Lei© IV,, šlev. 50. V Cellu, četrlek dne 4. aprila 1922. Poitnlaa plannn ? aofovir». I^^^L ^H J9T . ^^A ^^A ^^V ' J^VVA ^ ^H ¦ Jhh sä ün^H^r ^BFwÄ Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame mcd tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna ätevilka stane 50 p. Izhaia vsak lorefc, četriek in soboto. Uredniitvo S^&mqjerjevia> ul.,Sti J/I. nadslr. Telefon št. 53. Upravni&tvo sfasjnfljerjeva^ui. ^ 1 pritlicje. Telefon št, 65. t= RaCun kr. poStn&äa^cekovrfega urada ätev. 10.066. "^ Problem sanacije uaše valute. (Jovor Janka Lesniearja na .*. vseslo- venskcm trgovskem sliodu v Celju. 0 valutnem problemu ri presoji valutnega vprašama doma, uiko su v splošnem gledo tc stva- ri sterilne tiidi v parlamcntn. Vlada ko- nečno ne more drugaee knkor da odio- I Ča in ukrepa po svoje, brez pravih di- rektiv iz naroda — in poslediea jc' nc- smotreno. kolcbanjc razniii narcdb od najyeejega radikaliznia do najtrdovrat- «ejšega koiiservatizma. Tako kolcbanjc vzbuja doiiia nezatipaniic in odpor. v ino- zenistvu pa nam jcmljc kretüt in ugled. 'K temu nasi oficijozi šc prav radi uc- klainirajo o našeni neizmeriiem in in.-;/.- erpnem narodnoin bogastvu. Kaj si naj misli povprečni naš elovek. ko poslusa tc dcklamacijc, doäm sam vsled nc- sinotrene našc valutne politike slrada in zmrzujc? Inozcinskl, literaruo na- obražen človck pa sc sponuii oh tej Priliki, kakor jc enkrat prav dobro /.:;- pisal »Jugoslavenski Lloyd/, da jc na5a državiia uprava s svo.io valuino politiko prav podobna znancniii Biwidaiiovenui °shi, ki jc polt"g poliiih jasü ^ladn pogi- nil. Noecm biti liudobcn in ne hom vsled tescii izvaial nadaljnih sklcpov. Kaj je bankovec? Ničcsar dra/e&a kakor nakaznica za gotovo blago. Obl- eajno siiio mislili pri tcni vedno na zla- to ali srebro v državiii banki. Kcr si za- menjal lahko vsak čas bankovec za six- lio zlaio, si bil nverjcn o polnovrednosti bankovea, ki je iincl tako iiucnitno krit- ie. »Iz tega«, pravi dr. Urainik v »Našili Zapiskih« čisto ^ravilno. «sklepa tiiars'- -kdo, da nam nc manjka (za sanaeijo valute) ničesar druzctfa kakor zlatc^a kritw (za našo nioncto). Sanio da W moKli zbrati v zakladnicah »Naroünc banke« primeren zlati zaklad, Pa bi bilo •valutno vprasanjc reseno. V resnici pa «i tako. Že v mini jc bilo (popohio) zla- to kritje lc zato mogoče. ker jc stalo zn zlatiin krit.?cni veliko važncj^c blagov- lw> .kritje. Kcr so bile cone nstalicnc u\ ^iJ°' tlal° kuPiti na tr.nu za \'sak papir S ]^Iičino blaj?a. se ie izmenja- ye1o^?ert"Jravilost za bla*° il1 le v kurze traino v ravnttu, t* "fT pa ni bilo toliko zlaui ^k. M ° ^ sc je dalo za denar ku^'n K°' stoji za denarnim «ospodar^^'lne'S Pa S^no ravnovcsje v drzavn'rn m P°n!' nem gospodaTstvii/ razven "tc^!"*,"3" ' Resničnost teh trdltev dokazuie zgodovina boja za ji«?oslovansko nov- čano edinico, katerc 5e vedno ntmamo Ob nastanku. naše narodne državc sm0 imdi v Srbiji in Macedoniji nasrtb sc »oyrafiuiloc dinar, v takozvaiüh preCah- irküi kraüh pa stari b;inkovec avstto- oKrske bankc. Stari dinar ic iincl tlo- zdevno boljsc kritje, saj Ka ic kril ko- vinski zaklad Narodnc bankc in «otovi dcpoji francoskili frankov, ki so so da- ues vračunavajo v mctalna pi:dia«;o. kakor jo izkazujc Narodna banka. Av- stroosrska kroua pa ni imcla po pripo- vcdovaujii našili politikov in »acijonal- nili ck-ononiov nobenesa kritja. To pa m bilo rcs. Inicia ic izdatno blagovim kritk' — in razinerje, v katero sc jo jc bilo spravüo s slabo fiindiraniin takrat- nim dinarjcin, ni bilo tiiti politično pa- metno, niti ^ospodarski opravičljivo. Od raznicrja 1:2.5 spočctka sc jc konc- eno krono potisnilo v razuierjc 1:4. o kurznili difereneah mcd krono ia dinar- jem v doinac«Mn protnetu, postopku ži- j(osauja, niarkiranja in famoznemu otl- texljaju 20% nc born tuka.i obširuo ko- voril, stvar jc žalibožc še prevee ziia- na in razburljiva. Poslcdica tc^a »opa- sncffa. sistema napačnih ali polovičar- skih odredb« jc bila vsporedno s parta- njeiri našcKa kurza v inozemstvu ncsi- K'iirnost iu nczaupaujc doma. Ta poslc- dica jc za vsaccKa. cloveka. ki liubi jiaso držav-o in ji od srea žcli napredka, nai- bolj občntljiva in bridka. Osobito za precanske kraic jc šc nmotfo zadcv, ki konceno direktno a!l indirektno vpüvajo na stanjc valute, nc- rcscnili. Krivda vladc xlcdc t.:h zadcv obstoji v tem, da sc nc more ali nocc uživcti v tc zadevc. Po ujfcdiiijenjii so postalc našc pokrajinc, sestavni del krn- Ijcvstva nc Ic s svojimi dobriuami, tem- vec tiidi s svojimi bremeui. Vpvašanja rosriluiraiija že omcnjcne^'i 20% oe treba i*vršiti sledeče: a) škrbeti za ravno- vesjc v proračunu, b) pospešcvati r vsemi srcdstvi domaco produkciio, tako da jc ista zmožna za konkurenco z ino- zemstvom, c) dovoliti lVconicjevio ii> ne- ovirano trgovino, skrbeti za varnosi imctja in svobodo dela ter za javni rod ! in mir sploli, č) skrbeti za stabiliteto \ kurza državncga denarja in nabavo dc- | viznih rczerv, d) porabiti dohodek iz i prcrnožciiiskc oddajc za stikcesivuo \\a- ! ba\'o zlatcsa alt sploh banc;ic.^a kritja ; za novčanice. j Nas zauirna prcd vscu; i\\ obširnej- ¦ šc obrazložcna pripravlialna perijoda. j da viclimo, koliko snio že v naši državi ! v tem oziru storili. Že mescca novcm- ! bra 1921 je bil prodložen državni prora- čun za Ieto 1922, ne da bi bil doslcj rc- šcn. Ako si prcdstavljamo državo kot vcliko tfospodatstvo, ki mora biti dobro in v redu vodeno, napravlja to zavlače- vanje neprijetcn utis. UpoStevamo te- žavne razmcre v našem PiUlamcntu in uvidcvamo. da jc tain žalibože vcč kri- čačev kakor delavcev, innenja smo p« ver.dar, da k rcšitev državncv.a prora- | čima prvo in najvažnejse vprašanje, | ziasti šc, kcr to silno vpliva na kurz n«-;- | šetfa denarja doma in v inozemstvu. .Taz trdim, da vozimo bolje, ako nosimo trJa bremcna, razume se, da vsi skupaj In vsi enako, kakor pa da cincamo iz ozi- rov na demajiojiijo z lcvc na desno I« ue spraviuio državnc.vca Kospodarstva nikoli v reden kolotek. Priponmiti pa »voraino. da spadn k redncmu scospodar- stvu ne sanio reden proraeun, teniveC tudi bilanca. Istc pa se nam žaiiboic vsaj široki javnosti — doslci še ni pred- ložilo va\ nobcno proraeunsko lelo naSe nove države. Mi smo sanio vjdeli, da sc je koučalo prejšnje meprestaiU) zadol- žcvanjc ])ri Narodni banki — kar radi kot lcp uspeh našc iinančnc npravc pr!- I '/namo — podrobiiüsti pa nismo zvcdeli, dasi bi morda omajale marsikateii dvom in bi nudilc predvseiu jasno sliko našega državncga jiospodarstva. Po^lavjc o skrbi države za zvišanjc doinace produkcije hi »-ten« /a zvižanje naše plačilne bilnncc naprani inozem- stvu spada bolj v rcfcrat inoje^a naslcd- nika, kajti to vprašanjc jc v naSi agrarni uržavi, ki bode morala iz sio raznili razlogov čakati še prcccj let na doniaco industrijclno produkcijo v vseh panogali. predvscm vprašanjc prometa. Omenim tukaj le, da mno.sji domači strokovniaki dvomijo nad pravilnostjo žtevilk v oii- čijelnih poročilih naše izvoznc statistikc. Pravijo namrcč, da sc pri nas kar pav- šaliio ceni vrednost izvoženega. blaga po ccnah na domačem tr^u, ivc na po fa.k- tično doscženih cenah ua inozemskili tržiščih. Kako jc s to zadevo, ne niorcm prav soditi. Sli^al scm samo saljivcn, ki jc trdil, da te podatke zbira in seštC- va v scneralni direkci.ii carin neki m?,~ nipulant. Upajmo, da jc to samo sala. kajti irspchi naScga izvoza so tako da- lckoscžnega poniena -za naSe kurz-c v inozemstvu, da zasluži statistika o njili vso pažnjo in skrb nc samo earinikov. tentveč eele vladc. Zadnjc leto so se ncprcstano ponav- Ijale pritožbe, da naša finančna uprava prcmalo ali nič ne stori za porast a?l vsaj za stabiliteto naših kurzov v inD- zemstvu, predvscm v Ziirichu: Izza voj- ne scm si je prilastil Zürich privilegjj. da diktira kurzc za vsc nasledstvene dr- žave in za celo srednjo Evropo. Iz naJih bančnili kr.ogov se sliši, da ninianio nn na tcni trgu nobene izdatne kontrole- Zastopata nas tam dvc inalenkostni, tr- di se celo. da lK)d italiianskim vplivom stoječi »bankarski radnji«, ki sre še po- \Th močaio interesirani na naäem eks- portu. Kajn to meri, sc lahko presodi r.a efektu izvozii uaše živine v Italiio. Na borzah v NemCijii nas denar menda spJoh ne notira, kdo kontrolira našo notacijo in zasleduie trg v Trstu, na Dunaju in v lJragi, mi ni znano. Cutimo samo vsi, cJa tu ni dela in da jc potrebna Iiitro, ^ pa prav Hitro po čcškeni vzorcu lcmeljita rtnieUura. Moja kratka izvajanja nc rnorejo tvoriti eelotne slike o našcm vi'lutnem prublcmu in njegovi sanaeiji. Zato je 2e- lcti, da se o njth razvije čim obširnejSa dcbata. Ako 3. vscslovciiski trgovski shod v Celju lc količkaj doprincse k razčiščenju tega tcžavnejfa vprasanja. ic izvrstno dovrsil svojo nalogo. l)r. V. KUKOVEC: Nemska hisa. Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidovič je 23. aprila prcd izvrševal- nini odborom demokratske stranke v Ljubliani povdarjai med driiRim za našc , domače razmere zelo merodauio nače- [ lo, da je mesto, kjer naj se dcinokratska ¦ družba izživi, stranka. V strankini orKa- nizaciji naj sc vodi borba mcd raznimi j nazori o tern, kaj je ,prav in kaj ni prav. I Tja naj se iznesejo dvoini in vprasanja, | da sc rešijo obvezno za vse. ki hočejo ' biti organizirani člani strankc, ki hočejo •¦ sploh, da so družabno mcrodajni ljudie. j ?kodljivo je za večio družbo, recimu I za mesto Celje, v narodnem ali socijal- I nem oziru vaiaie zadeve raV.pravIjati v j zaključeiiih družbah, oKorceva'i sc, celo ] obtožcvati in drugat-e niislečc pristai?e | stranke in družbc sumničiti in grajati, ! predno sc poišče neka vsaj moraino [ merodajna diskusija v krogu krajevn« | urganizacije strankc in nuka odločitev. Una taka zadeva, ktera sc ic razprav- Ijala zadnji čas raznovrstno tudi v časo- pisju, jc vprašanje društvenc hiše >Vm- on« v Celju, nekdai «Deutsches Maus^. ! Poles drugih drustev je tudi društvo pod slednjim inienom bilo od iaviie ob- lasti razpuščeno. Še predno se je to zgodilo, se je pa z ozirom ua to, kar je moralo priti, storii poskus to društvo začasno prikriti, a omogočiti v neki me- ri vpliv istega, zlasti za slučaj drugih lazmer, ki bi po mnenju intcivsentov mogle še enkrat priti. Poleg kupne po- godbe med odborom razpušcenega dru- stva z nekimi elani društva, ki so hiso dali na sebe prepisati, sklenjenc so taj- ne pogodbe, vse je torej navidezno. To vc v Celju niarsikdo. Zdaj ko jc Cičerin sklenil z Ncmčijo pogodbo, tajni pogod- niki spot bolj mislijo na stare case. Oci- vidno pa vsled tega liuli naša narodna ( družba bolj in bolj obcuti, da mora prit! do jasnosti, ali postane »Union« nepo- litična last kake nesumljive korporacije ali privatnikov. pri katerih ni pričaKo- vati tendence. Za upravno obla.st kup- ! eija ne eksistira, sklep o sistiranju pra- dajnega akta ie postal pravomočen, ze- niljeknjižni prepis se pa more razvelja- viti še Ie po sodncm izreku. ali je z oz*- Tom na razveljavljenje kupčije s strani upravnc oblasti (zaradi prekoracenja pravil druStva) in iz drugih razlogov (ruwideznost kupCijc, nedopustnost Ce- ianja) kupčija tudi civilnopravno nevc- ljavna. Formemi razlogi legitimacije io- Žnika so zadrzali doslej ineritorno odlo- čitev. Ako je na ta nacin ali po pametm uvidevnosti prizadetih izgubila hiša pc- litični značaj enkrat definitivno ter te izključena možnost, cut ista odločuje aH vpliva v nacijonalno poliiicniu ozirih (ki so pri »as državnopolifični), je stvar dTuga, ntgo če bi ostalo zdajno nereSe- | no stanjc. Ce je stvar rcšena v sinisl« dana^njega poHtičncjca (državnopolitiU- nega!) položaja, ne bode prislo toliko v poštev, kaj je bilo prej. Dotičnc razum- ljive razbuTjcnosti nekaternikov, ki pre- | haja že v suniničenje drugih Slovencev, ' tedaj po pravici ne bode več moglo in Stran 2. »NOVA DOHA« SiZH-.JJL— smelo biti. Za slučaj, ee se to ne dokon- ca v tern smisiu in ko bode to eventu- t-lno dogiiano s sodnim izrckom. posta- ge pa vprašanje zclo politično. Tudi te- daj se pa naj nc rešuje od posameznl- kov ampak naj -politične organizacije položaj pretrcsejo temcljito in pridejo do sklepov, ki bodo moralno obvezni za vso naroduo družbo. na.i bode sloven- ska ali srbska, demokratska ali klcri- kalna. Politika ni pesem. Nenid Jugosla- vije se zelo trudijo /ediuiti se glede politične orijentacije, kar bode važuo za ujih in za narod jugoslovanski. Na orijentacijo Ncmccv je že vplival i/mca politikov ii. pr. dr. Korošcc, ki mu Je nrijetno s stališča katoliškega klerika- lizma, da je mnogo grup ncadovoljnc- žev v državi. Pred kratkim so v fMitaku v Vojvodini prišli srbski radikalni po- slanci pod dr. Janičem zborovat k Nem- cem. Ljudstvo je odklonilo to politično skupino, ker je oeividno pod pritiskom iz Neinčije odločila ona stru.ia. ki prip!- suje ncmštvu neko mesijanstvo. Te ilni je bil povabljen odlieni srbski demo- kratski poslanec dr. ttogšan iz Novega Sada v Futok, da sj to veliko središče vojvodjanskih Nemcev poduči o stališcii deniokratov proti Nemceni. Videti ,'e torej, da Ncmci še niso prišli do odlo- citve. To odloeitev demokrati prieaku- iejo v svesti si svoje dolžnosti proti iir- rodu kot celoti in proti manjšinam. SIo- venci pa store še posebej prav, da so na višini časa. CELJE, !. majiiika 1922. Socijalistioiio dclavstvo se jc začelo zbirati proti devcti uri dopoldni v Oa- berju pri gostilni Svetel. OJ. \\\ se ie po- mikal prevod, broieč kakih 700 ljndi obojega spola, itied iijimi cela tropa So- loobveznili otrok, z godbo na čelu po mestnih ulicah na Deckov trg. V sprc- vodu so nosili 3 zastavc in raznc napis- ne tablice, kojih jedna je nosila izrcdno lep in vzgojen moto: »Stavkokaz jc ka- pitalistova ennja«. Shod jc otvoril In yodil iz baikona Narodnega^doma vodja stavkujočih tovanie Westen g. Kolenc, ki je podelil bested o Ijubljanskemu od- vetniku. poslaneu g. dr. Milami Korunn, ki jc pozival k tcsnejši politični organi- zaciji, govoril o potrcbah strokovnih organizacij ter polagal zlasti vclik po- men gospodarski organizaciii socijali- stične strankc v socijalistieuili konzu- mnili društvih. 0. dr. Korun vidi vzrok vse nesreče človeštva v dvorazredni človeški družbi, izkoriščevalccv in iz- koriščanih, ki mora izginiti ter stopiti niesto nje cuorazredua socijalizirana drnžba. Navzoči delavci si ob pogledn nasiavnostnega g-ovornika iz Narodne- ga doma in ob mislili na svoie socijali- stične voditelje samo niso bili prav na jasnem. kam nai uvrstijo odvetnika dr. Koruua in svoje voditelje ali med izko- riščane ali med izkoriščevalce. ako sc človeštvo deli v dva razreda. Predmet slavnostnega govora so bile tudi stekle- nice šampanjca,* ki so bile popito o Prl- liki slavnosti trg. shoda v Ceijti, in iz baikona Nar. doma se je delovnenui ljudstvu tudi razkrilo novo razodetje, da so duhovniki in trgovci nepotrebne pijavke. Tako se je shod prazno in klaverno končaJ. iideleženci so sc vrnili tje, odkoder so prišli — v Oabcrje, kjer so se pred Sveielom razšli. — Zveeer ob 8. uri pa so ,priredili narodni socijalci proslavo I. maia v hotelu pri Kroni. pri- šlo je kakih 60 -osie'b, po kratkem nago- voru ilo pa k služilo razno sred!i.i\>T -ško orožjc, ena puška in ka- valeii, .a sablja, ki so se baje izposo- dile v mestnem gledališču. Pred izložbo se je zbralo mnogo občinstva. ki je kr- vavo demonstracijo različno ikomenti- ralo, državna poUcija ie napravila kr- * Opomba stavca: Od shoda do o- poldne je g. dr. Korun svoie strogc na- zore očividno že oniilil, ker sein ga imel priliko opazovati pri opulentiiem obed« v »Unionu«, kjer si ie samo za vmesno jed med juho h\ mesom naročil porcijo;;- ček spargeljčka za 40 K! vavi fantaziji tistih socijalistov, ki jim predobro gre, konec ter ic i/.ložbo z«- tvorila- Spostnjemo delo, cast delavcem vseh strok, duševnim in ročniin. Naprc- dnjoča izobrazba v širokili l.iudskih vr- stah bo ix»media one, ki danes imenom socijalizma ubijajo delavstvo in sodjal- no misel, v napredujoci državni konso- lidaciji bodo utihnili vsi dieniagoski \z- korisčevalci Ijudske bede in ^loveškesa trpljenja. V tej misli smo slavili mi v de- l'u naš letošnji praznik dela, nas jugo- slovenski J. ina.iiiik. Politi6ne vesti. RazdeUtev v sreze (okraie). Mari- borska oblast ima po zakonski naredbi 26. aprila 14 okrajev (vštevši medji- imirska okraja Cakovcc in Prelog), Iju- bljanska pa dosedajne politične okraje in nova okraja Las'ko za sebe in Brežice in Sevnica skupaj. Vzrok te razdelitve bode poslanec dr. Kukovec poiasnil na zboru zaupnikov v Ljubljani. Danes Ie povdarjamo, da je načeloma cela država pridržala dosedajne okraje, ki se seveda lahko brez posebnega zakona sprenie- nijo. V Mariborski oblasti to ni šlo, ker so o'dpadli in pripadli posamezni deli o- zcmlja prejšnjih administrativnih enot. Zato vidimo Koroško združeno z Ma- renberkom, Prekmur.ie razdelieno v 2 okraja, Apace pridjane Liutoineru in üornji Radgoni, Koz)e pridjano Šinarju in Rogatcu, Oonijigrad (Mozirje) in Ko- njice sta nekoliko korigirana. maribor- ski preveliki okraj (126.000 duš) je de- ljen v desni in levi brcg, vse dnigo je ostalo začasno, a ni nespremenljivo. Iz seie ministrskega sveta. 2. maja popoldne je imel ministrski svet sejo. na kateri je vojni minister pi-'ocital poro- cilo, ki ga je prejel od vojne koniisijc iz Bitolja. Iz tega porocüa je razviuno, da materijalna škoda ne presega 10 ml- lijonov. Nato je razpravlial ministrski svet o aiiieriškem posojilu 100 milijonov dolarjev. Ponudniki posojila so pristali na vse zahteve naše vlade. Od posojila homo prejeli 30% v gotovini, 70% pv v materijalu za investici.ic. Posoiilo sc bo depomralo pri Narodni banki. Matcr rijal za železnice se bo nabavj! v Evro- pi, ker je v Amcriki za 5% dražji. Po- sojilo je vlada v vsem sprcjela. Ker so demokratski ministri bi!i po glavnem odboru stranke obveščeni, da zahteva zaključek tlega posojila prisotnost finan- čr.cga ministra dr. Komaiuidija. je vlada pristala na to, da se finančni minister pokliče v Ucograd, ker mora kot odgo- vorni minister podpisati to pogodbo. Ko bo finančni minister dr. Kumanudi pr!- spel v Beograd, sc bo podpisala pogod- ba z dclegati iipnikov. Posoiilo jc gotovo dcjstvo ter sc moraio samo še opravlti formalnosti med obema strankama. Nato so se podpisali nokateri ukazi za vojno ii; sradbeno ministrsl\o. Demo^ratski aspeh pri občinsklh volitvah v novlh krajih Srbije. V novlh krajih, ki so nam po mirovni pogodbl •pripadli od Bolgarske, so sc vršilc tc cJill občinske volitv'e. Volitvc so bile v 26- občinah, od katcrih so jih dobili de- mokrati 21, radikalci pa 5. Ta uspeh dc- mokratske stranke se jc danes v poll- tičnih krogih zclo živahno komcntiral. Paul Deschanel urarl. V Parizu je umrl 28. aprila bivši predsednik franco- skc republi'ke Paul Dcschanel. eden pr- vih mož francoskega političnega svcla, ki je tako izredno bogat po svojih talen- tih. Rojen 1. 1856 v Brusljn. ie studiral pravo, s 30 lctom je bil že poslanec, v letih 1897—1901 in 1912-1921 jc bil predsednik poslanskc zbornicc. Se tega Icta je bil izvoljen za predsednika rc- publike, vsled bolczni pa ie kmalti od- ložil to najvišje mesto, niegov naslednik jc postal Millcrand. Ničmaui znamenit kot politi'k in političen govornik, je Pa- vel Deschanel kot pisateU na polju po- litike, zgodovine, literature in filozofije. Kot predsednik francoskic1 poslanske zbornice pred vojsko in med vojsko, je bil Paul Deschanel oni veliki mož svn- jega naroda, ki je znal dvisrati sree in vdl'to eelem« narodu v najtežiih trenut- kih za največje žrtve. brez koiih ni bilo rešitve za francoski narod. Celjske ncivioe. Prireditev povodom HI. Vsesloven- skega trgovskega shoda v Celju v sobo- to 29. aprila v vseh gornjih prostorih Narodnega doma ie bila nad vse priča- kovanjc dobro o'bislcana. Pole«: domače- . ga celjskega trgovstva smo ooazili iz- redno mnogo odličnih tujcev - trgovcev iz cclc Slovenije, lep obisk našcga na- rodnega mcščanstva vseh sloiev iz Ce- lia, Maribora, Ptuja in vseh dnigih kra- jcv, ki jih ne morenio ooscbei naštevati, i>a je dal prirediivi ono lepo skupno sliko, ki kažc pravo zdravo podobo iui- šega narodnega. .naprednega. nieščan- skega življcnja, ki tvori v nasi javnosti oni pozitivni, vstvarjajoei činitelj, prcko kojega nc more vsa dcma^oKiJa, ki jc znaik današnjili časov. Dvorana Nar. tio- ma nam je bila pretesna, bili so poini vsi stranski prostori in ,c:aicri.ic. Ob tcj priliki izražamo nujno zci.'o ninogih n- dclcžencev prireditve, naj bi upravn Narodnega doma poskrbcia, da sc od- pravijo vsaj glavni nedostatki oznaCe- nih prostorov, ki jih pozna vsak. so ne- dostatki, ki jih vidimo in bi jih nc bilo treba, so pa tudi nedostatki. ki jih Cn- timo — oni strašni prcpili. ki ga prene- se brez posledic Ie malokdo. »Olepševalno društvo v Celjn« nam pišc: Razširila sc jc govorici. da ie *O- icpšcvalno društvo v Cclju« daio ob pri- liki veselicc v »Unionu« dna 22. aprila t. 1. za dekoracijo na ra.rpolago palnic. cvetlice itd. iz mestaega vrta. — kar se jc baic ncovržno dognalo ~- docim py za prireditev Irgovskega shoda due 29. ozir. 30. aprila 1922 toga ni hotclo storltl. To je dalo povoj, c!a so gosp. prireditelji trg. sohda izražali svojo nevol.ic nod ta- ko očito neiiakionjeiiosljo društva t.ti- prain trgovskemu stain;. Vsled tega sc javnost vnovič opozarja na sklep dru- štva z dne 4. marci tl.. ki se jc objavii v »Novi Dobi« dne 9. marca tl. in se glasi: Rastlin ozir. evetlic sc v bodoCe nc bo posojevalo društvom in nikomuv, ker se je pi^cej evetlic pri tern i^)ško- dovalo in ker rastüne pri prevažan]u silno trpijo. Društva torej na.i vpoštevn- jo pri njih prireditvali ta principijclui sklep, ki se bo vscstransko dosledno tz- vajal. Tega sklepa sc drustvo od tedaj strogo drži in sc torej tudi za vcselico v »Unionu« dne 22. aprila tl. ni napravifa izjema. Nočna služba pri brzojav:i in telefouii tuk. r>oste se ukinc s 1. majem tl. in sc uvede C-S'lu^ba t. i. v -poletriem c-asu od 1. aprila do 30. sept. iicprclTffana shiž- ba od 7.—21. urc, v zimskcm času od 1. okt. do 31. marca ua od S.--2! lire. — Tega kratkega uradnega poročila i?c moremo biti nikakor vcseli, saj pomeni za mesto Celje veliko nazadovanje. Ako je vzrok tej odredbi samu stedenic, potem nikakor ne moremo mi mo gle- dati, da se Celje, -ki tvori tako vclik center trgovinc, industrije in obrti, de- gradira na stopinjo podeželskih trgov. Douiača podjelnost. Kakor smo iz- vedeli, je sklenil občni zbor »Javnega skladisča i« prevozne družbe d. d. v Celju« zvisati osnovno glavnico od 3,000.000 na 6,000.000 K ter razširiti de- lovanjc v vs'j'h ozirih. Ker so akcijoncrji družbe trgovci in industrijei iz Celja m okolice. jc rcelnost pod.iet.ia osigurana, ter lahko pričakujcmo na.ibolisih uspe- hov tako za družbo -samo, Icakor tudi za stranke. Policijska ura, kršenie isto povo- dom prireditev. Okr. glavarstvo v Cclju razglaša: Videc, da so v zadnjem časi: razni prireditelji veselic. koncertov in zabav med njimi predvsem društva in imejitelji lokalov, kjer so sc vršilc pri- reditve, opetovano omalovaževali pred- pisano jim podaljšano policiisko uro in to v smeri točenja alkoholnili pijač, ka- kor tudi saniovoljncga podaljševanja prireditve preko gotovo oblastveno do- ločenie urc, vidiin se primoranega ukre- niti potrebno, da sc to nc bo dogajalo več. Vsi prireditelji zabav, koncertov itd. zlasti društva odnosno n.iihovi prcd- stavniki in imejitelji lokalov. kjer sc prireditve vrše, nii iamči.io osebno za vsako prekršitcv izdanih odredb. V bo- doCih slučajili prckršitvc sc bode upo- rabljalo vso strogost zakona. da se v tej smeri vzdrži red in zahtevalo od prirediteljcv .odnosno iniciiteliov loka- lov primerno jamstvo za redni in pred- pisani obseg in potek prireditve event. v obliki kavcije. To sc razdasa s pozi- vom na točno ravnauie. Vladni svetnik dr. Žužek. Prijava i" odjava v Celie (okolig polic oddelka okr. glavarstva) došlih oseb- Okr. glavarstvo v Celiu, policijski oddelek razglaša: V očiglcd vedno sc ponavljajočim prestopkom veljavnih zfflasilnih predpisov se v svrho osve- žcnja istih razglaša sledeče: Za ecljski policijski okoliš (to je občinn Celje in krajevne občine Breg, Lava Lisce, Oa- berje in Zavodna) šc vclia.io zglašcvalni (prijavni) prcdpisi naredbc bivšcga av- strijskega ministrsiva z tine 1^. fcbi. 1857, drž. zak. št. 33 in z cine 2. aprila 1858, drž. zak. št. 51. Na osnovi 8 4 —. točka 10 naredbe bivše deželne viade za Slovenijo z due 20. 8. 1920. St. 332, Ur. list St. 105 iex J920 je izvrsiri vse pji- jave in odjavc v ecljski policijski okoliš dospelih odnosno odišlih oscb pri zgla- silnem uradu policijskega oddelka okr. glavarstva po prcdpisanih tiskovinah, ki se dob'ijo v uradu. Prijaviti odnosno odjaviti morajo novodošlece odnosno odhajajoče liišni ffospodarji (oskrbniki) oziroma staaiodajalci. Prijaviti odnosno odjaviti ic vsako osebo, Jki nrenočujc v tukajšnjcin okolisu in sicer najkasneje 24 ur po prihodu odnosno 2-\ ur po od- hodu. Najeinnikc ima prijaviti in odja- viti liišni gospodar ali oskrbnik, podna- icmnike stanodajalcc. Prijaviti in od- javiti je tudi osebe, ki prenočujejo po hlevih, shranrbah (supali) ali dclavnicah. Hotelirji in gostilničarji s DrcnočiŠčl ima jo držati in voditi posebiüe knjige za tujce in predlagati prijave ilvakrat dnc- vno, zjutraj in zveeer med uradnuni ri- rami. Posle, poinočnike. obrtno in de- lavsko osobjc, kakor tudi va.icnce Cu- čence) imajo ])rijavljati odnosno odjav- ljati gospodarji delodajalci. če bivajo tc osebe pri njih. Prestopki zKlaševalnlh predpisov se kaznujejo do § 11 ces. na- redbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. st. 96 odnosno min. naredbi z due 2. apr. 1858, drž. zak. St. 51 v zvc/i s členom U. naredtoc- bivše deželne vlade za Slove- nijo z dne 16. dec. 1919, St. 809 Ur. 1. ex 1919 z denamiini globami v ir/.nosu od 10 do 1000 dinarjev v prid krajevnega ubožnega zaklada ali z zaporom od 24 ur do 14 dni. Mesec apiil sc jc koncno posiovfK Še zadnji dan nam jc kazal svoje nesia- novitno lice. Dopoldne vedro iasno nebo ter toplo solnce, potem strahovit vihar. nato zopet ploha. Zveeer jc sijal mlaj in tisoče zvczd na brezob'acnem ncbu. Vi- har jc po jfozdovih, posebno pa na sad- nem drevju na pravil veliko skode. Sa- vinja ter vsi njeni priloki so narastli Ccr na mnogih mestih .prestopili in preplavili bregove. Zantniva vremenska štatistika. CcJ mesec april štel ic Ie pet dni brez dcžja. šest dni je snezüo ter :c ležal siieg cn- krat cclc tri dni. Tudi inai lctos ne obita mnogo boljšega. Baš prvegd .ic sneg po- kril vse hribc globoko v dolino. Lansko suho leto in vročina sc res pošteno ma- ščujcta. Poverjeništvo splošne organizaciie vojnih invalidov, vdov in sirot v Calju prircdi na nedeljo dne 14. maia na vrtu gostilne »Spajzer» na Lavi veliko vrtno veselico s plcsoin, srečolovoui. šaljivo pošto, amerikansko licitacijo itd. Ker je čisti dobiček namenjen v korist voinlli invalidov, vdov in sirot, sc vsa društva naprosajo, da na ta dan ne prirede sličnih veselic. V slučaiu slabega vre- mena sie vcsclica preloži na nedeljo 2\. maja. Odbor. Stavbcna in stanavaniska zadruga v Celju. Skupna r.eja načclstva in nacV zorsiva sc vrši v pctek, dne 5. t. m. ob pol 8. uri v prostorili davčne okrajnc ob- lasti v Celju. Radi nujnili zadev je ?cle- ti polnoštcvilnc udeležbe. Automobilna prometna U. d. v Lju- bljani uaznanja cenj. občinstvu. da sc nc nahaja postajališče automobilov za pro- go Ljubljana-Crljc od dne 7. maja vcC pri postajališču pri «Belcm vo!u« tem- vec pri hotelu »K zamorcu« (Skobcine). Vožnjo v mesto smo morali ustavili radi preozke pasaže v Oosposki uiici. 491 Aretirani so bill: Siebenreich .lože iz Rogaške Slatine je bil 30. 4. aretiran radi beračenja in oddan v zaporc oRr. sodišča. — Dobovičnik Josip in Anton Plahuta, stavkujoča delavca ^ wcsic- nove tovarnc sta napadla na cesti v Oa- berju delajocega delavca Maksa Kranj- ca, ga prctepla in ozmcrjala ter /agrc- šiia prcgrcšek proti zakonu o rcdu in radu. Oddana sta bila v zapore okrož- ncga sodi^ča. Prllavnl urad isčc lcsnega trgovca Milctiča, kateri ima trsovskc zveze t Dušanom Vilharom ^v Bcogradu. Kino Gaberle. Sc danes v sredo »n jutri v četrtek se predstavlja senzaclj- ska drama v 6. dejanjih po rotnann »L'homrae qui rit« Režečl se obraz«. Štev. 50 »NOVA D O B A « Strap 3. VsA-in odvetnikom in notarictn celjskega okrožia! Dru.stv» slovenskih odvetniških in ."¦tf.-rskih nradnikov je na svojem zbo- ro'¦<;;*» jn ilne 20. aprihi 1922 v očigled vejsivu, -Uci odvernlško in notarsko u- v;>dni§tvo vsled .silno narasle draginje nt v zadniem čašu vee uego 40% povi- š;\y»)u cen najvažnejšhn življenskim po- trehsOHiam s scdanjimi plačanii nikakor i.c jnorc izhajatr, im> poročilih storilo sklepe, ki jih naznanja odvetnikoni in »•.iterjem svojega okrož.ia v nasUtdnji SPOMENICI: I. ^Klvetnišku in notarsko uradništvo tm\öOno vzlraja pri zahtevi najuižjih lci^h temcljnih plač, ustanovljenih v rc- sokcijah due 23. aprila 1919, ki zuašajo: a) za odvetniške in uotarske kan- «iilate zaeetnike 2.400 Din in i>o vsakcm feki pisarni.ske prakse povišanje za 600 ' IW.M do doseženega letnega zneska 4.200 Dili; b) za pisarniške vodje začetkom 2.400 Din in vsakih 5 let v tej lastnosfi uovršeiie službe povišek za 600 Din uri r ...Jldne s0 llllclc^" I)C em teljške^a političnega ok^ S ^ 7" *a katencm so sklenile ULn V zb°r< «ovskega Krcmija za ce^T^vA'' Qkrai. Ob pol Cetrti uri fc hJl ob^TI zvcze trRovskih gremiiev u! f°r Slovenije, katerega se je udcležiio fin delegatov kraievnih trjrovsklh Orean« »CÜ. Oddelek ministrst/a trgovine in mü«stnie je zastopal zadružni komisiu ^aiaznlk, trgovsko zbornico dr. pje* okrajno glavarstvo dr. Senekovič/trg' ärustvo »Merkur* tainik Dclakoraa. eoorovanje je otvorü *vezni predsednik Ivan Jclačin. Zh niirn so Kövorili c'r. Pies, Založnik in dr. Mohorič. Vršila so k (jbširna debata o tesnciših stikih zvez z zadrugami potom predavanj zvcznega tajnlka, sklenila se jc zahleva, da ostane še zanaprej trgovsko bohif- ško in podporno drnštvo v Ljubljani kot skupni zavarovalni zavod za vse tr- govskc uslužbence v S'.oveniji, dalje protestna resolucija zoper obligatorično iiezgodno zavarovanje nsluzbvTicev. Zahteva se takojšnje izdanjc prs^ vilnika k zakonn o pobijanju draginjc; sklenilo se je. zgraditi poslopjc za tr- govsko akadeniijo v Ljubljani. Prihod- nji občni zbor se vrši 1923 v Ljubljani. Zvcčer se je vršil v krasno okra- šeni dvorani Narodneffa dotna koncert na east došlim gostoni. Zabava Je bila in-ijetno neprisiljena. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se je vrSil vseslovenski trgovski shod, kaic- rega se je ndleležilo nad 300 zastopni- kov vseh trgovskih organizacij iz Slo- venije. Trgovinsko ministrstvo je zasto- pal dr. Pfeifer, mesto Celje župan dr. Hrasovec, trgovsko zbornico dr. Pies, obrtno-zadni/no nadzorništvo komisar Založnik, finaneno upravo nadsvetnik dr. Sedlar in okrajno glavarstvo dr. Sc- nekovič. Zborovanje je otvorü v imcnii celj- skega grernija njegov načelnik S. Ster- mecki s pozdravniin nagovororn, v ka- tereni je pozdravil trgovstvo Slovenije, ki se je zbralo v Celjii, da razpravlja o zadevah svojega stanu. Na predlog otvoritelja je bil izvo- ljen za prcdsednika zborovania J. Jela- ein, zvezni predsednik, ki ie naglašal v na-govoru težkoče v bf)iu crgovskcgn stann za .pridobitev oncga ugleda, ki sja ie trgovstvo vživalo prevl vojno. Le smotreno organizacijsko delo more prf- pornoei, da trgovstvo zoi)et uveljavi svojo ekonomsko važnost za gospo- darski napredek. /^upan dr. Hrasovec pozdravi 'r- .uovstvo v innenu inesta Celja in opi§e kratko case, ko so se morali v Celju slovcnski trgovci šc skrivati. V imenn Ijubljanske trgovske in obrtniške zbor- nice, je pozdravil zborovalce dr. Pics, ki je »gotovil, da smo se vedno dalec od normalnih razmer, čeprav smo že v četrtern povojnem letu. Po pozdravnili nagovorih je podai predsednik Jelačin sploSen ffospodarski rcferat in poročiln o nspeliih Zveze ,crrc- mijev v preteeenem letu. Poročilu .^. Jilačina so sledili govori ravnatclja cc- ljskc Zadrnžne Zveze g. Janka Lesnt- čarjn o problemu sanacijc naše valute, ki ga prina^amo v uvodnikn, dalje tal- nika trgovske zbornice y;. Ivana Moho- riča o aktualnih prometnili vprašanjih iii ravnatelja trgovske sole a. P. Martn- ška o orffanizaeiji trgovskili zvez. Po sovorih poročevalcev so biie soglasno sprejete resolucije, v katerih slovensko trgovstvo ponavlja in se lz- reka solidarno -/. resolucijami, ki so bile sprejete na I. in II. vses'ovenskcm tr- govskem shodu v Ljubljani in Mariborn. Nato je prečital predsodnik iz »Tr- govinskega glasnika«' poročilo o prote- stnem zborovanju srbijanskih trgovcev v Fleogradn, ki kritizira finaneno in go- spodarsko politiko vlade. Popoldne so si iideleženoi ogledaH naprave državne cinkarne in kemičnc tvornice. kjer sta rudarski svetnlk Baebler in inž. Krulc obiskovaloem ra?r- kazala iz prijaznosti vse naprave. H M E Ij I I. poročilo Hmelj. društva za Slovenijlo o stanju hmeljskih nasadov. Zalec v Saviiiiski dolini. due 1. maja X922. Skrajno neugodno vrerne nicscca niarca in aprila je zdatno oviralo vsa dela v hmeljiščih. Le s skrajno silo se je izvTŠila rSz in postavljanje drogov 5e ni končano. V obče se lahko reče, da je rastlinska korenika dobro urezimila; pri odkopavanju so se letos nasli že izgo- tovljeni 'cksemplari hmeljskega kebra — phinthus porcatus — kar je izvan- redno hitro; morda ie to deistvo po\- zročila lanska snša. Kupčiia nočiva po- ¦polnotna; le nekaj zanimania za star! hmelj je bilo nekaj dni. Drustveno vod- stvo. Naknadno zatrošariuicnie 2ganla, skuhanoga trošarine prosto za domaCo potrebo. Kdm mora oddati izvesten del žtfanja, ki ga je skuhal trošarine prosto za dewnaco potrebo, lastniku žgalne prl- prave kot plačilo zato. ker mu je poso- dil kotel, mora po določilih točke 78 Ct. 116 trošarinskejra pravilnika predhod- no prijaviti pri pristojnem oddelku li- nančne kontrolc in plačati odpadajočo trošarino. Prijava se mora vložiti pis- lneno (na navadncm papirju). V njej je navesti. koliko litrov žganja sc bo last- niku žgalrte1 priprave oddalo. Izreeno sc povdarja, da mora vložiti prijavo sn plačati trošarino tisti, ki je že žganje proizvedel in oddal, in ne oni, kojnu se je žganjc oddalo. Ker se mora vložlti prijava in vplaeati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, koliko bo dejanska jakost izdelanega žganja, se vzaine po odrcdln gt*neralne dirckcije posr-ednih davkov za podlago odmere trošarine povpree- na jakost tega žgaiija s 25%. Za vsak liter žganja, ki sc da lastniku žgame i)ri- prave kot plačilo za pbsoditev kotla, se plača torej ne glede na deiaiisko alko- holnost oddanega žganja do 31. maja tl. po 3 Din 75 para,a rzza 1. junija 1922 po 5 Din trošarine. Za žganje. ki sc 3e skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo a se potem proda. to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganjc vedno le po dcjanski ja- 'kosti. Sokolstvo, Celjski Sokol priredi v soboto 6. tm. ob 20. uri v Nar. domu akadeniijo. Spo- red v prihodnji številki. Obrtni vestnik. CELJE, dne 2. maüa. Zadnji dnevi so bili polni razvese- Ijivih dogodkov za obrtništvo v Celju m kažcjo žc večkrat povdariano živahno Sibanje vseh obrtnih strok. Dne 23. a- prila se je vršilo v SoStanju ob veliki udeležbi obrtnikov in trgovcev šoštanj- skega okraja lepo vspelo zborovanje v prostorih liotela .lugoslavi.ia, sklicanw od obrtncga drnštva šoštanjskega. Na zborovanju so se razpravijale najraz- Iičnejše obrtniSke zadeve in se je spre- •elo soglasno II resolucij. v katerili so odločno zahteva ustanovitcv privrca- nega sveta, oddaia državnih nabav do- mačim obrtnikoni, svoboda dela, sno- vanje vajeniških domov. socijalna oskr- ba saniostojnegä obrtništ\'a. odprava verižništva in fušarstva. mesto zaup- nika .pri davčnih oblastih itd. 29. aprila popoldne ua se ie vrši! v Celju sestanek zastopnikov trpovstva celega pol. okraja celjske.sra ter je bilo sklenjcno ustanoviti Trgovski grcmij za okoliš okrajnega glavarstva celiskcKa (brez sodnega okraja La^ko). Sprejela so se tozadevna pravila. Zborovanju sta prisostvovala za obrtno-zadružno uadzornistvo komisar Založnik in za Zvezo trgovskih grenii.iev tajnik Mo- liorič. Po izvrstno vspelem zvezneui zbo- ru Zveze trgovskih gremijev in zadniR za Slovcnijo dne 29. aprila ii1 III. sloven- skein trgovskem shodu 30. aprila se je v pondeljek dne 1. inajnika na podla^ odobrenih pravil končno ustanovila Zveza gostilničarskih zadrug za sloven- sko Stajersko, Prektnurje in gnštanjskl okraj v Celju. Ustanovni zvezni zbor, kl ga je vodil oibrtno-zadružni komisar Založnik, se je vršil v gostiluiških pro- storih g. Božiča na Bregu. Prisotnih je bilo razun velikega števila članov cclj- ske in okoliške gastihiičarske zadrug«? 19 dclegatov zunanjih gostilničarskth /adrug. Načelnikom zveze se je izvoIM g. Joško Božič, predsednik celjske oko- !iške gostilničarske zadruge. njegovlm naniestnikom pa g. Drago Bernardi, nrt- čelnik mestne gostilničarske z-adrnge; Pričakovati je sedaj ob živahnem delo- vanjti zvezc čimprejšnja izvršitcv reor- ganizacije gostilničarskih strok gornje- ga okoliša, kjcr so že v mnogih kTajih gostilničarji porazgubljeni po raznih ko- lektivnih zadrugah. Po zborovanju so sc udeleženci zbrali v hotehi Balkan, kjer se jim je pripravil skupen obed. Dnevfia kronika« Prenos zemsklh ostankov na- rcdne^a mučenika !n pisatelja Pod- Hmbarskega. Na inicijativo Št. Peter- ske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se bodo prepeljali zemski ostanki narodruga mučenika in pisatelia Franjo Maselj - Podlimbar- skega tekom tega meseca iz Pulkave na Nižje Avstrijskem v domačo zemljo. Podlimbarski je bil rojen leta 1852 v Krašnji ob starodavni cesti Ljubljana Celje v romantiČnem Črnem grabnu. Služboval je kct vojak - častnik š;rom biv§e Avstrije, dokier ga niso kot stotnika v letu 1915 za njegovo na- rocino zavednost degradirali in prihod- nie leto konfinirali v Pulkavu, kjer je vsled duševne depresije leta 1917 iz- dihnil svojo blago jugoslovansko du§o. Neposredni povod za njegovo pre- ganjanje je tvorila povest »Rex Sodo- mae«, v kateri je z neizprosno ostrino bičal življenje in delovanje nekaterih duhovnikov po župniščih, zlasti pa mu je zamerila avstrijska birokracija, da je podal v romanu »Gospodin Franjo« verno sliko koruptnega avstrijskega režima v okupiranih krajih Bosne in Mercegovine. Podlimbarski pa je podal tudi sicer slovenskemu narodu se več drugih povesti in slik, ki so trajne vrednosti in ki pričajo o njegovi veliki ljubezni do rodne grude in do jugoslo- vanskega trpina. Podlimbarski je bil, dasi po po- klicu avstrijski vojak, vseskoxi Slovan, saj je obvladal vse slovanske jezike v güvom in pisavi. Proti koncu pre- teklega stoletja je bil za Časa svojega službovanja v Tridentu celo sodnijski tolmač za srbohrvaščino. NaSa politično 5e neurejena do- movina bi potrebovala baš sedaj takih iskrenih Jugoslovanov, kot je bil Pod- Umbarski. Toda ni mu bilo dano greti se pod gorkim svobodnim jugoslovan- skim solncem in gledati ujedinjenje na§ega troimenega plemena. Pač pa se mu bo izpolnila želja, da bo počival v dornači grudi, katero je vstrajno ljubil in zanjo tudi vedno trpel. čujemo, da se bodo te dni pobi- rali tudi v Celiu prostovoljni prispevki k stroškom za prevoz ostankov Pod- limbarskega «n upamo, da bodo zavedni krogi storili svojo narodno dolžnost. Pomoč ruski deci. Na podlagi okllca, ki ga je izdal v decembrn 1921 1. gospod pokrajinski namestnik Ivan liribar z geslom. »Deca deci«, se je nabiralo na dan 6. decembra .po vseh osnovnih In srcdnjih šolah v Sloveniii. Zbirka je dosegla lepo vsoto Din 56.232.50, ki je bila odposlana Narodnemu odboru za pomoč deci v Beograd. Pri zbirki je so- ¦clelovalo z veliko vnemo uaše učitelj- stV'O, kateremu gre najlepša zahvala. Vsa zahvala pa tudi naši deci, ki Je zbrala denar za svoje male stradajoee brate in sestre v Rtisiji. Za Klodič - ffrovat - KavčJčev» skupno progo. Na tretjem vsesloven- skem trgovskem shodu, ki se je vršil v nedeljo, dne 30. aprila 1922, v veliki dvo- rani Narodnega doma v Celju. se je so- glasno sklenila sledeča Resolucija: 1. Nfa podlagi dosedanjega vsestranskega rar- niotrivanja, kakor tudi tehniene utemc- Ijitve naših domaeih železni^kih strokov- njakov gg. inž.: M. Klodiča, A. Hrova>fi in R. Kavčica se je dokazalo, da je nji- hova skupna proga. t. j- istočasno želez- niška zveza Kočevja in Črnomlja z re- §ko progo, kot — glavna tranzitna pro- o-a — edina v stanu služiti nacijonalnim, gospodarskim in političniin zahtev am cc- le Slovenije, deloma Hrvatske in Dalma- cije, obenem pa tndi nuditi i;ajvecjo var- nost naši jugoslovanski državi; 2. zato zahtevajo zbrani zborovalci, da se u- krenejo takoj vsi koraki, ki so potrebm za ivalizacijo Klodič - Hrovnt - Kavči- čevega skupnega projikta. Ustanovni ob^ni zbor Jugoslov. n- kad. društva «Triglav«, podruznica Lju- bljana, se vrši v nedelio. dne 7. maja ob K-10. uri v zbornici univerze v Ljubljani s sledečim dnevnim redonr. 1. otvoritev, 2. poročilo pripravljalnega cxlbora, 3. re- ferat o zgodovini in delovanju »Trigla- va«, 4. čitanje in odobrenje pravil, S- volitev odbora, 6. slučajnosti. Gg. sta- rejšine so vljudno vabljeni. Pripravljal- ni odbor. 4Kmetica in Usica. Veselo in niastno Veliko noč si je hotela privosčiti tudi zvitorepka lisica. Splazila se ie v vcll- kem tednu v kurnik posestnice Ane Vo- ga v Hrastju. Kure in pure so takoj za- čutile bližaiočo sovražnico in zagnate krik in vik. Pogumna ženska vstane in hiti na pomoč svojim pernatim ljubljen- kam. V temi sez'e- kar z golo roko med bojevnike — zgrabi za košati rep in krepko drži. Pri svojem pogubonosnem dcin inotena rjavka jo šavsne v prst. A v tern hipu jo že drži druga pest za grTO in pričel se je b§\ na življenie in sinrt. Zmagala Jc kme-tica in vesela nesla mrtvo tatico v hišo. Iz vdane hvaležno- sti bodo rešene čopke in iarčkc gotovo Strap 4. »NOVA DOBA« Stev. 50. Poštnl ček. rač. 10.598 «Podružnica LJubiJanslie kreditne banke v Celju Telefc It. 75 It CENTRALA V LJUBLJANI Podpužnice v Brežecah, Gorici, Krasiju, Maribaeui, Ptuju, Sarajewu, Splitu in Trslu. U2 5c Sprejema Vloge na Knjižlce ttl tekOČl SRJJK Kupuje in P™daja vse vrste vrednostnih papirj račun proti ugodnemu obresfovanju. $%$% valut in dovoljuje vsaKovrstne Rredl JPr»ocl&j» spečke cLx»SELinriLe razpedne lotex»ije. Regimtrow. kr>editna in stavbena sadpugazom.z»v. h^aIS«» Pi-oiernova uE 15 » W©IJU "LASTNI DOM" Sprejema hraniine «loge in ph obi»@&iiij«5 po 41/a% **•«•" in pol K od sto, ppoti odpovedi (5%) pet od sto. znesle celo košaro najdebelejših jajc. Lisice štiri- pa tudi dvonoge pa pozor pred trdno pestjo naše sosede Vogetove mame! Praznovanje 1. majnika ie v Mari- boru imdo povsem nemško lice. Veči- lia napisov v sprevodu je bilo nemških med njimi tudi eden z besedilom >>Nieder mit den Orenzen«. V sprevodu je kora- .kal tudi župan Grčar. OdneŠen cJežnik. Na trgovski slav- nosti je bil pomotoma odnešen en dež- tiik iz moške garderobe. Prosi se dotič- nega, ki ga ima, da odda istega pri slu- gi Nar. doma, ker bi ga drutfače on m©- ral plačati s svojim težko nrishižfenlm "denarietn, ___________________ Lastnica in izdaJat«Uica: Zverna tlskarna v Celju. Ddg'ovorni uTednik: Lie Edvard Slmnte. Tiska: Zvezna tlskarna v Celja. Resna zenitna ponudba.! Ker prevzamem v kratkem dobro go- stilno,nekjevmestunaŠtajerskem,poleg katere imam tudi drugo trgovino se želim seznaniti radi ženitve z gospo- dično ali vdovo brez otrok, katera je dobra kuharica in gospodinja. Želi se nekoliko znanja nemščine in izobrazbe, tudi boljše zunanjostiin zvečjim premo- ženjem. Samo resne ponudbe naj se blagovolijo poslati z navedbo premo- Ženja in če mogoče s sliko, katera se vrne, pod šifro .Cvetoči maj' na upravn. RdZširjnjtE „Novo Dobo"! 7 DR. BARTH, * CELJE, MILISTAN so ordinira zopet v ženskih, ko2nih ^ In splošnih boleznlh vsakl dan od 11 do IB ure f% In od 3 do 4 ure. ^ Ö V nedeljo samo dopoldne. ^J Našli bodete za lastno uporabo in darlla predmete v zlatu, srebtu, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice, krstne spominske obeske in od raznih potrebščin 22812 7 kar išcete pri znani flrmi SUTTNER po najnižjih dnevnih ccnah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne no2e, do/.t za cigarete in du- han, stroje za briti, nažigače i.t. d. vsebuje sijajni katalog s slikaini od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana fit. 988. PoŠljite samo 1 dinar za stroške, ako želite, da seVam pošlje brezplačno veliki katalog. Priporoča se Trg. sotrudnik priden, pošten, mlajša moč 2eü vstopiti takoj v primemo trgovino mešanestroke. 484 Naslov v upravi lista. 1 Otroški uoziček dobro ohranjen, Se proda. Naslov 490 v upravniStvu »Nove Dobe«. flndrej Osei\ 332 maribor 1o-10 lleksandroua c. 57 Telefon 88 irgovlna 8 senom, slatno, Kromplrjem, Ilžolora.clrvml, iitom in drnßlml deželnirat prtdelkl. Brx.ojav: Andrej Oset Maribor. Gostilna dobroidoča, na prometnem kraju, se vzame v najem« Naslov v upravi. I - 2 učenca za boljša mehanikarska dela sprejme takoj »Zlatarka« d. d. v Celju. micar oženjen brez otrok dobi takoj službo v celjski okolici. Naslov v upravi, 469 3-2 Lovske pusk@ raznovrstne, najmodernejše in naj- finejše, izdeluje slov. puškarna Janko $o&*nik v Bopovljah -- Avstrijaa Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10-10 JVIiroslav Hebula aVskultant flnica Štorova zaroeena lijubliane 30, aprila 1922 Šoštan] Vinko Vabič starejši naznanja v svojem in v imenu svojih otrok kakor vseh sorodnikov, da je umrla njegova dobra žena, oziroma mati, gospa irijo Mi raj. Rošak po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se vrši v četrtek 4. maja ob 9. uri dop. na pokopaliSče Sv. Kancijana. Blag ji spomin ! Žalec, dne 3. maja 1922. 0 § « a u s DELIKÄTESE, MINERÄLNE VODE ŠPECEHIJSKO BLÄGO barve: oljnate, suite, barve za obleko, lake, firnež In emallglasure priporoča tvrdka ANTON «FAZARINC, «ra?ja ^Petra cesla Stevifika 27. i © g | Solidna posirežba! | Krepke sadike zgodnjega soiivja, zelenjan ima na mAni in tudi raznoypstnih cuetlic !¦¦ ¦¦ pPO«J upravifeljstvo fopllcnaDobrnl wm Naročili sprejema gosp. Pej^ernik, PreSernova ulica. 9 487 2-1 1 Več gospodov se spre jme na hrano VpraSa se v upravništvu tega lista »Pension' In nradnlika menza, prvovrstna do - niača hrana, cene zmerne, abonement v hi Si in izven hifie. OregorČiCeva ul. 7. 489 Vridnega kol?»rja i« takol »Ur^'ime. Hrana in stanovanje V h;.ol. PlaCa po dogovoru. 492 Ivo Cater, Cell«. Beilgrad. 3ro sue in Dion Irnžlio i i v Cellu SOS Telegrami: »Skladisped«. Akcijski kapital Kj. 6,000.000-- Telefon intermban žt. 48. DroibB ustBRDvliBRa odtrgoiceiln ladusfrijcgy mesta CbIjb In OBOllce " Bančni konto: Posojilnica v Celju, Ljubljanska kreditna banka podruž- nica Celje, Prva hrvatska Stedionica podru?nica Celje. I Mednarodni transport!. — Javna, carinska in spedicijska skladišča spojena z lastnim tirom z Južno in Oržavno železnico. - Carinsko posredovanje.—Reklamacije in inkaso. — Prevozi. — Zbirne pošiljke I na vse strani. — Transport! lesa in hmelja, zavarovanje vseh transportov. — Najboljse zveze z tu- in inozemstvom.