Iz V NAŠI DRŽAVI Pričetek pogajanj za sporaziun s Hrvati. Zadnjo nedeljo dopoldne se je pripeljal iz Beograda v Zagreb ministrski predsednik in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič. iNa zagrebškem kolodvoru je bil sprejet in Jpozdravljen od podbana, armadnega poiv^ljnika generala Jurišiča in od številnih jčasnikarjev. G. predsednik se je odpeljal y vilo na Rebru pri Gradčanih, kjer bo stanoval za. čas svojega bivanja v ZagreJbu. G. Cvetkovič je najprej obiskal predjptavnika Hrvatov dr. VI. Mačka na njeJgovem stanovanju na Prilazu. G. dr. Ma»Bek je vrnil predsedniku na cvetno nede$Jo obisk. Prva posvetovanja za tolikanj zaželjeni in 20 let pričakovani sporazum so začela 3. aprila predpoldne na Rebru. V DRUGIH DRŽAVAH Francija je podpisala z nami in Romunijo novo trgovinsko pogodbo. Francoska vlada je objavila sklep, da je stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Jugoslavijo in Romunijo. Od obeh držav bo kupila ogromne količine koruze in drugega živeža, od Romunije pa še četrtino vsega pridelka petroleja. Odgovor francoskega ministrskega predsednika Mussoliniju. Zadnjič smo beležili v kratkem izvlečku Mussolinijev govor, v katerem ie napovedal, da je uravnanje pri- jateljstva med Italijo in Francijo označeno s tremi besedami: Tunis, Džibuti, Suez. Italija hoče, da se uredi vprašanje avtonomije italijanskega življa v francoski severno-afriški koloniji Tunis, da odstopijo Francozi svoje pristanišče Džibuti v fran-1 coski Somaliji kot pomorsko izhodišče v italijansko Abesinijo in da se prizna Italiji vplivna beseda na prevoz skozi Sueški prekop. Na v treh besedah označene italijanske zahteve je odgovoril francoski rainistrski predsednik Edvard Daladier v posebnem po radiu prenašanem govoru, v katerem je še enkrat naglasil ponovno izrečeno stališče Francozov, da ne bo Francija nikdar odstopila pedi svoje zemlje in ne bo odnehala nikdar od nobene svoje pravice! Volitev novega predsednika francoske republike. Francosko narodno predstavništvo se bo zbralo 5. aprila v Verseju pri Parizu na sejo, na kateri bo izvoljen petnajsti državni predsednik tretje francoske republike. Francoski predsednik ima manj oblasti nego predsednik Združenih držav Ševerne Arii&rike, a več kot angleški kralj. Glavne ter najvažnejše pravice predsednika Francije so: imenovanje mmistrskega" predsednika, kateri predloži predsedniku republike člane vlade v potrditev. Predsednik lahko sklepa s tujimi državami pogodbe, kar se tiče odstopa ozemlja, za kar pa rabi naknadno odobritev poslanske zboi*nice. Važno je tudi, da predsednik napove vojno. V rokah predsednika so pomiloščenja in razpust parlamenta. Predsednik potrdi s svojim podpisom razne pogodbe 7. drugimi državami in je pooblaščen za sklepanje tajnih pogodb, o katerih pa mora obvestiti poslansko zbornico in senat, v kolikor se nanašajo te pogodbe na koristi ter varnost države. Anglija hi Francija zajamčili Poljski meje. V minulem tednu je bilo veliko vznemirjenje radi svobodnega raesta Gdansk, katero je Poljski na razpolago kot edino pristanišče. Prodrle so v svet vesti, da hoče dobiti Nemčija nad Gdanskom vrhovno oblast. Nemčija bi naj zgradila dve avtomobilski cesti iz pruskega Pomorja skozi poljski hodnik v nemško vzhodno Prusijo. Poljska bi se naj priključila protikomunistični trozvezi: Nemčije, Italije in Japonske. Radi kratko opisanega ogrožanja mej Poljske je podal angleški ministrski predsednik Chamberlain 31. marca v spodnji zbornici izjavo, po kateri jamčita Anglija in Francija za poljske meje in ji bosta priskočili na pomoč z vsemi silami in z vso podporo, če bi prišlo do kakšnega nastopa, ki bi očitno ogrožal neodvisnost Poljske. in v katerem bi poljska vlada videla nevarnost ter bi ji njene živLjenjske koristi nalagale, da se temu upre s svojimi silami. Poljski zunanji minister Beck se je pripeljal 3. aprila v London, kjer so se natančno domenili o vojaški in obrambni pr> godbi, ki bo Poljsko za bodoče varovala v svojih mejah. Beck se je na povratku iz Londona ustavil tudi v Parizu. Najnovejše stališče Anglije in Francije glede Poljske .l'e hudo razljutilo nemškega kanclerja Hitlerja. Hitler je prisostvoval 1. aprila v Wilhelmshafnu slovesni spustitvi 35.000 ton obsegajoče vojne ladje »Tirpitz« v morje. V soboto se je pripeljal kancler v Hamburg, ki mu ie priredil mogočen sprejem. V mestni hiši je govoril Hitler pred množico Hamburžanov. V svojem govoru je napadel ostro najnovejšo angleško po- litiko in njene poskuse po osamljenju Nemčije. Proti koncu govora je kancler paglasil, da se je Nemčija oborožila in bo nadaljevala z oboroževanjem, ker želi ži,veti v miru z vsemi državami. Da resno amisli, zato je proglasil letošnji narodnosocialistični kongres v Stuttgartu kot kongres miru. Naloga nove vlade na Litvanskem. Kakor hitro je odstopila Litva Nemčiji Memel ali Klajpedo, je podala njena vlada ostavko. Novo vlado je prvič po obstoju Litve sestavila vojaška osebnost. V novo vlado so bile poleg višjih častnikov sprejete opozicijske skupine. Vlada generala Jonesa Cerniusa je prevzela nalogo, da organizira enotno narodno fronto.