Samo
100 komadov
Koledarjazal.1900
je Se v zalogi, zatoraj sezite brzo po njem, kt^ri ga še uernate. Velja le 25 centov.
List slovenskih delavcev v Ameriki,
Stev-. 18.
2>Tq w 3f ourDSL, 3. -m area 1900
Leto Vin-
Trije bloki vpepeljeni. Nesrečen dan.
Zamrznjene cevi vodovoda so ovirale izdatno gašenje.
Nezgode, umori in samomori v Pittsburg u.
Požar, kteri je divjal 28 februva-rija v Islip, L. I , je bil največji, kteri je mestece kdaj obiskal. Pro-vzročena materijelna škoda je veli-kanska. Trije bloki v sredini mesta od U u i on Ave. ob južni strani Main ceste, do Mauell ceste bo pogoreli. Ogenj je nastal v kleti pri poskusu o tajati zamrznjene cevi vodovoda. Trajalo je Bkoraj tričetrt ure pred-uo so gasilci otajali zamrznjene hi-draute in pričeli gasiti. Med tem časom se je razširil plamen z velikansko hitrostjo in več poslopij že popoluoma uničil. V Eastman & Hastings poslopju je bila shranjena velika množina smodnika. Pripetila se je huda razstrelba, ktere pok bo slišali več milj na okolu. Južn: del poslopja se je razletel v zrak, toda k sreči ni bil noben gasilec ranjen. Od tega poslopja je eeg-J plamen na Smithov blok in v malo minutah je bilo poslopje kakor goreča baklja. V poslopju so bili prostori ,,Island Herald", čigar dva tiskarska stroja v vreduoati §1500 eta bila uničena. Škodo tiskarne cenijo $5000.
Velik požar v Clarion.
Clarion, Pa., 27. febr. O polunoči je izbruhnil tu požar, kteri je provzručil §100 000 škode in ga ao Se le tri ure pozneje omejili. Ovi vodovoda bo bile zamrznjene in gasilci uiao mogli storiti druz-ga, nego nositi hišno opravo il poslopij, ktera s » bila v nevarnosti. Sodnik \V. W Parr, jeden najstarejših odvetnikov countyja je šel med požarom v svojo pisarno, da bi rešil knjige. Vslnd razburjenosti se je zgrudil na tla in bil pri priči mrtev.
$7000 ukradeno iz poštne vreče.
Na potu od New York a v Long Island City je bilo 27. februvarija ukradenih $7000 iz poštne vreče. Prazno vrečo bo našli na praznem prostoru blizu železnične postaje. Poleg je ležala rokavice od jelenove kože, kakoršne nosijo navadno vozniki. Od kolodvora v Long Island City do pošte na B rden Ave. je že dalj časa vozil pošto Viljem Carr. lati je minoli pondeljek stopil iz služb* iu na njegovem mestu pričel Rihard Cumisky voziti poštne reči. 27. februvarija je šel Cumisky po poštue reči, kterih pa ni dobil. Poštni uradnik mu je rekel, da je Uročil poštno vrečo onemu možu, kteri že več let hodi po pošto. Poštni urad sedaj skuša priti na sled Viljem Carru.
P i 11 s b u r g, 28. febr. Kronika zločinov, samomor« v in nesreč se je danes nenavadno pomnožila. \ hiši gospe Cora Pforr na tretji Ave. se je vfvraj m^tani! M rris Spide, služabnik Columbia h tela. Ko je daneg hotela gospa Pforr posnažiti sobo, našla je Spidla in deklico "Myrtle Thompson mrtvo ležati v postelji. Zastrupila eta se z mojfi-jem. V drugi sobi iste hiš*- so našli Frances Kerwin, zalo deklico, skoraj pol mrtvo. I)'hala je izj.ulitki plin in bila popolnoma nezavest ca, ko ao ulomili vrata r.jene sobe. Bila je velika prijateljica gosp< dičine Thom psou.
V	pisarni aldermana E- C. Ne-gleya v iztočnem delu mesta je zamorski briwc \V. Jackson streljal na svojo ljubico Ano Houston, sudi zamorko, in jo tako hudo ranil, da bržkone ne bode ostala pri življenju. Potem j« usiir^l i I še sam sebe.
V	Bellevue je Peter Engel pri pokrivanju hiše padel raz strehe na tlak in se ubil.
Zahtevajo zaostalo piačo.
Dne 1. marca so vložili pr.>ti me-•4111 N w Y rk zahtevo za izplačevanje zaostale plače v znesku 8119 -872 137. Nekt« re zahteve s > od !-lu-žabuikov starega brooklynskega oddelka. Sploh pa se pričenjajo *edaj gibati tudi mali polit ikarji v oddaljenih predmestjih. Peter M. Caliyan, lineman v oddelku za mostove zahteva $8100 za delo čez čas m razloček med prejšnjo in sedanjo plačo. Skupna sv ta zahtev od l.januvarija	1. znaša skupno
158 086.07.
Jakob Furth umorjen.
Jakob Furth, trt: ,v*ki pot valeč tvrdke Witteman Br. s v New V >r-
ku je bil vsr-do popoludne v Selmi, Ala., ustreljen. Kak' r tamošnji časopisi poročajo, je šel Ftirth v lekarno in zahteval kupico mineralne vode. Za isto y> klerk zahteval 10 centov, ak>-ravno je navadna cena le 5 centov in vsled tega je nastal prepir. Kmalu je bil tudi lekarnar Cawth >n na strani svojega. klerka in prijel ptu.ca. Ker s-' je Furth pričel braniti z dežnikom, j« Cavv-thon potegnil revolver m ustrelil svojega nasprotnika. Furth j« bil 53 let star ter zapušča v New Yorku vdovo in dva odrasla sina. Furth je bil baje zelo miroljuben in miren mož, pri tem pa bil vedno trezen, tu-li ni nikdar k< ga razž.ilil ali nosil pri sebi orožja.
Sneg. potem dež.
U t i c a, N. Y., 1. marca.
Naj-
hujši snežni vihar letošnje zime je obiskal m^sto mi nolo noč in danes zjutraj. Dva čevlja visoko je ležal sneg in ž-lezuični vlaki so imeli veliko zamudo. Potem je pričelo deževati, hlojevesdau in Mohawk r.-ka je hudo narastla. Kupčija je v mestu počivala.
Brzojavi iz raznih delov severnega in osrednjega New Yorka poročajo o hudem sneženju. V Buffalo somo-rali promet ustaviti, istotako so v II'Chester u stale vse črte električne ž-leznice. Iz Lyonsa se brzojavlja, da na IL hne, Watertown & Agdeu-burg, \V- st Shore ali Central Hud-Kon železnici ne vozijo vlaki. Hoteli so prenapolnjeni s potniki in vse p grebe in ženitovanja so odložili. Bil j« najhujši snežni vihar od 1. lSGij. V Albany se je sneženje spremilo v deževanje. V Syracuse je bilo danes zjutraj tri čevlje debelo suegii; p' >znejn je pada! dež, kar Z'do obtežujo odstranjenje snega.
Kington, N. Y., 1. marca. Od 2: ure popoludne dežuje tu kakor bi iz škafa lilo in kakor kaže bode šh vso neč deževalo. V mnogoterih kletih imajo vodo in nižave ob Es pus potoku so pod vodo. C^tskills so^bili z snegom pokriti, kb-'Tt-g i je dež kmalu raztopil. Piedno bode napočilo jutro, bode brez dv- ma Esopus potok tako visoko narastel, kakor nikdar poprej.
V viharju in mrazu.
Tri je možje, ženska iu otrok, kteri so dva dni iu dve noči prebili v S <ath zalivu nasproti Babylon u, L. I , kakor tudi pet članov rešilue-ga moštva, se je 27. februvarija do-poludne izkrcalo na Fire Islandu. Geo. Ycung, J hn Doxie, John \\ oodvard, gospa Wicks in njen mali otrok so se z ladijo ,,Rambler" podali v soboto nakupovati živeža in se v ivd- lj<» zjutraj vrnili domov. !>; 11 so na sredi pota, ko ladije ni bilo ve6 mogoče krmiti in ista jo
Smrt v plamenu.
Nesreča na Missouri Pacific železnici.
Trije mrtvi in jednajst hudo poško-vanih. — Tri osobe zgoreli v Pullmanovem vozu.
Smrt in uničenje.
Posledice nedavnega uničenja v Mebiki.
PoroqJJa iz nesrečne okolice.
Razmotrivanje pod trto.
1'iše Free Irance.
(Dalje.)
Francoski delavci bo bi temveč domišljevali, da naj država izda postave, ktere bi vse socijalne odno-Saje naenkrat predrugačile, da naj ona v prid delavcev — kot največjemu državljanskemu delu vse javne naredbe izvršuje. Louis Blanc je ta cauk z velikim vspehom razširjeval. Hotel je, da naj vsako tekmovanja na delavskem polju preueha, ker to uničuje blagor ljudstva vsled znižanja delavske plače. Tirjal je, da naj država postane edini delodajalec. Državna obrtuija — tak > je — Daj se uredi in v velikih delavnicah naj po narodu voljeui delovodji vodijo delo.
Vsled tega je ljudstvo v Parizu, po februvarski revoluciji leta 1848, zahtevalo tako državno uredbo vse ■obrtnije, v kar je vlada tudi dovolila. Osnoval se je delavski parlament (zbornico), v kterem se je o •ocijalnih vprašanjih razpravljalo.
postala isira valov. Krov in jarbola I !?t?i bila z ledeno skorjo pokrita iu nista mogla več služit'. Po noči so vrgli mačka, kteri se je konečno pnje! j) ddrug » miljo od Firelslan-da. Tam s > sedeli zagojzdeni v ledu, imeli so dovolj živeža, toda strašno so trpeli vsled mraz*. Med tem časom je pričelo rešilno moštvo skrbeti, k»T družbe ni bilo tako lolgo nazaj. Preiskali so vse »brežje in končno je nekdo z daljr-o-gledom zapazil ladijo „Rambler4' ličati v lt-du. Takoj so odbrali pet •ž in p- slali rešilni čoln ponesrečenim na pomoč. Le z velikim naporom seje posrečilo doseči ona-melo družbo, ker je vihar še vedno hudo nagajal.
V narodnih delavnicah v Viuceunes in drugod s" pričeli izdelovati raznn izdelke. K-r seje pa ta novi običaj izdelovanja vp^lj^l pr hitro in neposredno, ker so se t-j novi š^-gi na obrtnijskem |> >lju vsi stanovi, kteri so prej vživali velike pr^duo9ti v državi, odi« čuo u-tavljali in proti njej spletkarili, zato ne moremo čuditi, če se je elastv ir v kratkem času zopet opust'.la. Vlada je na rodne delalnice zaprla.
Na to je vzbruhniia revolucija meseca junija. Ko jm r- publikanska Btranka zmagala, je bila ona voljna miroljubnim delavcem iti na roko, ter je jela delaine zv^ze pospeševati
Dne 5 julija 1848 je narodni zbor tri milijone frankov dovolil v to svrho. Takoj so delavci osnovati začeli detalne zveze, ktere so ta de nar proti trem do petih odstotkov iu proti g to v i času i od poved bi na posodbo jemale. Pri posojevanju denarja je bila vlada jako oprezna, pa ne samo to, ravnaia je tudi jako pristransko. Videlo se je takoj, da jej ni bilo resno mar, gmotni stau delavcev zboljšati. Vlada je hotela
Kansas City, Mo., 27. febr. Par milj od tod seje pripetila dane? na glavni črti Missouri Pacific že-lezuice. velika nesreča. Tri osobe so bile usmrtene iu jodnnjst jih je bilo več ali manj hudo poškodovanih. St. louiški ekspresni vlak je južno od Indenpendence obtičal v zametu. Za njim je privozil St louiški osobni vlak. Strojevodja slednjega radi gostega sueženja ni mogel videti prednjega vlaka in s hudo silo trčil ob zadnji del v zametu obtičane vlaka. Dva potuika prvega vlaka, kterih imena oe niso zuama, sta gorela v Pullmanovem vozu. Slišali so ju kričati, toda niso bili vstanu ju oprostiti iz groznega položaja. Tretja usmrtena osoha je gospa J. G. Smidtlapp iz Cin-cinnatija. Njen mož, hči in mati so med ranjenimi.
Vlaka trčila na mostu.
27. febr. ob 8. uri zjutraj sta pri vhodu kolaruice ob Manhattan koncu železniškega mosta, trf-ila skupaj dva vlaka, ktera se tik j"den za drugim privozila iz Brooklyna Zadnji konec prvega iu prvi del zadnjega je bil hudo poškodovan in železničui promet za dobro uro ustavljen. Potnike je hudo pretreslo, toda Bamo jedeu med njimi je bil poškodovan. 24letnemu tiskarju iz Brooklyna je izpahnilo nogo v kolenu. Prepeljali so ga v bolnišnico na Hudson St. Supe-ritendeut železnice pravi, da še ni vstanu povedati, kaj je provzročilo nezgodo.
Nesreča na Pennsylvania železnici.
Š u u b u r g , Pa., 27. febr. Pi i Nescopecku sta daues trčila skupaj osobni in tovorni vlak Pennsylvania železnice. Usmrtena sta bila vodja vlaka Jožef Keeper in kurjač Karol Seeley. Več potnikov je bilo poškodovanih. Natančneje posa meznoBti še niso znane.
Napad na predsednika Castro.
Caracas, 28. febr. Pri pustnem obhodu je nekdo izmed množice dvakrat ustrelil na predsednika Cipriano Castro, toda obakrat zgrešil. Predsednikovi pristaši so svojega načelnika pozdravljali z navdušenimi „živio-klici", ker je tako srečno ušel nevarnosti- Mesto je popoluoma mirno.
Opustošenje ob obrežju in v gorah.
C h i c a g o , 2. marca. Posebni brzojav iz Guadalajare, Mix , prinaša obširna poročila o nedavnem potresu čigar učinek je bil v I i ko hujši, nego se je sprva poročalo. Iz oddaljenih krajev ob obrežju ii gorovju v južnem delu Mehike e< še le sedaj d- spela poročila v tiua-dalajaro, Ktera pripovedujejo kako veliko razdejanje je napravil potres, in daje uničenih mnogo ljudi. Posebno ob obrežju je bilo opustošenje veliko. Tam je podmorski p< tre* provzr- čil velikansko naraščanje morja, ktero se je z neupogljivo silo razlilo čez obrežje in miljo široko vse proplavilo. Trikrat hitro zaporedoma so se valili na kopno velikanski valovi in vse odnesli *eboj.
Več vasi ob obrežju so odnesli valovi. Le malo prebivalcev je ubežalo uničenju. Natančna zguba ljudi še ni znana. Ob vsem paci-fičnem obrežju od Acapulce do Mauzaille se je valila povodenj z opustoševaluo silo. V gorah držav e Micheacan je potres opuatošil ne-ktere VHsi. V Odtuli, Coolconam, Coahuaxari, Aguililli iu Pomeni se je podrlo mnogo hiš; prebivalci so v smrtnem strahu bežali na cesto. V Pomoru je podirajoče zidovje ubilo pet osob.
Morilec svoje svakinje.
Chicago, 1. marca. Chas. E. Lutz je prišel danes pijan v proda-jalnico svojega brata na W. Madison cesti. Pričel je prepir, ustrelil na svojega brata in ga hudo ranil: potem je ustrelil dvakrat na sv< jo svakinjo, ktera seje mrtva zgrudila na tla. Morilec je bil preje v Lutz ■ vi prodajal niči kot poslovodja, toda minolo jes-ni ga je brat odslovil. Po izvršenem zločinstvu morilec ni bežal.
B o 1 i v a r, N. Y., 1. marca. Ed. Mead je dopuladne ustrelil Bert W x ina, svojegn sodrug't in potem š i sam sebe. Mead in Wixson sta bila oba moža srednje starosti in imela prepir o kupčijskih zadevah. Mead je potegnil revolver-in ustrelil z rokama v žepih pred njim stoječega Wixson a, kteremu je krogla prodrJa srce. Oba moža sta bila ožeujena, otrok pa nista ostavila,
da se stvar preveč ne razvije. Kar ;e z desnico dala, je zopet z levico zela. Slednjič je kar naravnost svojo nenaklonjenost proti delal-uimi zvezami kazala.
Krojači so osnovali delalno zvezo, ier 8') vCiichy dobili veliko poslopje za delavnico. Dvajset tisoč jih je vsaki dan pridno sukalo šivanke; to je za^-do vlado tako vznemirjati Kakor bi bile nedolžne šivanke bajoneti. Krojačem ni vlada dala nobenega denarnega p sojila, ko so pa ti začeli vspešuo delovati, jih je vlada z orožjem iz Clichy pregnala Mesto Pariz je pri tej zvezi naročilo 100 000 uniform za narodno gardo. Naenkrat je rnestui odbor to naročilo preklical, ter je krojaški zvezi 30 000frankov odškodnine ponudil To je zvezo razrušilo. Petdeset udov te zveze pa je sklenilo načelu ,,pomagaj si sam" zvestim ostati. Čez nekoliko mesecev je ta mala delal na zveza na izvrstno dobrem gmotnem stališču stala.
Tudi pariški čevljarji bo delalno zvezo ustanovili iu sicer jej je 30 000 udov pristopilo. Tudi njim vlada
ni nikake podpore dala. Razdelili so se v več manjših zvez iu posrečilo se jim je zagotoviti si dober obstanek. Te male čevljarske zveze s niso vladi nevarne videle, zato jim je pomagala s posojili denarjev. Tudi po deželi so čevljarske zveze nastale.
Z resno voljo in neumorno vstraj-nostjo so se francoski delavci prijeli naloge pomagati si sami. Obetati se jim je začel vspeh na vseh straneh Velika večina onih, kteri so se združili v delaine zveze (tudi zdravniki, lekarnarji in drugi stanovi so osnovati začeli svoje dotičue Bodelavne zveze) je čutila odločno socijalističuo-republikansko, pa oni niso nameravali nikakih silovitih prenaredb v državljanskem življenju. Te zveze bi se mogle ematrati kakor nekaka nova vera, ktere glavna naloga je bila bratovščina in vesoljno človečanstvo. Vsaka delal na zveza je imela za tvrdko trikotnik, na kojega Btraneh je bilo zapisano; sloboda, enakost, bratovščina. Vsaka agitacija, VBako poli-tizovapje je bilo v svečah prepove-
Iz delavskih krogov.
r
Huda borba v Chicagi.
Chicago. 23. febr. Vsled štraj-ka mašiuistov je postal tukajšnji položaj veliko slabši. Stavbarski podjetuiki si ne vedo več pomagati in sedaj so prišli na vrsto tudi tovarnarji za izdelovanje strojev. Policija se dela kakor bi se bala na-silštvn, ter išče z njej lastno zvitostjo prilike.kako bi zamogla udrihati po delavcih iu tako z nova prevzela nalogo kot rešiteljica človeške dru-žbe.
Tudi v Milwaukee se je prijelo gibanje maši ni sto v in pričakujejo, da bodo tudi tam kmalu štrajkali po vseh tovarnah za izdelovanje strojev. James 0'Connell, predsednik International Association of Machinists in glavni osnovalec mašiuistov Steward II Iieids, pričakujejo jutri zjutraj iz Washingtona. Uradniki želel^zničnih družb Be boje, da se ne bi mašinisti njihovih lelalnicpridružili štrajkarjem. Ako se to zg di. sledili jim bodo najbrže tudi kovači in drugi delavci. Tudi žeieztiičui telegrafisti že davte-j čakajo na ugodno priliko uresničiti svoje zahteve za višjo plačo. Isto-Luko vlake spremljajoče osobje.
Da bi štrajkujoče stavbarske de-avce podpirali, je danes več sto kovinarskih delavcev ostavilo delo. Mogoče je, da se bode tudi 10.000 v tovarnah za izdelovanje poljedelskih strojev poslujočih mož, * ženak in »trok, pridružilo štrajku. Tovarnarji so v bližini svojih delalnic postavili na stražo policaje. Istotako so v raznih klavnicah poslu-ioča dekleta, ktera so pred večimi tedni štrajkale, toda zopet šla na delo, z nova pričela štrajk.
Začetne borbe štrajkarjev.
Concord, N. H., 1. marca. Dvesto kamnosekov, kteri delajo pri 25 tvrdkah, je ostavilo delo. Kamnoseki zahtevajo os -murni delavni dan in $3 na dau kot najmanjšo plačo. Krajevni oddelek od National Granite Cutters bodo zborovali, ter upaj.) ae z delodajalci pogoditi. Več tukajšnjih tvrdk je v^led štrajka v veliki zadregi.
Trust za školjke.
New Havens, iT. febr. Gibanje za ustanovitev velikega trusta za školjk- z 85,000.0000 kapitala je imelo dober vspeh. Pospeši te I ji p idjetja že dalj ča-a skušajo nakupiti razna zernljišia za školjke. Trust bode deloval pod naslovom ,,Consolidated Oyster Company". Ista bode imela n-i razpolago 150 parnikov in (>0 000 akrov zemlje v štirih državah. Večji del svojega delovanja bode v Long Ibland m Narragansett zalivu.
dauo. Cj so bih dohodki zveze še tako obilni, so udje vendar-le po rabfli samo toliko, da so mogli dostojno živeti. Za hrupne javne zabave udje zavez niso marali dosti. Samostojuost in neodvisnost v ma-terijelnih rečeh povzdig'ije človeško nrav — menda se tega nekteri kr gi najbolj boje in se radi tega vsakej zahtevi delavcev tako trdovratno zoperstavljajo. To sem ie mimo grede omenil — torej nazaj k zvezam.
Skoraj brez i2jeme je vsak zvezni ud svoj dobiček priložil nerazdeljivi glavnici, ktera služila kot rezervna svota. Ta svuta je značila bratski iuteres vseh udov. Potrebni, politično preganjani, siromaki vsi ti so pri zvezi dobili vedno svet iu pomoč. To je samostansko župco posušilo — kali? „0j! ko bi vladn in drugi stebri človeške družbe tako „učeniu ne bili, kako bi „zagamani gmej folk" vse lepo na temu svetu uredil 1
(Konec prihodnjič.)
Seveda. ..

D
3
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAKFi LINDEN. • - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODCEKIH IN STEKLENICAH.

Entered as second class matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
Liat slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja liat za Ameriko $3.—,
«a pol leta..............$1.50
Evropo za vBe leto . . . gld. 7.—,
■• •< it P°1 leta ...... 3.60,
, „ „ č&trt leta . . . „ 1.75
V Evropo poSiljamo list skupne dve Številki
„Glas Naroda" izhaja vsako s^edc in aoboto.
,GLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrBtic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in OBobnosti 86 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon >/ Order.
Pij spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City
Milijone dohodkov.
Gotovi dogodki v velikokapitali-Btičnih trgovskih krogih so v poslednjem času odkrili velikanske dobičke, ktere so posamezni podjetniki v poslednjih letih spravili v avoje žepe, in to nam jasno ka^e kako zelo hitro se razvija koncentriranje bogastva v poeamezue roke.
JStevilke, ktere se nam predoču-jejo, so tako velikanske, brez primere,\vse se proti njim zgubi, kar je kedaj bilo poročano v teku člo veške zgodovine o bogastvu in na-kopičevanju lastnine.
Na podlagi teh številk, ktere so bile pred nedavno priobčene, je razvideti, dasoosobni dohodki Ro-ckefellerja, glavnega m a g n a t a ..Standard Oil Co." znašali štirideset milijonov dolarjev v j e d-n e m letu. To je svota, ktera se nam dozdeva neverojetna, toda nje pri bližna istina najbrže prava.
Kako velikausk je tak dohodek, nam postane še le jaBno, ako teh štirideset milijonov malo bližje pogledamo in jih razkrojimo na krat-kejši čas. Dohodek 40 milijonov na leto, daje na mesec 83,333.333 dohodkov, ako računamo mesec ua 30 dni, pride na dan 111.110 dolarjev. Sedaj se pa spominjamo na ideal kapitalističnega delalnega dne 24 ur, toraj vidimo, da gospod Rockefeller „zasluži" (??!) vsako uro $4629.63, ali v vsaki minuti, ,,ki je minola" 877.16, vsak treno-tek pa kane v njegovo blagajnico eden dolar in 28 centov, a zato Ro-ckefellerju ni potreba niti z mazin-cem ganoti.
Poleg dohodka Rockefellerjev se je v poslednjih dneh tudi mnogo pisarilo o dobičku Carnegievega podjetja. Ta dobiček je postal znan i7 tožbe, ktero je naperil sodružuik Frick proti glavnemu matadorju Carnegiu.
Frick je bil kakih deset let poslujoči glavni vodja velikanskega podjetja Carnegie Steel Compagny, a bil poslednji čas iz te družbe 7un potisnjen. Za njegov delež pri podjetju 6 odatotkov od delnic — so mu ponudili „ubornih" $6,000.000, in potem bi bilo vse podjetje vredno ,,Bamo" 100 milijonov dolarjev. Toda dobri Frick ceni podjetje trikrat tako visoko in zahteva namesto •6,009.000, malenkost $16,238.000 Te ivote pa neče Carnegie dati, zato pa nastala pravda.
Med tem, ko pravi Carnegie, da no Frickove zahteve nesramne, pravi Frick, da ao zelo Bkromne. Po nje-
govem zatrjevanju je podjetje ne le 300, temveč 500 milijonov vredno in bi je lahko za to ceno prodali v Londonu. Pripoveduje tudi, da so v ponlednjem letu pri tem podjetju imeli čistega dobička §21,000.000, akoravno so takrat izdelovali večinoma še po starej pogodbi naročeno blago proti nizkej ceni. Za tekoče leto je pa pričakovati §42,000.000 čistega dobička.
Sedanja Carnegieva Steel Company je bila ustanovljena 1. 1892. s združenjem dveh tvrdk, v vsakej teh je bil Carnegie glavni delničar kakor je tudi od dosedanje družbe. Vsaka teh družb je bila kapitalizi-rana s pet milijoni dolarji. Ako so družabniki ta kapital popolnoma vplačali, ni znano. Gotovo pa je, da je združeni kapital tega družab-ništva vsa in ediua temeljna podlaga sedanjega podjetja. Sedanja družba je bila pri spojenju obeh starih tvrdk s 25 milijoni dolarjev kapitalizirana, ne da bi še kaj na novo vplačali.
Vse dosedanje orjaško podjetje z vsemi postranskimi podjetji, se železnicami, rudokopi in drugimi pri-tiklinami je bilo omišljeno z d o -b i č k o m podjetja, pri tem so pa deležniki dobili od svojih uplačanih deležev vsako leto velikanske divi« dende. Ako so podatki v zatožbi uavedeni pravilni, so torej znašale dividende poslednjega leta 21 mili-jouov dolarjev, kar je v soglasju z več nego 200 odstotkov skupnega izvirnega kapitala. Carnegie sam jepritem ,,zaslužil" lani skoraj 12 milijonov, letos bode pa še več ,,zaslužil".
V	teku osmih let je iz kapitala 10 milijonov brez aovih vplačil postalo 200 milijonov, in v teku tega časa je več sto dolarjev v podobi dividende romalo v žepe zadružnikov.
To je poleg Rochefellerja drugi izgled o koncentriranju bogastva v malo letih, kar je komaj verojetno smatrati.
Ako pa hočejo naši borilci proti trusti zagotavljati, kar se tudi zgodi, da je tako velikansko zbiranje kapitala v rokah le malo osob le na Ameriko omejeno, naj si ti malo ogledajo nastopni zgled, na kterega kaže dunajska ,,Arbeiter Zeitung" ob priliki premogarskega štrajka.
Ta delavski list računa po uradnih objavah, da je praška železna družba i 1 premogokopov Kladen-skega okraja od milijonov dolarjev kapitala, kterega je vložila v po slednjih desetih letih, vlekla poleg pet odstotkov obresti, dividend, daril, odpisov in novih pričetih rovov še nad 30 m 1 1 i j o 11 o v goldinarjev.
Torej tudi tam nakopičevanje milijonov kakor v tej deželi.
In delavci, brez kterih truda in dela ne bi ta ogromna bogastva uikdar prišla na dnevno svetlobo, nikdar ne dobilo to vrednost, kak delež so ti imeli pri tem pridobljenem bogastvu?
Za Avstrijo imamo pred očmi številke? V istem času, v kterem so kapitalisti z glavnico milijona napravili ogromni dobiček 30 milijonov, ni delavski zaslužek, kterega so izplačali, znašal niti 15 milijonov. Leta 1890 so 2832 delavcem izplačali 1,152.015 gold., leta 1898 pa 3040 delavcem 1,164.282 gold., in pri tem vidimo, da v istem času, ko je dobiček doBpel do najvišje stopinje, seje letni zaslužek delavcev znižal c d 407 na 383 gold. Ali pa kdo meni, da je v tej zadevi v Ameriki kaj bolje? Vprašaj te 35.000 delavcev Rochefellerja koliko so poslednjih letih od svojega zaslužka zamogli prihraniti za starost? Vprašajte delavce železnih in jeklenih tovarn v Homestead, kterih zaslužke so v poslednjih petih letih za več nego polovico znižali, kaj so dobil i ti od teh milijonov, ktere so oni pridobili v delalnicah Carne-gieve družbe.
V	očigled teh istin bi mislili, ko vidimo ua jedni strani neznansko visoke dohodke in pomuoževanje bogastva, na drugej pa vedno nižje zaslužke, — da morajo delavci po sili priti k spoznanju in bi rekli: Tako nemore dalje iti! Razvoj kapitalističnega sveta bode brzo dospel do cilja, ko se bode prekopicnil in ae dalje ne bode mogel razvijati.
To spoznanje bode prišlo in sicer kmalu. Istine govor§ preveč jasuo, da se množica ljudstva ne bode več odtegovala resnici. S tem spoznanjem se bodo množice tudi prepričale, da se mora ta sistem preobrniti in pričeti odločna borba proti kapitalizmu, kteri v svoj jarem vse vprega, za to borbo pa je potreba složnega postopanja delavcev, in v to se je potreba že sedaj zavedati.
Iz našiti novili kolonij.
velike izgube. Somersetshire polk je 21. februvarija zgubil 73 mož. 27. februvarije je bilo 6 častnikov usmrtenih, 25 ranjenih, med temi tudi general Barton.
Iz ozadja.
M a u i 1 a, 2. marca. Polkovnik Anderson od 38. pešpolka je način vojevanja vstašev vspešno posnemal. V bližini Batangas je iz ozadja napadel iznenadane Filipince in jih z velikimi zgubami pognal nazaj. Polkovnik Anderson je od ogleduhov zvedel, da bode oddelek vstašev prišel po določenem potu. Prav na tihem se je z svojim moštvom vlegel na prežo ob dotičuem potu. Za grmovjem in drevesi skriti so Amerikanci pričakovali vetaše, kteri so nič slabega sluteči korakali dalje. Ko so bili v pasti, zagrmele bo amerikanBke puške od vseh strani, 24 Filipincev je bilo usmrtenih, 30 ranjenih in veliko število vjetih. Ostali so bežali kar le zamegli. Drugi vstavši v okolici so radi tega poraza zelo poparjeni.
Kuga v Honolulu. San Francisco, 27. fwbr. Danes sem doBpeli parnik ,,Australia" je prinesel sledeče poročilo glede kuge v Honolulu:
,,12 dni se ni pokazalo nikako znamenje kuge, 21. februvarija so pa zopet tri osobe na novo zbolele iu tudi umrle. Nove žrtve so dva Kitajca in jedna ženska kitajsko hawaiskega pokolenja. Pri slučaju jedne žrtve se je dokazalo, da je ista nalezla bolezen vsled vživanja okuženega živeža iz prodajalnice Kitajca.
Tri cente na uro.
San Ju an, Porto Rico, 28. febr. Včeraj se je pričel tu prvi štrajk, odkar so si Zjed. države prisvojile otok. Petsto mož, kteri delajo pri gradenju vojaške ceste od Ponce v Adjuntas je korakalo v slednjo mesto in tam razvili zahte ve z sledečim napisom : ,,Kot delavci zahtevamo 5 centov na uro. Strajkarji ao se sploh kaj mirno zadržali in izvolili odbor, kteri bo imel nalogo se s kontraktorji pogajati. Ljudje dobivajo samo 3 cente na uro in morajo razun tega delati od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda. Nobeden ni več nego 30 centov na dan zaslužil. Dosedaj razpor še ni poravnano.
Vojna mei Boerci in Anglijo.
Se jedna podaja.
K a p s t a d t, 27. febr. Boerako poveljništvo v Barkly East, Kap kolonija, je ponudilo svojo podajo pod pogojem, da bi Angleži jamčili varnost kolonijalnim Holandcem, kteri so Boercem pomagali. Briti-tiški poveljnik je na to odgovoril, da sprejme le brezpogojuo podajo.
Tudi ženske se bojujejo.
Colenso Csmp, 28. febr. V včerajšnem boju so imeli Boerci velike zgube, posebno vsled Lyddit krogelj. Angleži so vjeli nad 100 mož, večinoma Holandcev, pravih Boercev je bilo malo med njimi. Angležem ao padlo v roke velike množine Btreliva, istotako poškodovan Maxim top. Med vjftimi s': bili 16 let stari mladeniči. O Crone-jevi podaji še niso nič vedeli, in tudi uiso vrjeli. Boerske žene so bile pri možovih za nasipi do tri ure pred britiškem napadom. Jeduo se našli mrtvo in drugo hudo ranjeno in tudi Blednja je pozneje umrla. Bila je še le 191eta in znala izvrstno streljati. Da je bilo stre Ijanje jako silno je razvidno iz okolnosti, da je streljalo 95 topov. Samo 19. baterija je izstrelila 794 strelov, VBakih deset sekuud jed-nega. Zgube Angležev bo 200 mož. Podrobnosti o nedavnih Bullerjevih bojih kažejo, da ao imeli Angleži
Buller tudi zmaguje.
London, 28. febr. General Buller brzojavlja vojnemu oddelku iz Hlaugwana Plain: „Sotesko pri Langewacht's Spruit sem našel močno vtrjeno in zato iskal drug kraj, kjer bi zamogel prekoračiti Tugelo. Polkovnik Sandbach je našel tak kraj pri Katarakl<->su in drugi dan 26. febr. prekoračila je armada reko po mostu iz čolnov, ne zmenivši se za hudo streljanje sovražnika. 27. febr. so s* postavile čete v vojni red poldrugo miljo od južnega obrežja reke in naskočili Pietersberg do 500 čevljev višiue. Vjeli smo 60 Boercev in razpršili sovražnika na vse kraje. Na Bul-wana gori pa je baje še močan oddelek Boercev. Naše zgube niso velike, kar se imamo zahvaliti iz-vrstuej podpori topničarstva.
London, 28. febr. Bullerjev najboljši polk Inniskillmg fisilirjev je skoraj popolnoma uničen. Po krvavem boju v petek po noči, oglasilo se je drugo jutro od vsega polka samo 5 častnikov in 100 mož.
Moč sovražnika pri Lady.=mitb zuaša 10.000 mož z šestimi ali sedmimi skritimi topovi. Boerci se nikakor ne pripravljajo obleganje opustiti, marveč se bojujejo z večjim naporom kakor kdaj poprej.
Razun 600 Boercev, ktere so vjeli Augleži pri Kimberley, znaša skupno število v slednih bojih vjetih Boercev 5000.
P a a r d e b e r g, 27. febr. General Cronjeva podaja je bila posledica neprestanih po nočni h napadov od Kanadcev in Gordoncev, posebno pa prvih. Ko je Cronje postaranemu farmerju podobne postave dospel v britiški tabor, prosil je, da bi ga smela spremljati ujegova žena, njegov vnuk in njegov zasobni tajnik, kar je Roberts tudi dovolil. Cronje je potem zaiutrkoval a bri-tiškim generalnim štabom in tudi | ra|a q vzel stnodko. Sploh pa je bil zelo molčeč.
Lord Roberts brzojavlja vojnemu uradu: „ClementB poroča, da je zopet zasedel Colesberg, kc je zvedel, da so se Boerci iz mesta umaknili, in da so ga mestjani nadušeno sprejeli. Zaplenil je mnogo stre-ljiva, dal zapreti več osob in se potem zopet povrnil v Rensburg."
V gorenji hiši je rekel danes vojni tajnik Lansdowne, da bodo od sedaj do 1. aprila poslali v južuo Afriko 38.817 mož in meseca maja 17.890 mož.
Danes zvečer izdani vojni proračun kaže, do znašajo skupni stroški 61,499.400 fuutov šterliugov, t. j. za 40,882.000 funtov šterlingov naraščaja proti minolem letu.
Častnikov in moštva je v Blužhi 430.000 mož, proti 245.147 mož v minolem letu.
Ladysmith oprosten.
London se raduje.
Poveljnik Cronje se moral udati v osodo.
Kanadcem je pripisati v s p e h .
London, 1. marca. Poročevalec ,,Morning Poste" v RobertBOvem glavnem btanu pripisuje Cronjevo podajo osobito Canadcem, kteri so boerski tabor napadli z balonom in le nasprostno njih povelje je zadrže valo, da niso istega v istem treuot-ku naskočili. Zmagovalci bo vple-nili 5000 pušk. Drugi poročevalci pripovedujejo, Roberts je po podaji rekel Cronju : ,, Hrabro ste se držali, gospod." Med pogovorem je rekel Cronje pozneje, da mu ni druzega ostalo, nego se udati v osodo. Videlo se mu je na obrazu, koliko premagovanja gaje stal ta korak.
Na drugi strani Be tudi general Buller trudi priboriti lavorike. Ko seje cel ted«n zaman bojeval proti Boerci, posrečilo se mu je konečno vendar Pietersberg osvojiti. Obleganj-; Ladysmitha še vedno traja iu kakor se čuje, Whiteva poBadka tudi že pojema.. Bilo bi grenko povračilo menjajoče vojne sreče, ako bi Boerci zamogli na Cronjevo podajo odgo%'oriti z osvojenjem Ladysmitha.
Buller na cilju. London, 1. marca. General Buller je brzojavil vojnemu uradu da je včeraj večer del njegove ar made dospel v Ladysmiih. Poročilo o oprostenju Ladysmitha je prišlo tako hitro iu nepričakovano, da ljudstvo komaj veruj« Mesto je sč zastavami okrašeno, p< cerkvah zvonijo zvonovi in povsodi se razlegajo patrij tične pesmi. Kraljica Viktorija je Bullerju in VVhitutelegrafično čestitala. Zvečer je poslal Buller drugo poročilo, v kterem pravi, da seje vsa oblegalna armada Boercev brzo umakni'a Tudi v okolici mesta ni videti Boercev. Posadka v Ladysmithn je dobivala Bamo po pol racijoua in vživala konjsko meso. Da bodt. vojaki zamogli zopet priti k moči, privoščili jim bodo nekolika počitka.
London, 2. marca. Tako ve-licega praznika kakor včeraj, Lon-že ni dolgo ui obhajal. To je bilo radovauje na cestah. Z velikim hrupom so naznanjevali svetu veselo vest o oprostenju Ladysmitha. Popolno so pozabili, da angleško pri tej ,,zmagi" ni imelo absolutno uič opraviti, in da Ladysmith ni Buller oprostil, ampak, da ao se Boerci sami umaknili od mesta, ker jih je bilo premalo, da bi obleganje uadaljevali iu ob jednem napad Angležev v Oranje državo zadrževali. Toda kaj se je ljudstvo 7.a to brigalo. Praznovali so dogodek z veliko slavnostjo, da je odmevalo po vsej Angliji. Na stotine obhodov se je pomikalo po cestah z neštevilnimi zastavami in narod-uimi znaki. Med tem je vriskalo ljudstvo, da je bilo veselje iu ob poluuoči še ni bilo nikakega znamenja o koncu komedij. Videti je je bilo kakor bi se bil čisto dragi duh polastil sicer mirnega ljudstva.
Poročevalec „Telegrapha" v Mod-der Riveru popisuje prihod gene-ronja v Modder River na transportu v Kapstadt. Kafri so pričeli kričati od veselja, toda vojaki so se vzdržali vsake »demonstracije. Cronje in njegova sopro ga sta obedovala v hotelu in se po poludue odpeljala s poaebuim via kom v Kapstadt. Ko je Cronje stopil na vla^, presentirali bo britiški vojaki in trobentači so trebili generalni Balut. Vjeti Boerci so bili videti zelo klaverai.
Avstrijski cesar Fianc Jožef je čestital kraljici Viktoriji k zmagam v južni Afriki iu tudi italijanska kraljeva dvojica je telegrafično poslala svojo čestitko. D'jaki v Trinity kolegiju v Dubliuu so bili o oprostenju Ladysmitha tako navdušeni, da so skoraj prišli ob pamet. Napadli so uradno stanovanje lurdmajorja in iztrgali na poslopju vihrajoče mestno zastavo, ivonečno je prišla policija in več razgrajačev zaprla.
Nikjer ni sovržnika.
London, 2. marca. Kakor Buller iz Ladysmitha poroča je poraz Boercev popolnejši, nego je mislil. Vsa pokrajina je oproščena; izvzemši Van Reeuen soteske, kjer stoji več vozov ni najti nikakega sleda od Boercev, kteri zaduji vlak je včeraj ob 1. uri zapustil postajo Modder Spruit. Potem so razdjali še most. Ze pred šestimi dnevi bo nakladali svoje vozove in odpeljali proti severu, toda pustili so v taboru velike množine streliva in vsakovrstnih potrebščin. Tudi dva topa so pustili, druge pa so vzeli seboj.
Roberts je brzojavil iz svojega novega glavnega stana v Oafonteinu sledeče: „Ravnokar sem se povrnil od kratkega obiska v Kimberley Sem zelo zadovoljen radi navdušenega sočutja tamošnjega prebivalstva za bolne in raujene. Vsa javna poslopja bo spremenili v bol-nišuice iu jih pripravno odpravili. Posebno me je giuilo, kosem videl, kako prijazuo ravnajo naši vojaki z ranjenimi Boerci. Skupaj bo se šalili o svojih vojuih dogodkoh. Vesolilo me je videti, ko so naši vojaki delili svojo jej z vjetimi Boerci pred njihovem odhodom. Ubogi vjetniki so bili na pol sestradani."
Pomoč je izostala.
Angleži so Cronjevo vojno mo6 od dne do dne bolj nadlegovali. Nezadovoljnost med njegovimi vojaki in needinost med vodji je vedno bolj naraščala. Brezdvomno je k temu pripomogla okolnost, da se generalu Cronju na pomoč prihitele čete Angleži odpodili. Angleži so sovražnika^na vso moč nadlegovali. Vsako noč so eveje jarke pomikali proti boerski armadi, da[se ista pred topničarstvom ui mogla več vzdržati. Razun tega ao Agleži iz zra-koplava vsa gibanja Boercev opazovali. Naposled se je angleška armada še za 600 yardov pomaknila bližje boerskega tabora.
Tega Beorci niso mogli več prenašati. Crouje je poslal v ^-^leški tabor častuika s pismom na maršala Robertsa, v kterem mu je pisal, da je pripravljen se brezpogojno podati. Na to mu je RobertB odgovoril, da mora Crouje sam priti k njemu, boerska armada pa priti brez orožja iz vtrjenega tabora, kar seje tudi zgodilo. Med pogovorom je prosil Crouje, da bi z njegovimi ljudmi dobro ravnali, dalje, da bi ga smeli spremljati njegova žena, njegov vnuk, njegov pribočnik in njegovi posli, kamor ga bodo poslali. Roberts mu je obljubil izpolniti njegovo željo. Cronja bodo poslali v Capstadt, istotako njegovo armado, ktero bodo razdelili v manjša, krdela in postavili pod uad-zorništvo angleških častnikov.
Med vjetimi se nahaja 29 častnikov iz Transvaala in 18 iz Oranje države, Jedeu najodličnejših Trans-vaalcev je poveljuik M. J. Wolve-rauB, član Volksraada. Tudi nemški topuičar major Albrecht in ženijski častnik, major pi. Dewitz sta med vjetimi. Razun ročnega orožja uplenili so Angleži tudi 15 topov. Nemški častniki se pritožijo o pomanjkanju discipline med Boerci, pri-pozuajo pa njihovo izvanredno junaštvo. Hudodeževanje je omehčalo vsa pota, kar bode transport častnikov zelo oviralo. Slednji pripovedujejo, da je bil Cronjev tabor slednji čas v strašnem stanu, posebno vsled mnogih mrhovin, ktere
so ležale okolu ustreljene.
-- — » — -
Buffalo Bill Mojzes.
Chicago, 27. febr. Polkovnik Viljem F. Cody „BulTaIo Bili", kteri se nahaja na potovanju v Washington pravi, da bode v ne-kterih dnevih izgotovil načrt, po kterem bi 30.000 Mormoncev prepeljal iz Salt Lake City v Big Horn dolino v Vev^ruem Wyomingu. V Wyomingu hoč« ustanoviti mormonsko mesto, ktero bodo z Salt Lake City tekmovalo. V Big Horn dolini, pravi nadalje Buffalo Bill, imam nad 250.000 akrov dežele, ktera bi se dala porabiti za poljedelske namene. Mnogo Mormoncev se je življenja v Salt Lake Ci'y naveličalo, ker tam ne uživajo več iste prostosti kakor poprej. Zato so sklenili z menoj pogodbo preseliti £0,000 Mormoncev.
Kretanje parnikov.
V New York ti
> s p e
„Southwark", 2S. febr. iz Antwerpena z 766 potniki.
„Saale", 1. marca i/ Bremena z 419 potniki. Kaiser Wilhelm II", 1. marca iz Genove z 859 potniki.
,,Germanic", 2. marca iz Liverpool a z 475 potniki.
Dospeti imajo:
,, Barcelona" iz Ilamburira
,,Pretoria" iz Hamburga.
,,Philadelphia" iz Liverpoola.
,,Ne»- York" iz Southamptona.
,,Lucania" iz Liverpoola.
,,I.a Bretagne" iz Havre.
,, Kaiser Wilhelm der Grt>sse" iz Bremena.
O d p 1 j u I i: ,,La Normandie", 1. marca v Havre. „Rotterdam", 3. marca v Rotterdam. ,,Pennsylvania", 3. marca v Hamburg. „Kaiser Wilhelm II.", 3. marca v Genovo.
OJ p I j u I i bodo:
„Saaie", 6. marca v Bremen.
,Southwark", 7. marca v Antwerpen.
„N'ew York", 7. marca v Southampton.
,,Germanic", 7. marca v Liverpool.
Bretagne", 8. marca v Havre.
„Rhein", 8. marca v Bremen.
,,Pretoria", 10. marca v Hamburg.
,,Maasdam", 10. marca v Rotterdam.
,,Kaiser Wilhelm der Grosse", 13. marca v Bremen.
. Parraik listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Gieenwich St., New York.
|J Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Si;
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Iv-Jf Govžk, Box 10ft, Ely, Minnesota;
II.	„ John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Fly, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
PRISTOPILI:
K društvu sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Miun ,	Franc Vesel,
Klao,
„	,, „ ,,	Franc Peterlin,
||	f" ,,	„ „	Janez Marold,
»,	Anton Centa,
,, » „	Jernej Lenič,
„ „ „	Anton Lunder,
Frank Benko, Jakoh
„ „	m .. n	Jožef Levstik,
, „	„ „	„	„	Jakob Je man,
Jakob Grahek,
KaI»ši Matija Grahek. Josip Suš, Matija Jerman.
K društvu sy. Cirila in Metoda Stev. 1, Ely, Minn.,
u	it	11	»»	n	»>
IZLOČENI: Od druStva sv Srca Jezusa štev. 2, Ely, Miun ,
Od droStva sv. Cirila in Metoda štev
Anzel lic, Janez bnjatovicb, „	Martin Starin,
„	Janez Sek-.ila.
Društvo šteje 140 udov. 1, Fly, Minn., Marko R^žek.
Društvo šteje 247 udov. Od društva sv. barbare štev. 7, Thomas, VV. Va., Daniel Bulič,
„	„	m	m	Andrej Cunder,
„	,,	„	Tomaž Logajnar,
„	,,	,,	>>	Janez Cerni,
„	„	,,	Janez Mlekuž.
NAZNANILO.
Vsem udom Jugoalov. Kat Jednote naznanjam, da smo izplačali 9 številko nmrlih in to za Terezijo ČUmpa, soprogo Luka Cimpa, uda društva sv. Srca Jezusovega Štv. 2, Ely, Minn., d ne 23 februvarija 1900
Ivan G o v ž e, I. tajnik.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA"*
Umor radi pijače.
Martin Murphy, natakar v gostilni na vogalu 2. Ave. in 37. ceat^ ▼ New Yorku je 28. februvarija ustrelil TomažGilesa v prepiru radi ^eplačaue pivnine. Krogla je pro ♦drla Gilesovo srce.
Umorjeni je prišel v gostilno z Štirimi drugimi možmi. Družba je zahtevala žganje in jedeu izmed njih je rekel, da bode plačal,, toda tega ni storil in zahteval od Mur-phyja, naj na novo natoči. Murphy tega ni hotel storiti, češ, da mora biti preje plačaua prva pijača.
„V pekel s plačevanjem, kaj ni-arao mar dovolj dobri zato? Dajte nam šel" je zaklical Giles.
Toda Murphy je ostal pri svojem upiranju. Družba je nato pričela tuetati nanj premog in razue druge stvari. Toda ko je jedeu pivcev vrgel na Murpbyja steklenico in razbil zrcalo, zgrabil je natakar velik revolver, pomeril na Gileaa in ustrelil.
Giles se je z bolestnim krikom zgrudil ua tla in bil v malo minutah mrtev. Njegovi tovariši so hiteli na cesto iu naznanili dogodek policaju, kteri je natakarja zaprl.
Veliko posojilo Rusiji.
Deuar je dandanes v New Yorku veliko ložje dobiti, nego v Londonu, Parizu ali Berolinu, zato pridejo tedaj evropske vlade sem po denar, kadar istega potrebujejo. Največje posojilo, ktero je kdaj kaka evrop ■ka država v Ameriki dobila, znaša $25.000.000, ktere so ravnokar po •od'li Rusiji, ktera je za to zasta vila Wladikawkas železnico preko Kawkasusa.
Del denarja je dala New York
rega so posodili svoje 4 odstotke obresti, ampak istočasno narede njihovi prijatelji in sošpekulantje velike dobičke pri železu, šinah, lokomotivah, mostovih itd.
Zastavljena železnica obstoji 15 let, vozi po južnem Ruskem med Volgo in Donom, Kaspiškem in Črnem morjem. Njeni dohodki leta 1898 bo znašali $15,700.000.
Ponarejanje živil.
Washington, 28. febr. Pododbor senata, kteri je preiskoval ponarejanje živil, je danes predložil popolno poročilo. Za opraviče-uje ponarejalcev živil odbor ne more druzega navesti, nego veliko tekmovanje. To velja posebno pri kondensiranem mleku, med tem, ko je Bladkor zelo malo pouarejen, tembolj pa med in sirup. Vprašeku za peko bo našli goluu. Amerikan-sko pivo je še dosti Čisto, istotako domača vina. Odbor celo ole-omargarinu pojeBlavo. Tudi impor-tirana živila bo se v mnogih slučajih skazala ponarejena.
Velikanska oporoka.
Sau Francisco, Cal., 27. febr. Višje sodišče v Californi i je potrd ilo oporoko umrlega senatorja James G. Faira, ktero je sodišče protiustavnim spoznalo. Oporoka obsega uad 816,000 000 znašajočo svoto. Zapuščina bode izročena štirim poveljnikom, kterim je naročeno dohodke med tri otroke umrlega razdeliti. Po njihovi smrti naj se zapuščina razdeli med otroke hčerd Fairove soproge, gospej Herman Odneha iu gospej VV. K. Vau-derbilt ml. Odlok višjega sodišča zabranjaje, da bi Nettie Craven, ktera trdi, da je Fairova vdova.
Life Insurance Co., toda imena Iju- j dobila iz zapuščine več nego $50 di, ktera spadajo k sindikatu so za Umrli je bil menda na take vdove
tedaj še tajna, najbrže ker za njim to pet tiči Standard Oil Co.
Deuar je vložen pri treh newyor-ških bankah, nakazan na rusko vlado. Slednja bode skoraj ves ma-terijal *a svoje nove železuice kupila t Zjed. državah. Do sedaj so izplavali kakih $15,000.000, toraj ostane tkoraj vet denar v deželi. Kapita-liati ne dobe samo od deuarja, kte-
Nesreča na železnici.
P 1 a i n v i 1 I e, Conn., 1 marca Tri četrt milje od tod je danes zvečer južuo vozeči osebni vlak New York, New HaveD & Hartford železuice zadel ob od povodnji poškodovan kraj železnične proge. Posledica temu je bila, da sta se lokomotiva in voz za prtjago zvrnila v jarek, kterega je spodkopala voda. Drugi vozovi so se zvrnili za njima. Dva služabnika železnice in dva potnika sta bila nsmr-ten a in devet potnikov več ali manj hndo poškodovanih. Vlak bi bil moral ob 7. uri od tod voziti dalje v New Haven, imel je poldrugo uro zamude.
Ožgal dečka.
T u 1 u s a, I. T., 27. febr. Zvezni maršal Lon Lewis je zaprl Frauk Hals^v iz Frya, 20 milj južno od tod. Hals'-y je zatožen, da je ožgal šestletnega dečka, da bi se polastil otrokovega deleža pri indijskih zemljiščih. Halsey je mož Creek Indi-jauke in deček njeni sin prvega zakona. Dečka bo našli smrtne ožgauega poleg kupa slame. Hal-seya so zaprli na zahtevo dečkove matere.
Velikanski trust.
Wheel ing, Va. 2. marca. Jeden velikih kapitalistov, kteri je udeležen pri ,,American Tin plate Co.", ,,National Steel Sheet Co.'1 in pri pri novo ustanovljeni ,,National Steel Sheet Co." računa na zjedi-diujenje vseh treh trustov v orjaško podjetje. Obravnave bo se že pričele. ,, American Hoop & Wire Co." in drugi „Combine", ktero se še plaho drži v ozadju, hočejo tudi sprejeti k temu trustu trustov. Vsa železna in jeklena obrt dežele, bi bila potem pod jed notno kontrolo. Kapitalizicija zjedinjenega trusta je baje določena na ogromno svoto $1,000,000.000.
Grozovita družinska žaloigra.
Bluefield, W. V., 28. febr. Ne daleč cd tu stanujoči farmer Jo-ž f Glean, je včeraj ustrelil svojo hčer Elleu, njeuega ljubimca Alb. Marsha in potem še samega sebe. Prepovedal je Marshu obiskovati njpgovo hčer. Ko je prišel domu, našel je Marsha in njegovo hčer v parlorju. Pokazal je Marshu vrata, iu ko se je ta upiral iti, vzel je puško raz stene in ustrelil na Marsha. Ellen je skočila pred svojega ljubimca, da bi ga varovala, toda v tistem hipu je zagrmel strel in dekle sejezvrniia mrtva na tla. Zdrugim strelom je Glean usmrtil Marsha in naposled sam sebi prerezal vrat.
Gozdni požari v Avstraliji.
Vancouver, 2. marca. Iz Sydneya dospeli parnik ,,Aorangi" prinaša vest, da Be naselbino Vic-torijo obiskali Btrašni gozdni požari in sicer najopustovalnejši odkar obstoji naselbina. Vsa Wairenau pokrajina je opustošena. Škodo cenijo ua $42,000.000. Požari so uaBtali istočasno v raznih delih uaselbine. Gozdovi so goreli dva dni in tri noči. Vsa pokrajina od Duu-holda do Montlake je velikansko pogorišče,„40 milj dolgo in 30 milj široko. 7 ljudij je zgorelo v plame uu. Požar je uuičil 1,000.000 akrov gozda, šest z volno napolnjenih skladišč, 10.000 ovac, 1000 govedi m konj.
Evropejske in druge vesti.
B e r o 1 i n, 28. febr. Nemška vojna ladija „Sachaeu" je včeraj blizu Kiela obtičala v blatu. Med po skušanimi rešitvami se je pokazala potreba odstraniti težke topove. Pri tem je jedeu top padel v morje.
R i m, 28. febr. Kardinal grof Ledohowski, kteri je že več mesecev bolan, je postal zelo slab. Bolezen je postala nevarna in bati se je, da starček ne bode več okreval.
Drobnosti.
že pripravljen, kajti določil je, ako bi se taka oglasila, naj dobi $50.
Hraniš
tvoje težko zaslužene denarje, ako se pri pošiljanju denarja staro domovino obrneš na Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za $20.35 100 kron, ali za $4Q.70 200 kron — 100gold., poštarine pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje.
Raznotere vesti. — V Siamu pr> Pulju je ogrizla velika tVinja majhno deklico, katero je bila pustila mati samo v kuhinji. Ogrizla jo je po jedni celi strani ter tudi poje la kose mes i; otrok j » umrl šele drug dan. — V Palju so našli ob obrežju v vodi truplo mehanika Fial z Moravske^ a, katerega so pogrešali že >d 20- decembra pr. 1. — Sultan poaeti pariško razstavo letos v velikem spremstvu in s prestolonaslednikom. Poprej pa obišče še nemškega cesarja. — V Sofiji nameravajo postaviti ruskemu carju-osvo-boditelju Aleksandru II. spomenik, ki bo vreden 300 tisoč frankov. Spomenik ima biti postavljen do l. 1004. — Občinski zastop v Heil-bornu na Češkem je sklenil imenovati jedno najlepših ulic ,,Burska ulica". — Barou Ad. Rotshild je umrl v Parizu star 77 let.
m
* *
Zverinski ljudje. Iz Lugosa poročajo: V Drinovi pri Lugusu sta napala zakonca Muczugan spečega bogatega kmetovalca Jak. Patruss-kutta ter ga s zverinsko krutostjo umorila. Mož je držal žrtvo za roke in noge, žena pa ji je z sekiro razaekala glavo. Morilca sta se hotela oprostiti PatruBskutta, k ima je dal ves svoji metek, a sta mu morala dajati za to dosmrtni živež. Morilca so zaprli.
* * .
Na plesu ustreljena. Iz Kiela brzojavljajo: V takozvauih „Reichs hallensale" je priredilo oudotno nemško pevsko društvo sijajen bal. Ko je bil ples v najlepšem teku, je počil strel in Bmrtnozadeta se je zgrudila hči ječarskega nadzornika Streicha. Skozi okno je vstrelil neki zaljubenec, katerega dekle ni marala. V beli plesni obleki je sredi plesišča izdinnila ustreljena gospica svojo dušo. Ples ae sevc d ni nadaljeval.
*
* *
Morilci iz verske blaznosti. O,
strašnem zločina, ki se je pripetil v vasi AforBt v belgijskem okraju Gelderland se poročajo sedaj uprav uevrjetne posameznosti. Neka vrsta protestantov je imela ondi vsak teden sestanke. V petek zvečer so se sedli v hiši kmeta Scherfa v Ap-pelternu. Prisotnim je prišla na-krat misel, da je v hiši hudič ter da prebiva v telesu hlapca J. Brink-manna, ki je že spal. Scherf je hlapca zbudil, ter ga je peljal ne-oblečenega med udeležence tega ponočnega sestanka. Scherf je hotel izganjati iz hlapca hudiča ter ga je udaril s trobilom tako po glavi, da je omdlel. Nato so planili vsi, moški in ženske, na žrtvo, ga bili 8 palicami in stoli tako dolgo, da je izdihnil. Potem so skakali po njem ter mu polomili vse kosti. Vsa soba je bila krvava in vse pohištvo razbito. Potem so peli vdeleženci psalme ter proslavljali Scherfa kot premagovalca hudiča. Scherf, star šele 27 let, si domišlja, da je nov Mesija. Vse vdeležeuce so zaprli v blaznico.
. * •
Lep mož. „Glejte, mojega moža poznam Bsmo po sliki; po dnevi dela, po noči je pa — v gostilni I"
ZEsTa,z;ixam T o.
NATHAH BOTTENBEBG
aaznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da v moji
trgovini
na vogalu Oak in 5. ceste v Calumetu
(nasproti Ve rti n Bim»s )
dobite vse dobro blago po nizki Ceni. — Dobiti bo možke obleke in vs<> kar človek rabi. od najfineje prazniške obleke do najcenejih rudarskih oblek.
Vljudna postrežba se Vam zagotavlja po mojem klerku LUDVIK BACHORJU.
V najobilneji obisk se Vam priporoča
Nathan Ruttenberg,
Star Clothing House CALUMET. MICHIGAN.

Kje je ?
ANTON KOROŠIČ, doma iz Rakitne, okraj Vrhnika; njegov brat prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: Frank K o r c š i č, 768 Hamilton St., Cleveland, O.	(10 mc)
Kje je?
Kje je?
JOSIP ŠALIH AR, doma iz Pota vrha, župnija Smibel. Podpisani proai rojake, da mu naznanili njegov uaglov: Matija Mrak, 521 King St, Indianapolis, Ind.
KJE JE ?
JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Meni je ostal na Evelethu nekaj v ,,sorodu" na hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John D r o b n i č, Box 122, P. O-Mountaiu Iron, Minn. (10. ap )
Kjeje?
FRANK ŽUPANEC, doma iz Višnje na dolenjskem; o božiču lanskega lpta je bil v Trestle, Allegheny, Pa., ujegov naslov bi rad zvedel uiegov sva« : Anton Struna, 521 King St., Indianapolis, Ind.
MARTIN MUSIC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj ruomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan 867 86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Smuk, Box2S4, Ely, Minn., St. Lous, Co.,
Posestvo na prodaj.
V metliškem okraju v vasi Otok je na prodaj posestvo, ktero obsega: Hiša z štirimi sobami, pod hišo sta ■Jv» kleti za kislino in druga za druge stvari; dalje pod ali skedenj, prostorni živinski hlev za 10 govedi, dve kašči za hlevom, v kterih je prostora za 300 centov seii& in slame ; dalje svinski hlev za 5prešičev; mlin z štirimi tečaji; nji v jeduast, na ktere gr& 35 mernikov posetve. Vse imenovano se nahaja v najboljšem stanu. K posestvu spadajo tudi trije stelniki, v kterih se dobi do 30 voz Btelje. Vse to prodam iz proste roke, ker se ne mislim več vrniti v domovino. Pogoji iu cena se zve pri:
Josip Palčič, 432 7th St., Calumet, Mich.
KJE JE?
MARTIN BLATNIK, doma iz Lopate okraj Žužemberk, v Ameriko je prišel pred 11 leti, domu je pisal pred 2 leti poslednjič, takrat je bil v Carbon Hill Njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Blatnik, omožena S k u 1, Box 113, Elyria, Colo.	(8. rnr.)
Kje je?
Darovi za štrajknjoče roj ate t Jenny Lind., Ark. : Iz Rhon«, pa . je nam poslal J sip Ki apift, $2 darovali so: Josip Knapič 75 centov, Alojzij Knapič 25 ct., Anton Krajšek 25 ot., Frank Krištofič 25 ct., Josip Ulrich 25 ct. Poleg tega nam piše ta rojak, da tudi tam slabo delajo in malo zimlnžijo, a vendar so se spomuili lojikov na-hajajočih se v borbi.
Pomislek. Gigerl: „Pred več leti sem bil tako zaljubljen v neko mlado deklico, da sem kakor blazen okolu taval." — Gospa: „Oh, Vi siromak 1 Iu od te bolezui še sedaj niste okrevali?"
V starih časih. Stotnik: „Ne, ne Gaber, nemorem Vam dovoliti dopusti" — Gardist: „Jaz moram domu, pri sosedu bodo pre-Siča ilali I"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za $20.37 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnim ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Svarilo.
R jake opozoruj«m na JOSIP STAMZARJA; ta Človek je meni ukral $81, mojemu tovarišu pa ur<-iii $2, tudi drugim se pokral in potnni pobegnil. Rojake svarim pred tem ptičkam, da se njih ne okracie, kadar pojdejo na del ■.
' ANTON GOLČAR,
Sterling Rud, Pa.
JANEZ OREŠNIK, doma iz ško-cijanske župnije ua Dolenjskem; meseca maja lani je bil ua Calumetu, Mich , od tam šel v Sheboygan, Wis., od tod pa ne vem kam je odšel, ker oni čaa sem bil v Iron Wood, Mich. Sedaj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu Frank Orešnik, Box 123, Sheboygan, Wis., ali „GlaB Naroda".	v	(I- ap.)
Kje je?
FRANK FRANČlO, star 20.let doma iz Orehovca, župnija Sent Jernej; tukaj je bil pri meni ni hrani iu isto pozabil plačati, ako ravno je pustil harmonike, kter< mu rad dam, ako mi plača kar mi gre. Njegov naslov bi rad zvedel Martiu M a t j a š i č , 536 3rd St., Steelton, Pa.
Palace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finesra prekajenega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
t3T kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-nim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v CLEVELANDU, O., iu okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški.
Obpčam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. f*>a razpolago imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland. O.
ROJAKE
opozorujemo v naročbo knjig
družbe sv. Mohorja.
Mi sprejemamo naročila dO dne 15. marca, vsakemu naročilu je dodati $100 m natančen naslov, kam oaj bodem«j knjige poslali prihodnjo
jesen.
Upravništvo „Glas Naroda".
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. r
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
1024 South 23. St,
§
Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne vd kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, Neb.
Zgubljeni sin.
(Pripovedka iz dunajskega življenja.)
I.
(Dalje.)
Stala je poleg Djega ter se trudila napraviti prijazen obraz kakoršnega je on ljubil; on pa je sedel, ker počitek Be ma je prilegal, gost dim je spuščal iz dolge cevi, ktera je bila zasajena v lepo Blikauo pipo. Njegov pogled se je ozrl po sobi, ktera se mu ni nikdar lepša in prijetnejša dozdevala, nego sedaj, ker je zunaj ostra burja drvila velike snežene mucike ljudem v obraz.
Ali nema vsak komad hišne oprave tukaj svojo zgodovino? Koliko majhnih, a vendar težko prenašujo-čih žrtev je to veljalo! Odreči so se morali marBikakemu užitku, kteri bi življenje oaladil. Kakor bi za njega ne bilo boljše vrst* smodk iu kozarca vina ob nedeljah, za njegovo ženo boljše jedi v Praterju, ali sveže kuhane kave popoludue. Marljivosti, hranenja, preudarjenja in precej stopinj je bilo potreba, da so VBe potrebno našli in zadostili željam. Zato so bile pa sobe kaj lične in prijazne, iu oni, ki bo v njih bi vali so kaj lahko rekli: „Moja hiša je moj svet." V takem položaju bi se stari ne čutil srečnega?
Skozi odprta vrata je videl v sosedno sobo, vkterej je spal z svojim sinom, in tudi ta ni bila nič slabeje urejena.
Veselo čustvo je vzdigovalo njegova prsa : ponosen je bil, da je z svojimi rokami vstvaril tarnali raj Potem je zrl na svojo zvesto in pouižno družico v življehju, ženo svojega srca, mater svojih otrok, so-stvaruico njegovega posestva, ustanoviteljico in vzdrževalko njegove sreče. Kaj bo jej provzročila leta: skrbi, trud, ljubezen.
Najprvo mu je bilo kakor bi se svetlikalo koliko truda in tihega trpljenja je bleda, postarana ženica ob njegovej Btraui prikrila, da ga ne bi oslabila iu napravila malosrč-nega, in obdajalo ga je gorko, mehko čustvo.
„fojdi sem mamica", rekel je z nežnim glasom, „vsedi se malo k meni in povej mi kaj novega. Ali je Betka zdrava?"
Menil je snaho, ktera bi imela v kratkem poviti druzega otroka.
Gospa Svoboda, sedaj sedeča poleg svojega moža, je z glavo zmajala. „Ali ti ne bi takoj povedala, oče?41 mu je odgovorila. „3ila sem danes za kratek čas pri njej, počutila seje Ae dobro. Da bi Bog dal, da bi bila deklica", je vzdihnola hrepeneče. ,,Dečkov bi imeli sedaj doeti, kaj ne oče?"
Stari je prikimal. „Seveda, sami dečki niso tako po volji, kakor tudi same deklice ne. Lepo zmešano mora biti, ako hočejo stariši imeti pravo veselje. Ljudje boljše vrste bo bolj ponosni na dečke, nego mi; nam so pa ljubše deklice. Ze od mladih nog jih lahko uporabimo. Pomisli le mati, ako ne bi imeli naše Line. Ali Bi zamoreš to predstaviti?"
,,Gotovo ne", je smeje odgovorila. „Mala deklica je velike, divje dečke večkrat ukrotila kakor jaz sama. in kako je spočetka gledala na svoje brate 1 Pet let je bila stara, in že jim je odtrgane gumbe prišivala, zavratuice zavezovala iu vso obleko za obleči pripravila, kakor bi jaz aama bolje ne storila. Zato so pa svojo sestro tudi spoštovali — ni vedno najti take brate! — Zato pa sedaj tudi tako spoštujejo svoje žene, ker mislijo: naša sestra je tudi ženska, iu ne bi svetovali kakemu možu, da bi slabo ž njo ravnal."
„Paaja taca!" je zarohuel stari. ,,Ta bi imel najpreje z menoj opraviti, ker jaz sem in ostanem oče!" Vsel je pipo iz ust, da bi svoje besede bolj poudaril,,,Nande je gotovo dober človek in ima Lino rad ; toda ako bi mu kdaj na um prišlo proti našemu dekletu drugače postopati, nego se spodobi, potem ga že jaz naučim, kaj se to pravi — pasja tacal" In udaril je s pestjo po mizi.
„Ne, ne, o^e» tega ne bode potreba", je pogovarjala mati Svoboda
razburjenega.
„Tega mnenja sem tudi jaz", je mrmraje odgovoril, vzdignil zopet cev od pipe, jo del v usta in hudo pušil, da seje oblak dima napravil okotu njega. Potem sta pa dalje kramljala, med tem je pa brzo ua-stopivši mrak sobo vedno bolj in o temnil.
V kuhinji zuuaj pa je med tem Lina pripravljala priprosto večerjo. Svit kuhinjske svetilnice je razsvit-Ijeval mladostno, krepko postavo, nje zali obraz, ktere poteze so naznanjale odločnost, je postal vsled gorkote lepo rudeč. Temni, gladko nazaj počesani lasje so bili v dveh debelih kitah zaviti okolu glave, čez čeden, črn predpasnik, kterega je po navadi doma nosila, je imela velik višnjev platnen predpasnik v varstvo volnene obleke.
S kuhavnico je tako marljivo mešala po ponvi na ognjišču, v kterej je pripravljala gulaš, da je preslišala lahno trkanje na vrata.
Cez nekoliko časa je nekdo ista nekoliko odprl in nežen dekliški glas je vprašal boječe: ,,Ali smem zatrenotek vstopiti, gospica Lina?"
,,Seveda 1" je zaklicala Lina, ne da bi se obrnila, v prijaznem glasu. ,,Nemorem sedaj proč od tukaj."
Novo došla je vstopila, previdno je vrata za seboj zaprla iu se bližala Lini, da bi jej roko podala.
,,Nič ne zamerite", je še vedno prosila v ist^j plašljivosti, ,,ako Vam nisem na potu, gospica Lina, ali ako Vam zamorem pomagati, potem me pustite kratek čas tukaj. Tam" — pokazala je z roko na mo-stovž držeče okno kuhiuje — ,,tam so zopet tako glasni, da jih nemo-rem dalj časa poslušati. Ona vpije in se prepira, da človeka ušesa bolč, on koine in ropota, da sem mi&lila, da bode vse razbil, otroci pa kriče vsled strahu. Oh ljubi Bog, to je pač zlo, da se nahajajo tako surovi ljudje!" je zdihovala mala belolasa tovarniška delavka, lepo počesanih las, bledega, Čednega obraza in nežne postave, oblečena v pisano barhantovo obleko, in se na povabilo Line vsedla na zaboj s premogom.
„Zakaj pa pri d jih stanujete, gospica Tona? ' je vprašala Lina gra-jaje. ,,Pri tacih ljudeh ne bi mogla ostati niti jedno uro. Proč p* jdite od njih. Postelj v kuhinji kakor tam, dobite povsodi za te novce. Zakaj torej ostanete pri njih?"
Lahna rudečica je za trenotek pobarvala bledo, otroško lice, ktero je se žalostnim pogledom zrlo vpra-ševalko.
,,Zakaj?" je po premolku odgovorila. „Moj Bog, sedaj stanujem že dve leti pri njir, in sem se na hišo že tako privadila, da drugje ne bi zamogla ostati."
(Dalje prihodnjič.)
V srečni hisi ljubijo godbo.
Glasovir za $500 ali orgije za $250 «
le malokdo od nas more »»misliti, se manj pa igrati nanj. l>nmač«> g<xll>eno skrinjico pa, ktera nadomestuje ol»oje, si lahko orni sli vsakdo. 7. nj;> /amore vsakdo pravilno igrati ra/ne komauc. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, l>olne in otožne. Za bava druščine z najboljšimi valčki, polkami. četvorkami itd. l>aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava t a otroke. /- njo lahko igraš nad iooo komadov, kteresi izbereš. Popolnem čude/no glasl>eno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko boljše nego smo se nadejalF". tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zal>ojein vred 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja gamo $6 00. Isto Vam pošljemo pr- srreitmu •oo po ekspresu. Agentje-rfasiuiijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znarako za cenik itd. Standard Mfe. Co.. 45 Vesev St. Hew York. P. O. Box 2853. Dept. Gl. N.
Francoska parobrodna družba
Cupapie Generali!
Direktna črta do HAVRE - PARIS
ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstna) gjC* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
mellišfcem mostu na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec iu na Ozel, nahaja s«3 ravno na vogalu, kjer se c^sta loči na Karlovec iu Ozel. Hiša je pripravna za vsako t r g o v i n o, je dvonadstropna, poleg nje lep vrt I in se na njem lahko pridala vso ze-lenjavo, ktera se duma rabi skozi vse leto ; dalje je pri hiši velik hlev
Parniki odpljujejo iz pristanišča za 20 koui prostora, velika z i -štv. 42 North River, ob Morton j d a u 1 c a m veliko dvorišče, to vse Street:	Ue obzidano s kamenjem ; okolu po-
S. marca 1900.;atJStva BO dve vel'ke uJive- To j-	|Oqq posestvo zato prodam, ker ne mi-
" jy^y 'slim iti več v stari kraj in imam
J tukaj vso*družino. Cena in pogoji
5. aprila 1900.1!? T^ll f k ° vU *>	toon Crested Butte, Colo., ali pri Anton
' j Sodia, selo Pravotina štev. 49, po Izvrstno bodo postrežem pot j žta Ri
iujik, Hrvatsko, Austria.
mki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna ageucija za Zjed držav* in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK.
La Champagne L' Aquitaine La Gascogne La Touraiue La Bretagne L' Aquitaine
29. 5. 12.
FRANC CUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatcnino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA %
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, \ % verižic, uhanov in drugih zlatih in srebrnih predme-^	tov po ifajnižjih cenah.
j|	Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, men j ire, in dolžna pinna.
Izposinj* in iisterjnje capn&čine in dolgeve.
bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
John Maurin
slovenski
(Untertaker)
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sf>m sa-časno preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelauda, O , v Pittsburg,
Pa., ter se priporočam za nadaljna naročila kniig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj s*' mi blagovoli poslati objeduem z naročilom. Cenik pošljem nazahte-j vanj^ poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati ' naj se oglasi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
Slovensko pratiko predajam po 10 centov; veliko pratiko pa po 15 centov.
Mali zneski se lahko pošljejo v
jedi-ia slovanska tvrdka, ktera potnike i1?
V Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v uašej pisarni, kjer si d^nar najbolje zme-njati zam^rete, ter bodet^ na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo cb>bro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar* zastonj ravozili.
Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno iu vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
e priporoča Slovencem in Hrvatom ' poštnih znamkub.
v Calumetu iu okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje m vse v
mojo stroko spadaj->Ce opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim i z v r s t u o pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodk e, dobiti so dobra jedilaiupre-□ o č i š č e.
V	obilen obisk se priporočam <1- jI.) MAT. MAUTZ, lastnik.
MATH. P0G0RELC,
5102 Butlnr Street, Pittsburg, Pa
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
SALOON,
kterega odprem dne 1. januarja 189S Vedno bode m točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY. MICH
Smesnice.
Lepo pričakovanje. Upnik (nepotrpežljiv): „Ali me še ne morete pustiti h gospodu grofu?'* — Služabnik: ,,Počakajte vendar 1 Najprvo moram tega gospoda vun vreči, potem pridete Vi na vrsto!44
Lovske laži. Nedeljski lovec: „Doma imam lesico, ktero z repom prah briše...." Gojzdar : „To še ni nič — jaz imam doma krotkega divjega prešiča, kteri je izučeu, da mi časopise in Knjige razrežel44
Pred sodnikom. Sodnik: ,,Ako niste nič nepoštenega nameravali, zakaj ste pa stopicali v do-govicah? — Tat: „Čul sem, da imajo bolno dete v hiši."
Po besedah. Zdravnik : ,,Tu kaj imate recept! Pustite si v lekarni ta zdravila napraviti in vzemite zvečer predno greste spat jedno žlico zdravil in štiri žlice vodel" — Miha: ,,To ni mogoče, gospod doktor — imamo pri hiši samo tri žlice l44
V šoli. Učitelj: ,,Zakaj moramo starost Čislati?" — Mali Izidor: „Ker imajo stari ljudje po navadi največ denarjev I"
Dopolnitev. Stara dovica: ,,Kaj, to naj bode klobuk? To je kaj čudno pokrivalo?" — Prodajalka (užaljena) : „Tako? potem je pa prav dobro za staro škat-1 joli'
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Usioglgišco.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I •
Svoji k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
#
i Jacob Stonich
k 89 E. Madison St., Chicago, 111.
I -
g. Slika predstavlja uro Za dame 7. y dvojnim pokrovom ( Boss Ca«e) in ? so najboljši pokrovi se zlatom pre-0) tognjeui (Goldtield) in jamčim zanje 20 let; ko lesov je je Elgin ali Waltbam ter velja samo

Dame, ktere žele uro kupiti ee iim sed;»j ponuja l^pa priložnost, Ta cena je le za nekaj časa.
Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba I in jamstvo za blago, j^ moje g-slo.
$ Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
JOHN VENZEL
izdelovalec
K RANJS KIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelo-vanje in popravo. Ceue so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je >18 do $35 in naprej, lzvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Otlice. Glede natančnejih pojaB-nil se je pismeno obrniti na:
/-- o »> O-J -J >".. , „"., - «-> i .-1 3 C -• -i O
<*• '- •» > O U -It 3 , * 3 ° "
t. tfcfcL'* f ; ,»	v_/ .

John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohi
o.

■LL-I-.I. J,- ,.|L-.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih op^elj
Be priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najceujšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri viakej godbi na lice, trobente ali pilčali.
Vina na orodaj.
Dpbra rudeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
'•••P"-W-'T " 'W1J "•iBPlwiiWiin.y;.
Na oroflaj iz proste roke
POSESTVO in HISA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tri velike njive tu li v lepem kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in p<>goji se zved6 pri: John Stanko, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
l lesina {iramMca v Novem Mestu I
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
a m
PO 4r°
23 M M
m
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem s« pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („G!as Naroda") posreduje tudi za Slovenca.