tega dne premagovati ali pa jih bo celo še moral, ne obravnavajmo pri je- di, ampak se tu pogovarjamo o nepomembnih stvareh, ki ne mo- rejo nikogar prizadeti. Lepo vedenje pri mizi je prav tako važen činitelj, da bo pri obedu prijetno. Matere bi morale že od dne, ko je otrok prvič pri- jel jedilni pribor zahtevati, da otrok lepo je, da drži pribor na konceh in ne pri zajemalnem dem, da ne sloni s komolci na mizi in da jih ne rine sosedu med rebra. Važno pa je tudi, kako je pri- pravljena .n servirana hrana. To je seveda stvar gospodinje. Lep- še in okusneje bodo jedila pri- pravljena, bolj bo kosilo teknilo. Prav zato bi morale matere po- svečati mnogo skrbi tudi jedilni mizi. Ta naj bo pokrita, snažna, jedi na njej pa naj bodo okusno servirane. O. Nega rolc Roke žene so cesto odraz nje same, saj izdajajo njeno delo, okus, čut za lepo, pa tudi čut za higieno. Zato je prav tako po- membno, da si žena z enako po- zornostjo 'kakor lice neguje tudi roke, še zlasti, če njene roke trpe pri delu in se sledovi tega od- stranijo težko. Za nego rok vam posredujem nekaj »zlatih pravil«. Rok na umivajmo z navadnim milom! Koža na rokah postane pri uporabi takih mil trda in ob- čutljiva, nohti se začno lomiti. Za umivanje rok priporoča sodobna kozmetika glicerinska mila. Roke, kt se potijo, umivamo z milom, ki vsebuje formalin ali tanin. (For- malina nekatera koža ne prenese. V takem primeru uporabljamo raztopino tanina, resorcina in al- kohola.) Po umivanju roke maisirarnio. Najbolj staro in preizkušeno sredstvo je limonov sok, ki roke beli (za kadilke!). Roke moremo tudi masirati z razredčenim glice- rinom. Po masiranju natremo roke z dobro kremo. Najboljše so lano- linske kreme. Za suho kožo na ro- kah je uporaba kreme še poseb- no nujna, ker jo maščobna plast ščiti pred zunanjimi vplivi, za 'ka- tiere je manj odporna. Roke mo- ramo pred mazanjem dobro umi- ti v mlačni vodi. Za kremo vam naj ne bo nikoli žal denarja, ker s tem kupujete svoj izgled! Rdeče roke in roke, ki se jim lomijo nohti, kopamo večkrat na dan v raztopini galuna. Nohtov nikoli ne režimo, prav tako ne 'kožice okoli njih! Za ne- go nohtov uporabljamo le pilico za oblikovanje in leseno ploščico za odrivanje obnohtne kožice. ŠAH v finalnem tekmovanju v šahu je med tednom moštvo Branika iz Maribora premagalo v prvem sre- čanju ekipo Ptuja z rezultatom 5:3. Posamezne igre so se končale nas.ednje: Bohak : Kukovec 1:0. Pcdkrajšek : dr. Nemec 0:1 (kont.). Rudolf : prof. Muz.ovič 0:1, Dro- fenik : ing. Mešiček 0:1, Bras : Rupar 1:0, Šorli : ing. Majcenovč 1:0, Pešl : Segala 6:1, Mavric : Rajnsperger 0:1. pa Kdo se Icoga boji Neki voditelj sindikata profesor- jev je v Karlsruhu takole opisal stanje na zahodnonemških šolah: »Profesorji se bojijo prosvetnega ministra. Minister se boji javno- sti in staršev, starši pa se boje svojih otrok. Samo dijaki se niti v šoli, niti izven nje ne boje niko- gar.« Športno Igrišče Mladinski aktiv »Franca Kram- bergerja« v Rogoznici se poteguje za parcelo v bližini zadružnega doma v Rogoznici iz sklada Sploš- nega ljudskega premoženja, na ka- teri bi imela mladina po prmerni preureditvi svoje športno igrišče za nogomet, rokomet, košarko in odbojko ter za strelske vaje in prireditve. Pobudo za dosego parcele je dal sekretariat aktiva LMS Rogoznice ob podpori množičnih organizacij iz Rogoznice. DOMISLICE • Bogati ljudje ljubijo drage laži. • Mladenič pnčne kaditi zato, ker bi rad dokazal, da je mož. Dvajset ali trideset let kasneje poskušia iz istega razloga kajenje zopet opustitu Mlada dobra prHjatelja Zinka: GROB V SilMOTI Dan mrtvih je danes, vsak k svoj- cem hiti, jim sveče prižiga, grobove krasi. Le tam v samoti gomila leži, nikdo je ne obišče, nikdo ne okra- si. Anka razmišlja, k mamici hiti: »Zakaj grob v samoti okrašen nič ni?« »Ta grob v samoti partizana po- kriva svojci ne znajo, kje truplo poči- va.« Krizanteme zdaj Anka v kito je zvila, z njimi junakov je grob okrasila. ZAJCI IN ŽABE Nekoč so se zbrali zajci in sklenili, da zapuste domači gozd, ker jim ni bilo od strahu več živeti. Ljudje in ps« jih prega- njajo, da nimajo več mirne ure. Takega življenja ne zmorejo še naprej, zato pojdejo drugam iskat novo domovino. Star zajec je sicer drugače mi- slil in trdil, da le norec zapusti domovino, kjer je preživel svo- jo mladost. tMa niso ga poslu- šal ter se cioravilj na pot. Prišli so do ribnika, kjer je bilo zbranih na blatnih bregovih nič koliko žab. Ko žabe zagledajo zajčjo vojskov se ustrašiijo — hop, hop! — fK>skačejo v vodo. Stari modri zajec je to videl in koj sklical vse zajce na zboro- vanje in posvet. »Poglejte, go- spoda!« jim je rekel, »šele žabe, ki se nas boje, nas morajo na- učiti, kako nespametno bi bilo, zapustiti domovino ter na tujem iskati varstva. Nikdar ne bomo našli dežele, kjer bi bili brez strahu. Zato se kar vrnimo!« Zajci so se dali prepričati. Vr- nil; so Se in še danes begajo pred lovcem in psom. Žaba in miška se pa tudi še danes prav tako bojita zajca. NOVICE Z RODNEGA VRHA Na električnem vodu od trans- formatorja v D.-vleni pa do učitelj- skega stanovanja na Rodnem vr- hu so uživali sodobno luč cd dne 1. aprila pa do 11. septembra 1960 le šola in učiteljsko stanovanje. 12. septembra pa so dob i i elek- trični priik.juček na tej liniji tudi vsi drugi interesenti. Le nekate- rim na tej liniji še ne sveti, ker še nimajo napravljene hišne in- stalaaje. Dne 11. -oktobra smo dobli v našo šolo radijski sprejemnik z ojačevalcem in v vseh uolnicah imajo zvočnike. To je sedaj za nas šolarje veliko d-žive*:je. S tem smo sedaj povezani v tem odda- ljenem haloškem kraju tudi mi z drugim kulturnim ^^vetorn. Najlepše se zahvaljujemo za de- narne prispevke za radi.iski spre- jemnik naslednjim: E.ektro obra- tu Mar bor za 15.000 din, Mlekar- ni Ptuj za 10.000 din, trgovskemu podjetju »Merkur« za 8000 din, Rešu Ptuj za 5000 d.n. Druge, ki naših prošenj še niso rešili, pro- simo, da nam čimprej pnskočijo na pomoč, da bo račun za šolski radio lahko čimprej poravnan. Tudi iz nekaterih haloških h.š se že sIiši.io radi,iski zvoki. Še več bi bilo radijske glasbe po naših bajtah, če bi ne bila tako slaba trgatev. Takšne trgatve ne pom- nijo nit. tukajš.nji na.istarejsi lju»- dje. Z dana cesta iz Podehnika se bliža Rodnemu vrhu. De a na njej ovira in zadržuje stalno deževje. Upamo pa, da bo vsaj naslednj« leto pnsla bliže naši šoli. Pionirka LIZIKA ILEX: Koliho Cosa na) spi otroh? Redko je neko novo znanstveno spoznanje poseglo tako globoko v navade in življenje milijonov lju- di, kakor so to storila dcgnanja miinchenske univerzitetne klin ke. Vrsta znanih .specialistov na tej klinik* je že dalj časa nadzoro- vala številne dojenčke, predvsem njihovo spanje in letos so ti zdrav- nikiniki -objavii svoja odkritja, k so precej presenetila. Viaka mati je prepričana, da sama najbolje ve, koliko spanja potrebuje njen otrok, če potre- buje opoldansko spanje in drugo. No, in če sama ni o tem popol- noma prepričana, vpraša za svet svo.jo mater ali kakšno teto, ki je vzredila vsaj šest otrok, »pa so vsi zdravi«. Izkušnje, na kater h je temelji'a tovrstna vzgoja veli- ke večine ctrok po svetu, pa so sedaj postale čisto nepomembne prav na podlagi spoznanj znan- tvenikov miinchenske otroške kli- nike. Eno prvih dognanj s tega pod- ročja je ugotovitev, da spadajo psihološke funkcije spanja m be- denja pod popolnoma druge zako- ne človeškega organizma, kakor se je to mdslijo doslej, kar pa je te- meljilo le na p>ovršnih opazova- nj h. Saj so prav ti zdravniki-spe- cialisti priznali, da so faze v raz.- vcju dojenčka, o katerih ne pove tudi najboljša učna knjiga niče- sar. Dejstvo, da ctrok prve dni svo- jega življenja prespi, je ovrženo. Omenjeni zdravniki so dognali, da novorojenček prebedi skoraj polo- vico dneva in noči. Sp le v krat- kih intervaiih, kar nanese preko vsega dne od 14 do 16 ur. Do osmega tedna svoje starosti otrok ne loči dneva cd noči m ga torej dotlej nima smisla vzgajati k spa- nju. Dotlej je siljenje, da bi ctrok prespal vso noč, malone brez- uspešno, saj dojenček, ki je star manj kot osem tednov, tega niti ni zmožen. Po tem času pa otrck loči dan od noč' in sčasoma neha zahtevati nočne obroke hrane. Se- daj napoči čas, ko lahko privadi- mo otroka, da prespi ncč. Nasled- nje noči ctrok zahteva hrano ka- kor je bi to navajen doslej in mati mu jo zavrne. Ko otrok pre- joče nekaj noči, tega obroka več ne zahteva in prespi noč. Če otro- ku ob tem času nočnega obroka še ncldansko spanje je več vredno, kakor sprehod, za- radi katerega mu to spanje odre- čemo. Vendar n treba, da ctrok spi dvakrat na dan, z.asti ne po svojem šestem messcu. I>o svo- jega drugega leta starosti mora spati otrck najmanj po 13 in pol ur, pozneje do petega ali šestega leta starosti pa najmanj enajst in pel ure. Revolueicnarno dognanje omenjenih zdravnikov pa je, da je zelo važno, da pustimo otroku njegovo »ceremonijo« pred spa- njem. Te.) bi m.oraU starši posve- čali mnogo vec časa, da bi se otrck lahko pripravil na spanje. Omenjeni zdravniki so encdušno izjavili, da je bilo za otroke zelo primemo prepevanje uspavank, ki se je danes ze opusblo. Enoične melodije so namreč dete popol- noma umirile. Otrok sme in naj zaspi z igračko. Posebnost malega otroka je, da zaspi zgodaj zvečer in se zato tudi zgodaj zjutraj zbudi. Do pe- tega leta starcsti naj starši otrok ne skušajo navajati drugače, po- zneje pa jih lahko prilagodijo svo- jim navadam. Vendar naj otroci do desetega leta ne gredo nikoli spat po osmi uri zvečer, saj je že to skrajna meja. V času, ko se otroci navajajo na .lutranje spa- nje, pa so že šolarji in odhajajo zjutraj ob osmih k pouku, ko še niso popolnoma bistri. Omenjeni znanstveniki so prav zaradi tega priporočili vsem vzgojnim zavo- dom, predvsem pa šolam, naj ne začno s poukom ob osmi uri, kar je sedaj navada v vsej Evropi. Prav »z tega razlega so uvedli v ZDA pouk šele ob pol desetih do- poldne. Pri otroc h, ki hodijo v šolo, se že javlja individualna potreba po spanju. V tem času sijenje ni- ma več pomena, ker otrok spi to- liko, kolikor pK)trebuje. Ali bodo ta edinstvena dogna- nja poučila tudi tiste matere, ki so vse doslej vse najibolje vedele? Omenjeni znanstveniki so prišli do teh dognanj potem, ko so več ka- kor dve let nadzorovali spanje malone 15.000 otrok. Saj niso od- krili kaj posebno novega, vendar pa so o spanju otrok dognali se- daj že precej. Njihova odkritja bodo vsekakor temelj pog.avjem o spanju otroka v učbenikih in v priročnikih za matere. ZINKA: VRABEC IN KMET Kmetic na njivi proso je seja!, vrabec v jeseni {>ridelek f>obral. Prišel je kmet. da pros6 F>okosi, na njivi pa prazna le slama stoji. Kmetic se huduj«» »Bes naj te nosi, proso si podoba 1. še slamo pokosi!« Mu vrabec cdvrne: »To bi že bilo, a revež ne znam, kje dobil U koso!« Kmet slame noče, vrabec kose ne dobi, na njivi še danes s.ama stoji. Ljudje so radovedni, kdo prišel bo žet, ali \Tabec ah pa kmet. PTUJ, DNE 28, OKTOBR.^ 1960 PTUJSKI TEDNIK Širan 5 Najvišji stolp na svetu Oktobra lanskega leta so se v tla severnega predmestja Moskve zagrizle jeklene čeljusti bagerjev. Gradbeniki so namreč odločili, da ustrežejo zahtevam, ali bolje po- trebam televizije in zgradijo v glavnem mestu Sovjetske zveze najvišji stolp na svetu. Od takrat je minilo eno leto, vendar si je možno že ustvariti predstavo o veličastnosti tega po- dviga, saj kipi proti nebu že nad 200 m visoko rešetkasto ogrodje. V nekaj več kot dveh letih pa bo na tem mestu stal velikan iz be- tona, stekla in jekla. Po načrtih graditeljev bo zgrad- ba visoka 508 m in bo po višini prekosila vse tovrstne tekmece. Dejansko bosta tvorila zgradbo 390-metrski železobetonski stolp in 118-metrska antena. Za primer naj navedemo, da je visok najvišji ameriški nebotičnik Empire State Building 449 m, Eiflov stolp v Pa- rizu pa 300 m. Neposredno ob vznožju bo imel stolp v Moskvi premer 65 metrov, ki se malo zožuje z naraščajočo višino. Spodnji del, ki tvori neka- kj) »pritličje« gre do višine 51 metrov. Nad to mejo se stolp zožuje bolj počasi in pri 120 me- trih izstopajo posebne ploščadi, namenjene parabolnim zrcalom za daljinsko poročanje. Drugo vrsto takih ploščadi, zgrajenih v po- dobne namene, bodo namestili v višini 250 metrov. Na tem mestu ima stolp premer »samo« še 14 m. V višini 350 m bo v stolpu vgra- jen majhen »nebotičnik« — 12 ploščadi oziroma nadstropij s pre- merom 17,5 metrov. Zgornja tri nadstropja so namenjala restav- raciji, a druga kuhinji, pritiklinam in tehničnim napravam. S tem je zaključen del, ki mu pravimo stolp. Vendar se zgradba še nadaljuje z močno železo-be- tonsko cevjo, kj ima premer 7 m in iz katere izstopa trdno pritrje- na ^ntena. Njen najvišji del pred- stavlja TV antena, izdelana tako, da bodo hkrati oddajali po tri TV sporede, med njimi enega barvne- ga. Posebna dodatna antena je za UKV spored. Izredna višina stolpa je zahte- vala tudi posebno gradnjo. Zlasti veliko pozornost so posvetili pro- blemom, ki vplivajo na stabilnost. Temelje predstavljajo štiri »noge« stolpa, ki počivajo na štirih plo- ščadih iz železo-betona, ki pa so tudi med seboj povezane, V tem temelju je tudi večnadstropna klet s premerom 30 m. V kletnih pro- storih bo urejena električna cen- trala, stroji za pogon dvigal, kabli in razdelilec za napajanje anten ter močna črpalka, ki bo dvigala vodo vse do vrha stolpa. Naše čitatelje bo prav gotovo zanimala tudi notranja ureditev zgradbe. Pri tleh pride klet v veli- ko valjasto oblikovano stavno s steklenimi stenami. Tu je recep- cija in vhodi štirih hitrih dvigal, ki peljejo do najvišjega nadstrop- ja stolpa. Tri dvigala bodo lahko popeljala v 80 .sekundah 45 ljudi v višino 390 metrov; četrto dvigalo je tovorno. Tisti, ki bodo morali še više, bodo uporabljali manjše dvigalo v notranjosti nastavka an- tene; to dvigalo jih bo zapeljalo prav do vrha. Restavracija bo urejena, kot re- čeno, v višini 390 m. V njej bo prostora za 240 gostov. Poleg tega pa bo na razglednih ploščadih pro- stora še za 750 obiskovalcev — skupaj torej za kakih 1000 ljudi. Moskovski televizijski stolp bo zgrajen izključno iz železo-be- tona. Gradbeniki, ki so se lotili uresničenja tega drznega načrta, menijo, da pri gradnji ne bodo imeli posebnih težav in da bo svet že leta 1963 lahko govoril o najvišjem velikanu, ki bo tokrat stal v Moskvi. Varnostni pasovi zn avtomobiliste v Angliji .so nedavno tega za- čeli z veliko akcijo, ki naj bi za- jezila visok odst. smrtnih prime- rov pri avtomobilskih ne.srečah; avtomcbilisti naj bi bili poslej privezani na sedeže v vozilu s posebnimi varnostnimi pasovi, po- dobno kot je to v letalih. Ob začetku te akcije se je za »poskusnega zajčka« ponudil sam britanski minister za promet E. Marples. da bi s poskusom na njem praktično potrdili učinko- vitost takšnega zaščitnega ukre- pa. V laboratoriju Inštituta za znanstvene razrskave v Hemel Hemsteadu so ministra Marplesa posadili na poseben premični se- dež in ga privezali z varnostnim pasom posebnega tipa (ki so ga skonstruirali strokovnjaki tega inštituta), potem pa so sedež po- gnali no kratkih tračnicah z ne preveliko h-trnstjo — z manj kot 20 km h. Na koncu tračnic se je sedež sunkovito ustavil, nrav kot da bi se vozilo, ki bi peljalo s to hitrostjo kam zaletelo. Po poskusu je Marples izjavil, da je bil sunek kljub razmeroma majhni hitrosti precej močan; ako ne bi bil privezan z varnost- nem pasom, bi ga sunek gotovo vrgel več metrov daleč s sedeža. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem za.ščitnim ukrepom za avto- mobiliste, ocenjujejo, da bi bilo m.ogoče z uvedbo varnostnih pa- sov v Angliji vsako leto zmanj- šati števillo smrtnih nesreč vsaj za 700, mimo tega bi nribližno 50.000 ljudi ostalo nepoškodova- nih pri mnogih prometnih nesre- čah. ZLATNIKI T7 RTZ^NTINSKE DOBE Neki kolhoznik v Azerbajdžanu je pri delu na polju našel v zemlji vrč, v katerem je našel okoli 40 dobro ohrai.jenih zlatnik^,./. Azer- bajdžanski muzej je ugotovil, da so bili kovani v Bizancu od leta 1067 do 1081. AVTOMOBILSKI GROMOFON Znana tovarna radioaparatov »Philips« je izdelala te dni proto- tip gramofona za avtomobile. Gra- mofon je težak le kilogram in pol, visok 15 cm in širok 25 cm. Gra- mofonu ni težko streči. Dovolj je, da položite ploščo v odprtino in pritisnete na gumb. Vse ostalo bo napravil avtom^*- S 1. oktobrom je postala neod- visna še ena, afriška država, in sicer Nigerija, ki so jo takoj po- tem sprejeli v OZN kot 99 državo. Nigerija bo ostala tudi nadalje v angleški državni skupnosti in je največja afriška država, ki meri 878.500 kv.km ter šteje okrog 38 milijonov prebivalcev. Po obsegu je torej velika skoro za tri Itali- je. Prebivalstvo se deli na kakih 250 plemen. Angleži so gospodovali v tej de- želi od leta 1861. Pred proglasit- vijo neodvisnosti pa so Angleži bolje pripravili tamkajšnje do- mačine kot pa Belgijci v Kongu. Tako imajo v jsligeriji danes 845 domačih zdravnikov, 644 pravni- kov, 37.000 upravnih uradnikov in 61 častnikov, ki so študirali v Angliji. Nad 20.000 Ntgerijcev je obiskovalo angleške univerze in tudi danes jih v angleških šolah študira kakih 5.000 Tudi osnov- no šolstvo- je za afriške razme- re dobro razv»to, saj obisku.je osnovne .šole okrog 3 mili,jone otrok, 110.000 jih je na srednjih šolah in 1.000 jih obiskuje novo univerzo v mestu Ibalanu. Nigerija je tipična afnška de- žela, kjer živijo velblodi, sloni, povodni konji, krokodili, noji itd. V pridelovanju kakava je tret- ja država na svetu in ga je v zadnjih letih izvozila povprečno po 127.000 ton letno. Poleg tega izvaža tudi okrog 430.000 ton pal- movih .jedrc 184.000 ton palmo- vega olja, 437.000 ton zemeljskih lešnikov .in druge pridelke. Z izboljševanjem prometnih zvez se veča tudi izvoz rudnin. Pridobivanje teh pa še ni mnogo razvito in zato ne igra važne vlo- ge v gospodarstvu. Med drugim pridobivajo cin, kolubit, mineral- no olje in železno rudo. Analeži so v zadnjih pet'h letih vložili v gospodarstvo te države 250 mil;- .jonov dolarjev, od tega največ za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Samo družba Shell-British Petro- leum pridobiva okrog 1,5 milijona ton petroleja letno. Zgradili so tudi nekaj tekstilnih tovarn, pi- vovarn in tobačnih tovarn. Med načrti je tudi gradnja jezu čez reko Niger za hidroelektnčno centralo. To bo stalo predvidoma 160 milijonov dolarjev. V načrtu je tudi modernizacija železnic, ki so sedaj samo enotirne, ter mo- dernizacija cest. Za izvedbo se- demletnega načrta, ki .so ga za- čeli izvajati že leta 1955, pa bo nova država potrebovala še pre- cej tuje pomoči. Nov dokument o nemškem nasilju Ervvin Leiser, nemšk: Žid, ki je med vojno em griral na Švedsko, je zlepil iz razičnih originalnih trakov dokumentarni fi.m o rasti in propadu nemškega rajha, Film nosi naslov »Mein Kampf«. Avtor ga je sestavil, kakor sam pravi, da bi odgovoril na vprašanje nem.- ške mladine, pred katero so starši n učitelji zamolčali veliko stvari. Spočetka kaže film razvoj naci- stičnega gibanja v Nemčiji, na platnu oživi Adolf, ki z divjimi gestami govori zbran m pristašem. Potem Vidimo Hessa, ki krič : »Mein Fiihrer, Nemčija, to si ti! Tvoja sodba je scdba ljudstva!« Leto 1942. Film priteče do kadrov, ki jih je posnel escsovski sne- malec v varšavskem ghettu in ki ga je našel Lelser v napačno e'i- ketiranih kasetah v vzhodnohem- ških arh vih. Trak so prvotno Nemci posneli v »poučne name- ne«, a so ga kasneje zavrgli, ker so se bali, da bi utegnil vzbuditi simpatijo do Židov. Posnetki ka- žejo nemške vojake, ki z veseli- mi obraz; gledajo Žide z oteklimi kolen , kal^ shujšani in onemogli pada,io po tleh. Otroo umirajo na umazanih ležiščih. Nato drsi ka- mera vzdolž doge vrste teleg. prenapolnjenih s trupli in se usta- vi na robu apnene jame, kam"cr jih zmeče,io. V Zahodni Nemči.ii si je v osm-'h tednih ooleda'o film blizu pol m'- Ijona ljudi. Avditorij sestavljajo v glavnem Nemci izpcd 40 let, pr čemer seveda ne bi bilo napak, če h- ga cg edp'l tud; tisti nad - 40 let. Orjaška letalonosilka v ZD.A, v ladjedelnici v Virgi- niji, so 2. septembra t. 1. splovili največjo vojno ladjo na svetu. Gre za letalonosilko na atomski pogon »Enterprise«. Ta ladja bo lahko plula po morju pet let brez pristanka v kakšnem pristanišču. Za to dobo bo imela na krovu tudi potreben živež in gorivo in tudi pitno vodo za 4.200 ljudi po- sadke in zrakoplovcev. Kar se vo- de tiče jo bodo pridobivali po- tom destilacije s posebnimi pri- pravami in iz morske vode. Ta letalonosilka bo imela pri polnem bremenu 85.000 ton no- silnosti. Njen krov za vzlet meri preko 335 m v dolžino in je v sredini pravokotne obLke. Ob •strani krova nima ta ladja zna- čilnega dimnika, ker gre, kot re- čeno, na atomski pogon; namesto njega so postavili poseben kon- trolni stolp, kot ga imajo na obi- čajnih letališčih. Tudi topništva ni na tej ladji, ki je opremljena za obrambo z raketami tipa »Te- rier«. Praktično se ladji ne bo moglo približati nobeno letalo ali ladja na manj kot 20 km. Napa- dalna sila te letalonosilke pa bo sestavljena iz 100 letal na reak- cijski pogon, ki bodo vsa imela nad 1000 km povprečne brzine na uro. Med n.jtlmi bodo name.stili na ladii tudi atomske bombnike. Hitrost ladje znaša okrog 60 km na uro. Njeno gonilno silo pa predstavljajo štirje reakcijski motorji. Samo niene nonilne na- prave stanejo 120 milgonov do- larjev, vsa ladja pa stane 400 mi- li.jonov dolarjev. Med Eskimi Visoko na severu, blizu tečaja, ne vidiš nobenega drevesa, našel boš le mah in lišaje, kajti ostra zima vlada deset mesecev: gola, mrzla, brezkončna planjava. To je kraljestvo Innuitov, ali kot jih ostali svet napačno imenuje: Eskimi. Pred davnimi stoletji je to ljudstvo prišlo iz Azije na ame- riški kontinent preko Beringove- ga preliva. Mongolska kri jim gleda iz vsake poteze v obrazu. Dokaze za to nekdanje potovanje " bomo našli lahko pri vsakem etno logu ali antropologu. Pa tudi sa- mi ti to fKJvedo: »Mi, Innuit, smo prišli od tam!« in pokaže.io proti zahodu. Toda novi prišleki so tedaj našli zelena polja že zase- dena s plemeni, ki so ogorčeno branila svoje pašnike bivolov in severnih jelenov. Innuiti so se morali torej umakniti v ledene predele preko 60. vzpvorednika. Neznanemu mongolskemu ljud- stvu so domač; Indijanci vzdeli zaničljlvo ime Eskimo; ka pome- ni: jedec surovega mesa, toda Innuiti-Eskimi jim niso ostali dolžni: negostoljubne Indijance so imenovali: irkelret, to je: uši. Današnji Elskimi se delijo v dvanajst plemen, če jih sploh smemo tako imenovati, ker jim posebne oblike življenja ne dovo- lijo združevanja v večje skupno- sti. Danes bomo spregovonli be- sedico o centralnih Elskimih, o plemenih, ki so nekoč prešla Hud- sonov zaliv in se naselila ob Le- denem morju. Oprijeli so se no- ve kulture, to je lova ob ledeni obali, lova na medvede in mor- ske živali. Ti ljudje žive v najbolj nepri- jaznih predelih sveta, kjer pade pozimi temperatura na 60 stopinj pod ničlo in kjer temperatura dol- ge mesece niha med -20 in -40 stopinj. Zato imajo Epskimi eno samo besedo za oznako zime in leta: ukkior. In ko se junija začne topiti led, zaplujejo s svo.jimi ka- jaki še bolj proti severu, tja do 80. vzporednika, na lov za mrož: in morskimi levi. In vendar so Innuiti kljub več- ni borbi z naravnim; elementi do- brodušni in veseli, vedno priprav- ljeni na šalo in sproščen smeh. V zimskih mesecih vlada tam gori večna noč in tema. Posvečajo se prekajevanju mesa živali, ki so jih utegnili nalovit; v dveh poletnih mesecih. Eskimi prebivajo v polokroglih kočah, zgrajenih iz kamna, ali pa tudi v »iglujih«, k: so napravljeni iz snega. Izrežejo pravokotne ko- se snega in jih nalagajo drugega vrh drugega. Med špranje vlijejo vodo, ki takoj zmrzne In tako za- lepi oba .sosednja bloka snega. Iglu služi predvsem za prehodno biva- lišče, saj je narejen v pol ure. Če začne od vročine curljati s »štre- na«, ima eskimska gospodinja ved- no pripravljeno vedro snega, s katerim omeče neprijetno mesto in »stanovan.je« je spet nekaj ča- sa suho. Elektronsko merjenje temperature v Angliji so naredili zdravniki toplomer prav posebne vrste, ki ga bodo z uspehom uporabljali pri hudo obolelih pacientih v bol- nišnicah: gre namreč za elektron- ski termometer, ki je z njim moč izmerit; temperaturo kar iz so- sednje sobe — ne da bi strežnica pri tem budila bolnika. Novi termometer, ki ga bodo najprej preizkusili v bolnišnici v Edinbourghu. naredili pa so ga strokovnjaki tovarne VVayne Kerr, povezuje z električno napeljavo šest postelj hkrati; v bistvu je naprava za električno ugotavlja- nje in merjenje temperature, ki .jo zaznavajo termistorji. Termo- meter je povezan s posebno son- do, ki stalno dotika bolnika, v njej pa je vgrajen termistor — polvodniška priprava, katere električna uf>ornost izpreminja z izpremembami bolnikove tempe- rature. Nova naprava deluje ob zelo šibkem električnem toku in je zato za bolnika povsem nenevar- na. Takšen elektronski termome- ter deluje izredno natančno, nje- govo temperaturno območje pa leži za sedaj med 31 stopinjami in 44,5 stopinje Celzija; vendar strokovnjaki pravijo, da bodo to temperaturno območje v kratkem še razširili, tako da bo moč novo vrsto temometra uporabljati tudi za druge namene, ne samo pri bolnikih. več avtomobilov kot družm število avtomobilov v ZDA je sedaj večje od števila družin. V ZDA imajo sedaj registr.rani.h 73,900.000 avtomobilov, kar po- meni, da ima vsak tretji Ameri- čan svoj avto. Vedno manj miyJGnar|ev v Angliji Na Angleškem je vedno manj milijonarjev (seveda v funtih). Po poročilih pariškega »Comoa- ta«, je danes v Anghji samo o6 ljudi, ki ima,jo premoženje, ki je vredno nad en milijon funtov. Se 1952. leta jih je bilo 60, a leta 1939 je imelo 1024 Angležev mi- lijonsko premoženje. BIROKRATSKI MARATON Urugvajec Lino Gonzales bi mo- ral prejemati svojo pokojnino že leta 1915 in vse odtlej stalno vla- ga prošnje, da bi mu to pokojni- no tudi izplačali. V zadnjem casij. je postal zelo zaskrbljen, ali bo svojo pokojnino sploh kdaj doča- kal, saj je pred kratkim praznovaj svojo stoletnico. Zdravilstvo v starih časih Poklicnih zdravnikov Rimljani dolgo niso poznali. Gotovo pa je, da so že zelo zgodaj uporabljali najrazl čnejša zdravila in metode, ki so bile tradicionalne in že pre- izkušene. Medtem ko je ostalo zdravljenje notranjih bolezni dol- go na zelo nizki stopnji, so v ki- rurg, čnih posegih in ranocelntštvu dosti hitreje napredovali, pred- vsem v vojsk. Ob zelo pogostil epidemijah je bilo zdravilstvo brez moči. Prve »zdravnike« moramo iskati med svečeniki, čeprav je bilo n.jfhovo znanje zelo pičlo. Za- ščitnik pred boleznimi je bil Apo- lon. Po hudi epidem ji kuge leta 239 pred našim štetjem so uve- di tudi kult Eskulapa. Medicina pa je še vedno ostala daleč proč od resnične znanosti, sloneč na magičnem zakllnjanju in vraže- vernih obredih. Prvi resnični zdravniki v Rimu so b li šele Grki. Cesar jim je dal različne ugodnosti, oprostil jih je dajatev in vojaške službe. To je izpodbudilo tudi Rimljane, da so se vedno bolj cprijema''i tega, v začetku ne preveč čislanega po- klica. Vsak prem-žnejši Rimljan je imel vsaj enega sužnja-zdravnika. Za ženske bolezni in porodništvo so b le tudi zdravnice. Država ni zahtevala šolske izobrazbe in ta- ko je lahko postal zdravnik vsak, k; je to želel: bivši čevljarji, ple- skarji, kovaa itd. Visokih medi- cinskih šo! ni bilo, nekaj osnov- nega znanja so si pridobili pri že izkušenih zdravnikih, ki so j'h spremljali na zdravniških obiskih in jim plačevali šolnino'. Pomagali so jim prpravljati zdravila, dajali oblže. puščali kri itd. Učitelj je sme' kandidatu prepovedati lastno prek=o, če se je bal konkurence. Zdravniška veda je bila tudi pri Rimljanih že specializirana. Tako se imenujejo specialist : interni- sti, stomatologi, ginekolog:, pose- bej pa okulisti in kirurgi. Medicin- ska znanost je na teh področjih zelo različno napredovala. Najbolj kirurgija, dočim se še tako pri- znani internisti niso mogli otre- sti starih metod s čarobnimi sred- stvi, zagovarjanjem, magijo itd. Zdravniki so zasebno prakso iz- vrševali v svojih ordinacijah ali pa so obiskovali bolnike na domu. Marsikaterega zdravnika so ob- dolžili, da mu je zaslužek prvo, saj se ni redko dogajalo, da je pacienta zdravil šele potem, ko mu je ta plačal zahtevano vsoto. Nasprotno pa tudi niso bili redki, ki so se popolnoma podredili in uk'oniii zahtevam bolnika, še po- sebej željam pacientk, samo da so si obdržali kHentelo. Zato tudi n so bile popc'lnoma neupravičene ob- dolži tve zakonolomstva, za.strupi- tve zaradi dediščine ali porok?, na tudi cšabncsti, kruhobcrstva itd. Bile so tudi izjeme, ljudje, ki so svoj poklic opravljal' vestno in s humano prizadevnostjo. Šele ob zatonu republikanske dobe je država ustanavljala držav- ne zdravstvene zavode bodisi v mestih za revne državljane, v vo- jaških enotah, gladiatorskih in drugih šolah, gledališčih, raznih bratovščinah. Ti zdravniki so bili dobro plačan in čislani, saj so bili neredki, ki so si pridobili pre- cejšnje znanje v posebnih šolah in tudi v praksi. Lekarn, ki bi pripravljae zdra- vila DO zdravniških receptih, ni b- lo. Zdravila .sr lahko kuDil v ze- lenjavnih trgovinah, pri kramarjih z različnimi miaziji, mamili in špe- cer.jo. Trgovci so zdravila pona- rejali in tako so bila včasih smrt- no nevarna. Zdravniki so se ne- malo trudii, da so dobili za svoje paciente Drava zdravila. V znasiost: sol in lunn Milijone zvezd stalnic, ki jih lahko v jasnih nočeh opazujemo v vesolju, je dobilo različna ime- na. Dali so jim jih zvezdoslovci, ki so se delno ravnali tudi po ljudskem izročilu, potem pa so se ta imena uveljavila v zvezdoslov- ju in so zdaj obvezna za znan- stvenike vseh dežel. Tako se na primer ilnenujeta Neptunova spremljevalca Triton in Nereida, satelita Marsa pa Deimos in Pho- bos. Le sonce in mesec nimata skupnih mednarodnih imen. tem- več ju označujemo v različnih je- zikih z različnimi imeni. Zato je predlagal ameriški znanstveni klub v Bergenfieldu. da bi dali tudi Soncu in Mesecu imeni, ki bi imeli mednarodno veljavo. Za .Sonce predlagajo člani tega kluba ime »Sol«, za zemeljskega narav- nega satelita pa prav tako latin- sko ime »Luna«. Tako bi bilo tre- ba v prihodnje ti dve nebesni te- lesi označevati v vseh astronom- skih delih. Če bi po svetu sprejeli ta pred- log, bi nastale težave pri neka- terih ž;v»h jezikih. Pri nas bi ne bilo problema, ker ti imeni nista neznani, v nemščini pa bi na pri- mer pomenila ta sprememba pre- cej več, ker je Sonce v tem je- ziku ženskega spola. Mesec pa moškega, medtem ko bi bilo pri latinskih imenih obratno. Eichman piše spomine Epidemija pisanja spominov je obsedla tudi nacističnega vojne- ga zločinca, ki sedi v izraelskem zaporu in čaka na svojo sodbo. Javljajo, da je doslej napisal okoli sto strani velikega formata. Če bo napisal resnico, bodo to prav gotovo najbolj grozoviti spo- mmi, ki so bili kdajkoli napisani. NAJDRAŽJI KROŽNIK NA SVETU Velik krožnik angleške izdelave iz 17. stoletja s premerom pol metra je bil prodan nekemu an- gleškemu trgovcu za 1500 funtov. To je najvišja cena, ki jo je kdo plačal za krožnik angleške izdela- ve. Krožnik je pobarvan, na njem pa je naslikana jahta Karla II., ho- landska zastava in zastava lorda glavnega admirala. Na krožniku je datum 1668. Bril£kii$Ri laciifsRi c^tom^Ri motor Mimo atomskih podmornic sta sovjetski ledolomilec »Lenin« in ameriška »Savannah« prv: ladji, ki ju poganja atomski reaktor. Z gradnjo ladij na atomski pogon pa se zadnja leta ukvarjajo tudi v nekaterih drugih državah, predvsem na Britanskem. Tam- kaj se je gradnje atomskega la- dijskega stroja lotila tovarna RoUs Royce. Posebnost načrtov za ladi.jski reaktor, ki iih ie ze pnoravila omenjena britanska tovarna je v tem', da je atomski reaktor na- meščen v veliki polkroglast;, z vodo napolnjeni pKisodi, tako da voda zadržuje nevarno raioaktiv- no sevanje. Takšen vodni ščit je boljši od svinčenega ali beton- skega, saj zagotavlja enakomer- no porazdelitev teže pr nagiba- nju ladje. Reaktor bo povezan s štirimi izmenjevalci toplote, ki bodo proizvajali paro za pogon turbinsKih ladijsk;h motorjev. LAHKO NOČ IN DOBER POČITEK! če ne spite d^-bro, je '-reba tm. kcj nekaj ukreniti. Spanje je naj- uspešnejše lepotno sredstvo. Pre- izkusite deset spodaj naveden;k pravil: # Nikoli se ne silite k spanju! To krč; mišice n jemlje spanec. # Dve do tn ure pred spanjem ne pijte ničesar^ kar vznemirja živce, in ne jejte težko prebavlji- vih jedi! # Ne čitajte zvečer ničesar, kar vas razburja! # Če imate skrbi, govorite o tem podnevi. Večerne ure niso za rešovanje problemov. 9 Uro pred spanjem prekin te s sprostitvijo in končajte pravo- časno z resni m delom! # Preden greste v posteljo, stopite pred oKno in napravite v miru nekaj dihalnih vaj! Posebno temeljito večkrat izdihnite! 0 Ugotovte kakšna je sobna temperatura. Večina ljudi sp; naj- bolje pr 12 do 16 stopnjah Ce- zija. Pustite ckno nekoliko od- prto! # Tudi posteljnim vložkom po- svečajte pozornost! NiKti se pre- -eč n" pokrivajte! # Če vaš moti hrup, dajte v išpsa vato! # Sprostite telo v postelji' Pre- tegnite s= zadovoljne, pa boste lahko počival' Italija in izseljenci Po podatkih, ki jih je objavil medvladni komite za evropsko izseljevanje, je Italija zamenjala Nemči.jo, ki je doslej imela naj- več izseljencev v prekoocean.ske dežele. Iz Italije se največ ljudi seli v Brazilijo, Argentino in Ve- nezuelo. Vodena streha Na veliki tovarni blizu mesta Cambere (Avstralija) so namesto strehe iz običajnega materiala naredili posebno 15 centimetrov debelo votlo streho, v katero na- točijo vodo. Kot poročajo, ;ma take vrste streha same dobre Ipstnasti. Poleti se sončni žarki cdbija.jo od vodne površine in tako voda varuje tovarno pred vročino, pozimi pa je voda zelo dober izolator, k; zadržuje toplo- to v tovarni - Stran 6 PTUJSKI TEDNIK OBVESTILO Obveščamo prebivalce, da bo plemenski sejern za govejo živino in konje dne 25. novembra t. 1., »Katarmin sejem«. Zaradi tega odpade plemenski sejem za govejo živino in kmje prvi petek v me- secu novembru. Obenem obveščamo prebivalce iz območij kmetijskh zadrug »Jože Lacko«, Ptuj, Markovci, Hajdina in delno »Slovenske go- rice« v Trnovski vasi, da bo za- družni dogon v Ptuju prvo sredo v novembru t. j. 2. novembra, ker je prvi torek v novembru pri- znan kot prazn k »Dan mrtvih«. Isto velja tudi za tiste zadru- ge, ki imajo določene zadružne dogone vsak prvi torek v mesecu. Ptuj, dne 26. oktobra 1960. Oddelek za gosp. in kom. zadeve Mestni kino Ptuj predvaja od 28. do 30. oktobra 1960 ameriški barvni film »Ple- salke« Kino »Svoboda« Kidričevo predvaja 29. »n 30. oktobra 1960 amer-.ski barvni film »V pomladi življenja«, 2. in 5. no- vembra 1960 češki film »Šola očetov« Kino Majlperk predvaja 29. in 30. oktobra 1960 jugoslovanski film »Tuja zemlja« Kino Muretinci predvaja 30. oktobra 1960 polj- ski barvni film »Petorica iz barske ulice« Pomen slonov Neka amerška založba je povabila znane zoologe in svetovne popot- nike k sodelovanju pri nagradnem natečaju »Pomen slona«. V dolo- čenem roku so prispela dela z naslednjimi naslovi: »Poskočni slon — možnost kri- žanja s kengurujem« (Avstralija). — »Uvod v slonjo psiho, .štirje zvezkt« (Nemčija). — »Samostoj- nost slonov v okviru Commen- wealtha« (Anglija). — »Ljubavno življenje slono^/« (Francija). — »Slon v cestnem prometu« (In- dija). — »Slonji zrezek na dunaj- ski način in sto drugih slonjih receptov« (Avstnja). — »Prosti čas in stanovan.jska kultura slo- nov (Švedska). — »Kako doseže- mo večje in boljše slone (ZDA). NEM MIU mm\i Najstarejšil studenec v New Vcir-ku Ob cesti med Markovci in Sobe- tinci niže Ptuja stoji vasica s še- stimi hišami. Nastala je po letu 1900 na njivah, ki spadajo pod katastralno občino Bukovci, zato se smatra teh 6 his del Bukove, vendar že ves čas obstoja velja za njo ime New York. To ime ni na- pisano na hišnih tablicah, v šest- desetih letih pa ga tudi ni uspelo izbrisati iz ljudske uporabe, čeprav so si v predapriUki Jugoshrnji ce- lo orožniki prizadevali, da se to ime ne bi več uporabljalo. Tudi okupatorske oblasti niso hotele nič vedeti za Neiv York med Bu- kovci in Prvenci niže Ptuja. Po osvoboditvi je ime ostalo in si za- radi njega več nikdo ne dela skr- bi in težav. Janžekovičeva, po domače Mate- čeva hisa je bila prva. Tukaj so imeli Matečevi iz Bukove njivo in na njej je bila zgrajena hiša za si- na Mihaela, ko se je poročil. Iz okoliških vasi so se ljudje čudili junaštvu graditelja, ki se je sam odločil za samoto ob robu njiv in gozdov nekdanje dornovske gra- ščine. Mimo samotne hiše ob cesti med Sobetinci in Markovci so ho- dili ponoči fantje vasovat. Ob svo- ji mladostni nagajivosti so ponoči s klicanjem zbudili in razjezili Ma- tečevega Mihaela. Če je stopil pred hišo, so mu pravili »New York«. In tako se je te vasice tudi prijelo ime New York. Poznejša leta se je vasica raz- širila na skupno 6 hiš samih malih posestnikov, od katerih nima no- beden konja, ampak le krave. Zemlje imajo vsi toliko, da se družine samo od lastnega pridelka težko preživl.jajo. Skoraj od vsake hiše hodi nekdo na delo v Ptuj ali drugam. Bezjakovi so dali že pred vojno šolat svojega sina Franca, ki je v službi v. Mariboru in večkrat prihaja na obisk k staršem in sosedovim. Po 1920 letu je v New Yorku gorelo. Požar je pri belem dnevu uničil Matečevo domačijo in del sosednje Bezjakove hiše. S težavo je bila zgrajena nova hiša, ki stoji še danes in v njej preživljata svo- je težke dni bolehni gospodar, najstarejši v vasi. Franc Zavec. Iz prvih časov te vasi je ostal le stu- denec in še ta je moral dobiti no- vo streho, ker je prvotno uničil požar. Skupno število prebivalcev New Yorka je 34. Dve družini štejeta po 7 članov, štiri družine pa po 5 članov. Otroci hodijo v šolo v Markovce in veljajo kot pridni učenci. Tudi njim pravijo otroci, da so iz New Yorka, vendar jih to ne prizadene. Nerodno jim je le, če jih kdo od velikih vpraša, od kod prihajajo ali kje so doma, pa morajo reči. da so iz New Yorka. Kot je vedela povedati Bezjako- va mama, živijo ljudje v tej vasici v slogi in razumevanju. Ona ne pomni, da bi se kdo od vaščanov s kom tožil na sodniji. Včasih sicer pride do kake glasne besede, ven- dar je hitro pozabljena, ker si je nikdo ne vzame k srcu. Dnigi dan prnese nove skrbi in nove misli, pa je staro pozabl.leno. Najmlajša vaščanka. ki si je zgradila hišo na vzhodnem delu vasi ima z njo ne- ke težave. Mislil je še nekdo gra- diti, pa pravijo, da se vas ne bo več širila, ker ni v zazidalnem okolišu. Mladi ljudje tega ne ver- .iamejo in pravijo, da so to na- pačne informacije. Pri vseh hišah imajo brajde in nekaj sadnih dreves. Ker imajo vsi malo zemlje, si nobeden ni uredil sadonosnika. Vsak je gledal, da je ostalo čim manjše dvori- šče in čimveč njive. Če kdo pride k hiši, imajo sedaj že nekoliko ostro domačo pijačo in dober kmečki kruh. Včasih je bil tod popoln mir, zdaj pa tudi oni pogostoma suši- jo brnenje motorja, traktorja ali avtomobila bližnjega obrata KG Ptujsko polje v Sobetincih. Cesta sicer vodi mimo v Muretince, ven- dar po njej ni veliko prometa ra- zen do njiv kmetovalcev. V. J. Pionirsko tekmovanje Komisija za vamc&t v prometu pri občinskem ljudskem odboru je v nedel,>o organizirala pionirsko tekmovanje v . kolesarjenju pc ptujskih ulicah. Tekm-ovanja se je udeležilo 80 pionirjev m pionirk iz razn h predelov ptujske obči- ne. Posamezn? kolesarji so morali prevoziti kilometer dolgo p:t in pri tem upoštevati vse predpise za kclesarja. Po končani vožnji so morali posamezniki opraviti še te- oretični zpit o poznavanju pro- metnih znakov in podobno. Oce- njevana komisija j« nato ocenila posamezne kalesarje in jim raz- delila lepa praktična darila. Ekip- no po šolah je osvojila prvo me- sto osemletka »Ivana Spolenjaka« Ptuj rV, .~ edi osemletka Markov- ci i, Majšperk I, osemletka »Jo- žeta r>acka« Ptuj itd. Skupaj j6 .sodelovalo 20 ekip iz raznih šo^. Med posamezn ki je c-svojila prvo mesto pirnirka Zdenka Masten, šola »Ivana Spolenjaka«, B^sg. sle- de Janko Grdiša, Ptuj, Marija Mlakar itd. Organizacija tekmo- van.ia je bila dobra. STRELSTVO V nedeljo, 23. t. m. so se naši strelci pomerili kar na treh fron- tah. V Varaždinu so tekmovali z MK-puško na tradicionalnem medmestnem tekmovanju Va- raždin-Ptuj-Maribor. To tekmo- vanje se je pričelo leta 1956 ter se v preteklem letu ni izvedlo, ker so se Ptujčani zaradi po- manjkanja finančnih sredstev vabilu odpovedali. Prireditelji so na strelišču pripravili gostujo- čim strelcem in strelkam iz Ptu- ja in Maribora zares prisrčen sprejem. Med 4 članskimi moškimi eki- pami je naša ekipa imela lepo priložnost, premagati domačine, kar pa je pokvaril izreden ne- usipeh enega naših tekmovalcev. Rezultati: Članska ekipa: 1. Maribor 865 krogov (od 1200 možnih). 2. Va- raždin 779 krogov, 3. Ptuj 760 krogov. Posamezniki: 1. Mlinaric (Ma- ribor) 237 krogov (od 300 mož- nih), 2. Pulko (Ptuj) 221 krogov, 3. Rafel (Maribor) 221 krogov, 4. Kramlserger (Ptuj) 211 krogov, 5. Grkovič (Varaždin) 221 kro- gov itd. Ženske ekipe: 1. Maribor 445 krogov (od 600 možnih), 2. Va- raždin 444 krogov, 3. Ptuj 308 krogov. Od posameznic je bila naj- uspešnejša Zora Ribarič (Mari- bor) s 158 krogi, od Ptujčank pa Dita Vernik s 135 krogi. Prihodnje tekmovanje bo v Mariboru, naslednje pa v F^uju, V Ptuju je 10-članska ekipa pričakovala goste iz Slov. Bi- strice in Kidričevega, da se iz- vede tretje tradicionalno tekmo- vanje za prehodni pokal. Kidri- čevo se je iz objektivnih raz- logov tekmovanja na ta dan od- povedalo, dočim so ekipo iz Slov. Bistrice pričakovali zaman. Ekipa Ptuja je ob določeni uri tekmovanje izvedla ter nastre- Ijala 1655 krogov in se smatra za zmagovalca tega tekmovanja v letu 1960/61. V Ljubljani so na republi- škem prvenstvu rezervnih ofi- cirjev, odnosoo podoficirjev na- stopili v okrajni reprezentanci Maribora trije naši strelci. Razveselila nas je vest, da je tekmovalec Janko Pal iz SD Tumišče postal republiški prvak z MK-puško in mu k uspehu čestitamo, kakor tudi Hojniku in Korparju iz Kidričevega, ki sta z dobrim rezultatom pri- pomogla okrajni ekipi Maribora do odličnega plasmana. K. A. Pričetek delavskih športnih iger Zelo priljubljena športna pano- ga — nogomet — je v sindikalnih kolektivih zelo razširjena. Zaradi tega je komisija' pri OSS na.jprej pristopila k organizaciji sind kal- nega nogometnega prvenstva. Na tem prvenstvu .sodeJujejo nasled- nje sindikalne podružnice: sindi- kalni aktiv Tovarne glinice m alu- minija. Tovarne avtoopreme, trg. podjetij Panonija n Izbira, Goz- darske pcslovne zveze, akliv pod- jetja pekarne »Vinko Reš« in ak- tiv grafičarjev iz Ptuja. Posamez- ne ekipe so se vneto pripravljale na prve nastope in so prikazale zelo lep nogomet. Tekmovanje je v eni skupini in se tekmuje po točkcvalnem liga sistemu v je- senskem :n pomladanskem delu. V prvem kolu so se najprej sre- čale ekipe Tovarne gl niče in alu- minija ter gozdarjev iz Ptuja. Tek- ma ni bila na visoki ravni, borbe- ni gcz^ar.ii so se vneto borili proti tehnično- boljši ekipi iz Kidr čeve- ga. Zmagalo je boljše moštvo iz Kidričevega z rezultatom 3:0, če- prav h, lahko bil rezultat naspro- ten. V drugem srečanju so favo- -iti za prvo mesto ekipa tovarne avtoopreme brez velikih težav pre- magali ekip-> Izbire-Panonija z v - sckim rezultatom 5:0. V zadnjem srečanju sta se pomer h ekipi gra- fičarjev m pekarsko p-djetje Vin- ko Reš. Po zanfmivi igri so zma- ga'i graf čar ji s tesmm rezultatom 2:1. Drugo kolo prvenstva bo v tem tednu m upamo, da bo precej presenečenj. Vse tek^ne sodij.-> ak- tivni igralci Drave zelo dobro, pa Nepredvidene surovosti na tekmi Drava : Aluminij (Kidričevo) 2:2 (0:1) V nedeljo je bila prvenstvena nogometna tekma mariborske p>od- zveze med rivaloma Aluminijem iz K dričevega m Dravo. Domače- mu derbyju je priscstvovalo okrog 800 gledalcev, tekmo pa je sodil sodnik Drvarič iz Murske Sobote. Začetek je bil nervozen in že v prvih trenutkih je bilo ^-paziti, da sta obe ena.jstorici zelo borbeno razpoloženi. Nogometaši Aumini- ja so pričel tekmo z vsem srcem in požrtvovalnostjo ter so star- tali na prvo žogo in tako pop>ol- noma zmedli svojega nasprotnika. Domač: napad ni dobil uporabnih žog cd svoje krilske vrste in tudi redki napadi niso bili ravno ne- varni. Igra je bila v prvem delu precej zenacena ter je žoga pre- hajala IZ polja v polje. Obe ekipi sta po da jšem času nastopili sko- raj kompletni ter sta proti koncu polčasa zaigrali izredno podjet- no. V 44. minuti so napadalci Alu- minija nepričakrvano prišli pred vrata Drave in vratar je prav ne- redno posredoval in pust 1 žogo, da je šla svojo pot v mrežo. V drugem delu se je igra neko- liko .spremenila, domačini so bili nevarnejši na.sprotnp.k m .so že v 53. minuti izenačili po levem kri- lu. Po izenačenju je postala igra še bolj temperamentna in so do- mač ni deloma prevladovali, ven- dar pa ni bilo v napadu strelca, ki bi znal prednost izkoristiti. V 66. minuti ekipa Aluminija strelja prosti strel in ta strel je zopet povedel gostujočo ekipo nepriča- kovano v vodstvo. Po sprejetem golu domačini niso klon.li. vendar so želeli na vsak način rezultat vsaj izenačiti. Premoč domačega m-štva je bila precejšnja, ven- dar ni bilo strelca, ki bi izenačil. V 84. minuti izvede domače mo- štvo iz bliž ne "18 metrov prost ,'trel. Ko je bil prosti stre] izve- den, nenadoma desni branilec go- stujoče ekioe pHjtegne srednjega napadalca Drave za dres ter ga ovira, da bi sorejel žcgo in ji spre- menil smer. Brez oklevanja sodnik Drvarič, ko opazi ta prekršek, po- kaže z roko na belo točko: naj- strožja kazen! Vročekrvni igralci iz Kdričevega so hoteli na vsak način preprečiti streljanje enajst- metrovke Po prerekanju igralcev Alurru- nija s sodnikom, ta ni spremenil kazni. Posamezni igralci A uminija £0 t»li precej vročekrvni. Po dve- minutntm navzkr žnem prepriče- vanju je priš o do izvedbe strela, ki ga je [Zvedel vratar Drave, to- da vratar gostujoče ekipe je strel obranil in odbil žogo v polje. Ne- nadoma sprejme cd bito žogo prav srednji napadalec Drave m jo brez oklevanja z lepim strelom iz od- daljenosti 18 metrov posije mi- mo vratarja v gol. Ta trenutek je bil odloči.en za nadaljnji potek igre. S tem zadetkom domače mo- štvo izenači in postavi realen re- zultat. Igra doseže v 85. minuti višek. Igralci Aluminija se nika- kor niso mogli pomiriti z izenače- njem. Vsi so po zadetku ponovno ostro demonstrirali in na vsak na- čin želeli, da bi sodn k kazen raz- veljavil. Višek negodovanja med igralci Aluminija je bil dosežen s tem, da je levi branilec Aluminija Feliks Muršec surovo naletel na sodnika Drvanča, ki je hotel v tem trenutku žvižgati pr.četek igre iz sredine polja. Napad igral- ca Aluminija je povzročil veliko razburjenje. Domači igralci so na vsak način želeli preprečiti pritep, želeli so braniti .sodn ka pred huj- šimi poškodba«mt: in je na ta račun dobil poškodbe tudi igralec Drave. Nastal je splošen pretep na igri- šču. Nato je vdrlo v igrišče še vroče občinstvo-navijači Alunulni- ja, nato še nasprotnik--navijači Drave. Po nekajminutnem pretepu je nastal po intervenciji uprave Drave mir in sodnik je moral za- radi ■krvavitve zapustiti igrišče ter ie bil odpeljan v slačilnioo. S tem je bila igra prekinjena pet m.nut pred koik:em, vendar cbčinstvo ni h-ctelo zapustit«: igrišča. Pričako- vati je bilo, da bo napetost neko- liko popustila, vendar so se vneti navijači želeli ponovno oddolžiti sodniku. Šele po intervenaji or- ganov notranje uprave so se vro- čekrvnezi pomirili in odšli. Po in- cidentu je sodnik zapisal podatke igralcev Aluminija: srednjega krvl- ca Palfyja, Marjana Kureta. in Fe- liksa Muršeca, ki so po njegovem mnenju bili glavni mictatorji pre- tepa, pa R okomet Slab dan za ptujske rokometaše v nedeljo, 23. oktobra, so ptuj- ski rokometaši gostovali s tremi ekipam v Slovenjem Gradcu, in sicer z žensko II. ekiipo, mladin- sko in s člansko. MLADINCI SLOVENJ GRADEC : DRAVA 25:19 (14:10) V prvenstveni tekmi sta se to- krat srečala favorita za prvo me- sto v tekmi, ki je odločal*, kateri cd njiju bo okrajni zmagovalec v jesenskem de.u. Tekma sama je b-.Ia zelo Ifepa, hitra in kolektivna. Domačim so v začetku silov to na'- padali In so po nekaj minutah vo- dili že s 6:1. Gostje so se nato zbrali in rezultat znižali, toda za- mujenega niso mogli nadomestiti, tako da so jim upi za prvo mesto splavali po vodi. Za domačne sta dosegla največ go.ov Štumberger 10 in Gajšek 6, za goste pa Štar- kei 7, Perger 4 itd. V povratni tekmi, ki bo spomla- di v Ptuju, naši mladinci upajo na zmago, s katero bi si priborili naslov zmagovalca, če seveda ne bo prišlo kaj vmes. ŽENSKE SLOVENJ GRADEC : DRAVA 5:9 (2:5) Ženska ekipa Drave II, ki je bila tokrat ckTepljena z igralko Potoč- nikovo, je prišla na igrišče vse prej kot pesimistično razpo.ložena. Ptujčanke so brez težav premagale domače igralke, ki niso b«le slabe. Najboljša igralka na igrišču je bi- la Potočnikova, ki je dosegla šest golov, in Makovčeva s tremi goli za Dravo SLOVENJ GRADEC ; DRAVA 46:12 (17:6) Član Drave so tokrat razoča- rali kot še nikoli. Res je. da so odpotovali z oslabljeno ekipo — toda 46 golov je pa le preveč! Drava je igra a popolnoma pod- rejeno vlogo hitrim domačim igralcem, ki so polnili vrata go- stov po mi H volji — seveda ob podpori vročekrvnega občinstva, ki je nekajkrat vdrlo na igr šče. tako da je sodnik moral igro za nekaj minut prekiniti. Za doma- čine so dosegli Ocepek 19, Gol^^- granc m Kranjc po osem golov itd., za Dravo pa Černezel 3 gole itd. Vzroki tako slabi igri č.anov Drave so med drugrmi: neresnost pri treningih in neredno obisko- vanje treningov ter neresnost V igri sami. Jesenski del tekmovanja je t to igro zaključen. Drava je na če- trtem mestu. KF Pred odločilnimi trenutki ženske republiške rokometne lige v soboto bo gostovala vodeča ženska ekipa Drave v Ljubljani m se bo pomerila z zelo dobro ekipo Svobode iz Ljubljane. Po enotedenskem počitku so roko- metašice precej spočite in po stal- nih treningih zelo dobro pr prav- Ijene na zadnja srečanja v Ljub» Ijani in naslednji dan v Kranju. Vodeča ekipa 'je doslej ostala ne- pcražena m je trenutno v zelo do- bri formi. Večkratni prvak iz Ljubljane je zelo nevaren na- sprotnik, saj igra na domačih tleh. in je to za igralke iz Ptuja od.- Icčilna tekma v letošnjem prven- stvu. Novi trener tov. Rakuša se zelo zavzema n daje zadnja na- vodila pred odločilnim .srečanjem v Ljubljani. V ekipi Drave na- stopa nekaj mlajših igralk, ki' da- jejo igri več borbenosti in odloč- nosti pri strelih na gol. Vse igral- ke se dobro počutijo in se na zad- njih tren ngih seznanjajo z novim sistemom igre. Moštvo Drave bo v soboto in nedeljo nastopilo v postavi: Toplak (vratarica), Buto- len. Jelinek, Fric. Potočnik, Goj- kovic, Korenjak, Kramberger. Odločilna tekma za prvo mesto v letošnjem prvenstvu bo hkrati finalna tekma za jugoslovanski cup ter je to srečanje izredne važnosti. V nedel.io dopoldne se bodo igralke Drave pomerile še v Kranju z Mladostjo. S tem bo kon- čano letošnje prvenstvo. V upa- nju, da domače igralke z Ptuja ne bodo zatajile, pričakujemo po- poln uspeh ter jim žel'mo čim-- boljše mesto v letošnjem prven- stvu.