284
Politični pregled.
Blaginja nemštva in nemški liberalci. — Koreški liberalni poslanec dr. Prettner je v Št. Vidu nedavno bil sklical volilni shod. Izrekal se je za občno volilno pravico. On sicer ve, da nemški liberalci zgube vsled občne volilne pravice, ali od te stranke ni odvisna blaginja nemštva. To priznanje koroškega liberalca je hud udarec za liberalno stranko, ki je že tolikokrat trdila, da je od nje obstanka odvisna blaginja ne le nemštva temveč blaginja vse Avstrije. Nemško liberalni listi molče o tej obsodbi liberalne stranke. Tega mnenja pa ni le Prettner, temveč v več krajih trdi ljudstvo samo, ki se je prepričalo, da nemškim liberalcem ni nič na blaginji naroda in da se celo nemštvo včasih izkorišča za vse druge namene. Zato pa povsod vpliv nemških liberalcev propada. Nekateri, h katerim pripada Prettner, pa skušajo z novimi frazami begati volilce
Plener, vodja zjedinjene levice, je dne 17. t. m. v Hebu razlagal svojim volilcem, odbornikom trgovske zbornice, politični položaj. Grovoril je veliko, povedal pa jako malo. Posebno ne izvemo iz njegovega govora, ali mislijo še nadalje podpirati vlado ali ne. Eazlagal je stališče svoje stranke zastran razdelitve okrajev in osnove novega okrožnega sodišča v Trutnovu, kar je vse že znano. Povedal pa ni, kako bodo levičarji glasovali, ako pride stvar v državnem zboru na vrsto. Najpo-menijivejše je pa, da je Plener povedal, da levičarji mislijo staviti predlogo o vrejenji jezikovnih razmer v Avstriji. Natančno vodja levičarjev ni povedal, kak bode ta predlog, ali toliko lahko rečemo, da Slovanom ne bode prijazen. Sicer pa tudi ta stvar ni nova, o takem vrejenji jezikovnih razmer se je govorilo še, ko so se vlada, levičarji, Poljaki in konservativci pogajali o osnovi trdne večine, katera pogajanja pa niso imela vspeha.
Ogersko. — Ogerska vlada se briga pred vsem le za pomadjarovanje Slovanov in za zatiranje katoliške cerkve. Ministri izdelujejo proticerkvene predloge in premišljujejo, kako bi zanje dobili večino, druga oblastva pa pazijo na vsako gibanje Slovanov ali Rumunov. Polno žandarmov so poslali v Turčanski sv. Martin in Mošovce, da preprečijo vsako slavje ob Kollarjevi stoletnici. V več krajih na Ogerskem, posebno ob Tisi strašno razsaja kolera. Dopisnik angleškega lista „Daily News" se je sam na lastne oči prepričal o žalostnih zdravstvenih razmerah v teh krajih. Zbolelo je do tedaj, ko je bil on tam, 250 oseb, kacih 100 pa umrlo. Slednji dan jih nad 30 zboli, kacih 20 pa umrje. Oblastva ničesa ne store proti koleri. Izgovarjajo se, da nimajo navodil od vlade. Gospodje v Budimpešti pa nimajo časa, da bi dali navodila. Ko bi se pripravljal kak slovanski shod, bi pa gospodje hitro dali navodila.
Velikovaraždinski škof Pavel je ukazal, da se mora po nekaterih rumunskih župnijah rumunski propovedovati, ker ljudje madjarščine ne razumijo. Zaradi tega mu je madjarska druhal okna pobila. Mislili bi bili, da se proti razsajalcem začne preiskava. Toda o tem ni govora. Poulični junaki odidejo brez kazni, ker so menda branili interese maljarstva.  Pač pa
285
-se je proti ikofu Pavlu začela na zahtevo ministerstva notranjih stvari} preiskava, ker pospešuje rumunstvo. Posp< sevanje rumunstva |e pa na Ogerskeui, kjer mora vse biti rnadjarsko od ministerskega predsednika do zadnjega svinjskega pastirja, velika pregreha. Upati je, da škof, ki si je upal braniti pravice runiunskega naroda, kaznovan ravno ne bode, ali velike neprijetnosti ima.
Srbija. — Srbska skupščina zaključila je svoje zase-daDJe minoli ponedeljek. Zaključil jo je kralj Aleksander osebno s prestolnim govorom, v katerem se je zahvalil poslancem na koristnem delovanji — Državno sodišče, ki bo sodilo zato-žene ministre se je že konstituiralo. Predsednik je radikalec Velimirovič. Radikalci mislijo za trdno, da bo državno sodišče •obsodilo zatožene bivše ministre Celo od naprednjakov mislijo, da bodo ti kot sodniki priznali krivdo zatožencev.
Rusija in Nemčija. — Kakor znano, so se pred svojim easom razbila trgovinska pogajanja mej Nemčijo in Rusijo. Obe državi zamoreta torej svoje pridelke izvažati druga v drugo le proti največji tarifi. Lahko je umevno, da je vsled tega uvoz in izvoz marsiketerih pridelkov nemogoč. Nemški industrijski izdelki se vsled previsoke carine ne morejo uvažati v Rusijo, nasprotno pa je uvoz ruskega žita v Nemčijo tudi nemogoč Bije se takozvani ruskonemški carinski boj, gotovo na škodo obema državama. Nemčija uvidevši, da pri svojih itak slabih razmerah glede živeža ne bode mogla več dalje izhajati, je ruski vladi namignila, da hoče ž njo skleniti trgovinsko pogodbo in je pri tem dovolila Rusiji koncesije, katere je ta vsprejela kot take, na podlagi katerih so mogoča nadaljna posvetovanja. Rok za posvetovanja je Nemčija določila že za mesec september, tako da bi potem nova trgovinska pogodba prišla s 1. oktobrom v veljavo. Razun tega pa, da sta se Rusija in Nemčija že v toliko sporazumeli, merita vendar pri vsem tem svoji sili. Vsaka hoče drugi dokazati, da ni odvisna od nje Nemčija hoče s svojimi, dozdaj še ne povišanimi cenami na žito, dokazati Rusiji, da lahko izhaja tudi brez ruskega žita, Rusija pa dokazuje, da nima nikake izgube, če svojega žita ne razpečava na Nemško in išče za svoje žito novih tržišč Naj prvo obrnila se je na Italijo, zdaj pa skuša pridobiti Carigrad za tržišče svojih pridelkov. Če se ji posreči to, bo ji zares brez škode, če uvaža žito na Nemško ali ne. Iz vsega je videti, da bi naposled Rusija ložje brez Nemčije izhajala, kakor ta brez Rusije, kajti če Nemčija ne bi dobivala žita iz Rusije, trpela bi pomanjkanje. — Nemški cesar in ruski car se te dni snideta na Danskem v Kodanju. Politične važnosti ta shod ne bo imel.
Francija. — Minolo nedeljo vršile so se za poslansko zbornico francosko nove volitve. Izid volitev podrobno še ni znan, le toliko je gotovo, da so republikanci zmagali na celi črti in so nasprotniki republike, monarhisti popolnoma propali. Panamska afera ni Bog ve kaj vplivala na volitve. Le nekateri panamisti so propali. Nerepublikanske frakcije priborile so si pa jako malo mandatov, tako da bodo brez vsega vpliva v zbornici. Negotovo je le še, katera republikanska stranka bo imela v zbornici večino, ali radikalci ali oportunisti. Ves boj pri teh volitvah francoskih ni bil torej za to, ali zmagajo republikanci ali nasprotniki republike, temveč edino le za to, ali zmaga ta ali ona republikanska stranka. Nade in upi protire-publikancev šli so za jedenkrat zopet po vodi in le pametno in z ozirom na izid ravno minolih volitev prav umestno bi bilo, da se protirepublikanci sprijaznijo z republiko, kajti kakor se vidi, je vsaka druga državna oblika v Franciji nemogoča.
Francija in Italija. — V mesticu Aigues Mortes na Francoskem nastal je minoli teden krvav pretep mej francoskimi in italijanskimi delavci poslujočimi v ondotnih solinah. Pri pretepu je bilo 10 Lahov ubitih, do 60 težko in mnogo lahko ranjenih. Vzrok pretepu je bil, da so laški delavci kot tujci, za manjšo   mezdo   delali   in   tako   jemali domaČim fran-
coskim delavcem zaslužek. Sicer so se že zdavna grdo gledali in je že večkrat prej prišlo do raznih konfliktov, minoli teden je pa stvar prikipela do vrhunca in nastal pravi boj, kateremu je zamogio še le vojaštvo narediti konec Vsled tega dogodka je javno mnenje na Italijanskem silno razburjeno ; više se izgredi. V Rimu hotela je nebrojna druhal vdreti v palačo francoskega veleposlaništva in jo užgati. Vojaštvo je napadalce raz-gnalo. V Mesini so demonstrantje sneli iznad vrat francoskega konzulata francoski grb in so istega sežgali. V Genovi sežgali so dvanajst tramvajskih voz, lastnino nekega francoskega društva. Taki in enaki izgredi v maščevanje palih laških delavcev na Francoskem, vrše se po vseh večjih italijanskih mestih. Ako francoska in italijanska vlada ne posežeta spravljivo vmes, za-more postati ves ta konflikt prav resen.