Leto IV., štev. 123 V LJubljani, sobota dne 26. mata f923 Poštnina pavšaHrana Posamezna Itav. stana 1 Dla •ttfm 4 gjntff. Stane mesečno 12-50 Din ta tat emstvo 25 — m neobvezno Jfelasi po tarifo. Uredništvo: HJklo»e«ra cesta it tfjfl Telefon št. 72. za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ■3. it 54. Telet it. 86 Podružnica; Maribor. Barvarska uLL Tet it 22. Celje, Aleksandrova «. Hačon pri pošta, čekov, zaroda štev. 11.842. Situacija se zapleta Represalife proii uradništvu NASPROTSTVA MED RADIKALI. - DEMOKRATI IN RADIKALI. — KOROŠEC IN SPAHO. — NEMCI ZAHTEVAJO SATISF AKCIJO ZA PTUJ. Beograd, 25. maja. gd. Politična si- j Po konstituiranju narlamenta naj bi Ljubljana, 25. maja. Se;(5 teden že poteki, odkar so se •"orali novoizvoljeni poslanci v Beogradu, pa narodna skupščina še vedno ni niti prvega in uajprimPivnejšega dela izvršila. Do danes ona še ni konstituirana, nima še nobenega odbora, na njenih klopeh se ne nahaja še noben zakonski predlog in vlada, ki medtem baje »pripravlja* zakonodajno gradi-o, napram vsem perečim vprašaojem ežkega časa, v katerem živimo, te ni storila nobenega ukrepa. Sterilnost in nemarnost je odlično znamenje današnjega režima. Mesto da vlada in parlament poka-feta jugoslovanski javnosti, kaj nata i.i zmoreta, mesto da stranke, ki so z r ajvečjim reklamnim bobnom zvabile ', od svojo zaščito plemenske veČine, s :ni in uspehi upravičijo svoje volilne :nage. se pred očmi začudenega svati uprizarja med radikali, k^rikalci, redičevci in spahovci naravnost pu--tolovska igTft, kako bi drug arjgega i-i vsi skupaj Cenjene volilce prevarali. >:onglira s4 z besedami, ko je tr«ba deri j. izmenjavajo se izjave in protiiz-: ve, ministrski svet je, kakor izgleda, ie še zbor komentatorjev, ki nepresta-:> razlaga Radičeva zagonetna razo-'■iejstva, klerikalci, mesto da bi se brigali za potrebe ljudstva, za izpolnitev - /ojih slovesnih obljub, se vozijo med agrebom in Beogradom, služijo v par-' imentu kot glasovalni stroj za radi-' ale ter uživajo vso svojo srečo v tem. •i* se jim je dosedaj 'posrečilo ohraniti žavi safflosrbsko vlado. Vse to pa ustvarja situacijo, ki se dolgo ne tnore držati. Dogodki zadnjih •lni že kažejo, da latentna kriza režima prehaja-v akutni štauij. Iz radikal-kega kluba prihajajo vznemiri ve ve- j -ti. Tam se zopet obnavlja boj med! •tiznimi interesnimi skupinami in naj- ! ■ujši buntOvniki rožljajo celo z veri-j jfami pokornosti napram Pašiču. Od- i ski seji skupščine je govoril predsednik i končati. Razprava *o je precej strogo -top ministra za agrarno reformo Mile-! dr. Peieš posmrtnico umrlemu poslancu I držala predmeta, le črnogorski radikal tuacija kaže vedno jasnejše vse znake bližajočih se kritičnih zapletljajev. Od-nošaji v radikalskem klubu so znatno poostreni. Minister za agrarno reformo Krsti Miletič vztraja pri svoji ostavki, ki jo je danes Pašidn pismeno utemeljil s tem, da se večina radikalskega kluba ne strinja z njegovim političnim naziranjem. Govorice o ostavki ministra Laze Markoviča so danes ponehale, narobe se zatrjuje, d* Ho v rekonstruiranem kabineta ba5 dr. Mar-kovi6 prevzel važni portf^lj notranjih poslov. Velike skrbi imajo radikali z vprašanjem konstituiranja parlamenta, ki se bo izvršilo, kakor vse kaže, šele prihodnjo sredo. Ljuba Jova no vi'j še vedno ni definit:sprejel ponnjanega mu predsedniškega mesto. Dosedaj so radikali ponujali eno mesto v prezidiju klerikalcem kot zastopnikom bloka. To taktiko so danes spremenili. Dopoldne je predsedoik radikalskega kluba dr. Gjuričič preko Lj. Davidovi da demokratskemu klubu oficijelno ponudil mesto drugega podpredsednika. Predsednika in prvega podpredsednika bi si radikali obdržali zase. Po parlamentarnem običaju pripada demokratom kot drugi najj^čji parlamentarni stranki prvo"podpredsedniško mesto, zato se rekonstruirala tudi vlada. Baje bodo izstopili nekateri starejši ministri, predvsem notranji minister Vujičič. Ra maša jo te razne kombinacije o kandidatih in trdi se, da bo tokrat radikalski klub sam določil osebe, ki naj vstopijo v kabinet. Znano je, da se Paši o v tem oziru ne meni za mišljenje s v njih poslancev. Klerikalci in spahovci so zadnje -lni neprestano posvetujejo. Dr. Spaso je bil čez praznike v Sarajevu ter se je vrnil zelo nerazpoložen in z očitki, da politika Radi ca in Korošca ne vodi k nobenim praktičnim uspehom. Na. današnjem sestanku je Spaho zahtevni od drja. Korošca spremembo taktike in večjo neodvisnost od Radiča. Oba federalistična eksponenta sta očividno deprimirana. Nemški poslanci se vedno bolj zavedajo svojega pomena za radikale, fnoi-dent v Ptuju so vzeli za izhodišče cele vrste nacijonalno - političnih postula-tov. Od vlade zahtevajo brezobzirno preganjanje n.tdjon.ilbtičnih organizacij, češ, da so naperjene predvsem proti nemškim interesom. Kot satisfaK-cijo za Ptuj zahtevajo odpoklic tamkajšnjega. okrajnega glavarja (drja. Vodopivca, op. ur.\ Danes so se hvalili, da jim je vlada, obljubila razae je verjetno, da bo demokratski klub j koncesije in da bo tudi ptujski glavar radikalsko ponudbo odklonil. I odpoklican. VLADA HOČE ODLOŽITI URADNIŠKO PRAGMATKO? Beograd, 25. maja. dg. V vladi se je [nič izsiliti, zadnje dni opetovano razpravljalo o j Glede zvišanja doklad se dosedaj s uradniškem vprašanju. Energična akcija ! še ni nič ukrenilo. Vlada stoji na stah- državnih nameščencev jo silno jezi. Sklenjene so bile r3zne represalije. Kakor se poroča iz zelo verodostojnega vira namerava vlada udcril: uradniško gibanic s tem, da uradniškega zakona zaenkrat; šču, da bi se mogli potrebni krediti dobiti Sc le z budžetom odnosno z budžer-skint provlzorijem, katerega projekt st sedai sestavlja v finančnem ministrstvu Pri zadnjih debatah v radikalnem kln- nc bo dala v razpravo, češ drJavni na- j bu so razni govorniki silno ostro nasto-meščenci naj spoznajo, da si ne damo p ali proti akciji drž. nameščencev. Vlada poziva profesorje KOMUSIKE MIN. PROSVETE. — PROFESORJI NE ODNEHAJO. -SOLIDARNOST UNIVERZE. Beograd, 25. in a vi- dg. Ministrstvo prosvete objavlja: Ministrski sret je sklenil, da. »e ostavke, ki so jih vložili učitelji iu učiteljice srednjih in strokovnih šol ne sprejme,jo. Sprejetje ostavk bi imelo težke posledice, v prvi vrsti za pouk v srednjih šolah, potem pa tudi za vso prosveto. Razen tega poudarja ministrstvo, da bodo v zelo kratkem času izginili razlogi, zaradi katerih so profesorji podali svoje ostavke, ker je zakon o uradnikih in srednjih šolah že izročen(?) narodni skupščini, ki bo o njem v kratkem sklepala. Glasovi v enem delu beograjskega, tiska- da je minister prosvete predložil ukaz. da se profesorske ostavke sprejmejo, d-i je pa Nj. Vel. kralj podpis odkkmiL so ten- j v ta namen žrtvovali denciozni in dani v javnost v očivid-1 plače. nem namenu, da spravijo čim večjo zmedo v to delikatuo vprašanje. Ta komunike situacijo ne spremeni Vlada je danes obvestila, profesorski akcijski" odbor, d:i pričakuje s 1. jnr. jem zopetni nastop službe vseh prof« sorjev in indirektno je zapretila telo *. zakonom o zaščiti države, toda akcijski odbor je vztrajal pri ostavkah, dokle; ne dobijo profesorji stvarne garancije da se bo njihovim zahtevam ugodilo Danes so beograjski v«eučiliški pro fesorji in docenti sporočili profesorska mu odboru svoje simpatije ter jih Ob vestili, da bodo prepustili fondu za 5z-drzavanje štrajkujočih del svojih prejemkov. Mnogi vseučiliški profesorji polovico Šefa narodne skupščine NADALJEVANJE VERIFIKACIJSKE DEBATE. Beograd, 25. maja. i g. Na dopoldan-[razprava o spornih mandatih še danes Mariborski občinski svet uča je najbeljši dokaz, kako kritično ,fe~ postalo razpoloženje v radikal skih vrstah. 03_Všega""začetka se borita med radikali dve struji. Ena prelet) vseh -ojih plemenskih obzirov ipak uvide-v.i opasnost igre z narodnim in državnim jedinstvom ter se plaši posledic politike, ki v navidezni brigi za izmi-renje Srbov, Hrvatov in Slovencev zasleduje v glavnem le partizanske cilje. Druga je prožeta slepega strankarskega oportunizm.i. Zaveda se, da je kompromis z Radičem nemogoč na osnovi, ki bi respektirala veliki dejstva cjedinjenja, pristaje pa vendar na ;ro razgovorov in pogajanj s federalističnim blokom, ker ta igra omogoča, ■la- se drži na krmilu lastna strankarska manjšinska vlada. To eo ljudje, ki nočejo razumeti, da je vsak dan njihovega plemenskem režima dobiček separatiste in izguba za državno niisel. Ni še povsem razvidno, kako se je sadnje tedne razvilo razmerje sil mod obema strujama. Ako sodimo po demi--iji Krste Miletiea, ki spada med naj-?;agrizenejše radikalske partizane, oo-.om bi rekli, da je zmernejša skupina jadvladala in da se v radikalni stnn-ivi pripravlja nov preokret. V parlamentarnih knloarjih se zopet ran >go j Opravi .ia o koaliciji. Stališče demokratov napram koalicijski kombinaciji jc danes precej Ir.i-cučno nego je bilo pred mescem. Nase politično življenje se ie takrat nahajalo pred novo epoh i razvoja. Parlament se ie komaj sestal, stranke so I-De sicer v ostrih nasprotstvih vsled volilnega bo.ja, toda vendar ne v tisti v rajemni ozlovoljnosti. ki jo ustvarja plkrost parlamentarne diskusije, na Lnevnem redu se nahajajoči problemi oiso bili z malomarnostjo zavoženi v iiučne komplikacije, pred narodno •kupščino je bil postavljen precej jas-io začrtan program neobhodnega uda n prepričanje- da je treba narod čim preje zvat-i p>movno na volišče, ie bilo flošno. Situacija, je danes mnogo ''•»"tj zapletena in motna- Demokrati ne ■■orejo* biti nekaka državotvorna tri-•irljska četa. katero se v slabih časih kiiSf; na pomoč, kadar se podere j o ileloma proti njim naperjene špekulacije. ^ Danes je koalicija med radikali in lemofcrati' mnogo " težavnejša stvar, nego je bila pred tedni. Vsa politika današnjega režima ter njegovih direktnih. radikal skih in indirektaib, kleri-kalnih in spahovs-kih. nositeljev je s -■•vojo brezvestno nemarnostjo in sterilnostjo ustvarila položaj, ki vzbuja v ■•Temokratskih -rjtah največjo opreznost. KRALJ OBOLEL. Beograd. 2o mnja. n Kralj je lah '0 o&olel. Ostal ie v postelji in ne zapušča sobe. dr. Kockarju, ki jo je zbornica poslu- j Toma Orahovac je polemiziral proti po-šala sto,ie. Nato se je nadaljevala debata o poročilu verifikacijskega odbora glede spor- nih in Radičevih mandatov. Prvi je govoril demokrat Pera Markovid, ki je na-glašal. da bi se moral mandat dr. Ivana Ribarja verificirati, ker eo se izvršile pri štetju nepravilnosti. Poslanec Grgin (rad) je odgovarjal, da je večina vArifi- slancu Rieti Popoviču, ki jc pred par dnevi podal mano izjavo o lojalnosti črnogorskih federalistov. Ostro je napadal tudi muslimane ter zahteval, da se radičevcem dA rok, da pridejo v skupščino, v drugam slučaju da pa se postopa proti njim »kakor treba*. Demokrat Stipič je govoril o spornih mandatih poslancev Mijoviča in Vukoviča kacijskega odbora pri računanju tudi po . ter dokazal, da se njuna mandata po za-odbitju vseh nepravilnosti dobila količ- i konu ce moreta razveljaviti. Glede man-nik, po katerem dr. Ribar ni izvoljen. ; datov poslancev HRSS je poudarjal po-L.kiba Davidovič je izjavil, da gredo ra-; trebo takojšnje odločitve. Vsako odla-dikali pri pogajanjih z Radičem mnogo ! ganje bi bilo le škodljico. dalje, nego je on sel. On j9 hotel pri- Nato se je oglasil k besedi deino-dobiti Radiča. da pride v Beograd, ra- kratsLi jx»sl. Gjoka Popovič, ki je v dikaii se z njim pogajajo, da ne pride. Radikali govorijo o nekakem sporazumu srbskega naroda s hrvatskim narodom, dočim demokrati poznajo samo en edinstveni narod. Poslanec dr. Radosavlje- vič (dem.) je govoril o terorju vlade in j bugavaš. Velizar Jankovič se n,jenih organov v svojem volilnem okrož ju. Dr. Peleš je med njegovim govorom napravil opazko, da mlati prazno svojem govoru obračunal z Velizarjem Jankovičem. Posebno mu ie očital, da je bil na agitaciji v Srbiji velik hege-monist v Dubrovniku večji Jugoslovan nego Strossmajer, v Skoplju pa velik ljuto zagovarjal ter valil vso krivdo na —demokrate. Njemu je prikitel r,a pomoč tudi minister za notranje stvari Vnjičič, slamo, kar je izzvalo pri demokratih ve- j ki je odgovarjal na napade poslanca lik hrup. Dr. Voja Marinkovid (dem.) je Gjokida, vendar pa njegovi argumenti navajal argumente proti uničenju spornih demokratskih mandatov in zahteval zlasti naj se rešitev o Mijovicevem rušo nikogar prepričali. Kot zadnji jc govoril posL dr. Turkovič. Nato je bila seja ob 30. uri zaključe- vali električno razsvetljavo. Zveri z? za izdajo francosko pisane propagandn* za izdajo francosko pisane propagand0 knjige o Sloveniji s tem, da bo kupila 20 teh knjig. Državni reaiki plačaj" prekoračenje kredita 1600 Din za pisarniške potrebščine s pridržkom, da g* mora naknadno povrniti država. Prodna so to sklenili, so imeli občinski svetnik: še kratko debatico o avtonomiji in een-tralizmu. Mestno mesnico so sklenili že v žari nji seji zopet otvoriti. Obstoje pa težave, ker občina nima denarja, za nakup živine. Klerikalci so odločno proti menici. ker so organizirali mariborske me sarje v svoji stranki. Socialisti in demokrati pa so mnenja da treba mesnico otvoriti, četudi ne bo imela posebnih dobičkov, mora pa vsaj vplivati na regulacijo mesnih cen v teh neznosnih draginjskih razmerah. Dr. Leskovaj na to olepšava svoj veto v tem smislu, d* naj da občina mesnico le v najem me sarju — idealistu, ki bi potem dajal meso cenejšo kot pa drugi mesarji. Pri stojni odsek je bil končno soglasno pooblaščen, da mesnico uvede v življenje Dinarski davek dela gostilničarjem fr vedno preglavice. Občutne globe zarad sosveta major Grizold premeščen iz Ma- j malomarnega pobiranja je občinski svet e. Maribor, 25. maja. i Župan otvori sejo in poroča, da. je v smisln sklepa občinskega sveta o Bvn-košt-ih pozdravil češkoslovaške goste iz Bratislave na kolodvoru in jih v imenu občine tudi povabil na skromuo okrep-čilo v kolodvorsko restavracijo. Državni borzi dela uajame občina prostor na Stolnem trgu le. če ne bo treba. plačati odkupnine 15.000 Din. Zato bo občina stopila v stik s hišnim gospodarjem, ker noče podpirati v Mariboru razpasle razvade, da bi tudi ona dajala dosedanjemu najemniku visoko odkupnino. Veleindustrijaiec Franc je svoje časno prosil za podaljšanje termina prezidave, oziroma dvignjenja svoje ogelne hiše v Slovenski — Gosposki ulici. Občinski svet je takrat privolil v enoletno podaljšanje in prenos dovoljenja na brate Tavčarje. Predno pa je občinski svet to sklenil, je g. Franc hišo že prodal g. Tavčarju, seveda za višjo ceno z ozirom na gornji sklep občinskega sveta, Zato je župan gornji sklep sistiral in pride zadeva zaradi nadaljnjega postopanja v pravni odsek. Stanovanjski urad poroča, da je član ribora in se zato izvoli iz liste najemnikov g. kapetana šambek. Olepševalnemu društvu pri Magdaleni dovolijo 5000 Din podpore. II. mestni deloma znižal. V 6plošnem je bila današnja seja, ki je trajala nad tri ure. skrajno dolgoca* na in duhomorna: ogromno govorjen? osnovni šoli (pri Magdaleni) bodo nape- — rezultati pa gornji mandatu odloži in zadeva vrne zopet ca ter prihodnja odrejena za jutri zju- j cerifikaeijskemu tri vanje. odboru v novo razmo- traj ob de v etih z dnevnim redom: na-1 ! daljevanje verifikacijeke debate. Kot i Popoldanska, seja se je pričela popol- i prvi govornik je na vrsti poslanec Sve-noma mirno. Vlada je dala radikalom : tozar Pribioevid. opomin, naj ne izzivajo, da bi se mogla i ---— Madžarska zaMeva soudeležbo na Reki GLAVNA NALOGA BETHLEN O VEGA OBISKA V RIMU. skhni političnimi krosi razpravljal tudi | zwolenie in narodna delavska stranka. o reškem vprašanju. Baje je za Reko predlagal Italijanskc-madžarski kondo-lninii. sličen svoj čas obstoječemu reškemu režimu. Ta predlog je zlasti podpiral poslanec Castagnetta, ki ie izjavil, da bo Madžarska, ako pride do italijan-sko-inadžarskega konzorcija na Peki. Lausanne, 25. maja. ?. Rimski poro-čcvalec lista <-Cueet1e dc Lausanne« poroča, da je madžarska vlada prepričana, da bo, ako pride do iugoslovansko-itali-ianskesa sporazuma, imela Italija v Be« gradu dovoli upliva, da doseže večjo popustljivost Jugoslavije napram madžarskim žeiiam. Grof Bethlen vidi v sklepu madžarsko-ltalijanskega trgovinskega in-uživala posebne ugodnosti, gospodarskega dogovora podlago za bodočo uspešno politiko ter upn. da bodo v italijanskih krogih upoštevali stališče Madžarske. Mussolini je večkrat priporočal Madžarom zmernost. Praga, 25. maja. i. V dobro informiranih krogih se izjavlja, da ie grof Bethlen pri svoiem obisku v Pi'nu s italiian- Vladna kriza na Poliskem ! Nezaupnica vladi v proračunskem odseku. Varšava. 25. maja. s. Pri glasovanju ] o proračunskem provizoriju je bil v pro-| računskem odseku z 21 proti 9 glasovom j odklonjen dispozicijski iond ministrskega predsednika, s 17 proti 13 glasovom i pa dispozicijski fond zunanjega ministra. Za vlado so glasovali socialisti, klub Wy- Varšava. 25. maja. j. Z glasovanjem v proračunskem odseku ie Zc dolgo trajajoča kriza kabineta postala akutna. Jutri v scfcoto se vrši plenarna seja sejma. Na dnevnem Tedu ie proračunski provizorii. Debato bo pričel Sikorski z ekspozeiem. | NOV BANČNI POLOM V ITALIJI-. . . Trst. 25. maja. s. Cassa Rurale v Budimpešta. 2o. maja. z. Novinarjem j Baffncli v pjjemontu se je proglasila za I« >Miiiictrrlri nrprlcorlnd.* en-jtf Rot_ ... __. . ■«.. Potovanja v Malo antanto odpadejo, j jc izjavi! ministrski predsednik grof Bethlen. da ie s svojimi potovanji v London. Pariz ln Rim dosegel, kar ie hotel. V glavna mesta dTŽav Male antsntc zato ne namerava več potovati. IZZIVANJE ITALIJANSKIH FAŠISTOV NA DUNAJU. i novi ravnatelj čekovnega URADA V LJUBLJANL Dunaj, 25. maja. j. »Pote Fahne> jav- i Beograd, 25. mala. Z ukazom od lia, da so italijanski fašisti v polni opre-119. t. m. je imenovan za ravnatelja čemi včeraj imeli v kavarni v VIII. okraja j kovnega nrada v Ljubljani g. dr. Ignacij sestanek. List označuje to kot izzivanje: Rutar, sedaj vladni svetnik pri pokradel a vsi va ter zahteva, da so morajo taki '.ii::ski upravi v Ljubljani, dogodki prenrečitL -- insolventno. Pasiva znašajo 24 milijonov f lir. POLETNI ČAS V FRANCIJI Pariz, 25. maja. I. V Franci'i se jutri, j v soboto ob 11. zvečer uvede poletni čas s tem, d-i se vse ure pomaknete na polnoč. SMRT BIVŠEGA DUNAJSKEGA ŽUPANA. Dunaj, 25. maja s. Danes dopoldne je umrl tukaj bivši dunajski župan Josip Inozemske borze 25. maja. Trst: Beograd 21.80 — 22.20. Pan/ 137.30 — 137.75. London 96.20 — 96.50 Newvork 20.70 — 20.80. Črnih 373 — 377, Berlin 0.0375 — 0.04, Praga 62 -62.30, Dunaj 0.029 — 0.031. dinarji 21.9" — 22.40, delarii 20.65 — 20.75. carinski franki (20) 78.75 — 1925. Curih: Berlin 0.0102, Newyork 555 London 25.67, Pariz 36.70, Milan 26.70. Praga 16-55. Budimpešta 0.105, Beogrs 5.S250, Sofija 4.67. Varšava 0.0105, Dunaj 0.0078125, avstr. krone 0.007S25. Dunaj, devize: Beograd 747 — 74'X Berlin 1.29 — 1.35, Budimpešta 13.15 --13.25. Bukarešta 379 — 381, Londo; 327.900 — 328.500. Milan 3416 — 342--: Newyork 70.985 — 71.135, Pariz 4674 -4686, Praga 2121 — 2127, Sofija 614 -616. Varšava U1 — 1.37, Curih 12.7S-1 — 12.815, valute: dolarji 70.650 - 70.95; levi 593 — 597, n. marke 1.28 — 1.41. iunti 326.200 — 327.200, franc. iranr-i 4615 — 4645, lire 338.250 — 339.750. dinarji 738 — 742. poljske marke 1.16 -1.28. Ie ji 384 — 386, švic. franki 12.69* '— 12.750, češke krone 2104 — 2114. madžarske krone 10.70 — 10.90. Praga: Dunaj 4.58. Berlin 5.90. ftn-163.75, Budimpešta 63.50, Pariz 225 London 154625. Newyork 33.80. Curir 602.75. Beograd 35.50. Berlin: Dunaj 76.45, Budimpešta 10.72 MIlan 260.347. Praga 161.595. . Pari' Neumayer. Bil je star 79 let. Net:mayer 357.103, London 250.621-85. Newyork je bil naslednik dr. Luegerja '54.164.25. Curih 976.053. Beosrad 56.857 Včeraj ob 9. dopoldne so potegnili iis Bohinjskega jezen truplo predsed-ika kmetijske družbe, generalnega ivnatelja v pok. gosp. Gustava Pirca. ivo je ob 8. zjutraj peljal voznik Janez 'lalen iz Laškega Rovta po cesti ob ;ezeru, so konji postali nenadoma ne-:iirni. Vozniku se je zdela stvar sumil va; stopil je z voza in šel pogledat naokoli. Ob jezerski obali je opazil raplo vtopljenca, v katerem je takoj -ede!, da je že dolgo pogrešani pred-ednik Kmetijske družbe Gustav r'ire. Ob 9. so truplo po težkem naboru potegnili iz vode in ga prepeljali v pokojnikovo vilo pri Sv. Janezu, po - odnem ogledu pa v Srednjo vas. Pri vtopljencu so našli 170 dinarjev, eno nismo, cigarete in nanosnik. V žepih e imel kamenje. Na glavi je ve6 ran, ki izvirajo očividno od premetavanja trupla ob sicaloviti breg. * Generalni ravnatelj Gustav Pire je nfl nedvomno eden največjih naših kmetijskih strokovnjakov. Z njegovo usebo je tesno spojen skoraj ves tehnični napredek v kmetijstvu na Kranj-kem v zadnjih desetletjih. Njegov sloves in vpliv pa je segal tudi preko mej naše ožje domovine. Pokojnik se je rodil leta 1859. v skofji Loki. Po kmetijskih študijah in 'imetijski praksi na Češkem je bil štiri ieta učitelj na deželni vinarski iu sa-ijarski šoli na Slapu, dne 1. februarja '884 pa je postal tajnik Kmetijske Iružbe in potovalni učitelj in stopil leta 1919. po 351etnem nadvse uspešnem in požrtvovalnem delovanju v pokoj kot generalni ravnatelj. Z nastooom Gustava Pirca kot tajnika Kmetijske družbe se je pričela za -lovensko kmetijstvo nova doba. Zavel je nov duh modernega pospeševanja vseh stmk kmetijstva s pomočjo najožjih stikov s kmetijskimi sloji. Družba je pričela že leta 1884. izdajati -voje uradno glasilo cKmetovalec,, če-:ar prvi urednik je bil pokojni Pire. 5 OiSlSblED žigi Oblastno načelstvo JDS za mari->d leta 1889,—189L je"'izdajalTovori- borsko ob1ast 3e ^elo včeraj popoldne ogo »Kmetovalcu, tudi »Vrtnarja*. S i da,'so se-'°- kiltere se Je udeležil iz Kmetovalcem, in nebrojem preda-1 Ljubljane tudi gosp. načelnik Ribnikar, -anj je pokojnik vzdramil' naše kme- ^ ie Podal leP° Poročilo o politični finsko ljudstvo in ga kmalu pridobil za ! tnaeiji v Beo,gradu in doma. Potem se načela modernega kmetijstva. Njegovo Je obširno razpravljalo o koncentraciji ■ naprednih strank, o bližnjih volitvah, o organizatoričnem delu v stranki in o časopisju. Bilo je storjenih več soglas- Svoje piodorito strokovno literarno ■ delovanje je začel pokojnik v »Novi-| cah», kjer je priobčil velezanimive 'spomine s potovanj po velikih posestvih na Ruskem, Češkem in v šleziji, dalje je razpravljal o treh glavnih ovirah v napredku slovenskega kmetijstva, nato o redilnih snoveh v zemlji, o amerikansld sadni sušilnici in koruzni uši ter je priobčil krasen članek »Kdo je res ud Kmetijske družbe?, V tem članku odgovarja sam: »Vsak, kdor ljubi kranjsko deželo in slovensko ljudstvo.* Tega načela se je pokojnik sam držal ter bil po svoji izredni agilnosti znan po vsej Sloveniji. Tudi v drugih političnih listih je priobčil tekom 30 let celo vrsto strokovnih člankov in feljtonov pa tudi polemičnih razprav in notic. Prav posebno pa je še omenjati njegovo dolgoletno požrtvovalno delovanje v prospeh slovenskega gledališča. Bil je okoli 20 let marljiv in vztrajen odbornik «Dramatičnega društva*, predsednik, oziroma blagajnik »Gledališkega podpornega društva, ter nekaj sezon tudi inteu-dant. Pod njegovim vodstvom je začelo gojiti naše gledališče v Ljubljani veliko opero. In pokojni Pire je bil, ki je angažiral celo vrsto izvrstnih čeških in poljskih opernih solistov in solistk. V zgodovini slovenskega gledališča ostane ime Gustava Pirca zabeleženo za njegovo nesebično delo hvaležen spomin. Za njegove velike zasluge za po-vzdigo kmetijstva v Sloveniji ga je odlikoval kralj Aleksander leta 1921. z redom sv. Save III. razreda. Energičen, rezek, včasih nagel je bi! pokojnik, a imel je blago srce. Nehva-ležnost pa je plačilo sveta. To bridko resnico je občutil Pire v obilni mori ravno zadnje mesece. Toda zgodovina slovenskega ljudstva mu bo gotovo pravičnejša, nego mu je bila sedanja generacija. Bodi zaslužnemu možu ohranjen Časten spomin! >dločno in brezobzirno nastopanje za kmetijski napredek seveda ni bilo povsod vselej všeč in to tem bolj, ker se . ie Gustav Pire kot nevpogliiv naroden nih sklepov. snačaj držal vedno gesla, da je našemu malemu slovenskemu narodu predpogoj obstanka — narodno blagostanje. Oral je pred 40 leti takorekoč sam 'edino slovenskega kmetiiskesra napredka in se boril s številnimi pred-odki. Premagal pa je s svojo železno nergiio v«e težkoče in danes že cela TSta kmetijskih strokovnjakov z lahkoto nadaljuje njegovo delo na teme-ju, ki ga ie postavil on. kajti Slovenki kmet je ravno po njegovi zaslugi ■osta! silno dovzeten za kmetijski napredek. Leta 1919. je stopil Gustav Pire po kletnem napornem in s sijajnimi uspehi ovenčanem svojem de'u kot generalni ravnate'j v pokoj. Že naslednje leto r>a je bil izvolien za predsednika raz-irjene Kmetijske družbe za Slovenijo, katere predsednik je ostal do svoje tragične smrti. Pokojnik je spisal več izvirnih gospodarskih knjisr in brošur, mnogo pa jih je prestavil iz drugih je-nkov. Leti 1884. je iz«la kniiga »Mlekarstvo*, leta 1888. »Vrtnarstvo*, leta ?902. »Gospodarske razmere na Kranjskem*. dalje brošure »Prašičereja*, ^Govedoreja*, »Poglavje o arovedore-ii na Kranjskem®, -^Določanje tolščo-be v mleku, itd. Občni zbor krajevne organizacije JDS za Trbovlje. V nedeljo, 27. t. m. ob 9. dopoldne se vrši v gostilni Forte na- Vodi občni zbor krajevne organizacije JDS za Trbovlje. Somišljeniki se vabijo, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Govorila bosta: dr. Reis-mati iz Maribora in načelnik Adolf Ribnikar iz Ljubljane. -f Kje so škarje? Odkar se ie v Beogradu začelo pri radikalcih liekoli ko majati, so naši domači režimlije čisto preplašeni. Pod mastnimi naslovi objavlja »Slovenec* razmišljanja o ■zpičli vladni večini^, na drugi strani pa je postal demokratski klub zop-=4 predmet njegovega državniškega študija. Pričel ie komentirati govor gosp. Davidoviča iz prošlega tedna fo katerem je poročal, da je napravil silno klavern utis) in naenkrat se mu zdi vsaka besedica demokratskega prvaka važna. Seveda je demokratska stranka zopet »needina*, Pribičevič silno nezadovoljen in demokrati vsled tega nesposobni za koalicijo . . . Vlr-da jc naenkrat »samosrbska* in njena politika le »srbska*. bradi. Nekaj tednov sem so jo gladili, častili in hvalili in vsak dan si pričakoval, da bodo začeli nanjo prisegati, kakor Turki na Mohamedovo. Sedaj pa naenkrat nekaj ni več v redu in kar vidiš jih, kako segajo po škarjah, da bi se zagnali vanjo. Njihovo dosedanje režimsko zastonjkarstvo jih je navdahnilo celo za uvodnik, v katerem globokoumno razpravljajo o -suženjski psihologiji*, seveda drugih, ne o svoji in kjer tako zmedeno mešajo zasluge Focha, velike antante in Lje-nina, da se Gosarjevi boljšo vi ki kar križajo. Politično ravnotežje klerikalnih režimovcev je očividno znatno pokvarjeno. — Odnosi vlade in bloka. Dr. Korošec in Spaho se strinjata z Hadičsvim govorom, sta torej šo jaee vezana na zahteve, ki jih je stavil Radič. Kakor doznava »Pravda,, insistira blok najbolj na tem. da se ue ustvari ponovna koalicija med radikali in demokrati. Za to ceno je blok pripravljen še nadalje podpirati radikalce. Radi bi tudi videli, da viada nekaj pozitivnega stori. Toda radikali so v tem oziru ko-modni, zato blokaši pretresajo iznre-membo svoje taktike. Blokaški krojri vedo, da v radikalnem klubu postoje razne grupe, Iti se med seboj glodajo, a_ vsaka zase ima velike pretenzije. Veže jih edino še Pašičeva osebnost. + Agilacijski stroški radičevcev. »Slobodni Dom» objavlja podatke o stroških volilne agitacije radičevcev. Prispevki za volitveni fond so znašali 1.O93.409 kron, skupni stroški pa znašajo 1,082.019, torej je Radičeva blagajna tudi še po volitvah aktivna. Največ se je potrošilo za potovanja (741.195 kron\ Zaposlenih je bilo nad tisoč agitatorjev, oziroma — kakor včasih pravi Radič — apostolov. Za programe in letake v hrvaščini, slovenščini, nemščini ter madžarščini pa se je porabilo 199.509 kron. Koliko se je potrošilo za pijačo ir. podkupnino, o tem seveda izkaz previdno molči, ka- kor molči tudi o tem kdo vse je prispeval za radičevski volilni fond + «Pozabljeni, brezpomembni«. Pod tem naslovom je posvetilo lično glasilo dr. Korošc-a. mariborski revolver-žurna! »Straža*, slovenskim demokratom uvodnik, v katerem dokazuje, kako so liberalci brezpomemben faktor v naši javnosti. Razumljivo je, da tako piše režimski list, ki je primorau danes za vsako ceno pisati za velesrbsko radikalsko vlado. katero tihi kompanjon je SLS. Bralce »Straže* bi bolj kot »liberalci* zanimalo, ako bi povedala, zakaj je SLS preko noči pozabila na 1 svoje volilce in zakaj to oni danes tako brezpomembni, da lahko ž njimi klerikalni voditelji barantajo. kakor z robo. Pred volitvami =o klerikalci po Štajerskem obetali, da bo dr. Korošec spravil Slovence od Srbov proč. sedaj je pa SLS Slovence izdala in prodala radikalom. Pozabljeni in brezpomembni so sedaj klerikalni volilci, zafo pa »Straža, piše pamflete o demokratih, da hi znova nametal* svojim bralcem peska v oči. Pa ne bo pomagalo. En sam slovenski demokratski voditelj zaleže tudi danes še vec. nego celokanni klub gospoda Korošca. Prosvsža Ljubljanska drama. Sobota, 26.: --Kar hočete*. C. Nedelja, 27.: Gledališče je oddano »Kat. društvu rokodelskih pomočnikov za proslavo 'ubileia škofa dr. A. Jegliča. Izv. Pondeljek, 28.: »Hamlet*. A. Ljubljanska opera. , Sobota, 26.: Zaprto. j Nedelja, 27. ob 20.: cVrag in Katra Izv. Pondeljek. 28.: Zaprto. Torek, 29. ob 19.30.: »Carmen*. Gostovanje g. Josipa Rijavca. B. Mariborsko gledališče. Sobota, 26.: .Hasanaginica,. Premiera. V izvirniku. B. ,vega in napetega boja. Želeti je ie, at ■ bi se vršila borba v športnih mejah in da bi se oba kluba zavedala dolžnosti j napram športni ideji in javnosti v večji meri kot se je zgodilo to v zadnjih dveVi tekmah med Primorjem in Ilirijo. Gradjanski dobi pokal ZNP. V četrtek se je vršila v Zagrebu finalna tekma za pokal ZNP. med Gradjansklm in Pen-kalo. Kakor se je pričakovalo, je zmagal Cradjanski in sicer s 6 : 1 (4 : 1), Po tekmi je predsednik podsaveza dr. i Šuklje izroči! zmagovalcu dragoceni polka!. Protest slovenskih književnikov Prireditveni odsek Sckola 11. • Društvo slovenskih književnikov* j v Ljubljani je ob priliki razpisa slnžbc , mestnega arhivarja naslovilo na občin -r ski svet v zaščito stanovskih interesov v j svojih članov pismo sledeče vsebine: Ljubljani vabi društvene članice, nada- \ «Z imenov anjem gosp. Otona Zupiu-lje članice bratskih sokolskih društev, i čiča za definitivnega dramaturga'tu-kakor vse narodno ženstvo, da se udeleže razvitja naraščajskega prapora in slavnostnega sprevoda dne 3. junija t. svoječasno ustanovljeno, z namenom, da se slovenskim pisateljem - leposlov-cem preskrbi primerna eksistenca, tako da bi se čim manj ovirani mogli udejstvovati v svojem pisateljskem poklicu. V to svrho je bil kot prvi mestni arhivar imenovan pesnili Anton Aš kerc in to načelo se ni prekršilo pri kajšnjega »Narodnega gledališča- se je spraznilo njegovo dosedanje službe- ___ no mesto mestnega arhivarja. Obče v narodnih nošah. Cas in kraj zbiranja | znano dejstvo je, da je bilo to mesto narodnih noš se objavi v časopisju. Mladinski odsek Sokola I. opozarja na izlet dece, ki se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v Ponoviče pri Litiji. Odhod iz Ljubljane z gl. kolodvora z vlakom ob 12.19, povratek z večernim vlakom ob 21.30. Vožnja po železnici stane Din 8-50. Deco sprejme ua postaji Litija celokupni litijski naraščaj, s katerim si potem ogleda Litijo, in se poda v grad Ponoviče, ki je oddaljen po! ure od Litije. V Ponovičah sprejme naraščaj ruska deca. Pred gradom sc vrši nato kratek nastop, proste vaje, igre s petjem petje naše in ruske dccc itd Odhod po isti poti nazaj v Litijo. Pot iz Litije v Ponoviče se vije ob gozdu, je senčna, !cpa pešpot Vabimo stariše in vse, ki ljubijo naravo in deco — našo bodočnost — da pohite v nedeljo z nami na ta izlet. V slučaju slabega vremena se vrši izlet prihodnjo nedeljo. — Legitimacije po 50 par se dobe v društveni pisarni na Taboru še danes popoldne od 4. do 7. zvečer. — Na svidenje! Mladinski odsek. Spori imenovanju pe«uika Otona. Zupančiča. Podpisano društvo si nikakor n-prisvaja, pravice, o nas zadnja leta obiskala. Njegove ime se ceni zlasti tudi na zapadu, posebno v Franciji, kjer je čuvena Blanche Selva uvedla njegove klavirske skladbe polne zvočnega rafinementa. Suk je v marsikaterem oziru dedič Ar.tonina Dvoraka, sateri mu je bil tast, razvil pa se je kot komponist v prvovrstno umetniško individualnost in je danes eden glavnih re-urezentantov moderne češke glasbe. Suk vomponira v vseh glasbenih oblikah. Njegove kompozicije za komorno g'asbo zlasti njegovi klavirski cikli) se mnogo igrajo radi njihove jasne koncepcije in •isoke muzikalne vrednost' Za oder ie komponirana njegova glasba k Zeyerje-vi pravljici »Raduz in Mahulena, ter iste -a avtorja legendi »Pod jablano*. Njegove pesmi, dueti in zbori sc odlikujejo j>o prekrasni, zvočni plastiki. Prave dvora- kovske pestrosti in originalnosti v in-strumentaciji pa so prožeta Sukova orkestralna dela, posebno stnfonija E dur op 4, fantazija za vijolino in orkester cp. 24, sinfonija Asrael op. 27 (posvečena umrli ženi in njenemu očetu Dvoraku), sinlonična pesnitev «Praga* ter sinfonija «Zrain (Dozorevanje), na besede Antona Sove, komponirana med vojno v slutnji bližajočega se osvobojcnia, eno največjih čeških sinfoničnih del, kar sc tiče obsega in aparata. Orkestralna suita »Raduz* ir. Mahulena*, ki jo dirigira nocoj ravnatelj opere Friderik Rukavina je delo polno poezije. Časovno spada v ono tverbno dobo, ko se je Sukova tvorba nahajala še pod pre težuim vplivom njegovega mojstra in učitelja Dvoraka, ali pravi individualni izraz Sukov. kakor ga poznamo v njegovih poznejših delih (Asrael, Praga, Fati-tasia itd.), prihaja že do veljave. Suita sama na sebi je stvorjena kot nekak «resume* iz obsežneiše glasbe, kompo-nirane k Zeyerjevi dramatični pravljici: Raduz in Mahulena. Sujet k svojemu delu je vzel Julius Zeyer iz slovaške narodne poezije. Delo je pokloni! Svetozarjn Hurbanu Vranskemu, znanemu slovaškemu pesniku z nado (kakor piše v dedikaciii): »da cvetje to ne polaga na grob bratskega naroda, temveč na prag njegove ječe smrtnih muk, ozarjene s svitom bodočnosti, iz katere vstane poteptano ljudstvo, kakor nekdaj Lazar.* Zeyer ni slutil, da bo njegovo proroštvo že v 20 letih (pravljica je pisana v 1. 1898) Izpolnjeno... Vsebina pravljice, katera sigurno olajša poslušalcem razumevanje Sukove god be, je ta-le: Slovaška je bila razdeljena na dve kraljestvi; Tatro in Maturo, ka- J terih vladarja, poprej najboljša prijatelja I se smrtno zasovražita zaradi devolke, | ki sta jo oba vzljubila. Devojka se jc j odločila za kraija magurske.ia. To ie bila Nyo!a, Raduzova mati. Stojrair. kralj tatranski se je oženi! s Runo, zagonetno ženo, o kateri je šla vest po vsej deželi, da je okrutna in da se bavi s čarovnijo. Toda Nyo!e krali ni mogel pozabiti. Runa. kateri je bila znana zgodba Stojmi-rovega Ijubovanja, je vsled tesa grozno sovražila celi magurski kralievski rod ter deželo in je le čakala prilike, kako bi se maščevala. Ta se je kmalu našla. I. dejanje. Raduz zasleduje v temnem gozdu krasnega belega jelena čez ma-gursko mejo in ga končno ubije. Jelen je bil eden izmed treh posvečenih živali treh hčera kralja Stojrnira, Žive, Priie in Mahulene. Raduz blodi po gozdu, zagleda njemu neznani grad ter končno izmučen od lova v šumi zaspi. Tam ga najde njegov stari slu-^a Radovid. Blodeč po šumi srečata drvarja Vratka, ki jima pokaže pot in pove, da je grad, katerega je ugledal Raduz, last Stojmiro-va. Medtem sta že kralj Stojmir in Runa z dvorjani na sledu zlobnežu, ki je ubil jelena. Stojmir ujame Raduza, in na ukaz Rune ga pusti vklenjenega vleči v grad. Pred gradom srečajo kraljeve hčerke. Edino Mahuleni sc smili krasen mladenič. Videč ga omahovati od žeje, mu da piti iz svojih rok. Globoka ljubezen vzplamti v njunih srcih. II. dejanje. Vratko razkrije Mahuleni, kje je na skali priklenjen Raduz in jej izroči ključ, katerega je bil našel v prepadu, kamor ga je vrgla Runa, da bi nikdar nihče Raduza ne osvobodil. Medtem je Runa izsilila iz slabotnega Stojrnira dovolienie. i* u»mru Saauza, Po- ' znavši tajno ljubezen Mahulene do nie-; ga, v svoji krutosti pošlje njo samo nič | slutečo, da bi prinesla Radu/u časo smrt ne pijače, o kateri pravi, da pozdravi \ njegove bolečine in nemir. — Mahulena ■ pa razlije otrov, s ključem razpne Ra-j duzove verige ter žnjira pobegne. Pot ji-' :na zastavi Runa, katero pa Raduz pre- j ; inaga. Runa izreče strašno kletev: Ka-1 i kor hitro poljubi Raduz drugo ženo. izgi-! j ne Mahulena iz njegovega spomina, kot : da hi je nikdar v življenju ne pozna!, če-i prav bi stala pred njim. HI. dejanje. Blizu glavnega mesta Ma-I gure izvč Raduz. da je njegov oče umrl. i Na željo Mahulene hiti Raduz naprci, da j>oto!aži svojo nesrečno mater. Mati Ny-j ola. dosmrtno žalostna, poljubi Raduza i vkljub njegovemu odporu. V tem trenot-ku začuti Raduz močne bolečine v glavi — in nič več ne pozna Mahulene. Uničena Mahulena prosi mater Zemljo miru in se spremeni v topol. IV. dejanje. Tajna meč vedno vabi Raduza k skrivnostnemu drevesu, pod katerim eoino-le najde miru 111 tolažbe v sanjah o Mahuleni. Nyola boječa se za sinovo zdravje udari " sekiro po tajinst-venem drevesu. Ta adarcc in došla vest o smrti Rune razrušita moč kletve ir. iz drevesa stopi živa Mahulena na rami krvaveča. Presrečni Raduz spozna Mahu-leno. katero odvede kot nevesto v grad. Radovid. stari zvesti sluga Raduzov gleda za njimi in konča pravljico: O, šc pozni rodovi bodo pripovedovali o zvesti ljubezni! Razpored stavkov Sukove suite je diktiran od muzikalne forme in zato ne odgovarja točno razvrstitvi Zeyerjevcga dela. Prvi stavek «0 zvesti ljubezni R. m M. in njihovem trpljenju*. Adagio ma non troppo odpira glavni tema, ki ga in-tonirajo lesena pihala in violoncello. oprt na ritmizirani choral v godalih. Violina in klarinet s spremljavanjem harie slikata glavni dve osebi R. in M. Glasbeni tok prehaja v kipečo kantileno -trpljenje zvestih ljubimcev. V sredini s-taiinstveno oglaša motiv Rune, kateremu zopet sledi ljubezenski motiv tiara; sčaioč do it. Tempo postaja počasno" in urnre v sladkem E duru. Drugi stavek: »Hčerke Stojmirove • družino se igrajo ,labode in pave'*- " Polke se glasi v narodnem tonu. s Katerim Suk dokumentira svojo nacijonait-teto in daje tribut očetu češke ?lastx Smetani. Konča s poetično codo. Katero dva markantna tutti-akorda hipoma prekineta in zaključita. Tretji stavek »žalostinka* počenja s choralnim motivom pobarvan™ s cerkveno doričnim tonom (H dur - as moli). Sledi stavek lesenih P'^ nar°d za kraliem, očetom Raduza. H koncu se zopet ponavlja začrtani choral. Četrti stavek: »Kletev kraljice Run', in zmaga liubezm nad njo*, prinaša v širokem strastnem tripolovičnem taktu markantni tragični motiv Rune, ki doseže višek v mogočnem »pesante*. Spleta se z vračajočim se motivom ljubimce^ ter h koncu prepusti glavnemu pravljičnemu motivu, da se razvije in v širokem («/) E duru slavi zmago ljubezni. Še enkrat se vrača violinski solo s klarinetom (R. in M.), še enkrat naraste orkestralni tok v fi ter polagoma iztrepeče v nebeškem pp. Ant. Balatka. . Domača v£sfi * Nadaljevanje romana «Krvavi kardinal« smo morali danes radi pomanjkanja prostora izpustiti. Priobčimo ga i.ito jutri več. * Izpremembe v justlcni službi. Minister pravde je imenoval avskultante Ferdinanda Nečemarja. Franca Ustarja, drja. Edvarda Vračka, Vinka Štruklja, drja. Borisa Mihaliča, drja. Josipa Šen-ka, Silverija Pakiža in Miroslava Rebulo za sodnike v 9- plačilnem razredu za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. — Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pisarniške ofician ij Alojzija Zapuška v Celju, Adolfa Tlervaria v Celju in Ladislava Vončino v Kozjem za kancliste preko sistemizi-ranega stanja in brez določenega službenega mesta. — Pavla Pegan, pisarniška ofieiantka okrožnega sodišča v Celju, je na lastno prošnjo začasno upokojena. * Izpremembe v državni službi. Imenovani so v staležu policijskih pisarniških uradnikov za Slovenija: za policijska pristava v 9. činovnem razredu policijska oficiala Ivan Senica pri policijskem komisarialu v Mariboru in Josip •iirmšek pri okrajnem glavarstvu v Celja; za policijska oficiala v 10. činovnem razredu policijska kanclista Franc Ramovš pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti in Anton Jurca pri policijski direkciji v Ljubljani — vsi na dosedanjih službenih mestih. — Preme- čeni so: provizomi vladni koncigist Ja~ k'b Počkaj od okrajnega glavarstva v Celju k okrajnemu glavarstva v Murski ^oboti: okrajni komisar Matija Malešič od okrajnega glavarstva v Murski Soboti k okrajnemu glavarstvu r Črnomlju; ekrajni komisar dr. Mirko Potočnik od okrajnega glavarstva v Črnomlju k pokrajinski upravi oddelku za notranje zadeve v Ljubljani. — Na lastno prošnjo 60 trajno upokojeni: vladni svetnik dr. Aleksander Kusv, višji agrarni zemljemerec inž. Albin Zakrajšek, pošt-no-telegrafska, uradnica pri D. M. v Polju Alojzija Tomažič, poštarica v Mežici Reza Kavčič in uradni sluga Anton Moškotevo v Ljubljani. * Imenovanja v zdravstveni službi ?ekundarij dr. Dominik Dekleva je imenovan za asistenta kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Maribora. Nadalje >o bili imenovani: upravitelj Rajko Zwirn za upravnega višjega nadzornika in upravitelja v 7. činovnem razredu; ad-junkt Kazimir Mulaček za upravnega nadzornika in upravitelja v 8. činovnem razredu; upravitelj Franc Zajec, upravna oficiala Alojzij Tur k in Emil Brajer nih žarnic d. d. v Mariboru; Cuček Com- v! 013 V (J pany, prej Feliks Mever, tovarna par- M femov v Strnišču pri Ptuju. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl * Društvo slovenskih književnikov v j — v zadružni register sta se vpisali v četrtek popoldčo g. Jožef Pestot- Ljubljani prosi vse svoje člane, da bi i nastopni zadrugi: Nabavljalna zadruga nik. posestnik v Kostanju pri Tuhinju, ' tajništvu sporočili pod kakimi pogoji in ; javnih nameščencev in vpokojencev v kamor odpeljcio njegovo truplo danes i za kako visok honorar so prodali svoje : Kozjem ter Zadružna elektrarna v Sp. zjutraj iz Ljubljane. Pogreb bo všmart- j rokopise založnikom. Selnici, r. z. z o. z. nem v Tuhinia jutri v nedeljo ob 9. ! * Občni zbor društva tobačnih trati- = Morgan in avstrijsko posojilo, uri dopoldne. N. v m. p.! Iz /a upravne višje oficiale v 9. činovnem razredu: upravna kanclista Franc Tret- ! brata Ivana Močivnika, ki ik in Juro Tomažič in upravni a-sisten-1 no v hipu patologičnega i Anton Manfreda. Hiacint Bukovic in Milan Florjančič za upravne oficiale v !9. činovnem razredu; upravna prakti-kanta Jožef šušteršič in Bogomil Zgaj-nar za upravna asistenta v 11. činov-->em razredu; pisarniška pomočnica Ivan ka Kovač za pisarniško oficiantko — vsi na dosedanjih službenih mestih. * Konferenca profesorjev medicinskih fakultet. 0 binkoštnih praznikih se je mudilo v Zagrebu več profesorjev ljubljanske in beograjske medicinske fakultete. Prišli so v Zagreb vsled povabila profesorskega zbora medicinske fakulte-'•3 v Zagrebu, ki je že prošli mesec spro- iia vprašanje sestanka profesorjev nabili treh medicinskih fakultet v svrho, da se razpravlja o možnosti čim tesnejšega skupnega delovanja. Vršile so se konference, na katerih se je razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih, ki se nanašajo na razne potrebe naših medicinskih fakultet ter organizovanja skupnega dela in medsebojnega: izpopolnje- * Požar v Mariboru. V F ran zo vi av-vanja. i toearaži v Mariboru je prošlo sredo na * Osebna vest. Docent dr. I. Matko, ! doslej nepojasnjen način izbruhnil poznani specialist za pobijanje malarije, ' .ie končal te dni svoja predavanja na praški univerzi in se je povrnil zopet Orožne vaje učiteljev. Višje šolske oblasti so prejele od ministrstva pro-svete obvestilo, da je minister za vojno in mornarico odredil, da imajo^ učitelji in drugi državni nastavljen«, ki imajo izpit za podporočnika, nastopiti orožne vaje šele s 1. julijem. Omcn-e-nim ,rezervnikom se je zglasiti torej do 1. julija pri pristojnem vojaškem poveljstvu za nastop orožnih vaj. * Otroški dom v Cirkvenici. Pokrajin ska uprava za Hrvatsko in Slavonijo, oddelek za socialno politiko v Zagrebu, je otvorila s 15. majem v Cirkvenici dečji dom, ki je namenjen zdravljenju skrofuloznih, rahitičnih itd. otrok. Na razpolago je 30 mest proti dnevni odškodnini 30 Din in 20 mest proti dnevni odškodnini 15 Din. Podrobnejši pogoji glede sprejema so razvidni na mestnem magistratu socialni oddelek v uradnih urah. * Nova restavracija v Ljubljani. Jutri v nedeljo otvori g. Fiala v palači Ljublj. kred. banke novo restavracijo «Emona». Restavracija je nameščena v suterenu pod istoimensko kavarno, je novo. moderno in okusno opremljena in ima zelo dobro ventilacijo. * Justifikacija morilca Rozmana v Mariboru. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu nam poročajo iz Maribora: Po razglasitvi smrtne obsodbe je Anton Rozman trdil, da je njegova pomočnica Alojzija Rozman zaslužila smrt, ne pa on. Popoldne je imel velik apetit ter je pojedel dva hleba črnega in en hleb belega kruha. Za večerjo je zavžil pečenko z belim kruhom. Včeraj zjutraj pa je zajutrkoval čaj in četrt vina. Vso noč ni nič spal. Zjutraj je prišel na mo-rišče popolnoma miren. Pred njim je šel frančiškan, ki je glasno molil. Rozman pa je imel objokane oči. Ves čas ni spregovoril besedice. Ob 6.48 je javil knrnik Mauser, da je sodba izvršena. Tudi zdravnik je konstatiral smrt. Sodni senat: sodni nads jetnik dr. Stergar in okrajna sodnika dr. Senjor in dr. Lešnik. Truplo Rozmana so zvečer odpeljali na pobreško pokopališče. Na dvorišču se je zbralo precej ljudstva, Id ga je justifikacija silno pretresla. * Iz Trbovelj nam pišejo: Sokolsko društvo v Trbovljah je zadel krut udarec. Izgubilo ie dobrega telovadca, zavednega Sokola in priljubljenega člana, si je očivid-obupa sam končal mlado življenje. V pondeljek popoldne dne 21. maja je Se veselo telovadil v društveni telovadnici in »e pripravljal za župno tekmo, zvečer pa je pobegnil iz družbe svojih prijateljev-So-kolov in šel prostovoljno v smrt, da se umakne onim, o katerih je domneval, da ne marajo zanj. Nevarno ranjenega so prepeljali v Ljubljano, toda med potom je izdihnil. Ivan Močivnik je bil po poklicu strojnik pri rudniku in tudi med svojimi stanovskimi tovariši priljubljen in spoštovan. Bil je tudi četnik pri organizaciji jngoslovenskih nacionalistov. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče Sv. Križa v Ljubljani. Pogreba se .je udeležila deputacija 10 članov sokolskega društva v Trbovljah v kroju in s društvenim praporom ter nekaj članov ljubljanskih sokol, društev, ki so mu s tem izkazali zadnjo bratovsko kantov v Ljubljani se vrši 27. t. m. ob 2. popoldne v gostilni pri »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica, z običajnim dnevnim redom. Ker ie na dnevnem redu volitev predsednika in celokupnega odbora je potrebna polnoštevilna udeležba. — Odbor. * Maturatitif-nje) iz leta 1S9S ljubljanskega učiteljišča. — Letos je 25 letnica. Dne 3. julija bi se sešli v Ljubljani. Javite se mi čimprej, da se lažje domenimo! — St. Legat, Liubljana Pražakova' ul. 3/1. * Zdravstveno predavanje na Ježici.! Zdravstveni odsek priredi danes ob 8. zvečer javno zdravstveno predavanje v "Društvenem domu» na Ježici. Predava zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire o »Proletarski bolezni — jetiki». ' Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi v proslavo 25. letnice v nedeljo 27. maja veliko vrtno veselico. Prijatelji gasilstva se uliudno vabijo — odbor. = Proti draginji v Madžarski. Mac žarski minister za prehrano pripravi;* odločne mere za znižanje cen v prn vrsti masti. Uvažati se namerava in' riška mast. = Carinski nadavek v Nemčiji znaša od 30. maja do 5. junija 991.900 odst — Izvoz krme in slame iz Francije je francoska vlada dovolila. = Obtok bankovcev v Letonlji znaš* lita.« je Kewyorka poročajo, da je bančna firma Morran pripravljena organizirati sindi- okrog 16 milijonov litasov (1 kat. ki bo podpisal od avstrijskega po- ^.10 ameriškega dolarja), sojila 25 milijonov dolarjev. — Obtok bankovcev v Nemčiji se je od 8. do 15. maja povečal za 389.7 mili,iarde na 7112.8 milijarde marke. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. Domače borze 25. maja. Zagreb, devize: Dunaj 0.13375 — 0.1345, Berlin 0.17 — 0.1775, Budimpešta 1.80 — 1.85, Milan 457.50 — 459.50, London 440.50 — 442.50, Newyork ček 94.75 — 95.25, Parrz 627.50 — 632.50, Praga 285.25 — 286.25, Švica 1720 — 1725, valute: dolar 93.50 — 94, avstT. krone 0.13375 — 0.1345, češke 281 — 283, lire 452 — 454, marke 0.20, efekti: Ljub. kreditna 240, Slavenska 100 — 101, Praštediona 1010 — 1015, Trbovlje 1200 — 1240. Becgrad. devize: Pariz 629 — 631, London 438.75 — 439, Milan 45725 — 460, Ženeva 1710 — 1712, Newyork 94 — 94.50, Berlin 0.1715 — 0.1725, Praga 28425, Solun 180 — 185, Dunaj 0.1335 0.1337, Budimpešta 1.80 — 1.84, Sofija 79 — 80. Gospodarstvo TR2NA POROČILA. Zagrebški žitni trg (24. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 440 — 450, koruza žolta 200 — 265, bela 290 — 300, defektna 160 — 250, rž 360 — 370, ječmen za pivovarne 320 — 340, za krmo 295 — 305, oves 290 — 297.50, iižol pisani 550 — 600. beli 450 — 550, pšenič-na moka «0» 675 — 705, «2» 650 — 680, «4> 625 — 655, za krmo 225 — 230, rže-na 525 — 535, otrobi drobni 160 — 170, debeli 250. Tendenca mirna, ncizpreme-njena. Dunajski sejem z gove.io živino. (24. t. m.) Dogon: 62 glav domačega izvora, 186 madžarskega, 22 češkoslovaškega in 177 jugoslovanskega. Cene za kg žive teže: voli 12 —■ 16 tisoč Ka, biki in krave 12 — 15 tisoč (16 tisoč) Ka, slaba živina 7500 — 11.500 Ka. Cene padle povprečno za 500 Ka za kg. Dunajski svinjski sejem (24. t. m.) Dogon: 110 mesnatih in 680 debelih svinj Cene za kg žive teže: debele svinje 23 — 26 tisoč Ka, mesnate svinje 24.500 • 28.500 Ka. fcfife-iSvsSFBElI 'J es&kes atanelo r državalm davkom r« liuartt. vred do 20 taaadl d* 6'-, vaaka aadat]n|« buioi BO P» ni. — Plača *• vedno napral llihko tudi v znamkah). Na vpraiaaja odgovarja uprava Io, ako t« i priložena znamka »a od;ovor tar manlpulaollaka prlito|blna (I Oin). aaSaaSisat^mmltrvB^isM Samostojna moč, prvovrstna, za detajlno mann-faktnrno trgovino v mestu se išče. Ponudbe z refereucami in izpričevali se uaj dopošljejo upravništvu «J u t r a? pod . Kavklnlh peres, večjo mnuž no, od 12—15 cm dolgih, kupi P. Capuder, Ljubljana, Vidovdauska cesta 2. 2056 72 Svokolesa, mali motorji, otroški vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA« Ljubljana, Karlovska cesta 4. Lepo zračno sobo s posebnim vbodom, v sredini mesta, s hrano ali brez nje, išče gospodična. Cenj. ponudbe pod »SOBA* na npr. «Jutra». 2055 ZemljU6«, pripravno za zidanje dveh do treh h iS, se po zelo ugodni ceni proda v Spodnji Šiški v obsegu 1028 m*. Naslov t apravi «Jutra*. 2054 Proda ee hiša, pripravna za vsak obrt, z vrtom, pripravnim za stavbišče. Poizve se pri Jakobu Vode-pivcu, Zagorje ob Savi. ao< Mebllrano sobo v sredini mesta išče soliden uradnik. Cenjene ponudbe pod šifro «Miren» na upravo «Jutra». 2084 Sobo Išče 2089 mirna gospodična, ako mogoče s posebnim vhodom, brez vsake postrežbe. Plači postranska stvar. Naslov pove uprava cesta 4. Prav vsakdo kdor kaj išče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje kdor kaj prodaja, pra čevljarju v Krškem št. 72, ču, i 2- i čudovit uspeh Hali oglasi v »Jutru*. 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, svak, gospod Joief Pestotnik posestnik v Kostanju St. 5 dne 24. t. m. ob 6. uri zvečer, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, Bogu udano preminul. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje iz Ljubljane v soboto dne 26. t. m. zjutraj v Šmartno v Tuhinju, kjer se vrši pogreb v nedeljo dne 27. maja 1923. ob 9. uri zjutraj na farno pokopališče. Sv. maša zadušniea se bo darovala v farni cerkvi v Smartnem. B.S.A.M0T0CIKLI Brzojav tvornioe orožja in motooiklov v Binninghamu (Anglija) njeni zastopnici družbi JUGO-AUTO v Ljubljani (v slovenskem prevodu): „Pri škotskih 6 dni trajajočih dirkah pod najtežjimi pogoji nagraden B. S. A. lahki motocikel z darilom industrijcer, darilom klnba in tremi Prostovoljna dražba. Hiša št. 19 z vrtom in gospodarskim poslopjem. tik Ljubljane na Glintah, ob državni ir-*a$kl oestl, se bo prodala na javi:; j^bi v nedeljo dne 10. JcalJa 19?;-, 2. aH popoldne na licu me Posestvo je po svoji legi in obsega v-, pri ve a za vsaki obrt ali trgovino. — Več lahko izve v lekarni na Vrhniki. 917 srebrnimi pokali. Dosedaj nedosežen uspeh!" Kmetijska družba za Slovenijo naznanja, da je njen predsednik Gustav Pire generalni ravnatelj v pokola odlikovan z redom sv. Save III, reda itd. preminul. Dolgoletnemu, mnogozaslužnemu voditelju in odličnemu zastopniku kmetijskega stanu bodi ohranjen časten spomin! SM v Ljubljani, dne 25. maja 1923. ~ «> -f ■ - i'- V. ' ' • .v. - > kot najboljša in najceufira priznaia v JngoslaT: . 320 Zastopstvo Frledman 8 iterlt, Zagreb Meduliieva 17. Tele! Restavracij a „EMONA" v novi palači Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte. P. n. občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva v nedeljo 27. maia 1.1. v naj-moderneje opremljenih prostorih pod kavarno ,,EMONA" Postregla bodeva s priznano dobro kuhinjo, vodeno pod lastnim nadzorstvom. Točila bo-deva najpristnejša štajerska in dolenjska vina, kakor tudi na češki način varjeno pivo „Ležak" in „Porter" iz pivovarne .,Laški trg". Skrbela bodeva za solidno in skrbno postrežbo, da zadovoljiva p. n. občinstvo v vsakem oziru ter prosiva za nadaljnjo naklonjenost in se priporočava 925 Kati in