političen lisi em slovestsk® Ifndstoo.

Naše čete bodo zasedle celo Črnogoro. — Kdor ne odloži orožja, bo šiloma razorožen in vjet. — Zli dahovi zedinjene Italije. - Hrupne demonstracije v Milanu za mir. — Zborovanje
italijanskih socialistov za mir. — Kdo je potopil „Persio“.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša :
Dunaj, '23.. januarju.
Rusko bojišče.
Na višini D« 1 z o k severno od B o j a n a ob
Prut smo predvčeraj zvečer, dne 21, jan., z i minami razstrelili sovražni jarek. Od posadk©, bro-ječe 3 0.0 BOŽ, je. ©stalo pri življenju le majhno število mož.
V noči od 22. na 23. jan. so prepodile naše čete sovražnika na omenjenem prostoru iz njegovih o-kopov.
Severno-zahocln© od kraja Uščičko je mostni okop, katerega so izgradile naše čete, že delj časa bojni cilj Št e vii lm i h ru iških napadov. Skoro v s ajk dan p;r i d e d o b o j e v n a n o ž. Hrabri n a iš i b r a n i t e 1 j i o d b i j -a j o vse n a vale.
Južno od mesta D n b n o je napadel sovražnik danes zjutraj, dne 23. jan,, po močni artilerijski predpripravi naše postojanije ; bil.je odbit, pri čemur je imel težfee izgube.
Italijansko bojišče.
Ob tolminskem obmostju, v zahodnem delu k a, r n i šk ega grebena (Koroško) in na posameznih delih tirolske bojne črte so se vršili topovski boji. V prostoru pri B.ojvcu je bil napad slajbejšega sovražnega oddelka! v rombfcki kotlini odbit.
Naš. zrakoplove© je vrgel »a italijafnška skladišča v kraju Borge bombe.
Črnogorsko bojišče.
O d l a/ g a nje orožja med Crnogorci s e u a d a 1 j u j e. Orožje se je že na mnogih točkah po ideželi rnldalo. Na severoizhodni črnogorski bojni črti se je v zadnjih dneh ir d a 1 o 115 0 0 Srbov,
Jadranski pristanišči Bar in D ul čin j so n a še čete zasedle.
Namestnik načelnika generalnega štaba*, pl. Holer,
podmaršal.
Italijani ■ brez odločitve.
,,dour rialu“ se poroča iz Rima, da je Italija prepustila odločitev čez Albanijo londonskemu vojnemu svetu.
Osvobojeni konzuli.
Na posredovanje severnoameriške vlade so avstrijski, bolgarski, nemški in turški konzul, ki so bili v Solunu aretirani in na francoski vojni ladij! u-jeti, zopet osvobodeni.
Turške čete izhodno od Soluna.
„Agenoe Havas“ poroča:	Uradna poročila iz
Seresa javljajo, da se zbu a jo turške čete v ozemlju Giimiildžina in Sufli.
Turki v Perziji.
Turške čete so glasom carigrajskih poročil v ‘Perziji v boju z Rusi zavzele mesta Kengavar, As>-.saciabad, Choi in Parkam.
Zli duhovizedinjene Italije.
Dr. —m—. Slaba vest se sama ;zda. To se zopet kaže v postopanju Italije proti svrbi stolici. Italija je dosegla v Londonu, da so ji njene zaveznice, pred vsemi Anglija, zajamčile, da pri konečni uredit-. vi evropskih razmer ne pride na vrsto „rimsko vprašanje“, češ, cla takšnega vprašanja sploh ni, ker je že rešeno po italijanskem garancijske*n zakonu iz 1. 1871. Kdor zasleduje zadevne dogodke zadnjih tednov, se nehote vpraša, čemu se gospodje v Italiji razvnemajo zaradi vprašanja, če ga *pIoh ni; tako ravnajo vendar samo otroci, ki vedo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni, pa se ven dai boje. A uprav nastop Italije kaže slabo vest in razodeva, da čaka rimsko vprašanje še rešitve; in čim bolj zagotavlja Italija, da je vse v najlepšem redu, tem jasnejše postaja, da v sedanjih razmerah sveti Oče-piapež nima tiste svobode., ki mu gre kot poglavarjiu svetovne cer-kjve in ki jo potrebuje za izvrševanje svoje vzvišene naloge. Ožigosati je treba tudi zahrbtno ravnanje angleških državnikov: ista Anglija, ki v začetku s-vetovne vojske papežu svojega diplomatskega zastopnika naravnost vsilila, je zdaj potegnila z Italijo — proti upravičenim zahtevam sv. Očeta.
Kdo so zli duhovi Italije?
Italija ima žalostno usodo, da v odločilnih trenutkih ne zmaga trezen državniški' razum, temveč zli duh framazonsldh lož. Sovraštvo je vedno slab svetovalec. Italija naj bi v lastnem interesu pozdravila prvo priložnost, da na lep način poravna krivico, ki so jo storili njeni ustanovitelji. Kolike koristi za deželo bi bilo poravnanje razmer s sveto stolico! Toda loža je poravnavi najsprotna in loža odločuje.
Italijansko framazonstvo je novo zedinjeno Italijo že večkrat silno oškodovalo, ko je, preziraje resnične državne koristi, blodilo za kjakišno fiksno idejo.
Prva neumnost — z italijanskega stališča — se je zgodila 1. 1861, ko je na prizadevanje framazonsldh elementov Rim bil proglašen za glavno mesto zedinjenega kraljestva. Florenca ali Napol j bi bila veliko bolj pripravna; tu bi bila dinastija, vlada, zbornica središče narodnega življenja, v Rimu pa ima brezuspešno konkurenco z vlado vesoljne cerkve. In kdor je bivol kaj časa v Rimu, ve, kako izgine kraljestvo pred papeštvom. Framazoni so seveda računali, da bodo papeža kar tajko izpodrinili, spravili so pa v resnici le dinastijo in vlado v hudo zadrego. Florenca in Napolj imata tudi boljše podnebje in lepšo okolico. Pa kaj je vse to gospodom s tremi pikami ! Njim je prava državna dobrobit postranska reč, boj proti cerkvi vse.
Druga gorostasna neumnost, ki so jo v škodo Italije zakrilili italijanski Iramazonl, je sedanja vojska. Odkar je Italija dobila Benečansko, je bilo vse nadaljnje iredentsko gibanje Italiji le v škodo. Ali je mar Italiji v kvar, če j© laški del Tirolskega avstrijski? Ali ne spada italijanski Tessin k Svici, Nizza,
Korzika in Savojsko k Franciji? Vse to italijangke-
duje nemški državi, Če živi veliko število Nemcev v Avstriji ali v Siici. Vojaško bi imela Korzika (pomen za Italijo in pred vsem Malta. Toda tja se ne obračajo italijanske narodne aspiracije, ker loža čuva — nad Francijo in Anglijo.
V italijanskem državnem življenju je treba,, a-ko hoče imeti država bodočnost, temeljite preosnove: izgnati bi bilo treba pred vsem zlega duha tramar zonstva.
Nemški „Nationalverbandt*
Nemški „N atto n alverban d “ je imel, kakor smo ■ že v petkovi ...Straži“ omenjali, na Dunaju pod predsedstvom poslanca dr. Grossa svoj občni zbor. Načelnik dr. Gross je izdal obširno poročilo o delovanju Zveze od časa, ko je izbruhnila vojska. Dr. Groß je omenjal, da je „Nafionalverband“ v spomladi leta 1915. sklenil sledeče, da se tako omogoči skupni nastop z nemškimi srščanskimi sod alci :
Vse sile združiti, da se zacelijo družabne in gospodarske rane, ki jih je vsekala vojska. Trdno se držati zveze z Nemčijo, katera se je v sedanjem času tako dobro obnesla. Temu primerno se naj stremi za tem, da se sklene ožja gospodarska spojitev med Av-stro-Ogrsko in Nemčijo, ki se riaj v danem slučaju z ozirom na gospodarski razvoj korakoma izvede k carinski in trgovski zvezi. Skupno z Nemčijo s tretjimi državami sklepati trgovske pogodbe in si zasigurati primerna ozemlja za razpečavanje našega blaga.. Doseči spremembe ustave, v kolikor so se izkatzale kot potrebne ter izposlovati tudi spremembo, poslovnega reda državnega zbora. Nemcem v Avstriji se mora zasigurati stališče, ki ga zahtevajo državni interesi. Preustrojiti se mora državna uprava ter izpopolniti avtonomijo dežel, upeljati nemški prometni jezik v tisti meri, ki bo popolnoma odgovarjala potrebam države in urejene • >rajve: pri tem se naj v deželah z mešanim jezikom poštevajo jezikovne potrebe dru-gačegovorečega prebivalstva v uradu in šoli; nadalje zasiguranje nemškega, značaja nemških dežel in delov dežel, posebno Dunaja. Sporazumno se naj podaljša dobia za uravnavo gospodarskih odnošajev. med Avstrijo in Ogrsko. Pri teh dogovorih pa se je izrecno naglašalo, da nemški „Nationa'lverband“ popolnoma vstraja pri svojih zahtevah, v kolikor iste ne prekoračijo splošnih želj. Poleg tega se je opetovano stopilo v zvezo s krogi v Nemčiji. Tekom leta 1915 so se večkrat vršili pogovori med člani nemškega „Nationalverbanda“ in člani nemškega državnega zbora. Ti sestanki in pogovori so privedli do tega* da se je v Avstriji in Nemčiji določila cela vrsta za-htev glede spojitve obeh držav. Stremljenja „National verbanda“ torej niso ostala brez uspeha. Poli* t i č n a, vojaška in gospodarska spojitev Nemčije in Avstrije sebo z nujnostjo razvila iz razmer.
O predsednikovem poročilu se je razvil temeljit razgovor, tekom katerega so se izražale posebne želje ter se je razpravljalo še o drugih važnih vprašanjih.
Izseljeniško vprašanje eii Ogrskem«
V Budimpešti se te dni vršijo posvetovanja med zastopniki paroplovne družbe , jHamb ur g-Amer i k a-Li-nie“, družbo „Adria“ in vlado glede izseljeniškega vprašanja na Ogrskem in vračanja izseljencev v do-movino, Izseljevanje v Ameriko je bilio do začetka to vojske v rokah družbe „Cunard-Linie“. in sedaj se trujdita „Severonemški Lloyd“ in družba „Hamburg-Amerika-Linie“, da izseljeniško pogodbo, ki je ob Ča-su vojske potekla, znovia sklenete. Družba „Cunard-Linie“ je bila v zvezi z „Adrijo“ in je hotela svoje-časno osnovati črto Reka-Amerika s temeljno glavnico 8,000.000 K. Pogajanja pa so se radi izbruha vojske prekinila. Tako ni prišlo do namerajvane pogodbe in ogrska vlada ima popolnoma proste roke. Nemške paroplovne družbe bi se sedaj rade zvezale z „Adrijo“ in ogrskja vlada bo pričela pogajanja pod čisto novimi pogoji. Po vojski se bo namreč v prvi vrsti šlo za to, da se mnogo tisoč Ogrov, ki so že sedaj izrazili željo, vrniti se v domovino, spravi nazaj na Ogrsko. Vprašanje vrnitve izseljencev bo v prvi vrsti oni vidik, kateri vodi ogrsko vlado, da skuša spraviti pogodbo med paroplovnimi družbami v pravi tir.
Priznati moramo, da se je ogrska državna polovica začela zopet prej brigati za izseljeniška vprašanja nego naša. Že v interesu ojačenja naše armade bi se moralo tem vprašanjem posvečati več zanimanja.
Kar se tiče nas Slovencev, ne smemo pozabiti, da je v izhodni Slavoniji in Bosni veliko bogate zemlje za pridne roke na razpolago.
Padanje naše valute«
Uradno poročilo z dne 10. t. m. nam je sporočilo, da je preračunjojvalni kurz za plačila potom poštne hranilnice v Nemčiji določen do naldaljnega na 146 kron za 100 mark, v Svico pa na 150 kron za 100 frankov. Ce pomislimo, da je pred vojno imel Irank vrednost 0.95 kron, marka pa, reoimo, 1.20 K, potem je padla vrednost krone napram franku za s-koraj 58%, napram marki pa za 21.6%. Resnica je, da so padle tudi valute drugih držav, tako na prim. ruska, nemška, celo tudi francoska in angleška, ali vendar je padec valut pri nas razmeroma največji! Odkod neki to?
Glavni vzrok padanja naše valute pač leži v tem, da smo obkoljeni od sovražnikov, ki nam ne dopuščajo izvažati naših proizvodov v taki meri, kot smo jih pred vojno. Vsi oni dohodki, ki so se stekali v našo državo iz teh izvozov, so sedaj skoro vsah-nili. Uvoz nasprotno se je primeroma le malo zmanjšal, tako da kaže naša trgovinska bilanca znaten deficit. Uradno je konstatirano, da se je izvoz zmanjšal za 70%, uvoz pa le za 80%. Naši trgovci morajo torej veliko več plačevati v inozemstvo, kot inozemstvo njim.
Mirnega srca lahko trdimo, da se te razmere ne bodo nič zboljšale, ampak da bodo postajale vedno slabše, če ne poseže vmes močna državna oblast, ki bo z raznimi odredbami skušala to vrzel med našim izvozom in uvozom tako premostiti, da ne bo imelo to slabih posledic za našo valuto.
Prva odredba vlade je že izšla. Glasi se, da
morajo vsi trgovci in sploh vsi imetniki deviz (inozemskih menic) te devize izroöewti Avstro-ogrski banki. S tem bo gotovo dosti pomagano, ker bo tako izključena vsaka naši valuti škodljiva špekulacija. Avstro-ogrska banka bo imela torej pregled vsega izvoza in tako vse vrednosti inozemskih deviz. Enako dobi od trgovcev in bank obvestila, koliko deviz potrebujejo, da plačajo uvdz iz tujine. Avstrorogrska banka bo v prvi vrsti upoštevala talce trgovce, ki izvažajo neobhodno potrebno blago, posebno živež. A druge uvoze, posebno one Juksurijoznega blaga, pa omeji kolikor mogoče, če že ne prepreči popolnoma.
Nadalje bo Avstro-ogrska banka, ki bo imela natančen pregled o zalogi in popraševanju po devizah, mogla določevati devizam primerno stalno ceno. Primanjkljaj, ki mora nastati valeči že omenjenega znižanega izvoza, bo morala kriti ta centralna banka, t. j. Avstro-ogrskla banka, potem raznih drugih finančnih operacij. Omenili smo prej, da, mora določati Avstro-ogrska banka stalne cene, t, j., da ostanejo cene vsaj za neko dobo enake in se ne bodo menjale tako hitro kot sedaj. To je neobhodno potrebno za vsakega trgovca, ker drugače sploh ne more izvršiti nobene kalkulacije. Za zgled, kako nevarnost pomenja ta nestalnost cen deviz za trgovce, naj navedemo samo slučaj, ki se je zgodil v zadnjem četrtletju lanskega leta. Mnogo trgovcev je tedaj, upajoč, da bodo slavne zmage, ki so jih izvojevale naše združene armade, uplivale na politično-gospodarski položaj, in da se na ta način zopjet dvigne naša valuta, odložilo za nekaj časa svoja plačila, češ, devize bodo cenejše in mi bomo na boljšem. V resnici je pa naša valuta še bolj padla in devize so poskočile, dotični trgovci pa so imeli jako občutno škodo. Po novi odredbi pa bodo trgovci pred takimi izgubami zavarovani.
Kakor smo že omenili, je to le ena odredba, ki ji morajo slediti še druge, energičnejše, če hočemo, da dospemo do zaželjenega uspeha, ki obstoji v tem, da obdržimo našo valuto kolikor mogoče dolgo časa na eni in isti višini. Ce dosežemo to, smo že veliko dosegli, ker dovesti našo valuto na ono mesto, na katerem je stala pred vojno, bo naloga šele po sklepu miru.
V naslednjem naj omenimo še neko drugo idejo, kako bi pomagali naši valuti. Ta ideja obstoja v tem, da podkrepimo s kolikor mogoče visokimi zalogami zlata Avstro-ogrsko banko. Gotovo je znano, kaj so napravili Nemci ob izbruhu svetovne vojne. Milijoni in milijoni zlata so romali v zakladnice Nemške banke. In v resnici, to ni ostalo brez uspeha. Poleg drugih čin it el jev je pripomoglo tudi to, da se nemška valuta še sedaj tako krepko drži. To storimo lahko tudi pri nas. Med občinstvom in v bankah leži še dosti zlata, ki ne prinaša dotičnikom nobenega dobička, Ako bi pa ležalo to zlato v kleteh Avstro-o-grske banke, bi imelo to precejšen upliv na veljavo našega papirnatega denarja» In takega zlata je, kakor se ceni, okoli 400 milijonov kron : svota, ki že nekaj zaleže.
Zdelo se bo marsikomu posebno poslednje precej čudno, a dandanes, ko živimo v času krušnih m mlečnih ter še raznih drugih znamk, taka odredba ni izključena,
Država ima polno pravico, zahtevati od posameznika vse neobhodno potrebno, če zahteva to splošna korist.
Pomisliti moramo, da bo imel nazadnje tudi še vsak posameznik dobiček od tega. Ker če se posreči, da obdržimo našo valuto na sedanji višini, preprečimo tako vsako draženje živil, ki jih dobivamo z inozemstva, Zatorej je vsakega posameznika sveta dolžnost, da je pripravljen, da izpolni vestno vsako odredbo naše vlade, ki je namenjena v pokrepitev — naše valute.
v
Črnogorsko bojišče.
Odlaganje orožja.
Kakor vse kaže, bo odlaganje orožja v Crm-gori trajalo dalje, kot se je prvotno mislilo. Popolno pomanjkanje telefonske mreže za fronto, velika odda-1'emosf in slabe prometne zveze onemogočujejo zvezo črnogorske vlade s posameznimi poveljstvi ter se odlaganje orožja vsled tega vrši zelo počasi. Zadnje dni se tudi opaža, da posamezni deli, armade in ljudstva ne umejo ali nočejo umeti vladne odredbe. Pristaši velikosrbskega gibanja, ki je nasprotno kralju in je imelo svoj sedež že dolga leta v mestu- Nikšič, še bodo bržkone delali nekaj časa sitnosti. Oddajo orožja mora vsled dogovora izpeljati črnogorska vlada sama, nakar se začno mirovna pogajanja.
Težave pri oddajanju orožja.
Črnogorska vlada mora sama skrbeti, da prebivalstvo odloži orožje. Vlada mora v to svrho uporabiti svoje lastne vojaške čete.. Kr'alj Nikita je pri večini prebivalstva priljubljen, Rodovi,'ki so kralju udani. prostovoljno oddajajo orožje. Seveda se mnogokrat pripeti, da glavar posameznega rodu ali družine pade na kolena pred avstrijskega častnika, ki vodi odlaganje in ga s solznimi' očmi prosi, naj mu vendar dovoli, da si sme obdržati vsaj eno ri sa nico in handžajr, da bo branil svojo ženo* in svojo deco
Ipred lopovi. Seveda se takšni željam ne more ugoditi.. Odlaganje orožja se je dosedaj izvršilo šele v nekaterih glajvnih selih. Dokler črnogorska vlada ne bo izvedla splošnega odlaganja orožja po celi deželi, tar ko dolgo Avstrija s Crnogoro ne more skleniti nadaljnjih pogodb. Radi tega črnogorska vlada hiti, da bi čimprej zadnji Črnogorec oddaj, svojo puško.
Proti Nikiti.
London s id listi poročajo, da skuša Italija preprečiti, da bi Nikita sklenil z »Avstrijo posebej mir. Naščuvali so generala Martinoviča in njegove pristaše, da so začeli podžigati med črnogorskim vojaštvom in prebivalstvom nezadovoljnost proti kralju Nikiti. General Martinovič je prevzel vodstvo črnogorskih nezadovoljnežev, kateri se baje hočejo še dalje boriti proti Avstrijcem. Pravijo tudi, da kraljica Milena in obe hčerki ter pr e stolon tusletìnik Danilo ne odobravajo udaje, pač pa princ Mirko in Peter.
Črnogorska kraljica odpotovala na Francosko.
Crnogorska kraljica Milena je dne 19. jan. odpotovala iz Crnegore preko Brinjdizija mimo Rima v mesto Lyon na Francoskem. S kraljico vred ste potovali tudi njeni hčerki Ksenija in Vera. V Rimu se je sestala na kolodvoru tudi s svojo hčerko italijansko kraljico Jeleno.
Angleži sumničijo.
Angleški Reutterjev urad poroča iz Rima, da. vedno bolj dozoreva mnenje, da se je Crnagora že pred dvema mescema pogodila z Avstrijo in se je zadnji Čas le samo navidezno branila. (Naš uradni brzojavni urad to vest zanikuje.)
Rusko bojišče.
Druga ruska ofenziva se je začela dne 18. jan., na pravoslavni praznik sv. Treh Kraljev, Začela se je kanonada že dne 18. t. m. po noči ter neprenehoma trajala do 3. ure drugega popoldne. Rusom so na razpolago japonski topovi najtežjega kalibra. V drugi ofenzivi so Rusi izgubili že zopet kakih 10.000 vojakov, Tudi v tej ofenzivi so se začeli posluževati odmorov.
Opis vojnih grozot pred Cer *
novicami.
Rusi hočejo ofenzivo proti Cernovieam nadaljevati.
Iz vojnega tiskovnega/ stana se dne 21. jan. o zadnjem ruskem navalu proti Cernovieam poroča;
Ne glede na velike in naravnost ogromne izgube še Rusi ne nameravajo opustiti svojega poizkusa, predreti našo bojno črto pri Cernoviejah. Drugi oddih na tem bojišču je trajal zopet samo tri dni. Na obeh straneh se je ta odmor porabil za to, d'a se poiščejo ranjenci in kolikor mogoče pokopljejo tudi mrliči/ kateri so — več tisoč po številu — pokrivali prostor med obema vojnima črtama.
Mrliški vzdnh na 50 km dolgi bojni črti.
Ker neprestani sovražni bobneči ogenj zadržuje naše čete v njih kritjih in najboljši ruski strelci streljajo tudi na naše sanitetne vpjake, ki se na 50 km dolgem polju, posejanem z mrliči, drznejo dalje naprej, se je začel mrliški smrad grozno širiti po celem zraku Vzduh razpadlih mrličev in grojzen pogled na cele vrste padlih tovarišev plaši pozneje naskakujoče ruske napadalne vrste talco, da je poveljnik južnega ruskega krila izdal povelje, naj se mrliči pokopljejo v velike skupne grobove. Ruske ranjence vozijo v dolgih vrstah vozov v Novosielico in Chotin, kjer so vse razpoložljive hiše in stavbe iz-premenili v bolnišnice. Ker s!e je uboge ranjence po cele dneve prepustilo lastni usodi na ozemlju, Če* katerega so neprestano z obeh strani donele salve in ker med rusko armado silovito primanjkuje poljskih bolnišnic in zdravnikov, je število mrtvih med ranjenci na ruski strani izredno veliko. Neprestano ias-kdadajo iz vozov RudeČega klriža, ki vozijo ranjeno® v zaledje, mrtvece in jih ka,r med potjo pokopljejo.
Napram tem ruskim izgubami so naše izgube, razmeroma, majhne.
Rusi dobivajo ojačenja.
Dvakratni poraz sovražnika je upapolno zavest v zmago še okrepil. Iz poročil naših zrakoplovcev je posneti, da. tudi ruski general Ivanov, ki poveljuje ruskemu južnemu krilu, ni opustil igre. Na besarabsko fronto, Kakor tudi proti naši bojni črti v izhodni Galiciji vozijo številni vlaki sveže čete in strelivo. Tudi proti postojankam armade generala Bothmerja ob srednji in gornji Strypi so začele sovražne baterije sipati ogenj. Središče ruskega napadanja pa je sedaj pred vsem južno krilo Pflanzer-Baltinove armade v prostoru Bojan—Rarance—Toporovc.
Grozote med napadom.
Sovražna, težka artilerija, namreč 18 cm topovi, ki je zbrana ob obmejnem potoka Rakitna in pri kraju Kalin-Kovči, je z nočnim bobnečim ognjem otvorila tretji generalni naskok na naše postojanke na prej omenjenem prostoru. Ob jutranji zori so sovražne artilerijske salve ponehale, a tisti hip je že zapuščala ruska infanteria v gostih vrstah svoje jarke. Kakor hitro so šra.pneli naše artilerije in salve naših domobrancev javile ruski artileriji, da se je že pričela borba naših z naskakujočimi ruskimi četami, so začele sovražne baterije z jvso silo streljati v prostor med našimi prednjimi vrstami in rezervami, da bi nam tako onemogočile dohod rezerv v bojno črto. Druge ruske baterije pa so istočasno z ognjem zaprle umikanje svojih lastnih naskaikovalnih čet. Drobci ruskih šrapnelov in krogle strojnih pušk so tesno frčale za rusko inlanterijo, katera je bila tako s silo gnana proti postojankam budimpeštanske honvedne inJanterijske divizije. Ho n vedi so potem, ko je prenehal ruski bobneči ogenj, hiteli v svoja prsna kritja in so z majhne razdalje začeli silovito streljati na naskakujoče Ruse. Infantekijske salve, toča šrapnelov naše artilerije, podzemske mine, ki so se razpro-žile, ko so stopali naskakujoči Rusi na nje, električni tok naših ograj iz bodeče žice, ogenj naših na1 trdnjavski način vzidanih strojnih pušk v ruski bok, minski metači, ročne granate — cela oborožena sila novodobne vojne tehnike — vse to je delovalo skupno, da uniči vrsto za, vrsto Sovražnih naskakovalcev.
Ruskemu armadnemu poveljstvu so puške dragocenejše, kot vojaki.
Zadnje ruske vrste nifi niso imele svojih lastnih pušk. Morale so čakati, da so tovariši v prednjih vrstah padli. Sele potem so pobrali vojaki v ozadju puške padlih vojakov, da bi ž njimi naskočili naše postojanko. Ta okolnost, ki je skoro neverjetna, in se skuša na ruski strani zatajiti, dokazuje na eni sfrani, da rusko armadno Vodstvo še niti sedaj ne razpolaga z dovolj Veliko nfnožino orožja in1 da — smatrajo ruski poveljniki puške za dragocenejši materijal, kot življenje svojih vojaktov.
Naše postojanke ostale v naših rokah.
Borba za prvo obrambno črto je trajala do poznega popoldneva in sovražnik je izgubil zopet m-nogo tisoč vojakov. Naše stare postojanke so ostale vse v rokah naših hrabrih braniteljev.
General Kusmanek.
O generalu Kusmaneku, slavnemu branitelju Przemysla. ki se nahaja sedaj, v ruskem ujetništvu, pripoveduje vojni invalid Jurij Bargo, ki se je nahajal v ujetniškem taboru v Citi in ki se je vrnil te dni kot izmenjani invalid v svojo domovino na Er-deljsko,A sledeče: V ujetniškem taboru v Citi je tudi bil general Kusmanek. On in 270 drugih avstrijskih častnikov so nastanjeni v velikih paviljonih, Rusi ravnajo izborno lepo z generalom Kusmanekom. Pri-deljena sta mu dva stotnika. Častniki so smeli obdržati svoje sablje in če marš'raj o ruske čete mimo generala Kusmaneka, ga vselej spoštljivo pozdravljajo. General Kusmanek ne zahaja v nobeno kavarno, tudi ne občuje z meščani, čita in piše mnogo, igra ša-hovne igre in gre na sprehod le tedaj, Če to zahte-vajo njegovi zdravstveni oziri. Zdravstveno stanje generala Kusmaneka, je izborno
Italijansko bojišče.
Italija je v velikih škripcih. Ne ve, kaj bi na redila s svojimi Četami v Albaniji. Za vojsko so premalo številne, več mož pa si Cadorna ne pusti odvzeti. Sedaj se je odločitev prepustila četverosporazumo-vemu vojnemu svetu v Londonu.
Vsled poraza, ki ga je Italija doživela z zavzetjem Lovčena in Crnegore, so prijatelji miru dobili zopet več korajže. Toda na vrhu še so vedno — vojni hujskači.
Z zadnjim prebiranjem je zadobila Italija 400 do 500.000 novih mož, s katerimi bo poskusila proti nam spomladansko ofenzivo.
Hrupne demonstracije v Milami za mir.
Berolinskemu listu „Tägliche Rundschau“ se poroča iz Lugana dne 21. jan.: Pretečeno nedeljo so se vršile v Milanu burne demonstracije, da se sklene mir. Vzrok demonstracij so bili dogodki, ki so se odigravali v italijanskem glavnem mestu. Znano je bilo, da se je začela pogajati Crnagora z Avstrijo zaradi sklepanja miru. Pogajanja je baje odobraval italijanski kralj. Nacionalisti niso hoteli tega verjeti, j Ko st» velike ljudske množice klicale v nekaterih glavnih milanskih ulicah, da se napravi vojski konec, j
STRAŽA.	_________
: ’704». mtMgnumni i ■ U ——IM——Tl——
I je prišlo med njimi in nacionale! do hudih spopadov.
! Nastalo je tako silno razburjenje, da so se slišale še j celo grožnje proti italijanski kraljici Jeleni, o kateri I se je reklo, da je nehala uplivati na italijansko vla-I do, ki bi naj ne delala težkoč njenemu očetu, črno-j gorskemu kralju, pri mirovnih pogajanjih. Vrhu tega I se je že raznesla po Milanu govorica, češ, italijan-I ska kraljica Jeleha, dela na to, da se sklene mir med ! Italijo in Avstrijo.
j Vse te neresnične vesti so silno begale ljudst-I vo. Socialisti so se zavzemali za kraljico, nacionali-I sti pa niso bili posebno izbirčni v izrazih zoper kra-j Ijevo družino. Zopet drugi so zatrjevali, da se gre ! za napačno razumevanje, toda nasprotnikom vojske j so zadostovale vse te vesti. Tako je prišlo, da so se j obnašali socialisti nekaj časa zelo monarhistično, a j nacionalisti pa zopet protidinkstično. Razburjenje -, množice je bilo, ko se je dognalo, da policija noče j ničesar vedeti o miru in mirovnih vesteh, naravnost i velikansko.
j	Kongres italijanskih socialistov za mir.
i
Iz Curiha se dne 21. jan. poroča: Dne 20. jan. zjutraj je Ril otvorjen v Bolonji kongres italijanskih narodnih socialistov. Zastopanih je bilo mnogo delavskih zbornic. Prvi govornik se je naj poprej spominjal podvzefja italijanske socialistične stranke med vojsko, ki ni sledila vzgledu francoske in angleško stranke in ki se niti začasno ni hotela pokazati, da je prijateljica vojske. Končno je zahteval socialistični kongres mir ter da' se pridruži iZimmerwalderjevi resoluciji.	: , j ; s , i •.
Fred Solunom
Pariški list ,,Temps“ opisuje sedanji vojni položaj ter izraža svoje vznemirjenje glede nezanesljivih poročil, ki prihajajo od grške meje glede števila čet, ki jih imhjo osrednje velesile zbrane pred Solunom. List zahteva, da pričneta Anglija in Francija z ofenzivo.
,,Temps“ piše: Naša solunska postojanka je ne-zavzetna, istotako bržčas tudi italijanska pri Valoni. Toda če bomo mi tako dolgo čakali, da bodo zbrali sovražniki pred Solunom vse svoje moči, dogradili železnice in ceste, da spravijo pred Solun sfvoje težke topove in dovolj municije, potem bo ogrožen tudi Solun in se ne ho moglo reči, da ga ni mogoče zavzeti.
Najboljše sredstvo, da se napravi temu stanju konec, bi bilo, da zbereta Anglija in Francija pred Solunom vse svoje moči ter začneta z ofenzivo proti črti Bitolj—Dojran, dokler še te črte niso' utrdile avstrijske, bolgarske in turške čete. Eden sam krepak napad nam bo povedal, s kom bomo imeli pravzaprav opraviti, bržčas samo z Bolgari.
Italija utrjuje Yalono.
Iz Geneve se dne 20. jan, poroča, da so začeli Italijani utrjevati Valono. Utrjujejo mesto in okraje.
Prebivalstvo dotičnih okrajev bodo spravili v druge kraje.
ide je potopil Persio“?
Naša vlada je obvestila a mer ihanske g a poslanika na Dunaju, da noben avstrijskih podmorskih čolnov ni potopil „Persie.“
Sami se, da je imela Anglija pri potopu tega parnika roke vmes, da bi nanovo podžgala Ameriko proti nam,
Eden milijon invalidov v Franciji.
Iz Pariza se poroča: Francoski vojni minister Gallieni je označil v budgetni komisiji francoske z-borniće število invalidov francoske armada na okrog eden milijon. Števila padlih ni hotel povedati, pač je pa rekel, da mora država plačati v 1,800.000 slučajih odškodnino vdovam in sirotam padlih francoskih vojakov.
Novi araei ikanski podmor^k •
čolni
Mornariški oddelek Združenih držav Severne Amerike objavlja razpis za gradnjo dveh novih podmorskih čolnov. Gradnja teh podmorskih čolnov bo baie pomenjsla -K r.ove dobe in velik preobrat v razvoju pndmorsi h nov, Novi amerikanski podmorski čolni bodo ozili s brzino 25 morskih milj, to je več kakor ion v eni uri. Vsled te velikanske brzine bodo daleko prekašale vse dosedaj zgrajene podmorsko čolne.
Novi podmorski Čolni bodo nekoliko večji, kakor dosedanji. Vsled svoje .velike brzine bodo v stanu s: remija ti celo v veliki razdalji gibanja velikih vojnih ladij na odprtem morju, da podpirajo v danem trenotku njihova podvzetja. V vojno mornarico bosta
j uvršičena oba nova podmorska čolna pod imenom št, 60 in št. 61. Gonilno moč teh Čolnov bodo pa tvorile parne turbine, kar je velikanskega ponijena.
V tem oziru sledijo Amerikanci Francozom, ki so že v pričetku vojne napravljali tozadevne poskuse. odpraviti motorje na bencin in sirovo olje, ki so povzročali v francoski vojni mona arici pogoste eksplozije. Toda tozadevni francoski poskusi niso bili u-spešni, kar je razvidno iz tega, ker so francoski podmorski čolni v tej vojski popolnoma odpovedali.
Tudi v Ameriki še niso popolnoma končani tozadevni poskusi, kajti v krogih ameriške industrije dvomijo, da bodo ustrezali novi podmorski čolni tem novim zahtevam, čeprav bodo znašali stroški za vsak nov podmorski' čoln čez 754 milijona kron. Sicer si je pa pridržal mornariški oddelek Združenih držav Severne Amerike pri gradnji novih čolnov pravico, da se bodo gradili novi Čolni tudi z motorji na bencin a-li sirovo olje, če bi se pokazalo, da bi s parom kot gonilno silo ne bi mogli doseči zahtejvane brzine 41 km v eni uri. Nova ameriška podmorska čolna morata biti zgrajena 'do 1. sušca t. 1.
Naroi&vanie sa mo ©sm?$sijk©viš
„Strate • Kdor hoče imeti „S ražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj lahko naroči pose bej. Za naročanje pondeljkove „Straže“ se naj ra bijo položnice „Našega Doma“, katere smo priložiti pred kratkm m ki so 5*eljaVH8 S a file ia MVldaiJkllVO „Straž©“» Kdor nima te položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici na naslov: „Upravništvo Pondeljkove Straže* v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je g|OW ali Star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-deljkova Straža stane za celo leto K 3*20« za pol leta K 1*60: za četrt leta vili,
Raznoterosti.
Pogreb kanonika Jerneja Voli. Pretečeno soboto, dne 22. jan., ob 4. uri popoldne, se je vršil pogreb rajnega kanonika g. Jerneja Voh ob izredno številni udeležbi duhovnikov-sobratov, zastopnikov u-radov in oblasti ter mnogoštevilnega prebivalstva iz meščanskih in kmečkih krogov. Kljub soboti je izkazalo več kakor 50 duhovnikov iz raznih delov lavantinske vladi kov! n e dragemu rajnemu sobratu zadnjo čast. Kapitelj1 sekovske škofije sta zastopala baron Ohr in baron Neubauer. Truplo ranjkega je v hiši žalosti, kakor tudi v stolni cerkvi slovesno blagoslovil prevzvišeni gospod knez in škof dr. Mihael Napotnik, sprevod na pokopališče pa je vodil gospod kanonik dr. Matek, ki' je ob odprtem grobu opravil poslednje molitve za dragega ranjkega^ Blagemu vzor-uuhovniku svetila večna luč!
Ministrski predsednik grof Stiirgkk je dne 21.
t. m. prispel v Gradec, da obišče svojo obolelo svakinjo, soprogo namestniškega svetqvalca grofa Henrika Stiirgkha, ki se nahaja v sanatoriju dr. Wies-lerja. Se isti dan se je zopet poVrnil na Dunaj.
Novi hrvatski minister. Za hrvatskoga ministra jo imenovan veliki župan sremski in zemunski, Emerik pl. Hideghety, rodom Madžar, Prejšnji minister, grof Peiačevič, je, kakor znano, še vedno interniran na Francoskem.
Bolgarski car — avstrijski fehl maršal.	Naš
cesar je imenoval bolgarskega carja Ferdinanda za avstrijskega feldmiaršala. General kavalerije grof Lonyay je izročil dne 17. jan. t. 1. tozadevno lastnoročno pismo našega presvitlega cesarja bolgarskemu carju Ferdinandu.
Iz politične službe. Začasni namestniški tajniki Viktor Hornung, Viktor pl. Kraft, Friderik Sima-Gall v Mariboru, baron Dulca, dr, Pavel Hohl, vodja okrajnega glavarstva v Konjicah in dr. Artur Kozs-snik, so imenovani za definitivne namestniške tajnike.
50- do ooletni ne bodo klicani k prebiranju. O razširjenju dolžnosti vojnih dajatev do 55. loia izvaja „Zeit“ s poučene strani: Prebirali in prezentirali seveda dolžnosti vojnih dajatev podvrženih oseb ne bodo, pozvani bodo kratkim potom v službo. Začetkom. vojske so bili splošno upeljani znaki za osebe, ki so pritegnjene v vojno-dajafvene svrhe, a se-dniso jih polagoma opustili.
Ustanovitev akademijskih tečajev na vojaških akademijah. Na vojaških akademijah v Dunajskem Novem 'Mestu, na Dunaju, v Modli n gu pri Dunaju, in v Hainburgu se ustanove s 1. septembrom 1916 takozvani „akademijski tečgji“ in sicer za naborne letnike 1897 in 1898, ki so bili v letih 1914 in 19^5, potrjeni v vojake. Na vojaški akademiji! v Dunajskem Novem Mestu se ustanovi akademijski tečaj za pehoto, lovske čete in kavalerijo. Na 'dunajski vojaški akademiji za čete domobranstva in domobranske kavalerije. Na vojaški akademiji v Mödlingu za trdnjavsko in poljsko artilerijo, za saperske čete ter za domobransko artilerijo in končno na vojaški akademiji v Hainburgu za pionirske čete. V te tečaje se
sprejmejo avstrijski in ogrski ter bosansko-hertrgovinski podaniki, ki so bili vpoklicani v vojakje do konca mesca oktobra 1915 ' kot enoletni prostovoljci. Dokazati morajo, da so napravili zrelostni izpit na kaki realki ali gimnaziji. Nadalje se morajo zavezati, da bodo službovali najjmanj plet let kot častniki po poklicu v armadi. Tisti pa, ki se bojdo izjavili, da ostanejo kot častniki stalno V armadi, imajo prednost. V svrho sprejema v te tečaje morajo predložiti sledeče listine: domovnico, prepis vojaškega evidenčnega lista, krstni list, zrelostno spričevalo, uradno potrjeno dovoljenje očetovo ali varuhovo za Vstop ter končno pismeno dovoljenje dotičnoga višjega poveljnika, kjer sedaj opravlja vojaško službo. Obiskovalci teh tečajev bodo imenovani dne 18. avgusta 1917 za poročnike. Tozadevne, s potrebnimi listinami o-premljeno prošnje se naj vložijo pri poveljstvu dotičnih nadomestnih čet do konca mesca januarja 1916. Slovenski mladeniči, ki morete zadostiti zahtevanim pogojem, oglasite se v obilnem številu zä sprejem v te tečaje !
Prebiranje županov in občinskih odbornikov,
ki bi se imelo vršiti danes, dne 24. jan., se je preložilo na dne 1., 2. in 3. februarja. Več v prihodnji številki „Slovenskega Gospodarja.“
Slovenski fantje na Lovčenu. Zavzetja Lovče-na se je udeležilo tudi mnogo slovenskih vojakov. — Kakor se poroča, sta bila. xned temi tudi Franc Jenčič, računski podčastnik iz Loke pri Zidanem mostu, in Franc Troham iz Trbovelj.
o Nova knjiga. C, kr. sekcijski šef in docent na dunajskem vseučilišču dr. Ivan Žolgar je izdal brošuro: „O sistemu skupnih zadev v avstrd-ogrski državnopravni nagodbi.“ G. pisatelj ja priznano v v-prašanjih avstro-ogrske nagodbe, v kolikor se tičejo državnopravne strani, prva autoriteta na Avstro-O-grskem, za to že njegovo ime jamči za temeljitost te razprave. Ker je sedaj naše državnopravno razmerje do Ogrske v ospredju javnega zanimanja, bo razprava onim Slovencem, ki se brigajo za taka vprašanja, brezdvomno dobrodošla. G. pisatelju pa smo hvaležni, da je tudi naše slovstvo obogatil s svolimi strokovnjaškimi proizvodi.
Poštna zveza z Grško je do preklica prekinjena. — Iz tega so nekatere brihtne glavice izvajale, da nam je Grčija napovedala vojsko, kar se je tudi po našem mestili govorilo, ki je precej dovzetno za. vsako neutemeljeno, če le senzaeionelno novico.
Zaplemba usnja na Ogrskem. Ogrska vlada je odredila zaplembo vseh Zalog usnja. Ta odredba je bila radi tega potrebna, da se zasigurajo potrebne množine usnja za vojaške potrebe.
Olivno olje. V okrožju Smirne v Mali Aziji se je natrgalo 40,000.000 kg oljčnih jagod; od te množine je 30,000.000 kg dovoljenih za izvoz v Avstro-
0	grško
20 milijonov dobička pri ječmenu. Berolinska pivovarna Kindl je leta 1913 in leta 1914 nakupila v Nemčiji, Avstro-Ogrski in na Balkanu ogromne množine sladnega ječmena. Ker se je v letu 1914 in v letu 1915 izdelovanje piva znižalo, je imela družba ogromne množine sladnega ječmena na. razpolago. Prodala ga je za drag denar drugim pivovarnam in pri tem imela dobička 2 milijona mark. Kljub temu ogromnemu dobičku pa nismo nikjer čitali poročila., da bi bil bogati pivovarnar Kindl kaznovan radi navijanja cen.
Prepoved rabe pšenične in ržene moke pri napravi slaščic. Cesarska namestnija, nam najznanja, da, se po določilu trgovinskega ministra smatra sladkorni suhor in medičarske pekarije kot slaščičarsko blago in je tedaj raba pšenične in ržene moke pri izdelavi suhorja in medičarskjega peciva izključena.
Nakup plemenskih kobil v Ameriki. C, kr. kmetijsko ministrstvo n amer avb* nakupiti — če s> » kaže to kot umestno — v Severni in Južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil, in jih porazjdeliti po naših deželah. Po večini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Se preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme, ali ne. Konjerejeem in kmetovalcem se prodajo kobile dražbenim potom. Vzklicna cena bo enaka svoti kupnine, prevoznine, zavarovalnine in drugih stroškov; znašala bo, kakoršnega plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to ss izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski družbi — da razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje konjereje, Za začetek nar morava kmetijsko ministrstvo vpeljati 10.000 do 15000 takih kobil, ako bo ,dobiti hjupcev. Co bi bila pa potreba po takem materijalu velika, kai bi se dalo lahko dognati po pbilni prodaji, tedaj b» jih bilo mogoče dobiti tudi 50.000 ali več.
Meso severnega jelena na Dunaju. Dne 20. t. m. so pripeljali na Dunaj 200 zaklanih severnih jelenov. Meso, ki je baje zelo okusno, bodo prodajali
1	kg po 6—8 K in sicer ob dnevih, ko ni dovoljeno prodajati meso po gostilnah in hotelih.
Dve veliki železniški nesreči. Na železniški progi Sombrova—Pečuh na Ogrskem se je dne 22. t m. zgodila velika železniška nesreča. Na Odprti progi je trčil osebni vlak z mešalnim vlakom. Prva poročila pravijo, da je pet oseb mrtvih, mnogo pa ranjenih. — Isti dan sta trčila tudi na Benečanskcm (v Italiji) dva osebna vlaka. 'Mrtvih je baje zelo mnogo oseb.
iiolkovžMije tožb radi razžaljenja časti. One
stranke, ki: hočejo tožiti samo radi razžaljenja časti, morajo po novem zakonu, ki je stopil v veljavo dne 1. jan. 1916, prilepiti na ovadbo na levi strani kolek za 3 K. Pri razpravi pride na zapisnik,za prve pol ure kolek za 1 K, za vsake nadaljne pol ure pa, kolek /za 9 K. Za vsakovrstno razsodbo je treba plačati kolek za 5 K. Vsako drugo vlogo, ki se nanaša na ovadbo radi razžaljenja časti, je treba kolkovati s kolkom za 1 K, — Opozarjamo torej občinstvo, da naj fc :<1 radi razžaljenjja, časti ne vlaga več nekole-ko' : - . ker bi drugače moralo pozneje plačevati — globe, ki jih ’določa finančna oblast, če vloge niso kolkovane.
Dopisi*
Maribor. Kakor se nam poroča, se je zdravstveno . stanje tukajšnjemu okrajnemu glavarju piem. Weijssu dokaj zboljšalo.
Št. Ilj v Slov. gor. General Boroevič se je od-čini Ceršak v laskavem, v slovenjščini pisanem pismu zahvalil za imenovanje Častnim občanom.
Celje. Kakor znano, je določen rok za prostovoljno oddajo orodja iz bakra, kositra itd. do dne 31. jan. t. 1. Od 1, iebr. naprej se bo vršila rekvizicija kovinastega orodja. Kocinasto orodje in kovinasti predmeti iz bakra itd. se morajo oddajati tvrdki D. Rakuš v Celju in sicer za mesto Celje in okolico. O-pozarja se, da se bodo plačevale za rekvirirano orodje bistveno nižje cene, kakor pa za orodje, ki se bo do omenjenega roka prostovoljno oddajalo omenjeni tvrdki.
Iz celjske okolice. Že pred novim letom se je nam naznanjalo, da bo v novem letu hujše za moko. Obetali so nam že tedaj kot' novoletno darilo primerne vladne odredbe glede uporabe moke. Bili smo na te novo odredbe vsi pripravljeni in smo se tolažili, češ, saj bomo trpeli vsi jednako in večno pa vojska ludi ne bo trajala. Do novega leta smo imeli v mestu dve prodajalni moke, eno mestnega mlina in drugo Majdičevo. Tik pred novim letom, smo citali na Majdičev! prodajalni oglas, da ostane prodajalna vsied pomanjkanja moke in žita zaprta na nedoločen čas. Odslej smo bili okoličani navezani na jedinu ostalo prodajalno mestnega mlina. Žalibog smo pa takoj o-pazili, da se prodaja razvija na», ta način, da se meščanom prodaja tudi bela. moka, med tem ko smo o-količani dobivali samo mešano krušno in rženo brez bele. Ko se je odredilo, da se bo prodajalo dopoldne za okoličane in popoldne (za meščane, je namreč vsak dopoldan zmanjkalo bele moke, popoldan, ko so prišli pa meščani, je pa čudežnim potom ni manjkalo, Prosimo torej slavno c. kr. vlado, da pouči prizadete činitelje, naj uredijo razprodajo tako, da se bo razvijala za vse enako, da: bodo dobivali belo moko ne samo meščani, ampak tudi celjski okoličani. Kaj bi pa Celjani rekli, ko bi jim celjska okolica naenkrat rekla, da nima za mesto mleka, da ji ga je za mesto z-manjkalo ? Okoličani vendar ne bomo hodili prosit celjsko gospodo za belo moko, ki nam po zakonu ravno tako gre, kakor meščanom! Sploh bi v tem oziru želeli, da vlada vendar določi, v kaktem razmerju ima vsaka oseba pravico zahtevati ene ali druge vr-
I ste moko. To je vendar že pod najšo častjo, da bi nam j navadni uslužbenec trgovine z moko svojeglavno diktiral, kako moko moramo kupiti in še morda, povrh nad nami sitnosti, stresal. Mi ne zahtevamo nobeno milosti, najmanj pa od kakega takega uslužbenca; naj se nam enkrat pove, v kakem razmerju lahko razno moko zahtevamo, da ne bomo v tem oziru u-službeneem izročeni na milost in nemilost. Naravnost, neznosno je za nas od novega leta, tudi čakanje pred prodajalno, ki trpi pogosto čez eno uro. Ali res ni nihče več tako „kunšten“, da bi znal moko prodajati, da se mora prodajati le v eni trgovini ? Merodajni gospodje naj vendar pomislijo, kako. drag je sedaj čas, ko itak ljudi primanjkuje, in da okoličani nikakor ne moremo po cele ure po nepotrebnem pohajati po mestu. Saj že itak delo povsod zaostajjal Pomisliti treba tudi, da je veliko število takih okoličanov, kjer je doma pri otrocih sama mati, oziroma žena, ki si komaj vzame malo časa/ 'za nakupovanje v mestu. Sedaj se jo pa sili, da mora čakati po cele uro na moko in prepuščati doma 'otroke samim sebi. Marsikateri se še celo pripeti, da. čaka. cele ure, nazadnje na še ničesar ne dobi in mora še enkrat od doma. Prosimo torej nujno merodajne faktorje, da tem neznosnim razmeram odpomorejo in čim prej priredijo Več prodajaln za moko s prijaznim osebjem. JPpi iej^prili-ki opozarjamo tudi na to, da je vlada cene pri pšeničnem zdrob« ravno z ozirom na, otroke znižala in da bo ta blag namen le dosežen, ako se bo na krušni karti sami označila pravica, do tega zdroba za one, ki imajo otroke, sicer bodo zdrob dobili oni, id ga ne rbjbijo, otroci bodo pa stradali. Povedali bi še-lajhko marsikaj, kakor n. pr. o postrežbi lepih klobukov, .» za danes naj to zadostuje. Obračamo se -pa na merodajne činitelje, da čim prej napravijo v tej zadevi red, (Vsi, meščani, kakor okoličani, smo avstrijski drž avl iiani, vsem nalaga vojska enako huda bremena; zahtevamo pa tudi enake pravice, osobito šepa pri kruhu.
Loka v Istri. Slovenski črnovojiiik nam piše: ■ Dne 15. jan. je pasla, neka žena (doma iz. Zanigrada) ovce v gozdu in ž njo sta bita tudi dva ötrclqa, stara od 4 do o. let. Ker je bilo otrokoma hladno, je žena zakurila ogenj. Veter je pihal in plapolajoči ogenj, se je kaj kmalu raztegnil po precej veliki in suhi travi in listju. Vžgala so se tudi- drevjesca,- kakor:-hrastje, brinje in 'drugo, veter je pa pihal io raznašal iskre na vse strani gozda 'ter se tako hitro širil naprej. To videč, so ljudje hitro pritekli ogenj gasi* z vodo, vejami itd. ter rezali in sekali drevesca, da se ne bi ogenj tako hitro širil. Gasili so z veliko po žrtvovalnostjo, fako, da so se nekateri ožgali m sann bili v nevarnosti, da zgore, če ne bi jih drugi ljudje rešili iz ognja.. Nekateri so od napora padli v ogenj ter se opekli in ožgali. V nevarnosti-s© bile tudi ovce, katerih je bilo 50. Bile so last Ivana Bu-čaj, posestnika iz Zanigrada, A k sreči so pobegnile iz gozda. Goreti je začelo ob 8. uri zjutraj in šele ob 12. uri opoldne ,se je posrečilo ljudem ogenj pogasiti. Tako je zgorel gozd. BOO m dolg in 200 m širok. Škoda je velika. Gozd je bil last vasi Kubed v Istri.
Darovi „Dijaški kuhinji“ v Maribora. »Dijaški kuhinji« v Mariboru so darovali preč. gg. Alojzij Sagaj, kaplan, K 10'—; Alojzij Čižek, divizijski župnik, K 20 -—; Josip Čižek, dekan, K 10 — ; Franc Močnik, župnik, K 5 — ; dr. Ivan Tomažič, kanonik, K 6-—; Ivan Zadravec, župnik, K T50 ; si. Hranilnica in Posojilnica v Šmarja pri Jelšah, K 50'—; Mohorjani pri Sv. Bolfenkn K 10 50. Prisrčna hvala!
Velila zaloga ni», fragocs-nosti, srebrnine in spfižsfii reči po osali end.
Tudi na obroke. - ftastr. seal zastonj. - Gramofoni 20—208 K
Niklasta remont-ura K 888 Pristna srebrna ara	K	T—
Original omega ara	K	£4'—
Kuhinjska ura	K	10-—
Budilka niklasta	K	8'—
Poročni prstani	K	S'—
Srebrne verižice	K	8-—
Večletno jamstvo.
Nasi. Dieilnger
Theod. Feiirenbach
arar In cčaiar ÜS9BIB0B, Bosposli uLZB
Kupujem zlatnino In 8r.br®.
Ni NajvišjeNotoliloNje/jovega cs. in kralj, apostolske
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zborn zastopanih kraljevin in dole!.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
Cena srečke 4 krone.
10. feb. 1916.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-Strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštao-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti sa kupee srečk brezplačno. — Srečke se dopošiSjajo poštnine prosto.
C. kr. gèneraleio ravnifelistv» za državne šotorile
(oddelek z«s lobrodeine lofetije).
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan,
.Tisk tiskarne sv, CfeUa v Maiibornj