Naročnina mesečno ^оМЦ^^ Ш^^Ш^^Л Ček račun [ in K PIP C* W ) Pfg &M^AJ i/MINM2. C^ isg Kopi tar je« mi. 6/Ш ^^^^ ,eva b. telefon 2995 Telefoni mrednlgtva: dnevna alniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 --izhaja veak dan «jntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku —----.===ii==j|H|M|M.......i Ena najnovejših slik kralja Aleksandra terim je opajal ves svoj narod, ter z modro razsodnostjo svoje v borbah utrjene mladosti, šele ustvariti veliki dom, vreden tradicij njegove slavne dinastije, vreden pa tudi v stoletjih nakopičenih žrtev za svobodo tolikanj trpinčenih jugoslovanskih narodov. Drugi vladarji začenjajo svojo vladarsko oblast v dograjenem domu, naš kralj jo je nastopil, ko so se komaj polagali temeljni kamni, ko smo komaj slutili, ali še boljše, ko smo komaj šele smeli želeti, kakšna naj bo končna zgradba. Dvajset let je gradil svoj in naš veliki dom, od temeljev do krova ga je dovršil, vedno v ospredju kot vodja in modri inicijator. Kot veliki izvrševalec testamenta, Idi so ga s svojo krvjo pisali njegovi predniki in sopodpisovali davni junaki Srbov, Hrvatov in Slovencev! In danes, po dvajsetih letih je dom dograjen. Regent Aleksander, že leta 1914, v duhu in po obsegu svoje ljubezni vladar vseh svobodnih in neosvobojenih Jugoslovanov. Kralj Aleksander, 1934, vladar svobodne velike Jugoslavije, klicar k vztrajnosti, zgled optimizma. Pred 20 leti z vedrim čelom ob temeljih našega skupnega doma, danes z istim vedrim zanosom na delu zopet, da ga olepša in napravi udobnega. K 20 letnemu jubileju dela in uspehov svojemu vladarju od srca čestitamo! Aleksander - 20 tet vtadar 24. junija 1914 je kralj Peter Osvoboditelj izročil vladarske posle prestolonasledniku Aleksandru Izredna številka uradnih »Srpskih Noriš« z dne 24. junija (po pravoslavnem koledarju 11. junija) leta 1914 prinaša na uvodnem mestu sledeči proglas: Mojemu dragemu narodu! Ker zaradi bolezni nekaj časa ne bom mogel vršiti svoje Kraljevske oblasti, odločujem, da na osnovi člena 69 Ustavnega zakona v mojem imenu vlada Prestolonaslednik Aleksander, dokler traja moje zdravljenje. Tudi pri tej priliki priporočam svojo drago domovino zaščiti Vsemogočnega. Dano v Belgradu opoldne dne 11 (24) junija 1914. Peter 1. r. Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev: Nikola Pašič. Minister za Imance: Dr. L. Paču 1. r. Minister notranjih zadev: Stojan Pro-tić L r. Minister za javna dela: J. P. Jovano-vić L r. Minister prosvete in cerkvenih zadev: L. Jovanovič 1. r. Minister za pravosodje: M. Djuričić 1. r. Minister za narodno gospodarstvo: Dr. V. Janković L r. Minister vojne: polkovnik Dušan Ste- fanovič 1. r. ★ Danes opoldne torej poteče ravno dvajset let, odkar je naš slavno vladajoči kralj Aleksander I. s prenosom vse kraljevske oblasti od še živečega kralja Petra na prestolonaslednika postal regent, torej vladar z vsemi prerogativami kraljevske oblasti. Danes, na naš praznik sv. Janeza Krstnika, obhaja tiho, sredi svojega dela, naš kralj 20 letni jubilej svojega vladanja. Zdi se nam umestno, da našo javnost opozorimo na ta praznik, tembolj ker ni vštet med uradne državne praznike, in da vse Slovence pozovemo, da kralju Aleksandru z nikdar omahljivo vdanostjo poklonijo svoje iskrene čestitke. Med sodobnimi vladarji ga ni, in v svetovni zgodovini jih bomo našli le zelo malo, vladarjev namreč, ki bi ob svoji 20 letnici prevzema vladarske oblasti in vladarske odgovornosti mogli gledati s takšnim ponosom nazaj na dovršeno delo, kot naš kralj Aleksander. Ko je pred 20 leti nastopil svojo težko službo, je njegova domovina, ki jo je njegov veliki oče takrat še posebno »priporočal varstvu Vsemogočnega«, zmagovita izšla iz prvih osvobodilnih bojev, toda ne, da bi mogla v miru vži-vati sadove svojega junaštva, ampak da nadaljuje svoj zmagoviti pohod za osvobo-jenje vseh bratov jugoslovanske družine. Kralj Aleksander je kot prestolonaslednik stal na čelu zbora onih junakov, ki so v balkanski vojni z velikimi žrtvami in ob prelivanju potokov krvi začeli odgrinjati zaveso, za katero je vstajala nova, mlada jugoslovanska domovina. Kot regent in vršilec dolžnosti kraljeve oblasti je tik pred svetovno vojno zopet stopil na čelo svoje domovine, kot da bi bil rajni Peter Veliki Osvoboditelj čutil, da bo treba krep-kejših rok, sveže modrosti in mladeniške-ga zanosa, da se izvrši tudi drugo zgodovinsko dejanje sredi dima in krvi svetovne vojne: zedinjenje vseh narodov jugoslovanske krvi. Kot kralj osvobojene Jugoslavije je prišel mladi vladar v svojo novo, povečano in poveličano domovino z jekleno voljo, da jo napravi veliko in močno med narodi sveta. Drugi vladarji nastopajo svojo službo v miru in urejenih razmerah. Našemu kralju te udobnosti niso bile dane. On si je moral s svojim osebnim junaštvom, s ka- Regent Aleksander na pregledu srbskih čet v balkanski vojni. Danes se pripelje v Belgrad Louis Barthou V pozdrav francoskemu gostu : ШШ I v/J ■I - \ J ffil ,ч ■ тшт ИшШшр МПОиГЈ BARt.HĐU Noooj bo pristala ladja »Aleksander« na savskem pristanišču v Belgradu in odložila na naša jugoslovanska tla enega najdražjih gostov, kar smo jih imeli čast kedaj pozdraviti v s-voji osvobojeni domovini. Ni se namreč pripetilo mnogokrat, da bi bili francoski zunanji ministri potovali po evropskem vzhodu, in ni se menda dogodilo še nikoli, da bi bili obiskali kraje, ki tvorijo sedanjo kraljevino Jugoslavijo. Če bomo sedanjega francoskega zunanjega ministra Louis Barthoua, ki bo naš gost skoraj ves te- mo sedanjega francoskega zunanjega ministra Louis Barthoua, ki bo naš gost skoraj ves teden, sprejeli bolj kot brata, ki je prišel na družinski praznik med svojo družino, kot pa kot državnika in predstavnika velike države, je vzrok v tem, da je vsa naša zgodovina, ves naš dolgi boj za obstanek, vsa naša epopeja do končne osvoboditve, povezana s tolikimi tisočerimi vezmi idejne in kulturne sorodnosti, da smo se navadiii nazivati Francijo našo sestro, francoski narod naš bratski narod, in da bomo državni obisk predstavnika Francije v naši državi prekrstili bolj skromno a bolj resnično v praznik francosko-jugoslovanske družine. Prav posebno pa smemo biti srečni, da je ravno Louis Barthou postal prvi francoski glasnik neskaljene zvestobe in trajnega prijateljstva, ker je on brez dvoma eden najbolj izrazitih političnih osebnosti tretje francoske republike, ki se je rodila na bojnih poljanah izgubljene vojne 1870—71, ko je bilo treba dvigniti upadle pogume in navdušiti mladi rod za nezadržljiv polet, ki bo maščeval narodno ponižanje. Louis Barthou, 72 let stari, a vedno še mladostno čili in krepki vodja francoske zunanje politike je namreč od tistega rodu, ki je po ponižanju v francosko-nemški vojni pripravljal narodno obnovo, zavestno, trdo, smotreno, brez oklevanja in brez počivanja, ter imel šc zadoščenje, da je doživel vstajenje svoje domovine, ko je oprala madež in postala klicar svobode za vse neosvobojene narode sveta. Dne 2. majnika 1918 jc Maurice Denis sprejemal Louis Barthouja v Francosko Akademijo in se pri tej priliki spomnil, kako je državnikov oče, skromni vaški učitelj, po tragični bitki pri Sedanu objemal svojega takrat osemletnega sinčka in mu z drhtečim glasom vedno in vedno ponavljal: »Sinček moj, nikdar ne pozabi Se-dann, nikdar ne pozabi Sedanal« Barthou dneva narodne sramote ni zabil. Ko je doraščal, se je vrffel na študij zgodovine, da se v njej nauči, kako se narodi prenavljajo in rastejo. Ko je zapustil šole, se je pognal, ves mladosten v svojih 23 letih v politiko in skušal na tem polju pripravljati narod na dan, ko bo treba izbrisati spomin na Sedan in odrešiti takrat zasužnjene brate. Nadarjenost, pridnost, vztrajnost, so ga potiskale vedno bolj v ospredje, iz parlamenta je prišel v ministrstva, iz ministrstev nn predsedniško mesto, a povsodi ga je vodilo geslo, ki ga je podedoval od svojega očeta, da nai dviga in vzgaja narod, da bo močan, ko bo trena brisati sedanske spomine. Predsednik vlade jc postal 1. 1913 in poučen po zgledih zgodovine, ki jo jc poznal do dna, navdušen od narodnih idealov revolucije, ki jo je nadaljeval, gnan od svoje rodoljubne strasti, da nudi osramočeni domovini polno zadoščenje, ter voden od svojega zdravega razuma, ki ga je obvaroval vsake zablode v lirični zmedi političnih struj, je Louis Barthou, proti volji svojih prijateljev, navzlic strašni opoziciji svojih političnih nasprotnikov tik pred vojno uzakonil zakon o podaljšanju vojaške službo, torej zakon, ki je euo itto poz- neje rešil Francijo pri Mami pred drugim, še bolj .... posl kjer so se zasužnjeni narodi borili za svojo svo- .1 j sramotnim porazom, zakon, ki je v svojih sledicah segel tudi daleč na vzhodno Kvropo, bodo in so komaj čakali ua pomoč francoskega genija. Po albanski Golgoti je dne 27. januarja 1916 Louis Barthou imel slavnostni govor v sor-bonski dvorani v Parizu ter proslavljal srbske junake, »ki so s svojimi kostmi polagali temeljne kamne za veličastno zgradbo svobodne domovine«. Borba se je bližala koncu, Sedan bo maščevan, madež bo izbrisan, verige suženjstva se že lomijo, le še malo poguma in malo vztrajanja in pri cilju bomo. »Debout les morts, de-w>ut la Serbie!« je takrat vzkliknil, ustanite, dvignite se, mrtvi, ustani Srbija, da živiš in zmagaš!« Dve leti pozneje je lahko sporočil svojemu pokojnemu očetu v večnost, da je ostal zvest njegovemu testamentu, da je sramota maščevana, in da so vstali po Evropi mladi narodi, črpajoč svoje mlade sile iz krvi padlih žrtev, da živijo in zmagujejo! Tako je njegovo politično življenje ostalo vzor doslednosti, ki se ne ovija krivuljasto okrog vsake konjunkture, marveč dere neprestano naprej v ravni črti k cilju, ki kot magnet vleče nase vse življenjske sile. Gambetta, Cle-menceeu, Poincare, Barthou, to so štiri imena, ki se bodo v zgodovini Francije vedno imenovala skupno z narodnim preporodom, ki se je končal 1. 1918. Toda tudi v povojni dobi sc je Barthou vedno pojavil, kadar je bilo treba voz državne [к>1 itike usmeriti nazaj na pota sture tradicije, ki vodi do zmag. V Briandovin, Poincarejevih kabinetih ga najdemo štirikrat na različnih mestih in vedno je bil v ministrski posvetovalnici, čestokrat proti hudi opoziciji, zvest zagovornik starih idealov in starih prijateljev. Njegova največja zasluga v povojni dobi pa bo gotovo, da je ob mrku francoske zunanje politike, ki so ga povzročili manj zmožni in manj dosledni Dalad ieri in Boncourji, ko so se krhale vezi med Francijo in njenimi zaveznicami v smrtnem boju svetovne vojne, ponovil svoj sorbonski vzklik: Debout les morts, vstanite mrtvi in kot zunanji minister Douinergueove vlade narodnega zedinjenja krepko zgrabil zn krmilo zavožene zunanje politike in jo z enim samim sunkom privedel nazaj na tradicionalna pota. Pakt štirih bi bil skoroda pogrebni obredni* prijateljstva med Francijo in Malo zvezo. Barthou gu je sunil stran in možato stopil nazaj k svojim prijateljem. Revizija je tulila svojo strahotno muziko po Evropi in Boncourji je niso slišali. Barthou je zazvonil plat дешо. po- klical v zbor prijatelje miru in kot renlen politik vrgel v Evropo staro geslo Francije: brez varnosti ni razorožitve! Po Evropi je postalo jasno. Prijatelji Francije so se oddahnili, ko so po večletnem molku zopet zaslišali stari poveljujoči glas krmarja, ki brez strahu vodi ladjo skozi viharje. Prijatelji miru in reda .so v Ev- ropi rabili vodjo in so se ozirali po Franciji. Barthou je v teh par mesecih dokazal, da hoče Francija biti ta voditeljica in vredna tega zaupanja. Debout les morts! Iz nereda gre polagoma sedaj zopet k redu! Zdelo se je nam potrebno, da svoje misli jasno izpovemo, ker so nekateri nemirneži po Evropi, izkoriščajoč prejšnje slabosti Barthou-jevih prednikov mislili, aino, da Iki francoski zunanji minister tudi radevolje ustregel nekaterim našim težnjam glede pravnega položaju naših izseljencev v Franciji, ki so tnm zastopniki našega naroda in tolmači francoskega prijateljstva med našim ljudstvom. GosjmhIu Barthou-u od srca želimo, da lil se med nami čnlii domačega, kot v svoji domovini, da bi naše ljudstvo še liolj vzljubil in da bi njegov obisk v Jugoslaviji ostal vedno živ spomenik prijateljstva, o kaitcrcnu vsi žotimo, da naj nikdar ne mi»* Louis Barthou prihaja Belgrad, 23. junija. A A. O priliki obiska g. ftarthouja v Belgradu je poslanik francoske republike Paul Emile Naggiar dal zastopniku agencije A vale tole izjavo: »Mislim, da so to dogodki, ki bodo pomenili pomemben datum v zgodovini odnošajev med našima dvema državama, katerili vzajemno prijateljstvo ni nikoli skalil najmanjši oblaček. Dobro vem, kakšen vpliv imajo lahko osebni stiki državnikov na odnošaje med državami, ki jih zastopajo. Zato pričakujem od obiska našega zunanjega ministra najboljših uspehov. Za mene osebno je to eden izined najsrečnejših dogodkov za mojega bivanja t Belgradu. Delal sem, kakor sem najbolje znal, i a še večjo utrditev stoletnih prijateljskih ivei, ki družijo Jugoslavijo in Francijo. Zato sem jaz prvi, ki čutim t veseljem Francije in vseh prijateljev Francije, ko vidim, kako sijajno mesto zavzema Francija т vaši plemeniti in lepi prestolnici. V osebnosti g. Barthouja se ne more oddvojiti državnik od bleetečega akademika in velikega patrijota. V njegovi osebnosti napravi vsa Francija obisk vaši dragi državi in ji pokale svojo bratsko ljubezen. Iz Oršove v Belgrad Oršova, 23. junija, m. Danes po kosilu je prispel s posebnim vlakom iz Bukarešte francoski zunanji minister Louis Barthou na svojem potovanju v Jugoslavijo. Že zarana je bila Oršova vsa okrašena z romunskimi, francoskimi in jugoslovanskimi zastavami. Ob 9 dopoldne je priplula v Oršovo naša največja rečna ladja »Aleksander«, s katero se bo visoki gost zavezniške Francije odpeljal v Belgrad. Z ladjo so prišli v Oršovo nasproti francoskemu zunanjemu ministru, francoski poslanik na našem dvoru g. Paul E. Naggiar, v imenu našega zunanjega ministra njegov pomočnik dr. Božidar Purič, nadalje svetnik francoskega poslaništva v Belgradu g. Knobl in tajnik našega zunanjega ministrstva Slavko Kojič in Dragan Protič. Francoskemu zunanjemu ministru pa je šla naproti tudi manjša skupina belgrajskih časnikarjev in vsi tukajš. časnikarji, ki zastopajo francosko časopisje. Francoski zunanji minister g. Barthou je prispel v Oršovo popoldne ob 3 s posebnim vlakom. Na železniški postaji ga je pozdravila velika množica ljudi, ki se ji je Barthou prisrčno zahvalil Takoj nato je francoski zunanji minister stopil na našo ladjo, ki je po polurnem pristanku odpluta proti Belgradu. Ladja »Aleksander« pripluje nocoj v Dolnji Milanovec in se bo usidrala v pristanišču, jutri zjutraj pa nadaljuje pot v Belgrad, kamor prispe okoli 5. Belgrad čaka . . . Belgrad, 25. jun. ra. Za prihod francoskega zunanjega ministra g. Barthouja, ki se pripelje is Oršove na savsko pristanišče z našo največjo rečno ladjo «Aleksander>, se delajo zadnje priprave. Vse mesto je okrašeno z našimi in francoskimi zastavami. Posebno lepo je okrašeno savsko pristanišče. Po vseh pripravah sodeč bo jutri sprejem francoskega zunanjega ministra Barthouja v naši prestolnici nadvse veličasten, kakor se spodobi za predstavniika velike prijateljske is zavezniške države. Japonski predlog Angliji: Razdelimo si svetovno morje London, 23. Junija, b. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se trdi, da je japonska vlada po svojem poslaniku v Londonu izročila britanski in ameriški delegaciji konkretne predloge za sklenitev pakta, po katerem bi se Ocean razdelil v tri interesne sfere. Japonska interesna slera naj bi objela vzhodni del Tihega Oceana. Ce bi Amerika ш Velika Britanija sklenili z Japonsko tak sporazum, bi bila japonska vlada pripravljena, da odstopi od svojih zahtev po izenačenju svojega vojnega brodovja z ameriškim in britanskim Sedaj obstoječe razmerje pomorskih sil bi ostalo torej popolnoma nedotaknjeno. Rim, 23. junija, b. »Lavoro Fasista« predvideva neuspeh pogajanj, ki se na pobudo britanske vlade vodijo v Londonu kot pripravljalna pogajanja za pomorsko konferenco leta 1935. »Lavoro Fascista« vidi v tem preveliko izgubljanje časa in je mnenja, da se danes ne morejo nič več zaključevati predhodni sporazumi brez sodelovanja dveh velesil: sovjetske Rusije in Nemčije. Nemško bro-dovje ni sicer prekoračilo tonaže, ki je določena z versaillsko mirovno pogodbo, toda kapaciteta nemških ladij je mnogo večja kakor pa določa ver-saillska mirovna pogodba. Tudi Rusija ima na Baltiškem in Črnem morju ter na Pacifiku svoje vojno brodovje. Nemčija in Rusija sta novi pomorski velesili, s katerimi bo treba računati in jih je nevarno puščati kar tako ob strani. Zato se morata ti dve državi za slučaj, da se bosta vršili obe pomorski konferenci, povabiti, da sodelujeta tako na prvi kakor na drugi. Britanska vlada bi storila dobro, če bi Nemčijo in Rusijo angažirala že v sedanjih predpogajanjih v Londonu. Odgovor g. Lajovcu na vprašanje, zakaj se mladina pogreza v komunizem G lz vrst mladine smo prejeli: Članek g. A. Lajovica v »Jutru« je mladina brala. Brala ga je vsa mlada m budna sodobnost i tem bolj, ker je pričakovala stvarne razjasnitve o vzrokih sedanjega položaja mladine, in ker je po stvarni razjasnitvi vzrokov pričakovala pametnega nasveta proti vzrokom. Članek pa nikakor ni povedal tega, kar bi v svoji obširnosti in dolgovez-nosti lahko povedal in kar bi s takega mesta moral povedati. Pod gibalom znane prislovice: Zakaj pri-prosto, ko pa se lahko naredi komplicirano, je pričaral nazaj one stare, prav za prav lepe običaje, ko smo še lahko ob dolgem času romali mimo nage stvarnosti v sanjavo besedično filozofiranje in v rožnato nerazumljivost ali nerazumevanje. G. Lajovic je nazorno prikazal ono dobo, ko je bilo sitim trebuhom še lahko govoriti o mladini, ki takrat ni imela pred seboj takega sveta, kot ga ima današnja mladina. Sodobna mladina mora zategadelj protestirati proti navijanju ostarele godbe in preprečiti zlorabljanje govorjenja o mladinskih vprašanjih na način, ki služi samo preganjanju dolgega časa. Kdor hoče danes mladini govoriti pod takimi naslovi, se mora predvsem zavedati, da nima pred seboj trubadurjev iz preteklega stoletja, ki so s takimi produkti polnili spominske knjige, ampak da stoji pred mladino, ki zahteva močne resnice ali pa mir! Brez ozira na to, da se je v gostem kompleksu besed vrinila v članek tudi sem >a tja kakšna pametna misel, obsojamo namen n d n h, ki prihajata v članku do izraza. Zakaj neki nekaterim ljudem nikoli ne zmanjka besed! Če boste hoteli reševati mladino, jo bo treba pod drugimi naslovi in z drugih kot pa s filozofskih stališč. Pridite bližje mladini, pridite v sredo njenih doživetij, da si po običaju zdravih ljudi povemo bistvo iz obraza v obraz. Ce bomo govorili odkrito, bomo vsi lahko priznali, da je v knjigah, v geslih, pa tudi v naši notranjosti vse v redu in vse prav, da pa naša urejena notranjost ne more priti v sklad z neurejenim golim življenjem, ki sicer ni v nobeni knjigi opisano, a ga nažalost srečujemo vsak dan in na vsak korak. Mladina ve, da so v dolgočasju že vsak kos življenja prefilozo-firali in v »gesla djali«, toda za sodobno mladino velja samo geslo: Ne zanima nas, kaj in kako si in kaj in kako boš pisal! Še manj. kaj si bral! Zanima nas edino to, kako živiš. S tem geslom bomo sprejemali one, ki bi »tudi radi mladino reševali«! Gospod Lajovic je pojav med mladino morda pravilno čutil. A oblekel ga je v svečano obleko, lako svečano, da ne najde več rešitve. Rešitev problema, da mladina prehaja v nek čuden tabor, namreč prav čisto nič ni odvisna od stokanja o socialnosti raz pult, kot namreč pisec predlaga, ampak je odvisna od tega, kaj se je dejansko storilo za mladino v nevarnosti. Gospod Lajovic, ali vam smemo povedati, da je lahko za one, ki so v ta -pojav« padli iz filozofskih zaključkov in so pri tem siti, a težje, mnogo težje za one, ki so na upoznavanju vseh vrst dobrih oznanil, krenili v to »družbo« zato, ker nimajo ne dela ne kruha. Tem drugim, gospod Lajovic, ne bo pomagala Vaša stolica za socialnost, tem drugim bo pomagal samo kruh. Zato bi bilo prav, da pri. svoji življenjski izkušenosti ori problemih mladine strogo ločite med »filozofsko pridobljenimi prepričanji«, ki jih je malo in med krušnimi silami, ki se pojavljajo tam, kjer je prazen želodec, kjer so roke brez dela in kjer je življenje brez izgledov. Teh ie več, go spod Lajovic! In za te katedra za socialnost nima nomena. Končno pa krščansko geslo: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!, ki je največje dobro Dr. Schacht nemogoč v Angliji London, 28. jun. p. Reuter poroča, da se začno v ponedeljek pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo glede ureditve transfera za Dawesovo in Youngovo posojilo. Nemška delegacija, ki je že imenovana, odpotuje v nedeljo v London. Važno je, da se v delegaciji nahajajo samo zastopniki nemških oblastev, dočim niso zastopani finančni krogi. V nemškiih krogih so pričakovali, da bo za šefa delegacije imenovan predsednik reichsbanke dr. Hjalmar Schacht event. nemški finančni minister grof Krosigk. Toda po zadnjih Schachtovih izjavah je nemogoče, da bi se Schacht še kdaj pojavil kot šef kake delegacije v anglosaškem svetu. &va rslo i V zadnjem času ae množ« ihtčafi da nucnl ljudje ponujajo po hišah odprto sredstvo u čiščenje kovin ter se pri tem lažno izdajajo ca bivše kemičarje naše tovarne. — Opozarjamo p. n. občinstvo, da tem ljudem ne naseda, ker se pravi originalni „Sidol" prodaja samo v originalnih steklenicah z znanim patentnim zapiračem ter se Sidol dobi izključivo samo v vsaki trgovini. »Sidol«, tovarna kemičnih preparatov. Nadškof dr. Alojzij Stepinac bo danes posvečen v prisotnosti vseh jugoslovanskih škofov Zagreb, 23. junija, c. Velike svečanosti ob priliki posvetitve novega zagrebškega nadškofa-koadju-torja so se začele že danes. Novi nadškof se je snoči vruil iz Jordanovca, kjer jc opravljal duhovne vaje. Davi so se pričele interne svečanosti v nadškofijskem dvorcu. Za svečanost posvetitve so prišli do sedaj v Zagreb že ti-le škofje: nadškof dr. šarič. ki se je pripeljal iz Rima, nadškol o. Rodič, ki se je pripeljal iz Belgrada, skopljanski škof dr. Gnidovec, krški škof dr. Srebrnič, dubrovniški škof dr. Care-vič, hvarski škof don Pušič, djakovski škof dr. Akša-movič in šibeniški škof dr. Mileta. škofje iz Slovenije pridejo zvečer. Prišel je tudi albanski škof iz Alessija dr. Btimči. Senjsko-modruški škof dr. Starčevič je poslal svojega zastopnika, ravnatelja semenišča, kanonika Blaževiča. S pojjoldanskim brzo-vlakom je prispel nuncij msgr. Hermenegild Pelle-grinefti iz BelgTada. V nadškofijskem dvorcu je bilo danes ve« dan silno živahno. Ves zagrebški kier je bil zbran v palači v svečanih cerkvenih oblekah. Ob 11 je bila slavnostna seja zagrebškega kapitlja, kateri so prisostvovali vsi zagrebški škofje, prošti, oj>atje in kanoniki. V velikem salonu nadškofijskega dvorca je nadškof dr. Bauer uradno predstavil zagrebškemu duhovništvu svojega novega pomočnika in naslednika. Nato je bila prečitana papeška bula o imenovanju. Po prečitanju pa je imel dr. Bauer daljši nagovor. Glavna današnja slovesnost pa je bila popoldne ob 6 v katedrali. V prisotnosti nuncija Hermene- pnsego roke nadškofa dr. Bauerja in izpovedal tridentinsko veroizpoved. Zvečer je bila slovesna večerja v nadškofijskem dvorcu, kateri so prisostvovali vsi škofje. S tem so bile današnje slovesnosti končane. oznanilo vseh vekov, pravi izraz človeške, poštene, po Božjem vzorcu izoblikovane notranjosti, še vedno ni moglo izruvati egoističnih instinktov. To geslo ni nikak filozofski izraz, ki bi ga vlačili po umazanih zobeh, marveč je to praktični evangelij z* vse ljudi in za vse čase. In če ta evangelij ni zmagal proti potencirani samopašnosti liberalnega, kapitalističnega sveta, ki je zavrgel božji in nravni zakon, naj se liberalna klika nikar ne čudi, če se z«, pozivom ljubezni oglaša nekoliko ostrejši poziv: ne Okoriščaj! Obe gesli, ono prvo o ljubezni in ono drugo o pravičnosti, sta danes edini v borbi zoper iz-rodke liberalnega egoizma in proti njegovim metodam, da v težkih časih, ko je treba socialnih dejanj, prodaja socialno I i 1 o z o I i j o. Mladini manjka gotovosti, ker ne ve, kako se bo pririla do dela in do kruha. Dajte ji tega, samo tega, če pa ne morete, jo pustite na miru. Mladina je filozofije do grla sita, sita vsega znanstvenega razmotrivanja o neznanstvenih rečeh. Napišite sedaj, gospod Lajovic, pravi, z mladino čuteči članek, v katerem boste povedali, kako ji dafi kruha in dela in prazničen izgled v življenje, potem vam ne bo treba iskati več odgovorov na vaše vprašanje. A. K. Gasilska zveza Belgrad, 23. jun. AA. Ker je starešlnslvo jugoslovanske gasilske zveze-, in sicer starešina Josip Turk, prvi podslarešina Mirko Klešfič in drugi podstarešina dr. Pera Mirkovič, podalo ostavko na svoje položaje v gasilski zvezi, je minister za telesno vzgojo prebivalstva v sporazumu z njimi izvršil rekonstrukcijo starešinstva im upravnega odbora in imenoval: za starešino gasilske »veie Vlado Andraševiča, bančnega ravnatelja, mestnega odbornika zagrebške občine, starešino zagrebške gasilske žnpe im dosedanjega člana upravnega odbora gasilske zveze iz Zagreba: za prvega podstarešino Antona Ce-rerja, nar poslanca, drugega podstarešino dravske gasilske zajednice in dosedanjega člana upravnega odbora gasilske »veze iz Kamnika: ia drugega podstarešino dr. Pero Mirkoviča, predsednika gasilske čete v Zemunu, dosedanjega drugega pod-starešine gasilske zveze in bivšega predsednika zeinunske občine: sa člane upravnega odbora pa med drugimi: Kranja Bulča, industrijalca in člana dravske gasilske zajednice ter dosedanjega člana upr. odbora gasilske zveze iz Mirne pri Novem mestu, inž. Stojana Bijeliča. ravnatelja in dosedanjega člana upr. odbora GZ ter starešino vrbaske gasilske zajednice, Mavricija Majerja, predsednika in člana upr. odbora dravske gasilske zajednice iz Kranja. Za člane nadzornega odbora je imenovan med drugimi Engelbert Gostišo, poveljnik poklicne gasilske čele iz Ljubljane. Dosedanji zastopniki ministrstva za telesno vzgojo naroda, notranjega ministrstva, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za vojsko in mornarico, inšpekcijo državne obrambe in zveze mest so ostali isti kakor do zdaj. Generalni tajnik in vrhovni inšpektor bosta vršila svojo dolžnost do preklica. (Iz ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva.) Vojna v južni Ameriki Bnenos Aires. 28. jun. AA. Iz Asunciona poročajo, da se v odseku Bolivianu nadaljujejo ogorčene borbf. V vojaških krogih pripisujejo tej bitki odločilni' pomen. Splošno so prepričani v končno Timago Paragvairev. Paragvajske Pele so odbile več. bolivijskih napadov in zajele mnogo nasprotnikov. S topovi nad Maeedonee London, 23. junija, c. Reuter javlja iz Sofije, da je bolgarska vlada sklenila, da popolnoma zatre makedonstvujučče. Vlada je poslala topništvo in letala, ki bo skušalo obkoliti pet čet makedon-stvujuščih, ki so pobegnili v planine. Poplave v Indiji London, 23. jun. p. V Kalkuto so prispele iz Assama vesti o katastrofalnih poplavah. Doslej je poplavljenih okoli 40 vasi, ki so popolnoma odrezane od sveta. Število človeških žrtev še ni znano. Vlada je poslala v poplavljeno ozemlje poleg sanitetnega materijala tudi večje število čolnov za prevažanje prebivalstva. Nevarnost poplav je še nadalje velika, ker zaradi neprestanega deževja reke še vedno naraščajo. Ravno tako poročajo iz province Burma o neprestanih deževjih, ki so povzročila že veliko poplav. Delavska olimpijada Praga, 23. junija, c. Te dni je v Pragi delavska olimpijada, kateri prisostvujejo delavci-sportniki iz vsega sveta. Prišlo je posebno mnogo delavcev iz Amerike, katerim se je peljal nasproti minister 1 Soukup in jim na češkoslovaški meji izrekel prisrčno dobrodošlico. Na tej olimpijadi bo nastopilo tudi 2300 delavskih pevcev. Prišla je tudi skupina 150 delavcev iz Ukrajine. Atentat na šefa nemške državne policije Berlin, 23. junija, p. Oficielno se še ne potrjujejo vesti o atentatu na šefa tajne državne policije . Ilimmlerja. Kolikor se je moglo doznati iz pri-' vattrih virov, se je šef tajne drž. policije Himmler ' peljal od pogreba prve Goringove žene Karin iz j Scharfheide v Berlinu. Med vožnjo je bilo oddanih na avtomobil več strelov, ki pa Himmlerja niso za-i deli. Oficielne vesti sicer ne zanikajo, da se je vršil atentat, toda podrobnosti na oficielnih mestih ni mogoče doznati. Berlin, 23. jun. b. Vse kaže, da se je spor med podkancler jem von Papenom in Gobbelsom poravnal. To potrjuje tudi govor nemškega ministra za I propagando, ki ga je imel snoči v Neukolnu in v 1 katerem je med drugim dejal: »Primite vse one, ki kritizirajo in ne dovolijo, da se jih kritizira. Pozovite jih na red. ker se ne sme dovoliti, da razni neodgovorni elementi sabotirajo zgraditev našega pokreta.« Aretacije na Poljskem Varšava, 2". junija, p. Aretacije v zvezi z atentatom na poljskega notranjega ministra Pierackega se nadaljujejo. Danes je bilo v k"; u-kovu ter v Zakopanih aretiranih 47 mlajših članov nacionalnodeinokratske stranke. Nadalje je policija izvršila hišno preiskavo na sedežu revizionistične cionistične organizacije ter je na podlagi rezultatov preiskave aretirala večje število članov te organizacije. Nadalje je bilo aretiranih ter postavljenih pred sodišče v Gornji Sleziji 17 komunistov, ki so delali v premogovnih revirjih Gornje šlezije komunistično propagando. Obtožujejo jih tudi prevratne propagande o lodzskem in dombrovskem okraju. Iz Avstrije Dunajska vremenska napoved: Južne Alp?: V teku dneva polagoma naraščajoča oblačnost, na-gnenje k nevihtam, vroče. Dunaj, 23. jun. b. Danes je bila pred izrednim sodiščem za zaščito države glavna razprava proti 9 narodnim socialistom iz Taminga, ki so izvTSili atentat na razne telefonske naprave in telefonske linije v noči od 7. na 8. junija. V tej noči je bilo porušenih 40 telefonskih prog. Državni pravdnik je v svoji obtožnici povdarjal, da je obžalovati dejstvo, da sedijo na zatožni klopi le zapeljane osebe, medtem ko so pravi krivci pobegnili. Dunaj, 23. junija, b. V teku pretekle noči sta eksplodiraji v notranjosti mesto dve bombi, kjer je bil neki pasant hudo ranjen. Eno bombo je našel neki stražnik na Getreidemarktu in jo odnesel na policijski komisarijat v Mariahilferstrasse, kjer je eksp! rala in odtrgala policijskemu lsapietann Locku levo roko. Bolgari se udeleže Bezenškove osemdesetletnice v Sloveniji Belgrad, 23. jun. m. Davi je prispela semkaj •rttupdna bolgarskih parlamentarnih stenografov in zastopnikov bolgarskega stenografskega združenja, ki se bodo udeležili slavnoeti, ki se prirejajo v Sloveniji v spomin 80 letnice rojstva ustanovitelja slovenske in bolgarske stenografije, pokojnega profesorja Bezenška. Bolgarskim etenogratom ee je odpeljal naproti do meje dr.. $kreblin, stenografski revizor v senatu in zastopnik belgrajekega stenografskega društva. Na tukajšnji železniški postaji so pa bolgarske goste prisrčno pozdravili skupščinski in senatni etenograti. Za pozdrave se je zahvalil v imenu bolgarskih stenografov g. Va-siljev, ki je v svoji zahvali poudaril, da so bolgarski stenografi srečni, da so po tolikih letih lahko prišli v bratsko državo, da prisostvujejo odkritju spominske plošče velikemu Bezenšku. To eo storili na lastno pobudo in po nalogu predsednika vlade Georgijeva, ki visoko ceni pokojnega profesorja Bezenška zaradi njegovega velikega dela za zbližanje obeh bratskih narodov. Bolgarski stenografi so se nato podali v hotel »Petrograd<, kjer so imeli zajtrk, ob 9 pa eo se odpel jali v Slovenijo. Spremljajo jih stenografi senata in skupščine So korac, Vladimir šenk in BožoviČ. Prav tako pa potuje z njimi tudi stenografski revizor dr. Škreblin. Osebne vesti Belgrad, 23. jun. Upokojeni so inž. Karel Tavčar, višji gozdarski svetnik pri gozdarskem odseku v Ljubljani; Franc Primožič, podgozdar pri okrajnem načelstvu v Kranju, in Srečko Zalokar, višji tehnični manipulant pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani. Belgrad, 23. junija, m. Za strokovnega učitelja 7. pol. skup. je napredoval na srednji tehnični šoli v Ljubljani Friderik Malnar, strokovni učitelj 8. pol. skup. — Premeščeni so: na poštno ravnateljstvo v Ljubljani za kontrolorja 5. pol. skup. Pavel Krulej, do sedaj v Gornji Radgoni; na pošto Zgor. Radgona za kontrolorja 7. pol. skup. Franc Bumce, doslej v Cankovi; na pošto v Cankovo za kontrolorja 7. ]X>1. skup. Rihard Gselman, dosedaj na jx>šti v Mariboru 1. Vidov dan Vidov dan, 28. junija, se praznuje vsako leto kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. V tukajšnji stolnici ee bo daroval slovesni rekviem ob 10. Svečani pravoslavni obred se vrši istega dne v kapeli vojašnice vojvode Mišiča in sicer liturgjja ob 10, parastos ob 11. ,Utrinki. BESEDE. BESEDE, SAMO BESEDE... V uradnem glasilu ameriškega cLanguage Research Institute* (zavod za raziskovanje jezikav) beremo, da se je neki Brouglh v daljiem ilanlcu bavil z vprašanjem, koliko besed rabijo različni ljudje za enodnevno govorjenje. Učenjak je ugotovil, da rabi nepismen tlovek samo 300 do 400 besed, medtem ko izobražena oseba prav lahkn rabi do -1000 besed, da razlolmači drugim svoje mnenje. Francoski slovar ima baje 13.000 besed, medlem ko jih ima angleški kar 18.000. Torej ga ni človeka, ki bi rabil vsaj polovico besednega zaklada. Zopet nov primer, da produkcija prekali možnosti konzuma. 1'snk izmed nas ve nebroj besed, ki jih je pobral v ioli, po knjigah, na predavanjih, e ki jih nikdar ne rabi, ki so nekako sa-тггпјепе v nat, kot krediti, o katerih danes govoričijo politiki. Ce gledamo okrog sebe, bomo opazili, da mlnjii rod sploh ne rabi teč nobenih besed. Par izrazov, surovo nanizanih v nekak slovnični izbruh, ki naj bi bil stavek, to je vse. Revščina našega besednega zaklada je izraz življenja, ki ga živimo. Naš tempo je dandanes hiter. Fse gre za brzin«. razen zmotnosti našega razuma. Sodobna brzina zahteva od nas. da v porabimo le one besede, ki nam najhitreje padejo nu um in na iezik. Zalo ludi pride, dn prskne ie ust najprej surova beseda, in le redko se zgodi, da pride skozi usta najbolj čedna. Zdi se, kot da bi vporabljali dandanes le še, one besede, podobne vitrihmn, ključem, ki vse odpirajo, ki so za vsako priložnost dobre, ki odpirajo vsaka vrata, razen seveda vrata pameti in razumnosti. Ameriški statistik Brough je izračunal, da potrebuje telefonistinja dnevno samo 50 besed, pa je vsa srečna in ji zadostuje za zvesto vršenje svojega poklica. Bokserji rabijo samo kakšnih HO besed, športniki okrog 200. (Skoda, da ni bil pri nas, da bi izračunal, s kolikimi besedami izhajajo naša kavarniška in gostilniška omizja, ki te dan za dnevom zbirajo okrog rezerviranih miz in rešujejo vprašanja, velika in mala ... Op. ur.) Povejmo po resnici. Naš rod je poslal duševno len. Noče več misliti, noče iskati, noče sploh obremenjevali svojega spomina. Samo da imamo besedo, ki četudi v surovih oblikah približno pove, kaj mislimo, »mo kar zadovoljni. Kakšna je beseda, nas ne briga več In nikdo besed ne tehta več. Zato smo prišli lako dalel, dn so -največje besede- le izraz najtežje neumnosti in duševne lenobe. »Jezik očistite peg« morda ni pravo geslo sa rešitev našega jezika. Bol) primerno bi bilo: Rešite rod duševne leunbet« — (The Manchester Ouardian.) Dolenjska v prometnem oziru Njena vloga pri zvezi Slovenije z morjem Ljubljana, 23. junija. N* tujeko-prometni konferenci »Krke« v Norem inestu je imel podpredsednik inženjerske zbornice in član Akcijskega odbora za zvezo Slovenije z morjem ini. Župančič zelo zanimiv referat o Dolenjski v prometnem oziru. Objavljamo referat radi njegove aktualnosti, ker nam na zelo nazoren način kaže ogromen p>omen zveze Slovenije z morjem, pri kateri je določena velika vloga baš dosedaj vedno zanemarjeni Dolenjski in Beli Krajini. Takoj L 1918 smo videli, da so nam po londonskem paktu odrezane najvažnejše železniške Soge, ki so vezale Slovenijo z Jadranskim morjem, dvzeta so nam bila pljuča, skozi katera je dihalo naše gospodarstvo. Skratka odrezana sta nam bila Trsi ш Reka. Slovenija je bila strašno okrnjena. Prometna politika bivše Avstrije na jugu je bila orijentirana izključno na ti dve luki. Po razpadu avstroogrske monarhije in ob po-itanku naše države se je docela izpremenila px>-treba spopolnitve železniške mreže. Namesto zveze t Trstom in Reko je nastala predvsem nujna po-treba povezati zaledje naše dolge morske obale z našimi lastnimi lukami Sušakom, šibenikom, Splitom in Gružetn. Vloga Dolenjske pri zvezi z morjem Dolenjsko zanima predvsem zveza s Sušakom, katerega zaledje je postala v pravem pomenu besede ob prevratu t. j. ob postanku Jugoslavije. Ves promet Slovenije, ki se je prej razvijal preko Gorenjske in Notranjske na Trst in Reko, je potreba sedaj preko Dolenjske dirigirati na Sušak in tako je postala zveza Slovenije z morjem najaktualnejše gospodarsko vprašanje ne samo Dolenjske nego celokupme Slovenije. Kot prvi bolestni odmev okrnitve Slovenije je bila pokrenjena takoj po prevratu v Mokronogu, kjer so se zbrali Mirenci in Posavci, železniška ?roga »Št. Janž—Sevnica«, ki naj bi izdatno skraj-ala edino možno našo jadransko zvezo preko Karlovca na Sušak. Kmalu nato se je ta predvidena nova zveza z morjem še nadalje skrajšala s projektirano progo Črnomelj—Vinica—Lukovdoi kot železniškim krakom uzakonjene zveze Kočevje— —Vrbovsko. Tako je bilo to vprašanje rešeno na papirju že leta 1922 v pjolnem obsegu in v splošno zadovoljstvo najširših interesov cele Slovenije in tudi celokupme naše države. S tem so bili duhovi pomirjeni in bol amputacije Trsta in Reke olajšana. Na mesto 6t. Petra na Krasu in Jesenic naj bi stopile postaje Sevnica, Trebnje in Črnomelj. Poslali hočemo pomorska država Zavedamo se važnosti našega morja za gospodarski razvoj države in še posebno p« Slovenije. Naša država z izredno dolgo obalo mora postati pomorska država. K temu je pripomniti, da je že danes Sušak največje lesno tržišče Sredozemskega morja. Zato :gre naše stremljenje za tem, da se ves tovorni promet Slovenije osredotoči v naši Inki na Sušaku. Propaganda Akcijskega odbora za zvezo Slovenije z morjem se hoče vršiti tako intenzivno, da se bo zavedal ves narod, posebno pa ljudje na vodilnih mestih, da je naše morje kardi-nalni pogoj blagostanja, moči, sile, kakor tudi prestiža naše države. Nikakor ne smemo stati prekri-žanih rok in gledati, kako nas imenujejo le primorsko državo, nego moramo razviti vse delo in zastaviti vse sile, da postanemo pomorska država. Radi tega so to brez dvoma problemi, ki morajo iti v meso in kri, ne samo vsakega Dolenjca, temveč tudi vsakega dobrega državljana. Najkrajša zveza Maribora s Sušakom Kar se tiče železniških prog, ki so se po prevratu jxikrenile v prvem redu radi skrajšanja poti na Sušak in Split, t. j. na naše morje naj navedemo naslednje: 1) St. Janž—Sevnica cca 13 km; 2) Črnomelj— —Ogulin cca 43 km; 3) Kočevje—Lukovdoi—Vrbovsko cca 50 km; 4) Črnomelj—Vinica—Lukovdoi s priključkom na progo Kočevje na Vrbovsko 36 km; 5) Straža—Kočevje cca 43 km; 6) Kočevje—Brod— —Moravice cca 45 km; 7) Kočevje—Delnice cca 55 km; 8) Novo mesto—Brežice cca 40 km. Na železniških konferencah, ki so se vršile zaradi sestave gradbenega programa za spopolnitev železniške mreže v naši državi in v Sloveniji, so bile podrobno obravnavane vse te proge. Uzakonjene pa so bile proge Št. Janž—Sevnica in Kočevje—Vrbovsko, ki tvorita s krakom Črnomelj— —Vinica—Lukovdoi zvezo Slovenije z morjem. S to uzakonitvijo je sama po sebi odpadla proga Črnomelj—Ogulin, ker je bila nadomeščena z boljšo rešitvijo Črnomelj —Vinica — Lukovdoi —Vrbovsko. Ta železniška zveza tvori dejansko s progo Sevnica—Št. Janž. najkrajšo zvezo Maribora s Sušakom. Velik pomen železnice Novo mesto —Brežice Železniška zveza Novo mesto—Brežice je posebne važnosti radi tega, ker bi se z nadaljevanjem te železnice po dolini Sotle preko Rogatca do Pra-gerskega vpostavila najkrajša zveza preko Murske Sobote, Kormenda z Bratislavo in drugimi zanadno evropskimi državami. Bratislava je važna donavska luka in bi zato imela ta železnica velik pomen. Tudi sicer bi pritegnila tranzitni promet severnih in zapadno evropskih držav z uresničenjem zveze Slovenije z morjem na Sušak. Pa tudi tujski рто-met bi se tembolj lahko razvil ne samo na Dolenjskem, nego tudi v vsej Sloveniji in na našem Jadranu, ako bi imeli dobre železniške zveze Čeprav direktno ne bi bilo pričakovati od novih investicij posebnih dohodkov, so brez dvoma zasi-gurane ogromne indirektne koristi, ki bi jih imela ne samo Slovenija, nego tudi celokupna država od izgradnje zveze Slovenije s Sušakom. Saj je nujno, da si poiščemo nova tržišča za naš izvoz. Dvigniti moramo cene našim proizvodom in še posebno kmetskim pridelkom. Vse to pa je mogoče le preko morja. Naš Jadran je brez dvoma za vsakega izredno mikaven in privlačen. Saj je baš naša obala izredno lepa. Hrvatsko primorje m Dalmacija tekmujeta s svojo slikovitostjo in svojimi otoki. Dalmatinska obala ie svetovnega slovesa. Leta 1925. je bila dograjena proga Ogulin— Split. S tem je bilo rešeno vprašanje zveze s Splitom. Sedaj pa je potreba, da z vso intenzivnostjo in žilavostjo vztrajamo na čimprejšnji dograditvi zveze Slovenije z morjem. Proga Št. Janž — Sevnica Proga Št. Janž—Sevnica je že tako daleč dozorela, da je bila že ponovno razpisana licitacija za gradnjo te železnice. S tem je jasno povedano, da so vsa preddela za to gradnjo že davno dovršena. Dospele so v resnici za to gradnjo odločilnim čini-teljem tudi resne ponudbe. Med ponudniki so bile tudi odlične domače gradbene tvrdke. Med ponudniki domačini pa so se našli celo taki, ki so ponudili tudi finančna sredstva za gradnjo te, le dobrih 12 km dolge proge. Tu torej ne more biti več govora, da ni bilo sredstev na razpolago. Denar je bil tako rekoč na dlani in proga bi se bila pri dobri volji lahko zgradila. Vkljub vsemu temu pa vendar še do danes ni realizirano vprašanje te prenujne proge, na katero čakamo že 16 let. Vse dolenjske železnice potrebne popravila Razen zveze Slovenije z morjem pa je nujno potrebno, da se železnice, ki jih ima Dolenjska le v izdelavi II. in III. reda, temeljito popravijo. Saj že sam tovorni promet silno trpi, ko se ne more izkoristiti nosilnost vagonov radi slabe proge. Posebno proga Bubnarci—Karlovac je velika ovira tovornemu prometu. Še bolj nujno vprašanje pa tvori osebni promet in so vse dolenjske proge potrebne popravila, da se zviša hitrost osebnih vlakov vsaj na 60 km. Nad eno milijardo škode Tudi tarifna politika mora pomagati Dolenjski in našemu Jadranu. V tovornem prometu se že izvaja znižana tarifa za blago, ki je namenjeno preko morja v inozemstvo. Sušak in Split imata svoje pristaniške tarife. Potrebno je to uvesti še za osebni promet. Sušak in Split morata tudi v tem pogledu dobiti izjemno tarilo. Kot vzgled naj navajamo samo predvojno tarifno politiko Madžarske, ki je vsem več ali manj znana. Vsi vemo, da se je potnik peljal iz Budimpešte na Reko za isto ceno kakor iz Zagreba na Reko. Ravno tako je bilo s tovorom, posebno z živili. Na ta način se je forsi-rala Reka kot madžarska luka in konkurirala Trstu. Danes pa moramo konkurirati Reki in Trstu. — Skrajni čas je, da se prične s pojačevanjem naših prog, kar bo omogočilo večjo brzino, in pa z gradnjo novih železnic ter izvajanjem tarifne politike v smislu pritegnitve tovornega in osebnega prometa na naš Jadran tako iz Slovenije, kakor je treba tudi pritegniti tranzitni promet v naše luke. škoda, ki jo utrpi naša država, je vsak dan občutnejša. Posebno občutna pa je škoda, ki jo utrpi naše gospodarstvo v današnji gospodarski krizi s tem, da se poslužujemo tujih luk. Letni izpadek 80 milijonov je pač znaten in naše brezposelno delavstvo je pri tem najbolj prizadeto. Ta izpadek pa je prekoračil od prevrata do danes še nad eno milijardo dinarjev. Iz tega je najbolj razvidno, kako nujno pereče vprašanje je naša »zveza Slovenije z morjem«. Zato tudi danes na tem mestu ponovno in upravičeno dvigamo svoj glas, da se končno zasadijo lopate in se prične z gradnjo. Bede, siromaštva in brezposelnosti je dovolj! Z gradnjo železnice bi se teža gospodarske krize dokaj ublažila. Važnost že uzakonjenih železnic je dokazana kot povsem prvenstvena. Ob izletu Ljubljane v Maribor Mariborska pokrajina Drava, Pohorje, Kozjak in Slovenske gorice, Dravska dolina in Dravsko polje, z drugimi besedami povedano, sveže vode, hladne sapice in zeleni gozdovi, s težkimi grozdi obloženi trsi in sado-nosniki, njive, polja, livade in travniki, to so epi-theta ornantia pokrajine okoli mesta Maribora, pravo pokrajinsko lice tega dragega nam mesta. Brez njih, ki segajo s svojimi zvoki v tako davne čase, si mesta, pa naj bo njegovo blagodoneče ime še tako mlado, kar misliti ne moremo. In narobe! Brž, ko čuješ ime one reke. in onega gorovja, ime onih goric, one doline in ravnine, imaš obenem pred seboj tudi sliko tega mesto. Razposajena in poskončna, včasih celo hudobna in brezsrčna se bliža Drava mariborski pokrajini. Malo pred Kamnico, tam kjer se dviga na njenem levem bregu Vražja p»e.č, srdito drvi in rohni še enkrat, zadnjikrat, skozi ostre čeri in peči; potem pa se takoj vleže njena notranja silovitost. Ob jcrasnein pogledu na Poliorje na desni strani, na zadnje izrastke Kozjaka, na Kamnico in njeno lepo cerkev na levi strani, potem pa ob razgledu na dolgo vrsto samih predstraž Slovenskih goric, na Kalvarijo s kapelico sv. Barbare, na Piramido s kapelico sv. Ane in s starim gradiščem, na Stolni vrh in Meljski hrib, se za trenutek ustavi, odpočije in umiri, kot da bi slutila, da se bliža mestu, lepemu mestu. Potem pa kmalu razdeli vse svoje vode v dva široka rokava, ki se združita šele, ko sta s svojimi valovi več kot 1 km dolgo objemala in joljubovala prekrasen otok »Mariborski«. Stari sv. Bolfenk, ki še vedno biva, dasi se mu je cerkev že davno porušila, na prvem pohorskem vrhu, odkoder vidi baš na sredino tega otoka, se mora pač čuditi, kaj vse se na njem sedaj godi. S tro-delno dolgo fronto, v sredi s krasno verando, na obeh straneh pa z dolgo vrsto kabin in oblačiinic, spredaj pa z velikimi bazeni, lesketajočimi se kakor Parski marmor, je obdano od lipovega cvetja in od hladne sence starodavnih bukev, nastalo kopališče, kakršnjega s takim solnčnim sijajem, s takšno okolico, v takšni pokrajini, na otoku sredi reke pač ne zmore ne vsa naša država, niti vsa srednja Evropa. Cim bolj se bliža Drava mestu, tem bolj se niža njen levi breg, te.m bolj raste kvišku oni na desni strani; ona pa se vali počasi, resno in dostojanstveno skozi mesto; zdi se, da stoji in si ogleduje prekrasni prizor. Le tam, kjer jo motijo debeli, kameniti stebri gornje »Brvi«, iiionuniental-nega državnega in železniškega mostu, vidiš, da se nejevoljno pomika dalje; pa tudi globoko izjod-jedeni desni breg, nad katerim žde Studenci z razpadajočo cerkvijo sv. Jožefa in sv. Magdalene, razodeva njeno skrito moč in silo. Na nizkem levem bregu, pod zaščito nekdanjega mestnega zidu in stolpa pri mariborskih »Benetkah«, pristajajo ob »Pristanu« zarjaveli pohorski splavarji, ki skupaj z Dravo, večno njej in njeni sili hvaležni, na svojih splavili zapuščajo mesto na dolgi in veseli vožnji v osrčje naše države. Novodobni Maribor datira prav za prav od onega časa, ko sta bili skozi njega speljani južna in koroška železnica. Kot trgovski emporij, kol obrtniško in industrijsko središče s številnim ured- ništvom, z močno garnizijo in z vsemi srednjimi šolami se je od tedaj začel širiti na vse strani. Če je tudi vojna doba širjenje zazidanega mestnega ozemlja mimogrede ustavila, pa se je zato v zadnjih letih, odkar je mesto postalo naše, stopnjevalo tem bolj od leta do le.ta, ko so celi novi kompleksi novih vil in vilam podobnih hiš nastali tako rekoč čez noč. Ob levem bregu Drave navzdol v smeri proti Št. Petru se je raztegnilo, do kamor se je sploh raztegniti moglo; obširni, nekdaj prodnati svet med reko in vznožjem Stolnega vrha Ija do Meljskega hriba je sedaj ves zazidan po lepih mestnih hišah, tovarnah, železniških napravah in skladiščih. Stari orehi, ki so temu delu dali sedaj napol pozabljeno ime »Orešje«, so sicer že vsi strohneli in duhteče »Orešje« se je moralo umakniti suhemu Melju, ali lepe poti, v katere prehajajo komaj vidno tod mestne ulice, te mahoma povedejo iz mestnega šuma po ozkih dolcih in grupah na Stolni in Meljski vrh, ki sta na straneh, obrnjenih proti mestu in jugu, od noge do glave pokrita z vinogradi, travniki in gozdički, izmed katerih se tu pa tam svetijo beli zidovi kake gosposke hiše in viničarije. Tam, kjer si na kraju sedanjega Melja in obenem mestnega pomerija, je začetek Mariborskih »Ter-inopil«; na eni strani razrito in divje romantično raztrgano'pobočje Meljskega hriba, ki vertikalno [>ada kakor Triglavska stena, da ne more preko nje ne navzgor ne navzdol nobena človeška noga; na drugi strani pi Drava, ki dola velik ovinek in tvori širok veletok, miren, resen, komaj se zibajoč, da izgleda kakor morski zaliv; med obema j>a, med hribom in vodo, j>a samo toliko prostora, da more komaj okrajna cesta skozi, vedno trepetajoč, da jo zasujejo skale in pečine, ki vise nad njo. Toda hitro se oddahne in pomiri. Svet se razširi, zrak se razčisti; brž stojiš v novem svetu. V prijetnem objemu božajočih dravskih valov, se smehlja lep, velik otok, ves porasel z drevjem in grmovjem, ogrnjen s j>ajčolanoiii mične slovenske pravljice o zakleli kraljičini^ obenem prikladno zatočišče in pristanišče za one ribice, ki grešijo proti posvetnim zakonom sv. Petra, poglavarja vseh ribičev. Kdor hoče vedeti in videti, kaj je St. Peter in južni del mariborske pokrajine, se mora vzpieti po strmih stopnicah z zidanimi jostajami križevega jota mimo visokih topolov na »Goro«. Vrh nje stoji cerkvica, dal«": naokoli vidna; okoli nje pa spe prijetno spanje in se solnčijo na solnčni vinorodni gorici vsi, kolikor So jih dosedaj znosili semkaj iz Št. Petra, iz Ifrenca, iz Celestine, iz Vodol in iz Kamenščaka. Zidu niso zgradili okoli tega pokopališča; zato se vidi daleč jo bližnjem svetu. Gledaš vinograde, gorice, Dravo, širno Dravsko polje; v ozadju temnozeleno Pohorje, s sanjajočo »Poštelo«; bolj na desno veliki del mesta, skozi katero je potegnjen srebrn trak, Drava: rodovitna Dravska dolina, obrobljena od Pohorja in Kozjaka; sredi nje vrh zasute gore, slovensko Kalvarijo, na južni strani z vinogradi, na severni s temnimi gozdički pokrito; za njo vročekrvne |x\krske gorice, I.imhnS m zadnje ostanke nekdaj znamenltegn »Dravskega gozda . Pa če se obrneš bolj na levo, vidiš Paški Kozjak, Stenico, Konjiško gora. Bot Zares prava dobrota! Zaradi svoje obilne pene, svojega prijetnega vonja, svoje blagosti In čistosti neogibno potrebno za nego tudi najobčutljivejše kože. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO Haloze in velik del Slovenskih goric z gradom Vur-bergoui, j>a tudi oni vinski breg, preko katerega bo v kratkem otvorjena avtomobilska cesta, ki bo po najbližji in najzanimivejši poti vozila Mariborčane od Dravskih bregov v središče Slovenskih goric. Kaj omejen in ozek je prostor med Dravino strugo in med strmimi goricami, ki se vlečejo od Kamnice preko Kalvarije in Piramide do Sklanega vrha; ni čuda torej, da iovsod, kjer je le mogoče, sili mesto v Slovenske gorice. To medsebojno objemanje je tako tesno, da je težko ločiti in razbrati, kje da neha mesto in kje da pričenja okoliški svet, ki se je do dandanes znal obdržati tako rekoč v sredini našega Marilora. Trije ribniki, v sanjavi legi med visečimi vinogradi, nudeč poleti najlepšo priliko za veslanje, joz.iimi j>a za vsakovrstni zimski šport, oddajajo svoje odvišne vode, po tajno žuborečem jotočku Dravi; in tako hite njihove vode sredi skozi stari mestni drevored; a preden se od njega poslove, se zbero še enkrat v lepo zaokroženem ribniku, sredi katerega je napravljen umeten otočič z gostim šašem in skalovjem; kaj prijetno skrivališče in vališče številnih račk in dveh belih labudov, ki se skupno z dvema starima tojoloma vsi zrcalijo v sinjih ribnikovih vodah. Na drugem koncu mestnega p>arka, ki meji na severu na smejoče se gorice, na jugu j>a na resne poteze srednjih šol in višjih uradov, se dviga nad drugim, novim potočkom najljubše sprehajališče Mariborčanov, Kalvarija s cerkvico sv. Barbare. Na sivi, izpodprani skali, ki tvori majhno planico, stoji cerkvica, pozdravljajoč ono na Pekrski Kalvariji. Od vznožja do skale segajo krasno urejeni vinogradi; na nasprotnem pobrežju p>a, kjer vodijo v vijugah skozi smrečje, hlad poti in steze sem gori, vlada mir in tema senčnatega gozda a šumenjem globoko zaritega jotoČka in z glasnim ptičjim petjem zlita v en sam prekrasen slavosjov. Močno ti odmeva v duši in srcu, če, sedeč na klo-pici pred kapelico, strmeč pregleduješ to prelestno jiestro sliko, ki jo je božja roka z vidno naklonjenostjo in milostjo ustvarila v tem severnem predelu naše domovine. Kozjak od vzhoda do zahoda, j Pohorje od zahoda do vzhoda, v ozadju koroškega kralja Matjaža grad, Peca, tvorijo tej sliki zlat okvir in obenem neprestopen obrambni zid za vsakogar, ki bi se polakomnil tega nagega zaklada. Kajti zaklad brez primere je slika, ki jo imaš pred se.boj. Mesto na obeh bregovih Drave; sredi njega ponosni Narodni dom, kjer se je roti il jugoslovanski Maribor; Dravska dolina, razširjajoč se začenši pri Talski poči in Janževem vrhu vedno bolj in bolj, j dokler se ne razširi v širno Dravsko polje, obrobljena na Pohorskem im Kozjaškem vznožju ravnotako kakor na zapadnih brežuljkih Slovenskih goric z vinogradi; v ravnini pa posejana z večjimi in j manjšimi vasmi brez konca in kraja; obširna po ! Ija, vmes temni gozdovi, da se števiine bele cer-kvice vidijo še razločneje in še delj; tu pa tam j kaka tovarna, priča novega duha in novega na-; predka. Nad vsem tem pa sinje nebo, ki rosi ne-j beški blagoslov na polje, vinograde in zelene go-! zdove in ljubo zdravje na vso pokrajino, to je po-, krajinsko lice našega jugoslovanskega Maribora. I Dr. Fr. Mišič. '......."^f-TTf Stolnica v Mariboru Zagorje Združeni pevci in godbeniki iz vseli rudniških revirjev prirede na športnem igrišču v nedeljo »festival«. Začetek ob 6 zvečer. Zgled pridnosti je gotovo rudniški vkojenec I. Schmit. Zgradil si je popolnoma sam malo hišico. Za zemljo bo plačeval letno 25 Din odškod nine on in še dva rodova. Dobil bi še več posne-malcev, ko bi bila zemlja na razpolago. Stavbna sezona je pri nas popolnoma mrtva. Nihče letos nič ne zida. Stanovanj za privatnike občutno primanjkuje in so za naš kraj razmeroma draga. Ljubljanske vesli: Kontrola mer na trga Ljubljana, 28. junija. Nenavadno senzacijo so doživeli danes prodajalci in prodajalke na ljubljanskem trgu. Z mero-sodnega urada sta prišli namreč dve komisiji, ki sta pričeli pregledovati tehtnice, mere in uteži, ki jih uporabljajo tržni prodajalci. Na trgu je naetala skoraj majhna panika. Branjevke so druga drugo obveščale, du so tukaj nadzorniki mer in naj vsaka hitro skrije svojo mero, tehtnico in uteži. Tržni pazniki pa so bili tudi marljivi in so hitro določili tiste mere, ki naj jiih merosodni urad pregleda. Komisija je primerjala in merila tehtnice ter vse mere na trgu. Med mesarji, branjevci in prodajalci je zrastlo razburjenje, zakaj obe komisiji sta zaplenili polno tehtnic, uteži in mer. Posebno pri mericah, s katerimi razne prodajalko merijo jagode in češnje, je komisija ugotovila mnogo nepopolnosti. Zanimive so tudi ugotovitve obeh komi- Srebrni jubilej ACM in posvetitev cerkve sv. Cirila in Metoda škof Anton Martin Slomšek je kot mož božje previdnosti jasno spoznal, da je svetniško češčenje sv. Cirila in Metoda bistveno potrebno za pravilno usmerjenje našega verskega življenja in naše narodne zavesti. Zato je po svoji bratovščini sv. Cirila in Metoda tako goreče in tako uspešno širil češčenje sv. solunskih bratov med slov. ljudstvom, da se je češčenje sv. slovan. apostolov širilo iz Slovenije tudi med druge slovanske narode. To sveto dediščino svetniškega škofa je v prenovljeni obliki obnovilo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem Device Marije. Namen Apostolstva sv. Cirila in Metoda je tako bistveno združen s češčenjem svetih slovanskih apostolov, da je bil tudi uspeh A. C. M. odvisen posebno od poživijenega češčenja naših apostolov. Velika ovira za A. C. M. in za naše češčenje sv. Cirila in Metoda pa je bilo žalostno dejstvo, da sv. Ciril in Metod v vsej Sloveniji nista imela nobene cerkve, nobenega stalnega svetega ognjišča, ob katerem bi se mogla srca vernega slovenskega ljudstva vne-mati za češčenje svojih apostolov. Zato je posvetitev prve slovenske župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda važen dogodek v naši verski zgodovini in velikega pomena za Apostolstvo svetega Cirila in Metoda. Ni torej brez pomena, da bo prav ob 25 letnici poživljenega češčenja svetih slovanskih apostolov, ob 25 letnici Apostolstva sv. Cirila in Metoda med Slovenci, posvečena prva slovenska župna cerkev sv. Cirila in Metoda. Zato bo praznovanje srebrnega jubileja A. C. M. spojeno z verskim slavjem posvetitve cerkve sv. Cirila in Metoda. Vsem častilcem svetih slovanskih apostolov in članom A. C. M. iz Ljubljane in iz ljubljanske okolice toplo priporočamo, naj se goreče udeležujejo osemdnevnega verskega slavja nove župnije sv. Cirila in Metoda. Obilno naj se udeležujejo jutranje in večerne službe božje v novi župni cerkvi v osmini od 1. do 8. julija ter naj goreče inoiijo v namene A. C. M. Razen nedeljskega slavnostnega govora ob pet-indvajsetletnici A. C. M. bo Apostolstvu sv. Cirila in Metoda posvečen jx>seben dan godu sv. Cirila in Metoda 5. julija, a tudi drugi dnevi cerkvene osmine bodo obenem proslava našega srebrnega jubileja. Škofijsko vodstvo Apostolstva sv. Cirila in Metoda. sij, da tržne tehtnice v marsikatorem primeru ne odgovarjajo predpisom o točnosti Kar jc bilo na trgu zasačenih nepravilnih mer in tehtnic, so bile vse zaplenjene. Obe komisiji pa sta ugotovili tudi, da je na trgu sicer mnogo točnih tehtnic in mer, vendar pa te niso uradno žigosane. Komisija je naročila lastnikom teh mor, naj te mere prinesejo na merosodni urad, kjer jih bodo preizkusili in opremili z uradnim pečatom. Po dolgem času jo bilo danes prvič, da so bile pregledane tehtnice in mere na živilskem trgu, kakor pa kaže, se bo podroben„pregled mer napravil na ljubljanskem trgu šo večkrat. Vse prodajalce na trgu opozarjamo, naj v svojem lastnem interesu hitro revidirajo tehtnice in mere. Pri ponovnem pregledu zna doleteti lastnike nepravilnih mer zelo stroga kazen, ki jo moro nadzorni urad izreči. Mariborske vesti s Mariborski barakarji in vagonarji ШШШШјЉ^^ Pristni naravni malinovec po 16 Din kg dobite samo od 25. junija do 10. julija pri Černe Oskar Ljubljana — Sv. Petra cesta 35. Pred petdesetimi leti 11111111Ш je prišla današnja slav-Ijenka Meta Merše v ljubljanski uršulinski samostan v službo. Pol stoletja je preteklo, bilo je o Kresu, 24. junija 1884, ko je mlado Meto, devetnajst let ji je bilo tedaj, sprejela tedanja zaslužna in obče znana prednica ljubljanskega uršulinskega samostana, rajna č. ga. m. Antonija Murgel. Meta Merše, doma z Vodic, kjer je bila v hiši št. 36 rojena 28. marca 1865, je koj nastopila službo za dela na vrtu |iod vodstvom matere Helene. Kot dekletu z dehtečih njiv in travnikov je Meti skozi dve leti irno šlo delo izpod rok na obsežnih uršu-linskih vrtovih. Nato je bila za dobo enega leta dodeljena rajni m. Ludviki v kuhinji, a nato se je zavzela za lepe in Bogu posvečene opravke v zakristiji, najprej pod vodstvom rajne m. Lavrencije. Meta Merše šc dandanašnji opravlja to službo v uršulinskem samostanu, oziroma v zakristiji Ljubljančanom tako priljubljene uršulinske cerkve. Petdeset let zvestega službovanja! Nam, otrokom dandanašnje razrvane dobe, to kar ne more v glavo. Saj je dandanes že višek, če je kako dekle po pet let v eni in isti hiši; veliko se nam zdi, če je le leto dni; zadosti je današnjim dekletom, čc so v eni in isti službi po pet mesecev! Meta Merše, današnja slavljenka, pa jc vztrajala kar petdeset let! Po besedah sedanje dobe je do-segia pač rekord v zvestobi do ene in iste hiše. Poudarjamo to, ker vemo, da nam, ljudem teh časov, tako nedostaje pojmovanja zvestobe; ne razumemo, kaj se pravi vzljubiti svoje delo iu svojega gospodarja; ničesar ne vemo o tem, kaj pomeni vživeti se v smisel, v jedro ene in iste hiše. Zalo tudi nimamo več lepih domov, zato tudi ne vemo, kai je čut za skupnost. — Počastimo Meto Merše * temi skromnimi vrsticami. Sam Bog pa naj ji «!šteje vse tiste drobite ure, vse dneve dela in -ruda in naj jih blagoslovi za večno plačilo v nebesih. Iz srca ji čestitamo in zaeno čestitamo tudi uršulinskemu samostanu kot gospodarju take zveste, vzorne, boguvdane delavke, kakršna je Meta Merše, ki ji naj Bog nakloni, da doživi visoko starost v višku duhovne sreče! Џ ХШпМ, jMfii Gospodje? Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana Zaradi preprog v mestni zastavljavnici Z ozirom na članek pod gornjim naslovom, pri-občen v »Slovencu« št. 132, smo prejeli: Ni resnica, da bi se preproge, o katerih je govor v Vašem članku, ne bile pokazale občinstvu pred dražbo. Res je namreč, da so se te preproge prenesle na dan dražbe dopoldne iz skladišča v dvorano, kakor tudi vse drugo blago, ki je imelo priti ta dan na dražbo in to samo radi tega, da bi si občinstvo te predmete lahko ogledalo. Res je sicer, da sem v disciplinski preiskavi v začetku izjavil, da občinstvu preprog nismo kazali, toda je tudi res, da je bila ta izjava pomota spomina, ki sem jo takoj fiopravil, ko sem z drugimi udeleženci vred rekonstruiral dogodke, ter sem pred sodiščem izpovedal tako kot se je stvar v resnici vršila. Ni res, da bi bil jaz kdaj komu rekel, da naj se večkrat imenovane preproge ne jx>kažejo, ker jih bo kupil g. Urbas. Res je, da edina priča, ki bi naj bila to okolnost potrdila, tega potrditi ni mogla. Ni res, da je par mesecev po dražbi nastal med menoj in uradnikom Mestne zastavljalnice Po-tokarjem prepir in ni res, da bi mi bil Potokar v teku tega prepira očital nepravilnost pri prodaji preprog. Res je marveč, da med menoj in Poto-karjem ni bilo nikdar nobenega prepira. V Ljubljani, dne 22. junija 1934. Medik Ivan vodja mestne zastavljalnice. Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel.31.62 Danesi ob pol 6 športni film »BOJ«. Danee ob pol 9 in jutri ob pol 9 dvojni spored: »BOJ« in »SHERLOCK HOLMES« (Clive Brook) O Bolgarski stenografi v Ljubljani. Na j>ro-slavo 80-letnice rojstva jirof. Antona Bezenška, začetnika slovenske in bolgarske stenografije, bo prišlo okrog 15 bolgarskih stenografov in kulturnih delavcev, ki se udeleže v nedeljo, dne 24. junija 1954 Bezenškovih slavnosti v Fmnkolovem pri Celju. V ponedeljek, dne 25. junija pridejo ob 10 dojioldne bolgarski gostje v Ljubljano in ostanejo tu ves dun. Spored njihovega bivanja v Ljubljani je sledeči: Ob 10 dopoldne sprejem nn glavnem kolodvoru, nivto ogled mesta, ob 15 skupno kosilo, popoldne odnosno zvečer odpotujejo gostje na Bled, kjer sc bodo mudili prihodnji dan. Prireditveni odbor vabi naše stenografe in prijatelje jtigoslo-vanske-bolgarske vzajemnosti, du sc udeleže sprejema dragih nam gostov un kolodvoru in jih spremljajo pri ogledovanju mesta. O Udružcnje Četnikov — Pododbor Ljubljana. Po sklepu odborove seje z dne 22. junija 1934 in na zahtevo Glavnega odbora Udruženju četnikov Beograd, podpisana organizacija izstopa kot kolektivni član iz Združenja borcev Jugoslavije;; s sedežem v Ljubljani. Za: Udruženje Četnikov — Pododbor Ljubljana: Tajnik Škafar Zvone — predsednik Franjo Ilrovatin. Pri revmatizmu, protinu (gihtu), živčnih in ženskih boleznih dokazano uspešno zdravljenje s kopanjem pa ludi s pitjem s sturoznaniuii radiotermalnimi vrelci DOLENJSKE TOPLICE Zdravnik zdravilišča; Dr. Rudolf Rožič. / Pojasnila in prespekti pri upravi Toplice pri Novem inestu. O »Domu slepih« je naklonil g. odvetnik dr. los. Klepcc iz neke proravnave Din 500.-— Iskrena hvala! O Seja občinskega sveta. Prihodnja javna seja ljubljanske občinske uprave bo v torek ob 17 v mestni dvorani. Med poročili finančnega odseka je važen računski zaključek Kreditnega društva i Mestne hranilnice, dalje točka o konkurenci za na-I bavo orgel in zvonov župne cerkve pri sv. Petru, ! nakup Auerspergovega dvorca, nakup Martinčiče-; vegu posestva na Špici ler razne prošnje in pritožbe. Med poročili gradbenega odseka je zani-; miva točka o kategorizaciji občinskih cest. o na-! redbi za zaščito regulacijskih znakov in odstopu j sveta za regulacijo Enionske ceste. Dalje je na I vrsti poročilo personalnega pravnega odseka, na-j kar sledi tajna seja. 0 Na počitniško kolonijo Satczijanskrga mla- I dinskega doma na gradu Otočcu se odpeljejo ilebki dne 10. julija. Natančnejša navodila bo vodstvo kolonije vsem prijavljencem poslalo prihodnje dni. © Mestni socialno • politični urad poziva vse one, ki ;:<> si izposodili ali dobili nakazane šolske knjige, da jih nemudoma vrnejo Socialno-političnemu uradu, Meslni dom. © Adaptacija poslopja Narodne banke. Uprava podružnice Narodne banke v Ljubljani se je odločila, da adaptira podstrešje svojega upravnega poslopja v Knafljevi ulici v eno stanovanje, ki bo imelo tri sobe. 0 Dunajsko pranje, svctlolikanjc, Šimenc, Kolodvorska 8. Tudi v Mariboru jih imamo. Na obširnem zemljišču med Stritarjevo in Danjkovo ulico, ki je last stolnega in mestnega župnega urada, je svojevrsten del mariborskega mesta. V treh objektih in 17 vagonih prebiva tukaj 75 družin s približno 300 člani. 40 prošenj pa je nerešenih. Razen tega je naročenih še 12 »novih« vagonov. Najemnina je različna. Nekateri zmorejo 5 Din, drugi 10, 15 ali 25. So, lci še tega ne zmorejo. Sobe s štedilnikom v barakah »notirajo« od 100 do 125 Din, dobijo se pa tudi sobe s štedilnikom po čemi od 150 do 180 dinarjev. V kratkem pa bodo najemnine primerno znižali. 300 Mariborčanov stanuje v tej koloniji in pripadajo najrazličnejšim slojem. Povsem napačno bi bilo misliti, da so vsa stanovanja zanemarjena. Tukaj najdeš 6tanovanja, ki v pogledu skrbne či- □ Mariborčani! Danes obišče Ljubljana naš Maribor. Izlet prireja Društvo prijateljev Slovenskih goric, ki vneto goji med Ljubljančani liubezen do naše solnčne vinorodne obmejne pokrajine. Pokrovitelj izleta je ljubljanski župan gosp. dr. Dinko Puc, ki pride na čelu zastopstva ljubljanskega mestnega občinskega sveta. — V pozdrav dragim gostom bo mestna občina na svojih poslopjih izobesila zastave. Vabim vse hišne posestnike, da tudi svoje hiše okrasijo z zastavami. Mestni občinski svet bo goste pozdravil ob prihodu posebnega vlaka ob 7.49 na kolodvoru. Vabim Mariborčane, da se sprejema na kolodvoru udeležijo, Pokažimo našim bratom iz Ljubljane vso svojo gostoljubnost in ljubezen, sprejmimo jih prisrčno in iskreno! — Zupan dr. Lipold 1. r. □ Društvo »Krščanska šola« za Lavantinsko škofijo priredi na Ciril-Metodov dan, dne 5, julija ob pol 8 zvečer v Kariinovi dvorani v semenišču, Koroščeva ulica 12 zborovanje za starše in prijatelje krščanske vzgoje. Govornika prof. Pavel Ži-vortnik in predsednik društva Franjo Žebot. Odbor društva prijazno vabi krščanske starše iz Maribora in okolice k obilni udeležbi. □ Kdorkoli pride v Studence in vidi cerkev sv. Jožefa — patrona delavcev — v tako revnem stanju zunaj in znotraj, gotovo vzdihne: »Oj, ti ubogi sv. Jožef, ki imaš tako revno svetišče!« Ker ta cerkev ni farna, ampak podružnica sv. Magdalene in ker so naši delavci revni, je oo. kapucinom, ki tu oskrbujejo službo božjo, nemogoče popraviti svetišče. Prav za prav niso dolžni, ker ni njihova cerkev. Ker pa je vendar hiša božja, bi jo radi polagoma popravili, kakor bodo dovolili dospeli milodari. Zato se obrača predstojništvo kapucinskega samostana na dobra srca pobožnih častilcev sv. Jožefa, naj po svojih močeh prispevajo z milodari, da se popravi ta hiša božja. Za dobrotnike se vsak teden opravi ena sv. maša. Tudi sicer se moli zanje pri službi božji ob nedeljah in praznikih popoldan. Prav gotovo bo sv. Jožef mogočen priprošnjik tistim, ki storijo kaj v njegovo čast. — Vsak najmanjši dar hvaležno sprejema: Predstojništvo kapucinskega samostana, Studenci pri Mariboru. □ Bilanca pevskega zbora Glasbene Matice. V petek zvečer je bil v društveni sobi na Aleksandrovi cesti občni zbor pevskega zbora Glasbene Matice, ki mu je prisostvoval tudi predsednik Glasbene Matice dr. Tominšek. Občni zbor je vodil načelnik Janko Arnuš, ki vrši to funkcijo žc 13 let. Iz poročil društvenih funkcionarjev posnemamo: Članov (pevcev in pevk) jc imel zbor 116, izbrisanih je bilo v teku leta 25. Podpornikov je 265. V lanskem letu se je izvršila revizja in predelava poslovnika, ustanovila se je glasbena predšola, ki jo je vodila gospa Ropasova ter je trajala 4 mesece. Dopisov je bilo 701. Denarni promet je znašal 154.147 Din 45 par, zborovo premoženje pa ob zaključku leta 30.449 Din 45 par. Prebitek koncertnih nastopov znaša 4000 Din. — Načelnik Arnuš je v svojem poročilu podal kratek pregled pomembnega dela na pevskem polju, nato pa je v prisrčnih in krasnih besedah slavil štiriletno delo zborovega dirigenta skladatelja prof. Vasilija Mirka, ki sc sedai radi prezaposlenosti poslavlja od zbora. Njegovo delovanje bo zapisano pri Matici z zlatimi črkami. Poklonil mu je nato v znak priznanja srebrn lovorjev venec z napisi vseh pevcev v jubilejnem letu ter s posvetilom na zlatem traku. V imenu osrednjega odbora ee mu je zahvalil predsednik dr. Tominšek. — Pri volitvah je bil izvoljen odbor: načelnik Arnuš, podnačelnik ing. Hinter-lechncr, podnačelnica Rozmanova, tajnica Perto-tova, blagajnik Šetinc, arhivar Jagodič, dirigentov namestnik Vrabec, potni maršal Planinšec, redi- telji C-orupova, Kaučič, dr. Crnek in preglednika^ bori'v ptujsk^ otraju se vrle ^na^njem'reiu: lrgoiic in ocver. \ j гл^.*, ^ « «4 m a f\mj i — __ . i* • • * r * • • ^» m «• □ Uspela glasbena produkcija. V petek zvečer se jo vršil v veliki kazinski dvorani koncertni nastop učencev violinske virtuozinje gospe Fniiiki- Brandlovc. Nastopilo ic 16 učencev in učenk iz raznih starostnih dob z zanimivim in deloma zelo težkim programom. V prvem delu produkcije so naslonili najmlajši: Boris, /.bitko in Ivči Pregrad. Nika in Neva Novak. Milko Pcčko in Boris Novak, žo tu mla-dinu jc poka/.ulu vso vrline šole gospe Brandlovc. Po odmoru je sledil nastop izvcžbancj.šili: Dunilo Kranjc, Lottc Ussar. Ljubo Kožir. Mira Itunc in Ilolgn Rehser ter v kvartetu Mira Unnc, Angelu Rožič, llcginn Gbttlich in Lotte Ussar. Ugajala stu osobito Ljubo Kožir in Helga Rei-scr. Prvi jc igral Ilubavevo balado z lepo tehniko, pospodičnn Reiserjcvn pa jc nastopila z variacijumi Tartinij« in >špunskiin plesom« Sa-rnsata. Reiscrjcvn dozoreva v tehniki in v. izrazu ter obeta šc veliko, ker ima vso predpogoje za umetniški razvoj. Produkciji jc prisostvovalo precej število občinstvo. □ Mesarji — zmagovalci. TakegH boja nu trgu v Mariboru šc nc pomni! knkor jc sedaj vojska med mesarji in občino. Rudi preselitve, stoljubnosti ne zaostajajo prav nič za marsikaterim meščanskim stanovanjem. Preprosta, stara ženica je modrovala: »Kaj hočete: voda je božji dar, čistost pa je lastnost. Tudi berač se lahko čisti, če se hoče. Zato je tudi čistost čednost.« Splošna sodba ljudi, ki hodijo eem gledat to »republiko«, pa je, da se ta kolonija ne more trajno držati in da predstavlja za mariborsko prestolnico madež, ki ga je treba odpraviti. Saj bi že tri takšne stavbe, kakor so postavljene v Metelkovi ulici, rešile to pereče vj>rašanje. Dotlej pa ostane naša barakarska in vagonarska kolonija slej ko prej nekaka samostojna »republika«, ki bi lahko imela svojega župana, ki naj bi bdel nad žit jem in bitjeoi svojih eoob-čanov. ki jo je mestni svet določil za jutri v ponedeljek, se je vršila že komisija za komisijo, v petek in včeraj je sejal o tem upravni odbor ter po težkih mukah in burnih nastopih prišel končno do sklepa, da se ponudi stojničar jem na izbiro ali Vojašniški trg ali Strossmayerjev drevored, le z Glavnega trga se morajo umaik-niki, vsem pa eo prekrižali zaenkrat načrte mesarji, ki so osebno po delegatih posredovali v petek pri banu, od koder je včeraj prišel brzojavno nalog: mesarji ostanejo še zanapr^j na dosedanjem prostoru. Izvršitev preselitvefcega sklepa se je odložila na nedoločen čas. □ V muzej. Danes je ob pol 11 dopoldne vodstvo po muzejskih zbirkan. Opozarjamo zlasti na to priliko goste iz Ljubljane. □ Cene so padle včeraj nekaterim tržnim pridelkom prav občutno. Bila je to posledica nenavadnega navala okoličanov na trg, Jajca so prodajali po 35 par, črešnje po pol dinarja — dinar za liter, borovnice istotako, le maline in, bruenigf! bile nekaj dražje (po 3—4 Din). Tudi zelenjava je''v ceni občutno nazadovala, istotako piščanci, 'iClfilti0' nizkim cenam pa je bila kupčija slaba ter se je razvijala v znamenju bližajočega se zadnjega. □ Novi begunci. Število avstrijskih emigrantov še vedno naraša. Samo pretekli petek ie prišlo čez mejo v Maribor 8 oseb, po večini iz Lipnice in Gradca. Odpotovali so včeraj naprej v Zagreb. □ Vožnje na otok cenejše — za one obiskovalce namreč, ki sc vozijo z avtobusi iz Studencev, od kadetnice in po drugih progah do jjostaiališča kopališčnega avtobusa. Ti bodo doplačali k običajni vozovnici še prestopno karto za kopališčni avtobus, ki bo stala 1 Din. Novost se uvede s t. julijem. □ Po bratovih sledovih. Včeraj se je zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 26-letni Jernej Falež iz Pol-skave, brat zloglasnega roparskega morilca Štefana Faleža, ki ga je svoječasno obsodilo mariborsko sodišče na smrt, pa je bil nato pomi-loščen na dosmrtno ječo. Tudi Štefanov brat Jernej jc znan nasilnež, ki jc radi posilstva sedel žc leto dni n« robi ji. Sedaj se je zopet za-govarjal radi nujajo kmetom za jabolka 1 Din za kilogram. Posrečilo se je tem ljudem žc na večlh krajih skleniti kupno pogodbo po tej ceni. Ker bo letošnji pridelek zelo minimalen, bodo tudi cene razmeroma visoke. Ob-činstvo sc zaradi tega ojx>zarja. da se na noben način ne veže ali sklepa pogodbe po taki nizki ceni Tretji požar pri Kranju Kranj, 23. junija. Ni se ie popolnoma ohladilo in skadilo pogorišče na Miljah, kjer je gorelo v četrtek ponoči, ko je takoj drugi večer nastal zopet še večji požar na Suhi, ki spada v predaško faro. Suha in Milje sta v zračni črti oddaljeni komaj dober streljaj, ločita ju le gozd in reka Kokra. Nekako v sredimi vasi ima prav lepo domačijo posestnik Joža Žibert vulgo Doln. Gospodarsko poslopje, to je drvarnicat dva skednja, šupa in hlev je združeno v eni fronti s hišo, vse pa je bilo razen drvarnice zidano in krito z opeko. Na hlevu je imel Žibert še kakiih 6000 kg starega sena in precej slame. Ogenj je nastal okrog pol 12 ponoči in sicer je začelo goreti na hlevu. Svetlikanje ognja je prvi opazil sosed in gasilec Sušnik Franc, še predno je plamen prodrl skozi z opeko krito streho. Hiitro je sklical Žibertove, zvonil plat zvona in spravil pokonci še sosede in gasilce. V tem se je ogenj že razpasel po vsem podstrešju približno 20 m dolgega poslopja in objel vso streho, opeka je pa popokala od vročine. Sosedje in do- Teodor Golubov: Anion Bezenšek 1854-1934 Slovenec — po rodu iz Bukovja pri Celju, rojen dne 15. aprila 1854. Bolgar — po službi in po čustvih — živel od leta 1879 do svoje smrti 10. decembra 1915 v Bolgariji. Odličen znanstvenik v hrvatski in slovenski stenografiji, udejstvoval se v češki stenografiji, dober poznavalec nemške stenografije Gabelsber-gerjevega sistema. Ustanovitelj najprej slovenske in hrvatske stenografije po tem sistemu v letih 1876—1878, pozneje bolgarske v letu 1879 in nazadnje ruske stenografije v letu 1907. Upravičen je radi tega naslova ' pionirja Gabelebergerjevega sistema med južnimi Slovani. Delavec na kulturnem spoznavanju in zbližanju med južnimi Slovani je bila njegova ideologija in je hotel ta smoter doseči s stenografijo. Dovzeten vsaki iniciativi za splošno slovansko solidarnost, se je udejstvoval in delal pri vseh slovanskih društvih v Bolgariji, med temi je bil ustanovitelj Slavjanske besede in Slavjamskega bla-gotvornega družestva. Dober pedagog in pisatelj, s predavateljskim talentom, privlačna sila gimnazijcev kot gimnazijski profesor stenografije, filozofske propedevtike in nemškega jezika, prav tako kasneje kot lektor stenografije na sofijski univerzi. Človek s klasično izobrazbo — svoje besede polne naukov je s sentenčno modrostjo vlival v mlada srca. Posebno nadarjen od narave za glasbo, je ustanovil najprej leta 1896. prvo pevsko društvo in sedaj najkrepkejše in največje društvo v Bolgariji. Blag po značaju — se je v občevanju z ljudmi držal prislovice: »Kdor poje, zlo ne misli.« To je bil Anton Bezenšek. Njemu sedaj njegovi rojaki Slovenci — mali Benjamin med slovanskimi narodi — pripravljajo proslavo ob 80 letnici njegovega rojstva s tem, da mu vzidajo na njegovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju spominsko ploščo. Obenem pa isdajo spominsko knjižico, bogato ilustriran življenjepis s seznamom vseh njegovih del. Pri tej proslavi sodelujejo tudi bolgarski ste-aografi in bolgarski narod s čustvom hvaležnosti Iti to sedaj že četrtič po treh proslavah, ki so mu Jih priredili Bolgari in sicer 1904. ob 25 letnici, 1919 ob 40 letnici in 1980 ob 50 letnici bolgarske stenografije. _ — Za osvežen je krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josel«-voda urejuje delovanje črev. krepi želodec, zboljšuje kri, Eomirja živce in povzroči tako splošno do-er počutek in jasno glavo. 40 let v državni službi Maribor, 23. junija. Telegrafsko-telefonska tehn. sekcija, koje sedanji šef je gospod inž. Podboj Stane, je obhajala preteklo nedeljo izredno lep in pomemben praznik. Oo-spod Lojze Pettauer je obhajal 40 letnico ne-■T, prekinjene službe kot br-' zojavni strok, mojster. Tudi njegov oče je bil v tej stroki zaposlen. Njegova mamica, stara 82 let, živi zdrava pri svoji hčerki v Košakih. Naš Lojze ____Pettauer je vsem vzor poštenjaka in odkritosrčnega tovariša ter vztrajnega moža. Da je v resnici priljubljen pri svojih tovariših kakor sploh pri vse.j sekciji, se je videlo v nedeljo, ko so prihiteli tudi zunanji njegovi tovariši in se ie tnko zbrala vsa sekcijska družina s svojim gospodom šefom, da izkaže čast jubilantu. Lojzetu Pettauerju želimo, da bi svoj zasluženi pokoj užival mnogo let tako m Im ndnv кл*ж io sod*}- mačini ter gasilci, ki so stavili v obrat svojo ročno brizgalno, so z velikim trudom obvarovali hišo, ki je istotako zidana in krita z opeko ter se hleva neposredno držk Kajti tudi na hiši se je že vnemala streha. Obvarovali so nevarnosti tudi vsa bližnja poslopja, od katerih so nekatera krita s slamo. — Kljub bližini ni bilo k požaru nobenega drugega gasilnega društva, razen Kranjčanov, ki so bili hitro na mestu in so s svojo motorko suškim gasilcem mnogo pomagali, ker so jih razbremenili pri delu. Zibertu, ki en požar prii hiši že pomni, je pogorela na vsem gospodarskem poslopju vsa streha in vsa krma, živino so pa še pravočasno rešili iz hleva. V drvarnici je zgorelo mnogo drv in butar, na skednju je zgorel le električni motor, ostale stroje, orodje in vozove so rešili. Za gospodarsko poslopje je bil Žibert zavarovan za 22.000 Din in za mrvo nekaj posebej. Škode je do 50.000 Din. V današnjih težkih časih je taka nesreča za gospodarja dovolj hud udarec. Pravijo, da je ogenj najbrž podtaknila zlobna roka. To je v enem tednu že tretji požar v kranjski okolici. Kaj pravite ? Mi kmetje beremo bolj nedeljskega *Slovenca» in zalo prosim uredništvo, naj ta prispevek uvrsti v nedeljsko številko. I'o tSlovencu» se prepirajo meščani, železničarji in državni uradniki o redukciji in znižanih železniških kartah. Povprečno dvakrat, trikrat na leto moram tudi jaz po železnici. Včasih moram peljali ženo ali otroka v bolnišnico, včasih me kliče kakšna oblast v Ljubljano ali na okrajno glavarstvo, torej po železnici moram. In kaj sem do sedaj vedno doživel? V kupeju, v katerem sem se vozil, sem bil po navadi samo jaz, ki sem plačal celo vožnjo. Vprašam pa vas, ali moramo samo mi kmetje nosili vso težo dajatev državi, ko vendar najmanj zaslužimo in se naš posel zaenkrat žal najslabše izplača. Naša posestva so sicer zanesljiva jamstva za vse dolgove in davke, živimo slabo, olajšav pa nimamo prav nikjer. Bridko mi je bilo zadnjič, ko sem se vozil od Radovljice do Ljubljane in sem pošteno poravnal za vožnjo tistih 21 Din in prav toliko nazaj. Ne rečem, ako se ubog železniški delavec vozi semintja s prosto železniško karto, saj je nemara še večji revež kakor jaz. Privoščim ludi študentu in trgovskemu potniku, ki vandrata od kraja do kraja. Ta dva ne bosta napravila škode državi. — Toda, da gospa, ki pride v svili in v nobel klobuku mimo mene, ubogega potnika, lastnika polne karte v 3. razredu ler jo ubere v žametasti 2. ali 1. raz-[ red, ker ima režijsko ali polovično vozovnico — lo, ' jaz, kmet, ki vse plačujem in moram vse sproti i plačali — to težko razumem! zdravilišče želodca, črevesa, žolčnega mehurja, gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje z rogaško slatino ki je naj-jačia zdravilna voda i/.med vseh znanih alkalosalin-skih-zemljatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravilnih uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo na-■ zivajo jugoslovanski Karlsbad. Vsled svojih redkih naravnih lepot je ROGAŠKA SLATINA tudi iskano letovišče. Bujno zelenje — tihi, temni gozdovi — osvežujoč hlad — čisti ozonski zrak — krasni izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vse pisarne »Putmka. Velik vlom Podzemlje, 22. junija 1934. V noči od srede na četrtek 21. junija je bilo vlomljeno v Lužarjevo trgovino v Podzemlju. Tatovi so prišli neopaženo, odprli roleto in prišli v trgovino, kjer so odnesli manufakture in specerije v znesku 26.000 Din. To noč je celo noč padal dež, zato so mogli tatovi spretno zakriti sled. Orožniki zadevo preiskujejo. Večkrat se primeri, da po hišah tujci prodajajo razno blago f>od ceno. Tako blago najbrž ne more biti drugo kot ukradeno. n Split, Hotel „Salonae Najbližji kolodvora in pristanišča. 50 novo urejenih sob. — Zmerne cene Jadranska Straža, Škofja Loka. Romanje na Trsat in izlet na Jadran Ker smo zaradi visoke udeležbe zaprosili za večji parnik, imamo na razpolago še nekaj prostorov, zato sprejmemo na posebni vlak, ki odhaja iz Škofje Loke na praznik sv. Petra in Pavla ob 5 popoldne «n se vrne nazaj v nedeljo 1. julija ob 6 zvečer, vse one, ki bodo danes in jutri nakazali f>o položnici št 14.761 na Mestno hranilnico v Škofji Loki 160 Din. Tudi taki, kt na železnici uživajo režijske ali brezplačne vozne ceno, se morejo temu vlaku pridružiti, ako plačajo pri vstopu na vlak vodstvu 70 Din za stroške in voznino za izlet jx> morju. Vreme se bo po napovedih vremenskih znanstvenikov baš do našega odhoda ustalilo, tako da se nam v resnici obeta na tem romanju in izletu tako nepopisen užitek, da se ga bo prav vsak ludi pozneje z radostjo spominjal. Zatorej tudi ti s nami na Jadran I Na svidenje! Koledar Nedelja, 24. junija: (Treznostna nedelja.) Kres. Rojstvo Janeza itrstnika. Ponedeljek, 25. junija: Viljem, opat; Henrik, škof. Osebne vesli — Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete je bil izvoljen g. univ. prof. dr. Rajko Nachtigal. — Univerzitetni svet je potrdil sklep juridične fakultete, ki je izvolila za svojega rednega profesorja predavatelja rimskega in bizantinskega prava dr. Viktorja Korošca. — Duhovniške vesti. Za župna upravitelja sta bila imenovana Franc V a v p e 11 č, kaplan v Šenčurju pri Kranju, za ondotno župnijo, in Anton Hostnik, trnovski kaplan v Ljubljani, za žup>-nijo Kovor pri Tržiču. := Diplomirana sta bilu v Zagrebu za veterinarja Zupančič Lojze iz Velikega Lipo-glava pri Ljubljani in za ing. agronomije Jože Erpič iz Šmihela pri Novem mestu. Čestitamo! — Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava dravske banovine je dovolila Silvu Podnienikti, pristojnemu v Zidani most, okraj Laško, izpremembo rodbinskega imena v »Perdan« . „Uubtdus" AhhoU miU, Ла Ufva JUlb ftcifo Ostale vesti — Pevska zveza. Peyski tečaj se ne bo vršil dne 3., 4. in 5. julija v Št Vidu nad Ljubljano, temveč dne 9., 10. in ti. julija na Rakovniku pri Ljubljani. Začetek in konec kakor smo sporočili v okrožnicah. — Odbor. — Matura na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Višji tečajni izpit se je pod predsedstvom g. direktorja Mazija Josipa vršil od 9. do 23. jun. v dveh oddelkih: v realno pinina-zijskem in realčnem. — V realnogimnazijskem oddelku so napravili izpit: Ankon Albin, Arri-gler Vojeslav, Avbelj Viktor, Babšek Karel, Boštjančič Karel, Drnovšek Bogdan (oproščen ustnega izpita), Goljar Valentin, Gombač Ivan, Gregorič Otokar, Guštin Ivan, Kalan Franc, Kincl Henrik, Kinkel Rajmund, Kneževič Stje- Ean, Kranjc Jožef, Krivec Jože, Lavrič Jurij, ipovšek Bogdan, Medved Franc, Menardi Gvi-do, Močnik Josip (oproščen ustnega izpita), Na-gy Ernest, Počkaj Frančišek, Pungerčar Janez, Raič Dragan (oproščen ustnega izpita), Stare Borivoj, šušteršič Ernest (oproščen uetnega izpita), Trento Anton (oproščen ustnega izpita), Ušlakar Bojan, Verč Evgen, Zagorec Franc. 4 pripravniki bodo delali popravni izpit v avgustu, 3 pripravniki so bili odklonjeni na leto dni. — V realčnem oddelku so najiravili izpit: Ašič Alojzij, Božič Bogomir, Brajnik Aleksij, Brelih Miloš, Hafner Antonija, Korošec Alojzij, Korpar Ivan, Krištofelc Franc, Kunstler Pavel, Miklavič Zvonimir, Petsche Komilo, Rajner Alojzij, Sevcrkar Franc, Skaberne Peter, Sto-jan Lovrenc, Vesenjak Marijan, Vidmar Stanislav (oproščen ustnega izpita), Werbole Tomaž, Krotjko Tatjana (privatni dopolnilni izpit). 4 pripravniki bodo delali popravni izpit v avgustu, 13 pripravnikov je bilo odklonjenih na leto dni. — Izredno redek in srečen dogodek obhaja letos ugledna družina Petra Sadravca, posestnika v Ormožu. Od sedmih otrok so štirje dovršili to poletje maturo z dobrim uspehom: gdč. Olga v mestu Breda na Ilolandskein v šoli za lajični apostolat in Karitas, s. Oroslava kot šolska sestra nn učiteljišču v Zemunu, Ciril, nižjo maturo na klasični gimnaziji v Ljubljani, Janko na meščanski šoli v Ormožu. Srečnim staršem in še bolj srečnim maturantom iskreno ča- j stilamo! ! — Odiseja mladega Poljaka, Iz Kamnika I poročajo: Včeraj popoldne so orožniki iz Mot-■ nika pripeljali v Kamnik mladega fanta, kate-| rega so prijeli v motniški okolici in niso mogli i zvedeti od njega nobenih podatkov. Fant je I bil brez dokumentov in govori samo poljščino, 1 katere ni mogel nihče razumeti. Tudi v Kamniku se nihče ni mogel z njim pomeniti in šele ko je prišel v roke mestnemu stražniku Rega-liju, ki dobro obvlada poljščino, se je zvedelo, kako in kaj. Fant je pripovedoval, da je doma iz Gdanska in da je bil uslužben kot ključavničar in elektrik pri nekem potujočem toboganu in avtodromu. Ko so potovali no Avstriji, mu je pwxijetje v redu plačevalo dogovorjen*) plačo, na potovanju po Italiji pwi so prenehali vsi prejemki in fant je moral delati samo za pičlo hrano. Ker ni imel sredstev, da bi se vrnil domov, se je v Rimu splazil pod brzovlak in se pod vagonom, ki je bil namenjen na Dunaj, pripeljal do Rakeka. Tu so ga zasačili, vendar pa se mu je posrečilo, da se je neop»aženo izmuznil in smuknil pod drug vlak, ki ga je pripeljal do Celja. Na neki manjši postaji v Bližini Celja ga je glad prisilil, da je zapiustil skrivališče. Ker ni poznal smeri, ga je pot zanesla v okolico Motnika, odkoder so ga orožniki pospremili v Kamnik. Fanta bodo zdaj poslali na px>ljski konzulat v Zagreb, kjer bodo ukrenili vse potrebno, da se bo lahko vrnil domov. — Sv. Križ pri Ljutomeru. 7, odlokom notr. j ministra je tukajšnje Bralno društvo, katero ; bi ravno letos slavilo svojo 45-letnico obstoja, končnoveljavno razpuščeno. Vsa imovina kakor tudi Slomšokova dvorana je s tem prešla v last j župne cerkve sv. Križa. — Ciril Kranjc, bivši mornariški narednik, sedaj vojni invalid, Trnovski j»ristan 3, Ljubljana prosi tovariše I^ojzeta Arzelinn..Lndovika Cimermnnn, Stanka Stanovnika za naslove zaradi pričanja v invalidski zadevi. — Vse cenj. čitalelje ojKizarjamo na današnji oglas »Dražbe lesa in lovov«. — Sivec Lojze, profesor, poučuje matematiko in fiziko za vse razrede srednjih šol, eventualno tudi druge j»redmete. Ljubljana, Korytkova ul. 5. — Dr. Dereani, specialist za očesne in ušesne bolezni, aopet redno ordinara. Kongresni Ug 14. Brez skrbi na počitnice Z dneva v dan postaja mrtveje po mestih. Čas počitnic je tu. Komur le malo dopuščajo razmere, zaklene svoje stanovanje in pobegne pred mestnim prahom in mo-rečo vročino v prosto naravo. Pa je stanovanje v tvoji odsotnosti res tudi varno? Ali ne čujemo dan za dnem o drznih vlomih? Ali je ntorda prav tvoje stanovanje izjema in ne bi moglo čez noč postati plen vlomilcev? Če pa je tako, ali moreš biti miren na počitnicah? Zato pa stopi najprej k zastopniku naše domače Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in skleni primerno zavarovanje zoper vlomsko tatvino. Čeprav bi te zadela nesreča, bi bila le navidezna, ker bi ti ta solidni zavarovalni zavod vso škodo z največjo kulanco pokril. Prav tam lahko skleneš tudi vsa druga možna zavarovanja, kakor za slučaj nezgode, zoper požar, na doživetje in smrt itd. * — V eni noči tri akradel. Iz Kranja poročajo: V neki družbi, ki je v noči od srede na četrtek veseljačila po mestu, je I ril med drugimi tudi B. P., stavec iz tiskarne »Save« v Kranju. — Tako sta po končani krokariji B. in še neki trgovski px>tnik odšla spat na »Novo pošto«. Tam je B. potniku izmaknil listnico z 600 Din in sicer na ta način, kot je B. pozneje sam priznal, da ga je potnik px»slal, naj gre v njegovo suknjo iskat cigarete. Ko je B. iskal cigarete, je pa izmaknil denar. Isti večer je B. v Narodnem domu ukradel suknjo in uro, kar pa je pozneje oboje pustil pri Jegliču. Natakarici pri »Novi pošti< je zvečer ukradel 170 Din, zjutraj, ko se je vrnil domov, pa še 30 Din. Od natakarice denar je zapravil, potnikovega pa je spravil v stranišču. — Ker je imel mačka, B. ni šel v službo, marveč najprej spat, potem pa v stari drevored, kjer je vrgel v Savo potnikovo denarnico brez denarja. Maj-dičevi delavci so jo našli in prinesli orožnikom. B. so orožniki potem okrog 10 dop. prijeli na trgu. Dolgo časa je vse tajil in se delal neumnega. Izdal ga je njegov žepni nož, katerega je pozabil pri Jegliču. Pri preiskavi na stanovanju je po dolgem obotavljanju prinesel denar iz stranišča. Šele popoldne je vse tatvine priznal, izgovarjal pa se je, da kadar ga prime kleptomanija, ne ve kaj dela. Zahtevajte vedno in povsod Ie (Radensko! Radenska je med mineralnimi vodami samo ena, kar znači kvaliteto brez primere! — Posebni vlak na Dunaj—Prago—Munchen in Oberammergau. Cena vožnje na Dunaj je v II. razredu Din 348, v III. razr. Din 242, vsa oskrba Din 570. Vožnja od Ljubljane do Zidanega mosta je polovična. Cena vožnje v Prago je Din 700. Cena izleta (vožnja in oskrba) v Munchen, Salz-burg in Oberammergau je Din 1725. — Izlet na Dunaj bo od 8. do 15. julija, v Prago od 13. do 19. julija, v Munchen in Oberammergau od 20. do 25. julija t. 1. Programi in prijave pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. — Nove knjige: Streuwels-Javornik, Hlapet Jan (Ljudska knjižnica), 40 Din, vezano 50 Din; Pregled obče zgodovine L del: stari vek, sestavila St. Petelin-Ant. Krošel, 12 Din; Sovre A., Dnevnik cesarja Marka A vreli ja, 34 Din, vezano 50 Din; Tolstoj-Levstik, Vojna in mir, HI. in IV. zvezek, roman, jo 70 Din, vezano jo 86 Din; Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete, 10. letnik, 60 Din; Če greš na tuje. Izšeljeniška knjižnica, 3 Din; Dr. Knific, Marija Bistriška, znana božja pot, 3 Din; Bele, Marijino rože, nevezano, 40 Din; Mihelič, Anton Janša, slovenski čebelar, njegovo delovanje in življenje. 25 Din; Naša pot, III. del (cerkev, boljševizem in zlo), 10 Din; Kuret-Rada-ban-Petančič, Igra pod milim nebom, nekaj teoretskih in praktičnih osnov, 5 Din; Sucliy, Bežno slike iz Indije, vezano 50 Din; Kostanjevec, Stanovska država brez masko, 5 Din; Buck-Leben, Dobra zemlja, roman, 80 Din. — Vse te nove knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. SATORI od P 233*- da I j e KAJAK-ČOLNI Prvi povsem domaČi izdelki Din 2030-- In 2450'- Cene so znižano za nad 50e/o ~ Kajak-sport je jostal s tem dostopen vsakomur Zahtevajte našo izdajo »Šport in poletje« B. KOLB A PREDAL1Ć LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA Prebivalstvo Jugoslavije po veroizpovedih »Politika poroča, da je leta 1931 bilo v naši državi 38.5% katoličanov, 48.70% pravoslavnih >nešto preko« 11% muslimanov, 0.50% Židov, 0.40% protestantov in »svega 44.000 grkokatoli-čanov. Izraz nešto preko« in -svega. in naštevanje sedaj v odstotkih, sedaj v številkah daje misliti, da je gornja statistika precej površna, ln vendar isti list z neprikritim zadovoljstvom javlja vesoljnemu svetu, da so v Jugoslaviji od leta 1921 do leta 1931 pravoslavni napredovali točno za 3%, katoličani pa nazadovali točno za 2%! Letošnji Džački kalendar«, ki nosi odobrenje ministrtltva trgovine in industrije, rudi prinaša statistiko prebivalstva Jugoslavije z ozirom na veroizpoved. In sicer tako-le: Katoličanov je 39.4%, pravoslavnih 46.6%, muslimanov 11.2%, evangeli-čanov 1.8%, izraelcev 0.5%, grkokatoličanov 0.35% in različnih 0.15%. Prepričani smo, da ministrstvo za dijake ne bi odobrilo koledarja, ki bi objavil kakršnekoli netočne podatke. Ker se pri Politiki« tako razumejo na procente, jim priporočamo, naj iztuhtajo in izračunajo kako in kateri so porasli« oziroma »opali« od leta 1931-1934. * — Pri osmrtnici po pok. gospe Frančiški Štrukelj, soprogi mesarja in posestnika v Mostah, je bilo po neljubi pomoti izpuščeno ime sinahe gospe Alekse Štrukelj roj. Zupan, kar s tem popravljamo. , , ■ , — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 23. t. m. je objavljen -Pravilnik o zamenjavi obveznic 2H% drž. loterijske rente za vojno škodo«, dalje »Naredba o cenah cementu in hidravličnemu apnu«, .Razpisa: — dopolnitev razpisa št. 5436/IV; - dopolnitev čl. 10. pravil o tari« in .Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«. — Nova založba v Ljubljani, zaloznica /.braniti spisov Iv. Cankarja (dosedaj 17 zvezkov), Finzgar-jevih zbranih spisov (7 zvezkov) priporoča и svoje založbe še Steletov Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (bogato ilustrirano), Kelenunovo Literarno vedo, Vurnikov Uvod v glasbo, Svetovne, prevode Sophokleja (Kralj Oidip) in Euripida (Bratski spor), Zupančičeve prevode Shakespeare-a (Beneški trgovec, Julij Cezar). Knjigarna Nove založbe ima v zalogi vse revije, najnovejšo domačo in tujo leposlovno in znanstveno literaturo._ _ Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi _ — Popusti za V. Levantski velesejein v Bari-u. Ministrstvo za zunanje zadeve kraljevine Italije je izdalo svojim konzulatom v inozemstvu nalog, da izdajo za posetnike V. Levantskega sejma brezplačne vizume. Posetniki in razstavljala uživajo 50% popusta na povratku na jugoslovanskih državnih železnicah, leti popusti veljajo tudi za blago. Informacije daje in sprejema prijave sejm-ski delegat v Belgradu, jx>štni predal 23. — Najstarejši Žid v Sarajevu umrl. Te dni je umrl v Sarnjevu najstarejši mestni žid Ha-jim Salnmon AUarac v starosti 99 let. Altarac. je bil v svojem življenju trikrat oženjen in je imel vsega skujiaj 27 otrok. _ Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že » malih količinah koristno — Strela udarila v cerkev. Žrtev požara, ki ga jc zanetila strela, bi kmalu postala najlepša katoliška cerkev v Črni Gori, in sicer cerkev v Podgorici. Strela je udarila ponoči v križ na zvoniku in ga vrgla 20 metrov daleč. Poleg tega je zanetila na zvoniku požar, ki je bil zaradi hudega vetra zelo nevaren. Vendar so orožniki in financarji s streljanjem kmalu prebudili skoraj vse podgoriško prebivalstvo, ki je s skupnimi najiori udušilo požar in tako rešilo svojo cerkev. _ Opozarjamo Vas, da dobite na velesejmu o priliki brezplačnega pokušanja Radenske tudi brošuro o zdravljenju z mineralno vodo, katere ne za-vrzite kot mnoge druge reklame, temveč jo pazljivo prečitajte. Če je sami ne rabite, jo oddajte dalje! — Nov vrelec v Vrnjački Banji. V zna nem srbskem termalnem zdravilišču Vrnjački Banji so pred kratkim začeli vrtati v zemljo, da bi naleteli na nove vrelec. Zvrtali so do globine 290 metrov pod zemljo in naleteli na vrclec, ki iina 41 stopinj C toplote. Poleg tega vsebuje precejšen odstotek ogljikove kisline. Najtoplejši dosedanji vrelec v Vrnjački Banji ima 36 stopinj. — Otvoritev! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom na dan sv. Petra, 29. junija t. 1. otvorila na novo preurejeno gostilno pri »I. Tavčar«, Selca nad Sk. Loko. Dobra hrana in pijača po izbiri. — Priporoča se za obisk Cilka Dolenc. — Prosvetnim iu drugim odrom priporočamo narodno igro »Izpod Golice«. Delo jc [>rirejeno po Savinškovi povesti, ki je izhajala v Domoljubu. Primerna je tudi za igranje na prostem. Naročila sprejema: Kušar Tone, Reteče 20, p. Škofja Loka. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frimi .losclovct grenčice. popite zjutraj na tešče. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugodeu občutek olajšanju. Novo mesto Izredni občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva dne 19. t. m. je imel kol edino točko dnevnega reda volitve novega odbora. Predsednik je kratko obrazložil dosedanje delovanje društva in se zlasti bridko pritoži!, da s strani občine ni za društvo pravega razumevanja. Vsakoletna denarna podpora, ki se stavi v občinski proračun za društvo, je sicer obljubljena, a redko tudi izplačana. Za ves trud dobiva društvo s strani javnosti le polena pod noge. Po poročilu predsednika sc je razvila živahna in mestoma precej burna debata. Sledila je volitev odbora. Stavljenih je bilo več predlogov, od katerih pa niti eden na prodrl. Tako je ostala ta edina točka dnevnega reda nerešena in občni zbor je bil zaključen. Odborniki bodo, kakor čuijemo, podali ostavko direktno okrajnemu načelstvu. Po vsem tem, kar se je zgodilo na občnem zboru, ni nič čudnega, ako sc Dolenjska še do danes ni dvignila v tujeko-prometnem oziru. ko se meščani sa-niti za svoje mesto ne brigajo. Slike iz Afrike Zamorski radio Lukolela o Binkoštih 1934. Tiha in mirna noč je. Med petjem čričkov in škržatov mi od daleč prihajajo na uho glasovi za-[ morskih gongov. Od začetka, ko sem prišel v te kraje, se nisem veliko zmenil za to čudno mtiziko. Toda s časoma sem le postal pozoren in začel sem ' i razločevati posamezna znamenja. Najprej sem si , zapomnil prvi klic............. ....... — — —--—. Ko se oglasi gong iz sosednje vasi in potrdi po obratnem redu prvi klic, začne prvi gong prenašati novice. Čudno bližno pet minut. — Službo pri gongu opravljajo zvečine čarovniki in njih pomočniki. V popolnoma krščanskih vaseli pa katehisti ali pa poglavarji vasi. Priložena slika nam kaže to zamorsko radio postajo. Je to prav za prav 1.30 in. visok okrogel hlod iz posebnega rdečega drevesa, znotraj votel, povrh je razpeta surova koža od bivola. Skoraj nemogoče pa je zvedeti, odkod dobijo novice, posebno iz prekomorskili krajev. Drugega odgovora sploh ne dajo kakor to, da gong to pravi, Kolonijalne oblasti se trudijo, da bi razvozljale to upanko, toda spričo nezaupanja, ki ga imajo domačini do oblasti, zaman. Človek — leopard Zamorski gong. Zraven stoječi čarovnik, ki pa je že precej moderniziran. Stari sijaj namreč zelo izginja. Otroci do 10. leta tu ne nosijo nobene obleke. se vse to ujema z Morsejevimi znaki, in človek ne ve ali so se zamorski rodovi naučili od tega učenjaka ali ta učenjak od njih, najbrž zadnje. Ta prastara zamorska znamenja za gong imajo namreč popolnoma iste temeljne znake kakor Mor-sejeva telegrafska abeceda, ki se vežejo z večjimi in manjšimi presledki v besede in stavke. Po večini vsi zamorci poznajo te znake. Od Zelenega rtiča ob Atlanskein oceanu do Egipta, od Saharske puščave pa tja do Madagaskarja si pripovedujejo ob gotovih večerih, posebno ob mladi luni, novice, ki so se zgodile po Afriki, Evropi in Aziji, tu in tam celo iz Amerike in Avstralije. Tu vam navedem samo en primer, ki sem ga sam doživel. Ko se je letos ponesrečil belgijski kralj, so drugo jutro naši delavci pripovedovali: »Albert akufi«, to je po slovensko: Albert je mrtev. Jaz sem si mislil, no je pač kak zamorec umrl v kateri sosedni vasi in nisem pripisoval temu posebne važnosti. Zato sem bil tem bolj začuden čez dva dni, ko je prinesel brezžični brzojav novico o tragični kraljevi smrti. Spominjam se še, da sem tisto jutro malo pred solnčnim vzhodom, slišal gong pri- Koionijalne oblasti po večini nič kaj preveč lepo ne postopajo z domačini in pogosto se dogajajo zelo žalostni, slučaji. Neki okrožni upravitelj je nadzoroval svoje okrožje. S svojimi črnimi spremljevalci je ravnal tako ljubeznivo, da jih je v 14 dneh kar 34 umrlo nasilne smrti. Slednjič ie bilo zamorcem le dosti tega ljubeznivega ravnanja in so tega uradnika poslali /a onimi 34 na drugi svet. — Da se provincijalni upravitelj maščuje nad onimi, ki so tega uradnika za tako •Hnvi'nim spremstvom poslali nad zvezde, pošlie tvoje vojaštvo, ki je v dveh dneh pobilo n-ul 500 zamorcev... Ali je potem čudno, če doma I i precej postrani gledajo te neusmiljene tujce, ki nimajo za nje drugega ko bič in puške? Da maščuje krivice, ki se godijo ubogim črncem, zato skrbi med niimi posebna tajna družba: človek-leoi>ard. Ta družba je namreč uniformirana. Človeka, ki se s prisego zaveže, da bo maščevalec krivic, ki se dogaiaio domačinom, zašiiejo za čas, ko traja njegova obljuba, v leopardove kože, odtod ime le družbe. Člani te skrivne družbe skušajo s pravo leopardovo krvoločnostjo pobijati ljudi, ki delajo krivice črnemu rodu. Ker se Evropejcev silno bojijo, zato pobijajo ponajveč one domačine, ki so prijatelji in zagovorniki vlade belih. Med kolonijalno upravo in pa družbo »človek-leopard« se biie boj na življenje in smrt. Gorje članu te družbe, če ga zasačijo oblasti, obesijo ga brez usmiljenja na prvo vejo. ki ga more vzdržati. — Koliko žrtev zahteva skozi leta ta bestijalni boj, se ne da popisati. Domačini sami imajo pred njimi neizmeren strah in le redkokedaj se primeri, da bi katerega člana izdali. Gorie namreč tistemu, ki kakega člana (e bande izda. Zadenejo ga najhujše muke in smrf. Lansko lelo se je posrečilo čisto slučajno, da so oblasti ujele v okrožju Stanlejrville 3 člane te tolpe. Ampak čez 14 dni potem je bila vas. v kateri so iih ujeli, požgana in nieni prebivalci do zadnjega pobiti od preostalih članov družbe. „Mani" — narodni fašisti To je druga skrivna dražba, ki ie med zamorci tudi zelo razširjena in pa od oblasti nič manj preganjana ko prva. Nalogo ima zbirati in med narodom razširiati novice o škandalih belokožcev, jih hujskati proti koloniialni upravi ter kakor hitro mopoče te nasilne belce pognali iz dežele. Ta družba poskuša vsled tega svoie člane v prvi vrsli nastaviti ori Evropejcih kot slusre in delavce in ti pofein skrbiio. da se kar najhitreje razneseio krivice. ki jih Evropejci prizadevajo črnemu narodu. Zanimivo ie. kako oblasti posfopaio profi članom te družbe. Včasih, če kaže, da bo kaj dobička, jih podpirajo, navadno iih na zapirajo in pošiljajo za 2_5 let na prisilno delo. Da s tem le olje prili-vajo na ogenj, je samo po sebi umevno. Anton Kramberger, misijonar. Zaniorčki, ki se zahvaljujejo za darove, poslane iz Jugoslavije. Med njimi jc slovenski misijonar g. Anton Krambergar. Celje & Visoko odlikovanje. Včeraj dopoldne je mestni načelnik g. dr. Goričan izročil red Jugoslovanske krone IV. razreda gimn. prof. v p. g. Josipu Kožuhu, ki je bil za svoje zasluge odlikovan s tem redom ob priliki svoje SO letnice, ki jo je obhajal v mesecu marcu. Mestni načelnik je izročil slav-ljeucu ta red s primernim nagovorom. Pri lepi svečanosti sta bila navzoča bivša Kožuhova učenca g. Kosi, okr. načelnik v Laškem, iti celjski odvetnik g. dr. Vrečko. G. profesorju izrekamo ob tej pri-I liki tudi mi svoje iskrene čestitke. Vodopravna ra/prava za regulacijo Savinje je bila končana včeraj. Komisija, obstoječa iz zastopnikov banske uprave, direkcije drž. železnic, okrajnega načelstva v Celju ter zastopnikov mestne ! in okoliške občine in zastopnikov iz Laškega, ie ! po celoledenskem delu na terenu s tem končala svoje delo. Sklenjeno jc bilo, da se bodo dela namesto v desetih letih izvršila v 15 letih. Komisiji je j predsedoval banski svetnik g. Kald. 0 Komunistična razprava pn celjskem okro/ i nem sodi:.ču. Jutri, v ponedeljek sc bo začela pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča ral prava proti 8 obtožencem, ki jih je drža\ no tožilstvo obložilo po čl. I zakona o zaščiti države in zaradi izobešenja komunistične zastave. .0 Zanimiva razstava. Po presledku 4 lel po ka/e dr/, deška meščanska šola v Celju zopet svoje zanimivo-delo izvršeno aa polju .isanja in slika nja. Danes in julri bomo videli dela. ki so bila že razstavljena v Mariboru, Ljubljani, Belgradu in |>o nalogu min. prosvele tudi na Češkem. Obisk razstave, ki je odprta danes in jutri, vsem najtoplsje priporočamo. — \ Sarajevu 3 milijone škode |>n povodnji. Včerajšnji hrvatski li^ii poroć.'ijo l.i /n,i;:i '.ko da. ki jn je povzročilo zadnje ncuijc iuui Su rajevoni, 3 milijone Diu. Šolske vesti Lichlentumov laoud. Razstava risb iu ročnih del bo 21. in 2S. junija od 8 do 12 in od 14 do 17. — Vpisovanje V osnovno šolo bo 2. ln julija od 8 do 12. Zdravniški pregled ufenk-novink pa 3. julija ob IS. .V« uriulinski naroilni šoli bo vpisovanje 2. jn I). julija od 8 do 12 /a vso razrede. Po nalogu mestnega fizikatu bo zdravniški pregled učenk prvega razreda 3. Julija ob 1(1.30. /V« urSullnski imdiilcl bo vpisovanje za I. razred .Ml. junija in 2. julija od 8 do 12. ZdravulSki pregled učenk 1. razreda, ki še niso dovršile 7. lota, ho 3. Julija I oh 16.30. — Za ostale vadnlške razrede bo vpisovanje 3. In 4. juliju oil 8 do 12. * IJtenke iiriulinulte rudnine sc tudi sprejemnjo kot gojenke v uršullnski internat. 1'lt. Dnnes od 11 do 12 in od 15 do 18 razstava državne narodne Sni o. Vstop prost. Trbovlje Škoi ia Loka Darovi. Po toči oškodovanim posestnikom je banska uprava naklonila podporo 10.000 Din in občina 2000 Din — to je vse prav in lepo, malo bo gotovo pomagano. Nekaterim posestnikom je pa toča vse uničila, žito, fižol, krompir in seno, da so žito sploh pokosili in imajo nekateri posamezni več škode, ko znaša vsa podpora skupaj. Poleg darovanega denarja še upajo dobiti proste vozovnice za dovoz žita, ki ga bo treba drugod nakupiti. Osebna vest. Na novo službeno mesto v Karlovec jc odšel g. podpolkovnik Ahačič, ki je bil vse-! skozi priljubljen med občinstvom. Zclitno veliko uspeha! Kot krcnisti javljamo, da temeljni kamen novega gasilnega doma nc bo blagoslovljen, ampak le položen I lili;." ko; kažejo nalepljeni plakati -ker tasilno društvo tli hotelo dati garancije žup-nemu uradu na odlok škof. ordinariata, da ta dan I nc bo nobenega plesa. Vaška cerkev - središče kmetskega občestva V vseh časih so biilc cerkve točke onih ljudskih zbirališč, ki jih razumemo pod pojmom vasi, trga in mesta. Tudi tedaj so bile, ko so pljuskali valovi duhovnega razpotja čez lioga, Cerkev ia duhovnike. Da, tedaj št1, posebno. V mnogih primerih se jo dvigala ponosna cerkvena stavba iz srede ljudskih selišč, še češče pa se je postavila ob rob vasi, odkoder je zrla z ljubečim očesom na dejanja in nehanja vaščanov in jih varovala pred duhovnim in telesnim zlom kakor skrbna stražarica. Če se vprašamo, kateri -so oni momenti, ki podeljujejo vaškim cerkvam to odlično mesto v ljudskem občestvu, mesto najintimnejših duhovnih mater, moramo navesti vsaj najbistvenejše: vaške cerkve so pred vsem kraj onega umetniškega ustvarjanja, ki odgovarja slehernemu preprostemu človešiiemu srcu. Tu se ne vrsti zgolj galerija domačih umetnikov in posameznih umetnostnih tokov, ki so не pojavljali v vsakokratnih časovnih periodah, marveč vidimo eno: zmerom in povsod je nastajala tedanja cerkvena umetnost pod doj-mom globoke osebne vere. Tedanji umetniki so bili pred vsem verniki, a nato šele umetniki. Oboje pa le v službi božji. Umetnost in vera sta dali oni razkošni, polni izraz, kakršnega sodobni človek, ki ljubi preprosto linijo, ne more prenesti. Duh sodobnika je tako kompliciran, da nujno sega po preprostih linijah zgolj zato, da bi se vsaj po teh nekako vračal v zmerom lepo preprostost. Povsem drugače pa je v kmetskih seliščih. Kmetski človek se je kljub notranjim iin zunanjim spremembam časa in ljudi ohranil trdnega, zvestega duhovnim načelom svojih prednikov. Njegovo oko je še zmerom resnično in zvesto, kakor je resnična in zvesta njiva, katero sleherno leto preorje. Vrednost domače cerkve mu je ostala še danes najdragocenejša med vsemi vrednotami tega sveta; in kljub sodobnim tehničnim kolosom, telesnim kultom, umslve-nim borbam mu je. preprosta vaška cerkev še zmerom bolj zadeva srca kot uma. V njej vidi svoj večno preprosti, a hkrati božje veličastni pojm lepote, ne le-to: cerkev mu je pribežališče in duhovno središče zlasti zato, ker prebiva v njej sam Bog, gosjiodar nebes in zemlje, zvesti prijatelj slehernega vaščana, kateremu zaliva suhe njive, daje bohotno rast plodovom in čuva z dobrim očesom nad zemeljskim imetjem vasi. Pa še druge stvari so, ki postavljajo vaško cerkev v nadčasovno kmetsko občestvo. Predvsem jc to prastaro pokopališče, ki skriva pod senco cerkve in križa sladko upanje na vstajenje vseh članov vaške občestvenosti. To je spomenik preteklih in tih opomin prihodnjih dni. Generacije za generacijami so našle tu svoj večni počitek in le nizek zid jih loči od nekdanjega občestva živih. Toda po cerkvi, okoli katere so razvrščeni njihpvi tihi domovi, domovi bogovdaoe smrti, so še zmerom zvezani predniki in sodobniki v neko tovariško družbo. Srca, ki se nikoli ne pozabljajo. Ljubezen se pretaka skozi grobove. Mrtvi in živi se družijo v medsebojnih molitvah. Zares, cerkev in pokopališče sta najtesneje sklenjeni vezi mod onimi, ki so nekoč bili, in med onimi, ki danes žive. Ta vez ima svojo posebno govorico; govorico, ki pač pretresljivo opominja in svari, a vendar nima nič strašnega na sebi. Zakaj če grobovi tiho opominjajo, pa istočasno tolažeče pridiga veličastno, k Bogu se pnoče cerkveno poslopje o upanju na svidenje na onem svetu, v upanju na božji blagoslov prf' letini, pri žetvi in nilačvi, na poljih in vinogradffii Zato, da ne bi bil klic mrtvili tovarišev in tovarišic premočan, je pač prav, da stoje božje njive ob cerkvah in izven vasi. Naj bo duhovna vez med mrtvimi in živimi bolj poživljajoča kot pa strašeča, naj daje več upanja kot pa bolestnega strahu. Kaj vsega v občestvu vaščanov, ki se javlja ob iskanju istega cilja v cerkvah, pa bi znale povedati dolge vrste klopi v vaških cerkvah. Koliko skrite bolesti in težkih skrbi je že ostalo v teh klopeh! 'Kolikokrat so se zrušili utrujeni udje kmetskih očetov in mater v te dolge vrste in so duše hrepeneče odpotovale k Bogu iskat pomoči, tolažbe, sveta. Možje, pod čigar rokami se rušijo hrasti, možje, ki se bore z viharji in nevihtami, padajo v cerkvi ponižno na kolena, poklonijo se Bogu kakor vdani otroci. V cerkvah se prerajajo, napijajo se moči za naslednje dni, za skrbi in bolečine, za žalost in veselje. Tako silna iin neprestana vez kmetskega človeka s cerkvijo danes seveda ni več tako posplošena kakor nekoč. Tu pa tam vezi popuščajo. Iz občestva posamezniki izstopajo. Ljubezen vasi se krha. Za ta žalosten pojav je premnogo vzrokov, katerih pa ne moremo tu navajati. Eno pa moremo z vsem poudarkom povedati: kjerkoli cerkev ni več točka vsega kmetskega občestvenega življenja, je to znamenje, da je med vaščane prodrla mestna nekultura. To moremo tem bolj trditi, ker vemo, kako lahkoverno sprejema nepokvarjeni, preprosto-misleči kmet vse, kar mu prinese od raznih kultur in nekultur nasičeno mesto. K sreči se meščanska zmaterializiranost še ni preselila v tnočni obliki na deželo, vsaj povsod ne. Strašno odgovornost pa nosi mesto za one predele naše dežele, kjer je kmeta izkoreninilo iz zemlje in inočne vere v Boga, zakaj s tem mu je. izpodmaknilo tla v sleherno aktivnost. Z vero v Boga pada tudi ljubezen do rodne zemljev ruši se sleherna plemenita misel na bratsko sožitje vasi. Dolžnost vseh narodno in katoliško mislečih ljudi je torej, da vrne vaščanu nekdanjo duhovno podobo, da ga popelje v nekdanje središče vaškega občestva — v cerkev, da ga popelje v nekdanjo srečo, v mir in spravo z Bogom in svetom. Dobova Društvo Rdečega križa je priredilo propagandni dan. Dopoldne se je vršil samaritanski izpit in je z jako lepim uspehom absolviralo osnovni samaritanski tečaj 12 samaritank in 13 samaritanov. Popoldanska prireditev pa je privabila številno občinstvo, tako, da je bila dvorana polna. Pester spored je navdušil navzoče. Društveni predsednik je v svojem govoru apeliral na navzoče, da se vsi brez izieme združimo v delu za idejo Rdečega križa. Lepi so bili prizori iz delovanja društva Rde-; čega križa, ljubke so bile pevske točke malih po-mladkarjev, dobro je bil tudi izveden nastop in deklamacije pomladkarjev. Najlepše pa je bilo, ko je v polkrogu stopilo na oder 12 samaritank in 13 samaritanov v lepih samaritanskih oblekah. Predsednik društva je opozoril navzoče na važnost zaobljube in na to, da bodo pripravljeni vsaki čas pomagati in deliti prvo pomoč bodisi prijatelju ali neprijatelju, in jih je opozoril na 10 zapovedi sa-maritanca. Ginljiv je bil trenutek, ko fe vvseh 25 samaritank in samaritanov glasno bralo za šefom tečaja gosp. dr. Černelcem svečano zaobljubo. Za trud in lepe uspehe se je v imenu samaritank zahvalila gosp. dr. Černelcu samaritanka Zupančič Angela in poklonila zdravniku šopek rdečih nageljnov, v imenu samaritanov pa se je zahvali! zdravniku tajnik gosp. Grbec. Društvu Rdečega križa v Dobovi, ki s svojim delom za idejo Rdečega križa prekaša marsikatero drugo društvo, pa želimo šc več takih dni. Akupunktura — čudovita V j/ Jm J« ^ ^ ^ zdravilna metoda ze tisočletja ^вииииишшж^ииив^^^ииш^^иии Blagajna, ki kaže in govori Akupunkturo porabljajo Kitajci za zdravljenj« raznih bolezni že tisočletja. S tanko kovinasto igjo napravila čisto lahke obode v telo. Za to porabljajo najrajši zlato ali srebrno iglo; kajti kitajski modroslovci trdijo, da izvira zlato iz eolnca in srebro iz lune in da nosijo te kovine v sebi posebno moč teh zvezd. Meeto, v katerega naj zabodejo iglo, je treba natančno izbrati. Kitajci eo izbrali za to 450 različnih točk, ki so razdeljene po vsem telesu; izmed teh je 388 glavnih. Globina in trajanje uboda sta odvisna od vrste bolezni in tudi od konstituei-je in bitja bolnikove srčne žile. Ugotovitev točke, na kateri naj se izvrši akupunktura, zahteva posebno spretnost. Treba je natančno poznati bolnika in natančno vedela za njegovo bolezen in prav natančno premeriti razdaljo aied raznimi točkami. Tako piše dr. E. Pettidi v pariškem listu »Je sais tout<. Včasih ožgejo nastalo ranico, in eicer tako, da sežgejo na njej posebno zelišče. To imenujejo vmoxibuetion<. Ta ne povzroča nikakih bolečin. Akupunkturo in moxibustion so nekdaj poznali v Evropi samo po pripovedovanju potnikov, ki so prihajali s Kitajskega. Holandski zdravnik Viljem ten Rhyne, ki je dolgo proučeval aku-pumkturo na Kitajskem in se je prepričaj o njena učinkovitosti, se je leta 1683 vrnil v London in napisal obsežno delo o tem vprašanju. V začetku 18. stoletja je Italijan Valsava zdravil z akupunkturo obrazne in zobne nevralgije. Poslej so uporabljali to metodo mnogi zdravniki na Angleškem, kakor Churchill, in Finch, Feliks Viča d'Azyr na Francoskem. Posebno se je v tem pogledu udejstvoval Berlioz, oče slavnega skladatelja. Leta 1816 je izdal svoje spomine in v njih mojstrsko opisal to zdravilno metodo. Prof. 01oquet je končno leta 1826 spisal temeljito delo o akupunkturi in ji pripomogel do popolnega uveljav-ljenja. Po njegovem mnenju je akupunktura ena izmed najučinkovitejših zdravilnih metod. Uporabljamo jo lahko pri mnogih boleznih, ko so že vsa druga zdravila odpovedala. Učinek je tako nagel, da 90 mnogi pričeli govoriti o čudežu. To je seveda pretirano. Ta metoda ima to prednost, da je učinek nagel in da bolnik ne trpi. Cloiiuet in njegov učenec dr. Dantu sta menila, da učinkuje akupunktura z živalsko električnostjo. l>r. Pelletan je to teorijo ovrgel. Pridružil se je Berliozu, ki trdi, da vbod razdraži živce in jim podeli moč, ki lajša bolečine. Če zabodemo iglo v meso, mora nujno zadeti ob živčevje. Haime de Tours, Bretonneau in Troseau, ki so z akupunkturo zdravili revmatizem in nevral-gijo, trdijo, da je zdravljenje imelo uspeh. Piscu samemu 6e kljub raznim poskusom ni poerečilo priti do določene sodbe o fiziološkem učinku akupunkture. Prepričan je, da obstoji njen učinek v živčni reakciji, ki nastopi daleč proč od mesla, kjer je bil izvršen vbodljaj. Znano ni, ali se učinek prenaša po simpatičnem živcu ali po kaki drugi poti živčnega sistema. Gotovo je le, da so uspehi akupunkture pri revmatičnih napadih, pri nevralgijah, migreni, išiasu, naduhi, nespečnosti, omotici in krvnem pritisku, srčnem krču in epi-lepeiji presenetljivi. Zdravnik lahko prismoH zaušnico Tudi letos obišče našo obal angleško brodovje. Ta obisk je gotovo tudi precejšnjega gospo-iarsikega pomena, ker pač pustijo angleški mornarji mnogo denarja pri nas. Slika nam kaže prizor v angleškem pomorskem oporišču Malti. Vladivostok — ruski Gibraltar Iz Londona poročajo, da se Rusija naglo pripravlja na vojno na Daljnem vzhodu. V prvi vrsti utrjuje Vladivostok. Iz njega hoče napraviti pravi ruski Gibraltar, ki ga Japonci ne bodo mogli tako zlepa osvojiti. Utrdbeni pas se razteza na kilometre in kilometre daleč. Na tisoče ruskih mornarjev je prispelo v Vladivostok in pomaga pri delu. V Vladivostoku je zdaj zasidranih 15 podmornic povsem novega tipa. Zgrajeni бо bili na Francoskem. Oboroženi eo z najmodernejšimi topovi. Poleg tega eo v zadnjem času pričeli graditi 60 torpednih čolnov. Material so pripeljali iz Evrope. Nadalje so priredili več pristanišč za pomorska letala. V Vladivostoku je okoli sto hitroplanov v stalni pripravljenosti. Žrtvovali sta se za misijone Dve za misijone navdušeni ženi sta leta 1889. ustanovili v Franciji posebno ustanovo za podpiranje domače duhovščine v misijonih. Za materjo, ki je umrla že pred 30 leti, je sledila sedaj tudi njena hčerka. V hiralnici v Alenjonu je ugasnila luč življenja te plemenite žene, ld je vse svoje življenjsko delo posvetila širjenju gibanja za podpiranje in izobrazbo domačega duhovniškega naraščaja v misijonskih deželah. Gospa Bigard je bila vdova po magistralnem uradniku iz Normandije in je bila v živahnih stikih z Družbo za zunanje misijone v Parizu, ki ima v svoji oskrbi mmogo misijonov po vzhodni Indiji in na Kitajskem ter Japonskem. Ko se je obrnil tedanji apostolski vikar v Nagasaki na Japonskem v Francijo z nujno prošnjo za pomoč, da bi lahko sprejel v semenišče več japonskih mladeničev, ki so zaprosili za sprejem, sta ee obe plemeniti ženi — kakor na migljaj Previdnosti — fiosvetili izključni skrbi za zbiranje sredstev za vzgojo domačih seme-niščnikov. Tako je nastala Družba sv. apostola Petra, ki se je počasi razširjala po vseh francoskih škofijah. Cela vrsta škofov jo je toplo priporočila in ko jo je Cerkev oficielno priznala, je zadobila še večji razmah. Ko je leta 1004 gospa Bigard umrla in njena hči težko obolela, so prevzele vodstvo družbe frančiškanske misijonarke Marijine. Leta 1!)29 so jo izročile v vodstvo in upravo Propagande, ki je prenesla njen sedež iz Pariza v Rim in jo povzdignila v oficielno papeško misijonsko družbo za podpiranje domače duhovščine. Danes se vzdržuje s pomočjo Družbe sv. Petra 16.000 dijakov v 400 semeniščih Azije, Afrike in Oceanije. V Evropi in Ameriki se nabere v ta namen letno skoro nad 15 milijonov fr. frankov. Neki zobni zdravnik v Brnu se je moral zagovarjati pred sodiščem radi mičnega dogodka v njegovi delavnici. K njemu je prišel bogat kmet in si dal izdreti zob, ki ga je bolel. Kmet je radi bolečin izgubil zavest. Zdravnik ga je zbudil na la način, da mu je dal dve krepki zaušnici. Kmeta je seveda takoj minila omotica. Skočil je razdražen pokoncu, protestiral proti drznemu početju zdravnika in zbežal na ulico. Proti zdravniku je vložil tožlK) radi lahke poškodbe. Sodišče je tožbo zavrnilo, češ, dn je zaušnica dopustna metoda v zdravniški praksi in da jo je zdravnik že uspešno uporabljal v takšnih primerih. Nato je kmet tožil po kazenskem pravu, in sicer radi bolečin, ki mu jih je povzročilo dvomesečno zdravljenje, ker je nastala ustna bolezen. Tudi to tožbo je sodišče zavrnilo s pripombo, da je kmet sam povzročil bolezen, ker je zbežal na ulico in ni pustil, da bi zdravnik temeljito izpral rano. Češkoslovaška vlada je izgnala znanega avstrijskega pisatelja, oziroma pesnika Karla Ilanea Strobla, radi njegovega romanu — »Kaincrad Viktorija«. 4 šoferji obsojeni na smrt Iz Moskve je prispelo poročilo, da je sovjetska vlada pričela izvajati strogi zakon proti šoferjem, ki zakrivijo avtomobilske nesreče v pijanosti. Sodišče v Moskvi je v kratkem zasedanju, ki je trajalo samo 45 minut, obsodiilo 4 šoferje. Še tisto noč so šoferje ustrelili. Prosim, slavna gospoda, zglaeite se na kuhinjskih vratih. ★ Teta: Ali te lahko poljubim, ljubček, ako ti dain dinar? On: Nič več? Saj mi da mamioa ze za žlice ribjega olja večl ★ Čujte, vi! Vas bon žo naučil dvoriti moji hčeri I Prav hvak&cn bi vam bil; nimam namreč ni-kakega uspeha. Otroku samo 6 gramov sladkorja? Mnogo je mater, ki dajejo otrolcom sladkorja, kolikor ga poželijo. Sladkor ima brez dvoma mnogo hranilnih snovi, toda najnovejša raziskovanja so dokazala, da je pretirano uživanje sladkorja otroku škodljivo. Že eloveči raziskovalec prehrane Hindhede je opozoril, da jw irživanje čistega sladkorja brez potrebnih primesi, kakor so na pr. vitamini, nevarno. Že preprosto ljudstvo pripisuje izpadanje zob in las prevelikemu uživanju sladkorja. Zato je japonskega zdravnika dr. A. Kataseja toliko bolj mikalo, da pride do dna temu vprašanju. S pomočjo svojih 40 učencev se je lotil raziskovanja na živalih in ljudeh. Prišel je do mič-1 nih zaključkov. Sodelovali so tudi učenjaki Ya-i makani, Fuzisawa in Suzuki. Ti so skupno dognali, da je na pr. domači zajec, ki je užival tri desetine grama sladkorja na vsak kilogram svoje telesne teže, pokazal prve znake obolelosti na kosteh in zobeh. To se ni pokazalo samo pri uživanju čistega rafiniranega trsnega sladkorja, temveč tudi pri uživanju grozdnega sladkorja. Če so ljudje prav lako občutljivi kakor živali, potem bi otrok od petega do šestega lela prenesel dnevno samo šest gramov sladkorja. Japonski izvedenci so mnenja, da je prav pretirano uživanje sladkorja krivo, da so otroci v velikih jaj>onskih mestih tako šibki. To velja toliko bolj za otroke v velikih ameriških mestih, kjer znaša dnevna uporaba sladkorja 100 funtov na glavo. Nasprotno j>a ве pojavi v notranji Kitajski, kjer užijejo otroci kvečjemu po šest gramov sladkorja na dan, prav malo kostnih in zobnih bolezni. Dr. Katase je tudi ugotovil, da je mogoče preprečiti kvarne vplive sladkorja na ta način, da dajemo otroku v islem času hrano, bogato vitaminov. Če je dajal zajcem mnogo salate in druge zelenjave, so sladkor prav lahko prenašali. Odrasle živali mnogo lažje prenašajo tudi velike količine sladkorja. Po vsem tem bi odraslemu človeku ne bil sladkor tako škodljiv. V modernih trgovinah so v zadnjem času pričuff avajati res moderne blagajne. To blagajne ne pokažejo samo cenc nakupi jenegu blaga, te..rveč jo povedo tudi na glas, in sicer s pomočjo zvočnika. Tako se bo kupcc toliko lažje prepričal, da jc res plačal samo, kolikor jc bil dolžan. Amerika vrača Evropi nezaposlene Na svobodo! »Matinac poroča, da jc v zadnjem času zbežalo iz jetniških taborišč v Guayani 21 jetnikov, ki so bili obsojeni na dolgoletno ali dosmrtno ječo. Med ubežniki jr več Alžircev in Kitajcev Ušel ic tudi neki češkoslovaški državljan. Iz Buenos Airesa prihaja žalostno poročilo, da je tam pripravljenih na odhod v Evro|>o več tisoč nezafHisIenih, ki so jih državna oblustva pritirala iz drugih južnoameriških držav. Amerik« sc jih hoče otresti in jih vrniti Evropi, ki naj skrbi zanje. Med njimi je mnogo Rusov, Poljakov. Nemcev in okoli 300 Čchoslovakov. Uradno šc ni bilo ugotovljeno, ali so med njimi tudi Slovcnci. Na sinjem Jadranu se je začelo življenje, jki katerem hrepeni nn tisoče tujcev, a tudi — domačinov, ki si gu ne morejo privoščiti. Angleški rušilci v Swlnwmiindc. Prvič se je zgodilo, da le po vojni angleška mornarica •AiskaJa Swiuwmiinde. Novi avstrijski generalni konzul dr. Steidle je prispel v torek v Trst. Dr. Steidle je bil voditelj UroJekega Hedniwehra, MLADI SLOVENEC M. K.: Zlate ptičke Ptičke zlate jaz imam, ptičke čudovite, prav na dnu srca nekje dobro, dobro skrite. Nihče jih. še videl ni, uiti moja mama; l njimi sem vse dni, noči vedno, vedno sama. Ce je srce žalostno, ptičke sredi kletke gos tole najslajše mi bajke, pripovedke. Včasih « njimi i mletim v kraje daljne, tuje, kjer s princesko Srečo princ Majuik še kraljuje.. . Kdo so ptičke zlate te, ki ve dobro zanje samo ljubi Bog in jaz? — Moje mlade sanje. Zakleta kneževina V davnih časih je živel knez, ki je bdi na vso moč krut in brezsrčen. Nikoli še niso njegove roke obdarile siromakov, nikoli še otrle žalostnim solze z lic. Kdorkoli je potrkal na vrata njegovega dvorca, je moral oditi odondod ponižan dn brez tolažbe. Zato ljudje kmalu niso več hodili v bližino knezovega dvorca. Nekega dne [»rano zvečer je priromal do knezovega dvorca neznan popotnik in prosil kneza za prenočišče. Knez pa ni hotel poslušati njegove prošnje. Napodil ga je z grdimi besedami. Odhajajoč od knezovega dvorca, si je božji popotnik otresel prah s sandal ter poklical prekletstvo na brezsrčnega kneza in vso njegovo kneževino. In Bog ga je uslišal. Nenadoma se je stemnilo, solnce na nebu je ugasnilo, po vsej kneževini je zavladala črna noč. Ljudje so začeli obupno viti roke in jokati; nihče ni vedel, kako bi rešil kneževino strašnega prekletstva ... Kmalu na to je stari knez umrl in kneževski prestol je zasedel njegov sin, ki je bil dober in blag mladenič. Ljudje so bili prepričani, da se bo črna noč takoj spet spremenila v svetel dan, ko bo zavladal mladi knez. Črna noč pa je trajala dalje. Nekoč je mladi knez jezdil skozi gosto šuino. Vse okoli njega je bilo temno ko v rogu. Ko je tako nekaj časa brez cilja jezdil sem in tja, je zapazil, da se na tleh nekaj svetlika. Skočil je s konja in se sklonil, da bi bolje videl. Bile so kresnice, edine lučke, ka so jih ljudje r zakleti kneževini tu pa tam videli. Sirote so za-blodile na velik list, ki ga je voda odnesla s seboj. Mlademu knezu so se uboge kresnice zasmilile. Nagnil se je nad vodo, potegnil lisi iz nje in položil kresnice v svoje pokrivalo. Potem je spet zajezdil konja in se vrnil proti domu. Doma je vzel premrle kreenice na dlan in jih začel ogrevati z dihom. Kresnice, ki so bile že napol mrtve, so oživele in se začudeno ozrle. Ko so zagledale nad seboj dobrotni obraz mladega kneza, so se ojunačile in ga vprašale: »Kje pa smo?« Knez jim je pojasnil, da so v njegovem dvorcu, v katerem vlada večna tema. Povedal jim je nato vso zgodbo o prekletstvu, ki je doletelo njegovo deželo zaradi brezsrčnosti njegovega očeta, starega kneza. Kreenice so se spogledale in mu obljubile, da mu bodo poslej svetile one. Mladi knez se je nasmehnil in ni mogel verjeti. Nenadoma pa so kresnice v resnici tako čudovito zažarele, da je postalo v dvorcu svetlo kakor podnevi. Vest o tem se je raznesla po vsej deželi in ljudje so bili prepričani, da bo kmalu postalo svetlo tudi drugod. Veliko veselje je zavladalo. Prepevali so in rajali, da se je razlegalo v deveto deželo. Nekega dne je tja zanesla pot spet onega popotnika, ki je priklical jezo božjo nad deželo. Vprašal je ljudi, zakaj so tako veseli. Povedali so mu, da je brezsrčni stari knez že zdavnaj umrl in da vlada zdaj v deželi njegov dobri sin, mladi knez. V njegovem dvorcu je že postalo svetlo kakor podnevi in kmalu bo postalo svetlo po vsej deželi... Popotnik božji se jim je zahvalil zn pojasnilo in se napotil proti dvorcu. Tam je prosil mladega kneza za prenočišče. Mladi knez gn je gostoljubno povabil k sebi in pogostil. Drugo jutro ic popotnik izginil. In tudi kresnic ni bilo več videti nikjer. Bil je dan. Solnce |o mogočno zažarello nn vzhodu. V solnčni svetlobi zatemnijo lučke kresnic, zato jih mladi knez ni mogel videti. Zvečer pn so kreenice spel priletele na knezov vrt ln ga bajno razsvetljevale. Na Škotskem Na Škotskem so, kakor znano, zelo skopi ljudje. Nekega dne sta šla dva Škota, oče in sin, na fzprehod. Ko sta šla mimo stojnice, kjer stara bra-njevka prodajaln pomaranče, je mladi Škot zaprosil očeta: Očka, daj ml novcc, da si kupim pomarančo!« Staremu Škotu pa se je zdelo škoda denarja. Malo je pomislil in dejal: Veš kaj? Postavi se pred branjevko in se ji pači tolit.n £n«a. da ti vrže pomarančo v obraz!« V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) »Zdaj pa prisedi k meni v avtomobil, da se odpeljeva h kralju Prismodavzu!« ga je povabil minister Praznoslamomlatež. Težko je bilo Tončkovo slovo od velikanov. Najraje bi jih bil vzel s seboj, ampak peš ne morejo sopihati za avtomobilom, to je bilo več ko jasno. V avtomobilu je bilo prostora komaj zanj in za ministra Praznoslamomlateža. Pa če-piav bi ga bilo več — niti en velikan se ne bi mogel zbasati v takle majhen avtomobil, ko je sam desetkrat večji od njega. »Zbogom, prijateljčki moji!« je Tonček pomahal s klobučkom in avtomobil je že zaropotal: drT, drrr, drrrl ter se spustil v dir. Velikani pa niso obetali na mestu, kakor je Tonček mislil, nego so veselo zavriskali in jo ucvrli za avtomobilom, da se je vse kadilo. S svojo edino nogo so delali tako dolge skoke, da so z lahkoto dohajali avtomobil. Tončku in ministru Praznoslamomlatežu pa se niti sanjalo ni, da velikani lomastijo za njima... Nekje sredi poti je pod avtomobilom nenadoma nekaj dejalo: resk! in avtomobil je sunkovito obstal. Tončka in ministra Praznoslamomlateža je zagnalo naprej, da sta trčila z glavo skupaj in videla milijon ogromnih lun. »Kaj je to?« je prestrašeno zajecljal Tonček, ko se je zavedel. »Nič posebnega,« ga je pomiril minister Praznoslamomlatež. »Kolo se je razletelo. Najine vožnje je s tem konec.« »In to naj bo ,nič posebnega'!« se je razjezil Tonček. »Ali bova zdaj peš capljala v mesto?« V tem hipu so priskakali do njijn velikani. Ko so videli, kaj se je zgodilo z ministrovim avtomobilom, so presenečeni obstali in pomilovalno pomigali z bradami: »To je pa hudo.« »Hej, kako pa ste vi prišli semkaj?« se je začudil Tonček in minister Praznoslamomlatež še bolj. »Po nogah,« je prešerno odgovoril mladi velikan in poskočil deset metrov visoko od tal: »Takole, vidita, hop, hop, hop!« »Potem ste pa tiči!« jih jc pokroviteljsko i pohvalil minister Praznoslamomlatež, Tončku pa je v iznajdljivo glavo šinila svetla misel. Vzkliknil je: ■»Koliko mi daste, minister Praznoslamomlatež, pa vam pokvarjeni avtomobil spet spravim v tek?« »Kaj naj ti dam? Kar hočeš!« »Vrečo zlajega kamenja ini dajte s seboj, ko bom odhajal iz vaše dežele,« je predlagal Tonček. »Tudi tri vreče, če hočeš!« je prikimal minister Praznoslamomlatež. »Saj nam je to ka menje itak sumo v napoto.« »Velja!« jc bil zadovoljen Tonček. Potem se je obrnil k velikanom in jim prijateljsko dejal: »Veste kaj? Dva izmed vas naj dvigneta avtomobil na rame in dirjata z njim v mesto, pa bomo morda še prej tam, kakor če bi avtomobil drdral po tleh.« »Sijajno! Imenitno!« je zakričal na vse grlo minister Praznoslamomlatež. »Že vidim: tvoja glava je več vredna ko vrtna buča.« Vodja velikanov je stopil k avtomobilu, ga potežkal v roki kakor otrok igračo in dejal: »Kar šlo bo. Dva nimata kaj nositi; hej Teleban, nosil ga boš sam!« Velikan Teleban je pokorno dvignil avtomobil, ei ga n Tončkom in ministrom Prazno-slfjnomlatežom vred poveznil na rame in se spustil v dir. Za njim pa so se zaprašili še drugi velikani. In je šlo po beli vijugasti cesti, da je Tončku in ministru Praznoslamomlatežu za-J stajala sapa ... Tako so pridrveli do palače kralja Prismo-davzt*. (Dalje prih. nedeljo.) 612. Dragi Kotičkov striček! — Halo! Halo! Mene pa še ne poznaš. Tam doli iz Ključarevcev pri Veliki nedelji sem doma. Ali vidiš, iz kakšnega imenitnega kraja sem?! Tu imamo zmerom Veliko Nedeljo, v Ljubljani pa jo imate samo enkrat v letu. P!ri nas vsi skrbno prebiramo Tvoj kotiček; jaz, mamica, sestra in bratec. Gotovo še nisi vedel, da se tn zelo zanimamo zate in zato ne bo odveč, če tudi Ti za hip obrneš pozornost na nas. To pismo Tj pišem v nedeljo pred pustom, ko nosimo klobase k ustom. Lepo Te pozdravlja Tvoja prijateljica Frančiška GašpaHč, učenka ? razr. v Ključa-revcih pri Veliki nedelji. Draga Frančiška! — Pred petimi minutami Te res še nisem poznal, zdaj pa, ko si se mi s hrušoem in truščem predstavila, Te prav dobro poznam. Slovesno dvignem kozarec malinovca proti nebu in zakličem: »Bog živi najino poznanstvo na vse večne čase!« Kraj, kjer si doma, je res imeniten, ampak postavljati se z njim tudi ne smete preveč. Če imate Veliko nedeljo vsak dan, bi morali imeti tudi potic, kolačev in svinjske gnjati vsak dan, kakor jih imamo mi na veliko nedeljo. Velika nedelja brez vseh teh dobrih reči takorekoč niti velika nedelja ni, nego je črn delavnik. Ti si mi pisala pred pustom, ko ste nosili klobase k ustom, jaz Ti odgovarjam zdaj — na predvečer kresne nedelje, ko nosimo k ustom samo zelje. Pozdravljena! — Kotičkov striček. 613. Dragi Kotičkov striček! — No, zdaj som se pa tudi jaz oglasila. Veš, pa Ti ne pišem šele prvič, temveč že tretjič. Čitala sem knjigo iz torbe Kotičkovega strička. Zelo mi je ugajala. Torej v Deveti deželi si že bil? Tudi jaz bi šla rada tja. Prosim, vzemi še mene s seboj, kadar spet odromaS vanjo. Spotoma si bova pripovedovala povesti in pesmi. Jaz Ti bom deklamirala tisto lepo Gregorčičevo pesem o So8i, ki sem se je naučila za šolo. Krvoločnega polža se pa jaz prav nič ne bojim, čeprav sem še majhna punčka. Tudi Tebi se ga ni Ireba bali, saj si že velik korenjak. Tudi za pod zobe bom kaj dobrega vzela s seboj. Če ne drugega, vsaj kakšno klobaso in hleb koruznega kruha. Ti pa vzemi s seboj zavitek sladkorčkov, nama bodo zelo teknili. Torej sporoči mi, če si pri voljii, da jo mahneva v prelepo deželo deveto! Lepo Te pozdravlja Marica Z a 1 a z n i k , učenka IV. razreda v Podsmreki pri Ljubljani. Draga Marica! — Nak, v Deveto deželo me pa ne spravi nihče več. Same enkrat v življenju sem bežal tamkaj pred krvoločnimi rožički ljutega gospoda polža — kar dosti bo! Strahu, ki sem se ga takrat naužil, ne тоте popisati moje pero. Lahko pa si misliš, kako grozno je bilo moje srečanje s polžem devetodeželekim, če Ti povem, da so se mi v onem hipu lasje naježili meter visoko, čeprav že takrat nobenega lasu več na glavi nisem imel... Z Deveto deželo torej ne bo nič. Pač pa me zadnje čase čedalje pogosteje obletavajo misli nn — Krtovo deželo. Saj veš, kje je ta dežela, ud? Dva metra pod zemljo, v črni jami ... Tja, tja me bodo kmalu zanesle trudne noge. Ali mi bo tam dobro ali lepo, še ne vem. Čc drugega nič, vsaj miru in pokoja bo našlo tam nemirno in nc-pokojno moje srce na pretek. In to je dovolj. Dan svojega odhoda v Krtovo deželo bom, če Bog dn in sreča junaška, pravočasno javil vsein, in upam. dn mi bo tn ali oni izmed vas vsaj kakšno lepo pesemeo zložil zn slovo. Takšnole na primer: Ker nn svetu tem imel ni ne miru ne doma, v Krtovo deželo striček naš zdaj tiho roma ... Kličemo v slovo mu vsi, ki smo ostali sami: >Naj mu bo tam boljšo, lepše kakor tu med nami!« Takšno pesemoo, vidiš, bi si želel na pot v Krtovo deželo. Kdor jo prvi zloži, dobi zvrhano skrinjo praznine! t.ouo nozdravljona — Kotičkov striček. 614. Driga Kotičkov stričok! — Vprašam Te, zakaj ne odgovoriš na moje pismo? Letos sem začela hoditi v šolo. Učimo se tudi pesmi. Pridi kdaj k nam na HmJaco, pa Ti za-pojem tisto: Pastirica žgance kuha, vmes pa pade tolsta muha. Pastir pa prav': »Juhej, juhej, take žgance sama jej!« Prisrčno Te pozdravlja Majda Dobovi-š e k, učenka I. razr. na Jesenicah. Draga Majda! — Kolikor se spomnim, si bila že dvakrat v mojem kotičku. Zato me ne gre v glavo, kaj prav za prav hočeš z onim vprašanjem. Na kaj pa naj hi Ti bil odgovoril? Saj nobenega Tvojega pisma nisem imel več v svoji torbi. Na to Tvoje novo pasmo Ti vendar nisem mogel odgovoriti prej, preden si mi ga sploh poslala. Kaj praviš na to, a? Tista pesem o žgancih mi je gromceansko všeč. Lepa je, da človeka presune do dna arca. Samo onemu pastirju se malo čudim. Mu postava pastirica žgance s tolsto muho na mizo, on pa ti na to še veselo zavrieka: »Juhej, juhej!« Šele potem jezno zarentači: »Takšne žgance sama jej!« Tu nekaj ne gre vkup in ne gre. Ali bi tudi Ti najprej veselo zavriskala, če bi našla tolsto muho v žgancih? Jaz, tako mi majke moje, bi zarobantil, da bi se za bliskalo sto kilometrov naokoli I Upa/m, da mi prihodnjič pošlješ še kakšno lepšo pesem, kot je ta. V tem upanju Te prijazno pozdravljam in Ti kličem: Bog Te živi, Gorenj.ka mala! — Kotičkov striček. 615. Dragi striček Kotiček! — Mnogo vode je že odteklo medtem, ko sem Ti zadnjič pisala. Danes bi Ti rada nekaj povedala o stričevi grlici. Bila sem pri stricu v Fužinah. V kletki sem zapazila grlico. Ker je tako krotka in srčkana, sem jo vzela iz kletke. Nekaj časa je veselo letala po sobi, potem pa mi je skočila na roke. S krempelj-čki se je oprijela prsta in stala tam pol ure. Kar nerada je slednje odšla nazaj vkletko. Striček, ali veš, zakaj? Te lepo pozdravlja Marija Tome, učenka IV. raza-, pri Dev. Mar. v Polju. Draga Marija! — Zakaj grlica ni šla rada nazaj v kletko, bi rada vedela. Odgovor je kaj enostaven. Kakor vsaka živa stvar na svetu, tudi tudi grlica na vso moč ljubi zlato prostost. Svet je tako lep in širok, srce bi ga rado vsega objelo — pa ti pride nekdo in te zapre v tesno ječo. Tam ne moreš objeti niti koščka sveta. Kakor so bridke tiste ure izgubljene prostosti za človeka, tako so po svoje bridke za vsako drugo živo bitje na zemlji. Grlica nagonsko čuti: dokler je zunaj kletke, v prostorni sobi, je vsaj za korak bliže svobodi in radosti življenja; vrnitev v tesno kletko ji je kakor človeku s praga osvobojenja korak nazaj — v su-! ženjstvo in temo. Tako jo s to rečjo, vidiš. V četrti razred že I liodiš, tako učena si lorej že gotovo, da boš lo mojo noučeno razlago gladko razumela. Bog To živi 1 — Kotičkov striček. Čudni ЦжЦе (Žalostna pravljica) Nekoč so živeli ljudje, imeli so volčje zobe, oči kakor dvoje lun in nos kakor jastrebov kljun Najraje so jedli koprive, kot buča velike slive in trnje in pesek; mes6 pa v slast jim posebno je šlr Ko vse so podgano in miši in mačke pohnistali v hiši, drug drugega so se lotili — sto let so tako se mastill. Nazadnje od naroda vsega ostal le še stari je Grega. Nekoč lačen h kotlu je sedel — I in samega sebe pojedel... Križem kražem — nič ne iažem Dečkovo maščevanje Pred osmimi leti so roparji napadli turško vas Nezib v bližini analolskega mesta Adane. Med ropanjem so umorili očeta nekega dečka, njegovo sestro pa odgnali s seboj v hribe. Takrat je osemletni deček prisegel, da bo umor očeta in ugrabitev sestre maščeval. Zdaj, po osmih letih, se mu je posrečilo izslediti vseh pet roparjev. Izvedel je, da so odšli na semenj v bližnje mesto. Ko so se vračali, jih je počakal v zasedi in začel streljati nanje. Tri je na mestu ubil, dva pa sta zbežala. A tudi tadva nista ušla zasluženi kazni; kmalu nato ju je ujela policija in ju izročila sodišču. Pa tudi deček se bo moral zagovarjati, ker je san, brez dovoljenja oblasti .kaznoval roparje. Pa ga bodo najbrž oprostili, ker so ee zanj potegnili vsi ljudje v okolici in ga slavili kot junaka. Šoststo kač v hiši V Italiji je neki lovec, ki nadzira posestva grofa Passerinija, pred kratkim doživel nekaj zelo čudnega. Po dolgem času si jc hotel spet ogledati samotno poslopje grofovega posestva. Nič hudega sluteč je odklenil vrata in stopil čez prag. V tem hipu pa je prestrašen odskočil nazaj, kajti pred njim na tleli se je zvijalo vse polno kač. Lovec je takoj spet zaprl vrata za seboj in poklical kmete na pomoč. Kmetje so se oborožili z debelimi palicami in vdrli v hišo. Ubili so kačo za kačo in mrtve živali znesli na grmado. Prešteli so jih in ugotovili, da jih je bilo več ko 600. Grmado se nato zažgali. Kače so v samotno poslopje najbrž prilezle iz podzemskega skrivališča, odkoder jih je pregnala voda. --- Vinko Bitenc: Kresna pesem ШШМ Kresni večer je nocoj. Z zlatom nebo je pretkano, čudežno lepe skrivnosti bde nad prostrano poljano. Veselo gori naš kres, plamen visoko se dviga; baklje prižigamo, vriskamo vmes, pesem veselje nam vžiga. >rrf< КоГГ Kdor pa nocoj nevede praprot pri sebi nosi, ijiovo- temu dobra kraljica noči f>» sreče na pot natrosi. Sreča naša je zdravje, radost, jasnost obrazov in duš vedrina, naše bogastvo je naša mladost -tebi jo damo v dar, o domovina! ZAB/.STJR E GLAV E Rešitev izpolnjevalkc Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime): Bilo — če — očmi — bavbav — podgan. Pravilnih rešitev smo dobili 66 Za nagrado je bila izžrebana Z i n k a A ž m a n , učenka I. razreda meščanske šole na Jesenicah. M. K.: Majda in Majda: Jaz sem Majda... Androjček: . . -. jaz Andrejček. Majda: Majhna, rovna sva oba Andrejček: A kar v prsih tu imava vredno pehar je zlatž. Majda: Takšno urico imam jaz, ki za mano vedno bije: lika, taka, tik... Sam Bog jo vedno znova mi navije. Androjcok: Jaz imam pa takšno lučko, ki nikdar ne izgori: lo spomin je tih na mamo, 'ei že zdavnaj v grobu spi. Pa res! Janezek vpraša očeta v živalskem vrtu: »Očka, ali zna tudi lev peti kot kanarček?« Očka: »Kaj ti pride na misel I Kako bi znat lev peti?!« Janezek: »Zakaj so ga pa poten v kletko zaprli?« DELAVSKI VESTNIK Jasna beseda »Bodočnost«, glasilo slovenskih katoliških na- 1 meščencov, organiziranih v »Društvu združenih za- | sebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«, pri- i naša v svoji 3. številki poleg raznovrstnega aktualnega in zanimivega gradiva tudi pomemben odgovor »Besedi«, ki je v svoji 5. številki zapisala, da »odklanja vse doktrine in vsako avtoritativnost v gospodarskih in socialnih vprašanjih in skuša to vprašanje reševati iz lastne presoje in na podlagi lastnega gledanja gospodarskega in socialnega dogajanja okoli nas.« »Bodočnost« pravi k temu: »Če bi bila gospodarska in socialna vprašanja samo vprašanja ...... in ne nujno v zvezi s človeškim bitjem v individualnem, družinskem, gospodarskem in socialnem redu, bi bila taka izpoved logično nepreporna in v marsičem odrešilna. A vprav to je njena hiba. Ta lastna presoja in lastno gledanje slonita na logično krhkih preaiisah, ker namenoma prezreta bistveno plat človeškega bitja, ki jo ima v božji ekonomiji. Gospodarska in socialna vprašanja so neločljivo povezana s človeškim bistvom in njegovim izpopolnjevanjem v nadnaravnosti, v nadnaravnem pa nas veže božja doktrina po svoji avtoritativnosti, torej za nas samo »lastno« gledanje ne zadostuje, in nobena šo tako pretkana dietinkcija ne bo mogla razdružiti teh logičnih nasledic. Ali priznamo odrešilno in hkratu imperativno avtoritativnost, ki obsega vsega človeka v vseh njegovih odnosih, ali se pa z »lastnim« gledanjem vržemo tako v idejno kakor stvarno anarhijo — tertium non datur! Človeško umsko poseganje v gospodarska in socialna vprašanja je stalno v kleščah vplivov in sprememb v času in kraju, tako da zavzame človeška družba v dveh časovno zaporednih dobah skoraj nasprotujoči si obliki. To »lastno« gledanje i.na prečesto le izvor v zavistni zagrenjenosti in bahavem samoveličju umskega spoznanja — a kolikokrat ni umsko spoznanje — umska zmota. Ozrimo se malo po svetu, pa bomo videli, kaj vse je tako »lastno« gledanje že napravilo v gospodarskih in socialnih vprašanjih. Zato pa prav tako zavračamo zmotno misel, da bi svetovno-nazorno lahko stali na katoliških etičnih načelih, v praktičnem boju pa za preuredbo človeške družbe da bi ee mogli udinjati kakemu »lastnemu gledanju«, recimo znanstveni teoriji marksizma. Če krščanski socialec, ali kakor se nekateri s poudarkom nazivljejo »krščanski socialisti«, obsoja grehote gospodarskih propalic, jih obsoja z etično najvišjega vidika in mu je -.narksistična znan-stvenost odveč. Krščanski socialec ima svoje uspešno orožje tako v nadnaravnem kakor naravnem pravu, marksizem pa še to poslednje marsikje prezre. Ni nam, da bi se pehali za znanstveno vrednost marksistične teorije, ki poleg nekaj resnic vsebuje hude zmote o človeškem bistvu in življenjskem namenu. Človeška psiha je tako nedeljiva in enotna v svojem delovanju, da se ne more umsko usmerjati tako, praktično pa delovati drugače. Osnovno mišljenje katoliškega misleca preveva vsa njegova dejanja in sodbe z etično vzvišenostjo, kakor ne more nobena znanstvena teorija. ZENA IN DOM Otroci v današnjih stiskah __ Včeraj zjutraj sem opravljala mojega najstarejšega za šolo, ko me je vprašal: »Ali ata že zopet spi?« Pa sem mu morala odgovoriti: »Dn, ata ze spi; pravkar je prišel z nočne službe.« Pa sem se hotela še malo pogovoriti z mojim najstarejšim, saj ljudje smo pač taki, da radi vidimo, če nas kdo posluša; zato sem mu pravila: »Veš, ta teden bodo zopet praznovali; zato bo danes in jutri ata dona. Seveda pa bo potem tudi manj zaslužil, a živeti pa le moramo in jesti tudi tiste dni, ko nič ne zasluži,« sem z vzdihom pristavila. Ko je sinko odšel v šolo, sem se pa le vprašala sama pri sebi: »Ali je bilo prav, da sem mu zjutraj govorila o naših skrbeh in težavah?« Ko je sinko prišel iz šole, mi je več kot jasno odgovoril na to moje vprašanje. Vzel jo iz torbice zemljo, ki sem mu jo dala s seboj za južino, mi jo je položil na mizo in me pogledal s svojimi velikimi očmi ter rekel: »Mama, ko si ni zjutraj pravila, da ata zdaj dva dni no bo nič zaslužil, sem si pa mislil v šoli, da je bolje, če eno zemljo prihranim za jutri zjutraj k zajutrku in pa, veš, mama, tistega denarja, ki si mi ga do sedaj dajala vsak dan za mleko iz mlekarne, ki ga pijemo v šoli, mi tudi ni treba več dajati, saj bo tudi tako dobro. Gospodu učitelju sem žo povedal, da za mene ni treba več naročati mleka, ker ata dvakrat na teden praznuje, pa nimamo denarja.-; Moj Bog, kaj sem napravila s svojim jadikovanjem nasproti nojemu otroku! — sem si mislila, pa sem mu rekla: »Tako na koncu pa tudi še nismo, da bi moral stradati!« in sem mu stavim toplo besedo za našo mladino? Kolikokrat slišimo tožbe, koliko skrbi nam mladina naprnvlja, koliko nas stane in koliko težav je z vzgojo mladine sploh. Ali nimamo morebiti mi, današnji starši, nič več one lepe in sveto ljubezni do otrok, ki so jo imeli naši starši, ki so pač tolikokrat rekli, da je z otroki res križ, pa tudi veselje? Križ sino bili torej že tudi mi našim staršem, pa so vendar ta križ znali nositi tako, du jim je bil v veselje, da jim je bil življenjska vsebina, življenjski cilj. Tudi nam otroci ne povzročajo samo skrbi in križev. Pomisli3io samo, koliko veselih upov so nam stavili prav ti otroci, ki nam danes povzročajo le skrbi, nekdaj, ko so bili še majhni! 2e takrat smo si želeli, naj bi se jim bolje godilo, kakor se je nam. Zdaj pa morajo tisti naši otroci, ki smo jim žoleli lepše življenje, prestajati z nami vred vso skrbi, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Kljub vsej bedi današnjih dni dati našim otrokom solnca, ob katerem si bodo ogreli mlada srca, in od njih občutljive narave odstraniti senco skrbi, ki nas obdaja vsak dan, to bi morala biti skrb vseh dobrih staršev. Seveda pn ne mislim, da bi otroci prav nič ne smeli vedeti o vsakdanjih težavah, ki nas tarejo, pač pa vsaj toliko, da jih prezgodaj ne poglobimo v vso tragiko današnjega živ^ ljenja in j in tako vzamemo vsakršen polet in vsakršno upanje na boljše čase, ki jih vendar vsakdo sme in mora pričakovati. Seveda pn je ta naloga 1 prav tako težka. Tako so naši otroci navadno pri- Zadrnifarji! V skupnosti je moč, — v složnosti napredek. Brambovci morejo braniti le one, ki se nahajajo v obzidju. Zato konzumenti v svojo trdnjavo, v naše I. delavsko Btonznmn® drušlvo v Lfublfani, Kongresni trg s t. 2 Se o reformi obrtnega zakona Obrtni zakon vsebuje dvoje nejasnih mest, ki se pogostokrat tako s strani delodajalcev, kakor tudi s strani sodišča napačno tolmačijo. To sta določili glede odpovedi in glede1 odprav-nie. Nujno potrebno je, da se vse nejasnosti in neskladnosti čimpreje odpravijo, da sc našim nameščencem ne bodo dogajale nepotrebne krivice. Glede odpiovedi pravi § 332 obrtuega zakona: »Če ni drugače dogovorjeno ali ni krajevnega običaja povoljnejšega za služboje-malca, moreta elužbodajalec in službojernalec tako razmerje razvezati s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šestte-denski odpovedi. Besedi »drugače dogovorjena« jc mogoče v praksi tolmačiti na različne načine in sicer si pod njo lahko mislimo »boljše uli slabše dogovorjeno«. Sicer jc iz citiranega paragrafa jasno razvidno, da znaša najkrajši odpovedni rok 6 tednov in da torej besedice »drugače« ne moremo tolmačiti v smislu »slabše«, vendar bi bilo dobro, če se- hočemo izogniti vsakemu nepotrebnemu razpravljanju o tej stvari, da se nadomesti besedica »drugače« z besedico »ugodnejše«. Določilo o odpovedih pa jc potrebno spremembe tudi v svojem tretjem odstavku, ki pravi: »Odpovedni ro kse s pogodbo ne more odrediti izpod enega ali iznad šest mesecev, a mora končati zadnjega dne koledarskega meseca.« Dočim govori drugi odstavek o šestteden-ske modpovednem roku, ki jc prisilnega značaja, govori citirani tretji odstavek samo o mesečnem roku. Gre za očividno napako in zato to določilo, da se more namreč dogovoriti enomesečni odpovedni rok, ne velja. Najkrajši odpovedni rok znaša torej za nameščence 6 tednov. Tako je tudi razsodilo v Ljubljani deželno sodišče kot prizivno sodišče v obrtno-pravnih stvareh (28. sept. 1932, Eg I, 44/32—4). Zato bi bilo pravilno, da sc besedi »izpod enega« črtati. Glede odpravnine pravi obrtni zakon (§ 533), da gre po desetletnem nepretrganem službovanju službo jemalcem, ki jim je poverjeno opravljanje višjih trgovekih ali višjih tehničnih opravil v primeru prestanka tega odnosa odpravnina. — Iz tega določila bi človek skle-prnl, da gre odpravnina samo višjim nameščencem. Kdo pa je višji nameščenec, tega zakon ne ureja. Zato imamo sedaj različna mnenja glede interpretacije tega določila: eni so mnenja, da gre odpravnina vsem nameščencem, drugi pa so mnenja, da gre odpravnina samo tistim nameščencem, ki zavzemajo v hierarhiji uameščcncev v obratu visok mesto. Da sc odpravijo ta deljena mnenja in onemogoči nesocialno tolmačenje tega določila, bi bilo pravilno, da se, črta besedica »višjih« ter pristavi, da ne bo dvomov, besedico »pisarniških«, tako da bi se glasil ta odstavek, da gre etipravnina onim. ki jim jo poverjeno opravljanje pisarniških, trgovskih ali tehničnih opravil. Program Mednarodne zveze krščanskih strok, organizacij U značaju, hotenju in ciljih krščanske strokovne mternacionale ima marsikdo zelo napačne pojme. Tako je marsikdo mnenja, da je krščanska stro-Kovna internacionala napol marksistična in da je le podružnica socialistične internacionale. Da pa temu ni lako, priča program internacionale, ki ga je sprejelo mednarodno zborovanje krščanskih strokovnih organizacij v Innsbrucku leta 1922. V najzanimivejših točkali pravi program to-le: »Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij priznava krščanski svetovni nazor, ki^ga noče uveljaviti v socialnem in gospodarskem življenju ... Zavrača omalovaževanje osebnosti, kar je bistveno za socializem in komunizem. Nauk o razrednem loju vodi do nadvlade (diktature) enega dela družbe nad vsem človeštvom in stoji v nasprotju z načelom o pravičnosti in ljubezni... Priznava individualno (zasebno) lastninsko pravico. Vsakdo ima pravico laslnino si pridobivati in jo posedovati... Sedanje stanje socialnega in gospodarskega razvoja zahteva organizacijo produkcije In razdelitev dobrin na podlagi sodelovanja delodajalcev In delojemalcev v dobro cele družbe... Gospodarski red se mora tako organizirati, da bosta kapital in delo odgovarjajoče svojemu moralnemu in gospodarskemu pomenu soudeležena pri vodstvu produkcijskega procesa in dobrinah produkcije in to s korporativniii deležem na dobičku in podobnimi oblikami razdelitve dobrin. Umestno je, da tvorijo delodajalske organizacije s strokovnimi organizacijami v isti panogi zaposlenih delavcev in nameščencev paritetično delovno skupnost (korporacijo!)... Država ne more biti nositeljica gospodarstva.« Iz navedenega je razvidno, da je program internacionale krščanski brez kompromisov in da zavrača vsako kompromisarstvo z »gospodarskim marksizmom«. Ne priznava ne načelnega, pa tudi ne oportunističnega razrednega boja, ne spodtika se nad privatno lastnino, ampak jo zahteva za vsakega, tudi za delavca. Ker program odklanja razredni boj, ki ima za končni namen »iztrebitev.; kapitalistov, dosledno tenu zahteva sodelovanje lastnika kapitala in delojemalcev ter odgovarjajoči delež na dobičku. Program kaže izrazito protika-pitalistično ost v lem, da zahteva korporacije (delovne skupnosti), v katerih daje delojemalcem možnost popolnega uveljavljanja v gospodarstvu in preko katerih bi se izvedlo tudi načelo demokracije v gospodarstvu. V tem pa se kaže jasno tudi protifašistična smer, ki hoče vso centralizirati, kar vidimo v državah s fašistično ureditvijo. V vsem programu vidimo lepe skladnje s socialnimi okrožnicami Leona XIII. ter Pija XI. Zato se ne čudimo, če je program zajel stotisočere množice delavcev in nameščencev in smatramo, da bi mogel postati tudi pri nas program enotno fronte krščanskih delavcev in nameščencev. (M) Bolezenske podpore v rudarskem m kovinarskem zavarovanim Rudarji in deloma tudi kovinarji (v topilnicah) so zavarovani pri bratovskih skladnicah za primer bolezni, nezgode, starosti in onemoglosti. Ob bolezni imajo pravico do sledečih podpor: 1. do brezplačne zdravniške pomoči in vseh pripomočkov, ki so potrebni za zopetno ozdravljenje; tudi do bolnišnice. 2. Do hranarine, ako je član za delo nesposoben nad tri dni. Hranarina znaša dve tretjini zavarovane mezde. Pravica do podpor obstoji za dobo O mesecev. V izrednih primerih se more podpora podaljšati na 12 mesecev. 3. Ako član umre, dobe svojci pogrebnino in sicer v tri-desetkratnem iznosu zavarovane mezde. 4. Čla-nica-porodnica dobi: predporodnim) za dobo 6 tednov pred porodom, porodniuo za dobo 6 tednov po porodu, babiško pomoč, odnosno bolnišnico, dečjo opremo v znesku 150 Din in dojnino za 12 tednov po 3 Din na dan. Porodniška podpora znaša tretjino zavarovane mezde. Svojci člana imajo pravico do teh podpor: 1. do brezplačnega zdravljenja; zdravljenje v bolnišnicah le za dobo 4 tedne. 2. Ako je član v bolnici, ima ženn pravico do polovične hranarine. 3. Ob času poroda do porodniške podpore štiri tedne pred in štiri tedne po porodu po 1.50 Din na dan, do babiške pomoči in zdravniške, odnosno do oskrbe v bolnišnici in do dečje opremo v znesku 150 dinarjev. 4. Ako umre rodbinski član, do pogrebnine, ki pa ue sme presegati za novorojenca 100 dinarjev, izpod 4 lela 150 Din in izpod 16 let 250 dinarjev, za ženo 500 Din, za starše 300 Din. Pravice do podpor iz zavarovanja za bolezen zastarajo v enem letu od dne, ko je treba podporo izplačati. PO SVETU V Ameriki pripravljajo zakonodajo. Roosevelt je napovedal, da bo zakonodajnim potom zagotovil vsakemu amerikanskemu delojemalcu eksistenčni minimum in starostno preskrbo na podlagi obveznega zavarovanja. Tako v Ameriki v dobi najhujše gospodarske krize. Pri nas pn je nekaterim naša socialna zakonodaja strašansko napoti in jo skušajo na vso mogoče načine okrniti, češ, da bo s tem našemu gospodarstvu v izdatni meri pomagano. Angleži grade tvornice. Londonska »Broad of Trade« poroča, da je v Angliji bilo ustanovljenih tekom zadnjega lela 1800 novih tvornic, z obrato-vanjon pa jih je prenehalo 800. Tudi pri nas se ustanavljajo nova podjetja kljub krizi — ali pa ravno radi krize. Tudi kriza jc dobičkanosna — pa ne za delavca. Romunija se brani tujcev. Romunske oblasti so odrekle koncesijo za ustanovitev tvornice sukanca inozemski družbi, ker je hotela zaposliti tekom prvih lel obratovanja večinoma tuje delovne moči. Pač redek pojav na jugovzhodu Evroj>c! hitro pomagala iz šolske obleke, da je čimprej odšel k otrokom na dvorišče. Res je, da je za nas vse zelo huda doba, a še bolj za naše otroke, ki z nami vred vse lo doživljajo. S skrbmi vstajamo zjutraj in e skrbmi legamo zvečer k počitku. Celo v spanju nas mučijo naše stalne skrbi. Namenoma pravili mi, kajti iz skrbi dandanes ni nihče izvzet, najsi bo gospod ali hlapec. Skrbi so nas vezale že v časih velike vojne, pa zopet potem, ko smo si ustvarjali dom in domovino, pa nas zopet zdaj vežejo vezi vsesplošnih skrbi, ki so menda objele ves svet. Kljub temu pa imamo mi starejši mnogo več dobrega, ki smo ga užili v naši mladosti, dočim sedanja mladina niti brezskrbne mladosti nima, a nas starejše spremlja pirav svetal sijaj srečne in brezskrbne mladosti še v naša pozna leta. Ali ni bnste zamerile, matere, če danes za- če vseh naših kritik in tožba, ki se nanašajo na naše gospodarske in politične razmere, pa si niti no domislimo, da bi utegnilo to slabo vpjivati nanje. Če jim potem šc oponašamo vsak košček kruha, vsak dinar, ki ga izdamo zanje, poleni pač ne smemo pričakovati, da bomo vzgojili naše otroke v poštene, požrtvovalne, delavne, dobre, plemenite ljudi, ampak da bodo žc prav zgodaj stopili na isto pot nezadovoljnosti, mračnosti, kritikastrstva, na kateri vidijo zdaj nas. Kam bo pa privedla taka vzgoja? To, kar damo svojim otrokom, najsi bo žc skromno kosilce, ali iz starega predelana obloka, ali doma narejena igrača, dajmo jim z ljubeznijo in veseljem! S toplo besedo spremljan, šo tako skromen dar napravi vesolje. Otroške želje so hitro izpolnjene, saj so povečini skromne, čo jih lc vzgajamo k skromnosti in zadovoljnost! z malim. Modemu žona spravi kaj rada svojo vnanjost v prikupno skladnost. Tudi moda ji pri tem pomaga. Obleka, torbica, rokavice, čevlji in celo cigaretnica so kar so tiče blaga, barve in okraska v prijetni harmoniji. Naša slika nam kaže torbico, rokavice in cigaretnico, ki so na ta način harmonično izdelani. Zakaj ? Zadnje čase so vedno bolj odklanjajo starejše služkinje, bodisi kuharice, sobarico in sploh gospodinjske pomočnice. Naše strokovne posredovalnice doživljajo, da jim 30, 35 letne kuharice gospodinje vračajo, češ, mlado mi pošljite. Ali je morebiti kuharica v teh letih res prestara, dela nezmožna? Radi bi zvedeli, kaj je vzrok takemu početju. Ali morda večletne izkušnje, ki jih je kuharica pridobila v delu? Ali je premalo lepa za novodobno hišo, premalo moderna za sedanje čase? Vsem socialno čutečim gospodinjam kličemo, naj. vendar zaposle tudi starejše gospodinjske pomočnice, sicer se jih bo nabralo tojiko, da bodo javnosti v breme. Saj delati znajo in morejo, brez dela ne morejo živeti; ali naj jih tako početje požene v obup? Če je že mnogim družinam zaradi gospodarske krize nemogoče imeti služkinje, naj bi one gospodinje, ki jih ni kriza tako kruto zadela, vendar dale možnost dela in zaslužka vsem tako številnim, zlasti starejšim, ki čakajo na službe in kruh. Žonski list »Vigred« V letošnjem letu prav posebno usmerja svoje delo v dvoje najvažnejših gibanj sedanje dobe, v gibanje Katoliške akcije in v delavsko gibanje. Posebni članki o tem dvojem, pa tudi celotna vsebina letošnje »Vigredi«, ki se je kljub krizi ne le ohranila nn dosedanji višini, ampak se je celo razširila in izpopolnila, vse to je vzroka dovolj, da si jo naroči vsaka katoliško slovenska žena, vsako katoliško nlovensko dekle. Zaradi svojih vodilnih pa tudi krajših povest: je »Vigred« primerna z a vsa ko knjižnico, saj je s svojimi 480 stranmi kar obsežna knjiga. Pn tudi vse drob-nejše blago, ki jc pregledno razvrščeno, služi ženi in dekletu, gospodinji in kuharici ob najrazličnejših prilikah; zato jo razumljivo, da — kakor sino informirani — število naročnic tli padlo, kakor so dogaja pri drugih listih, ampak so jc za lopo šte- vilo še pomnožilo. Posebna privlačnost za list je, ker i na trovrstno prilogo: za ročna dela, modno prilogo in krojno prilogo. Zato ni prav nič čudnega, če se še zdaj — kakor slišimo — šo vudno oglašajo nove naročnice. Vigred brez priloge stane letno Din 25, s prilogo Din 50 hi sc naroča v Ljubljani, Masarykova cesta 12. od 25. junija do L julija 1934. Gospodinjska šola Marijanišče v Ljubljani. Ponedeljek. Kosilo: parmizanovi štrukeljčki v juhi. Goveji golaž in krompir v kosih. Solata z jajci. Večerja: polpiete s solato. Cežana iz rabarbare. Torek. Kosilo: jočinenček v juhi. Oo edina, nadet krompir in kolerabna prikulia. Marelični cmoki. Večerja: koroški ajdovi žganci z mlekom ali kislim zeljem. Sreda. Kosilo: grahova juha z rižetn Sočna pe čenka. krompirjev pire in solata. Kuhane borovnice. Večerja: mlinci s prašičjim tnesom in solata. Četrtek. Kosilo: klahel juha z opečenim kruhom. Riž s teletino in jiarmizanoin, grahova prikulia. Jagodna pogača iz krhkega testa. Večerja: zapečeni široki rezanci s svinjino iu solata. Petek. Petrovo. Kosilo: vranična juha z ocvrtim grahom. Pečeni piščanci, pražen riž z mladim korenjčkoin in šolala. Jagodna strnjenina s piškoti. Večerja: naravni zrezki 111 mešana soiata. Sobota. Kosilo: rezanej v juhi. Govedina, izražen krompir in kuhana solata z grahom. Cežana iz borovnic Večerja: rezančna potica in solata. Nedelja. Kosilo: tnožganova juha z zdrobovimi cmočki. Nadeta telečja prsa, parjcua špinača, mali krompirčki in solata. Piškotne rezine z jagodno j)c-no. Večerja: ocvrta telečja jetra in solata SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik F. R. S. 0 zlati žili je bilo v zadnji nedeljeki številki dovolj branja, menda tudi kaj za vas uporabnega. Ako se nagibljete k životnosti, potem naj velja za vas povdarek na pristosti kmetski (ponaj-več rastlinski in pičlo zabeljeni) prehrani in znatno povečanem gibanju (hoji, plavanju, veslanju, kolesarjenju in drugo)! M. P. B. Beli tok, če zares ni kužnega izvora, premine največkrat in najraje sam brez krajevnega zdravljenja, večkrat je takšno zdravljenje naravnost škodljivo. Odpraviti treba morebitno splošno sla-botnost, malokrvnost, zaprtost, nesnažnost in vee drugo, kar trajno draži, n. pr. dolgo sedenje, naporno šivanje s strojem itd. V vašem primeru je morda živčna razdraženost ali duševna vznemirjenost kriva, da imate nevšečne občutke. Spominjam se mnogih primerov, da so prišle k meni žene zavoljo belega toka, lu ga nisem moged ugotoviti in ki je izginil, ko sem ženam odsvetoval vsakršno zdravljenje in nasvetoval večtedensko ali mesečno mirovanje. Pa poskusite še vi takšno zdravljenje, ki je kaj lahko in zelo uspešno, če res ni bilo okužbe. N. K. P. Bolečine т križu in trebuhu pri poročeni ženi ne pomenijo še nosečnosti, zlasti, ko imate še perilo v navadnem redu. Ako vas obhajajo slabosti in se vam dela sladka slina, vendar kaže, da ee posvetujete z zdravnikom, ki si ga izberete za zaupnnika za to potrebo in nadalje. Ne čakajte ailel Krpanje je hvaležno in uspešno, dokler ro luknjice majhne. J. V. Lj. Zdravljenja s stradanjem ne morem odobravati v vašem primeru, ko mi poročate, da ste živčno bolan že nad dvajset let. Stradanje priporočajo ljudem s kakšno motnjo v notranji presnovi (protin, sladkorna bolezen, zaimaščenost in elično) sa krajšo ali daljšo dobo, začasno tudi ljudem z želodčnimi ali črevesnimi boleznimi. Ljudem z nagajivimi živci treba izbrane in izdatne hrane! leti. Bromove soli v obče niso bogvekako strupene, »aj jih prenaša celo dojemec po pol grama ali se več na dan brez škode, a za redno ali dolgotrajno rabo niso primerne. Komur prija bromova 6ol, nima sredstev za razmetavanje, naj si kupi zmes bromovih soli in si jo raztopi na desetkratni množini prekuhane vode (n. pr. 25 gramov bromovih soli na ečtrt litra vode), ena neprevelika žlica te raztopine vsebuje približno 1 gram bromove 6oli, kar je navadna množina zn odraslega človeka kot enkratni vzetek, kot redčilo za bromovo sol ee največkrat rabi mleko. Isti. Špajkove korenine (valeriana) dajejo dober čaj za pomirjen je živcev same ali z meto vi m ali melisovim listjem aili kamiličnlm cvetjem mešane. Na četrt litra vrele vode ee vrže ščepec ali vzrhana žlica tega čaja, posoda se pokrije, čez 10 minut se čaj precedi in pije hladen brez dodatkov, navadno zvečer, polovica pred večerjo, druga polovica kot uspavalo. Špajkove kapljiee so vinekocvetni izvle- ček iz špajkovih koreninic. 0 potrebi (vznemirjenju, krču, slabosti) po 10—20 kapljic na vodi ali sladkorju, tudi nekajkrat na dan. Čim manjkrat se zdravilo rabi, tem bolj ostane učinkovito. Isti. Utrjevanje z vodo je priporočljivo vsakomur, tudi onemu, ki je prestal hud revmatizem in čuti bolečine ob slabem vremenu. Najbolje bo, ako v tem času združite sončenje z vodnim utrjevanjeap, kakor je hilo že večkrat opisano. Še vedno isti. Višnjevi, proti korenu temno modri nohti pomenijo zastajanje krvnega obtoka in sicer v odtoku krvi proti srcu. Če ni srčna črpalka pokvarjema, potem znači ta pojav ребапје močd, kar je zelo verjetno pri človeku, ki ee trapi z nesmiselnim počenjanjem, kakor je gladovanje. Človeško telo in osrednje gonilo v njem — srce — je kakor stroj, ki povoljno deluje ob zadostnem kurivu! A. B. M. Bel jezik imajo tudi zdravi ljudje, zlasti proti korenu se opaža mnogokdaj tenka ali debelejša plast olušča ali leva jezičje vrhnjice (sluznične prevleke na jeziku) z raznimi glivicami in sprijetimi ostanki jedi in pijač. Ako se prej čist j»zik »pobelit ali »obloži«, pomeni ta sprememba kakšno motnjo v prebavi; vešče zdravnikovo oko bere 7. bolnikovega jezika marsikaj. J. K. S. Trdovratna nespečnost vas muči? Ne omenjate ne dejanskega ne domnevnega vzroka svoji motnji, ugibati pa je meni težko, ker bi moral napisati dolgovezno razpravo o vzrokih, ki so zu-j nanji in notranji, telesni in duševni, da človek nima več povoljnega počitka. Kakor druge bolezenske motnje, se odpravlja tudi nespečnost po vzrokih, in pri mnogih vrstah nespečnosti zavoljo zunanjjh motenj (spalnica, ležišče, mrčeš, ropot, žalost, jeza, kes, skrb in dr.), je zdravniška pomoč odveč, pri duševnih vzrokih pa sama po 6ebi nezadostna, pri j nespečnosti zavoljo bolezni je zdravniška pomoč umestna in uspešna, ako zdravnik pozna glavno bolezen. Vi o vsem tem nič ne poročate... J. P. Lj. Rman (achilea milletolium) je znana travniška rastina, ki daje dober čaj zoper trebušno napenjanje in krvavitve. Posebno sluje ta čaj (posušeno cvetje in lističje rmana) pri krvaveči zlati žili. Vsem. Na dopust pojdem v začetku prihodnjega meseca. Pe treh in 'ričetrt leta (45 mesecih!) neprestanega vsakoludenskega razmišljanja bolniških dopisov in sestavljanja zdravniških odgovorov se mi je zahotelo nekoliko odmora v tem, ne vedno prijetnem in lahkem zardevanju, da se z večjo zbranostjo pripravim za neko važnejše delo. Ker mi uredništvo noče postaviti namestnika, prosim svoje bolne in zdrave bravce in bravke, da opuste vpraševanja o zdravstvenih zadevah dotlej, da »Slovenec« naznani in začne zdravniško pomenkoval-nico v stari ali novi obliki. Tisti, ki ste med tem pisali, dobite še odgovor v prihodnji nedeljeki štf vilki, drugi pa — po dopustu. Kmetijski nasveti Kako se odpravijo črvi, ki se nahajajo v kosteh prosušenoga mesa? A. S. V. — Črvi, o katerih govorite, niso v kosteh, marveč v mesu ob kosteh. Samica mesarske muhe polaga svoja jajčeca najraje ob kosti. Iz jajčec izlegle ličinke se zarijejo v meso in ga žro. Čim jih opazimo, moramo izločiti napadene kosti in izrezali izjedena mesta do zdravega mesa. Izrezana mesta močno nasolimo in spravimo meso na tak kraj, da ne morejo muhe do njega. Tudi je dobro, če ga denemo v krušno peč, ko smo vzeli iz nje kruh, in pustimo, da se z njo vred shladi. Previdno ravnamo, če zalijemo pri mesu, ki smo ga vzeli iz prekajevalnice, vse razpoke in zareze, zlasti one ob kosti, z zmesjo iz enakih delov loja in svinjske masti. Sam loj bi bil za to pretrd, i Pri tem pa ne smemo skopariti, če hočemo, da pomaga. Mast moremo pozneje porabiti v kuhinji. Kose zavijemo v več pol časopisnega papirja in ga ob zanjki nad kostjo trdno zavežemo, da ne more mesarska muha do njega ter ga obesimo na hladnem, temnem in zračnem prostoru. Uporaba čilskega solitra pri zelju. Št. B. M. — Radi bi. vedeli, kako se gnoji s čilskim solitroin zelju. Je-li bolje raztopiti ga v gnojnici in z njo zalivati sadike, ali ga pa trositi okrog njih in jih potem osuti. — Če zelje zalivate z gnojnico, tedaj vam ga ni treba še gnojiti s čilskim solitrom. Gnojnica ima namreč sama dovolj dušika in ne rabi še dušičnega čilskega solitra. Vsebuje pa tudi precej kalija, ki pri zelju dela trde glave. Če pa nimate dovolj gnojnice, tedaj potrosite okrog veake sadike peščico čilskega solitra in nato jih okopajte. Na 10 četvornih metrov porabite kvečjemu pol kilograma tega eolitra. Preveč ga ni trositi, ker ob suhem vremenu lahko osmodi korenine. Raztrositi ga je najrajši ob mokrem vremenu, vendar tako, da ne pade na liste zelja, ker jih opari. — Bolhe na zelju zatirajte z zalivanjem, lahko pa tudi s pepelom, ki ga potrosite na suhe rastline. — Za galič-no-apneno škropivo za krompir vzemite 1 kg galiee in 1.5 kg živega ugašenega apna. Škropite pred cvetjem, lahko pa tudi pozneje, če opazite, da začno posamezni listi rjaveti. Rja je napadla vrtnice. N .P. Sr. S. — Vaše vrtnice je napadla boleoen, radi katere listje rjavi in odpada, cvetje je kriljavo in rastlina peša. — Iz do poslanih listov je razvidno, da so Vaše vrtnice napadene po rji, ki nastopa na teh rastlinah. Borba proti njej je nemogoča, če je listje že napadeno. Treba torej skrbeti že prej, da se njene klice, trosi, ne morejo razpasti po zelenih listih. Zatirati moramo to rjo že zgodaj spomladi, preden vrtnice odženejo, na ta način, da jih temeljito poškropimo 7, dva- do triodstotno raztopino modre galice. Ta prepreči, da se bolezen ne nore razviti. Sedaj poleti ne moremo sicer obvarovati že bolnih listov pred njo, pač pa lahko ohranimo zdrave mlade nove poganjke, če jih pogosto škropimo z enoodstotno raztopino galično-apnene brozge. Torej samo z marljivim škropljenjem se boste obvarovali te bolowii na vrtnicah. Kako se da zatirati praprot na planinskem pašniku? F. R. Č. — Odločili ste se zatreti praprot na planinskem pašniku, ker je ne rabite za nastil živini '.n je Vam paša zategadelj bolj dragocena nego p? praprot,je. Praprot lahko zatrete s ponovno, čim bo«; i'isto in pritlešno košnjo čez poletje. Pokositi pa morate praprot vedno poprej, ko dozorijo trosi, ki služijo v razplod praproti in so v rumenih kupčkih na spodnji strani listov. Pokošena mesta po-gnojite s hlevskim gfiojem. Še bolje pa je, fe po-gnojite z gnojnico. Boljša kakor gnojnica pa je gnojilna mešanica, ki jo napravite iz blata ali govna goveje živine in vode. Tudi ovčji gnoj je v to dober. V to svrho zapirajte ovce čez noč v pletene ograje, ki so razložljive in prenesljive z enega na druKo mesto pašnika. Če so ovce v takšnih ograjah bolj na tesnem več noči, zagnojijo ograjen del paznika s svojimi odpadki. S prekladanjem ograje in rednim zapiranjem ovc v ograjo lahko zagnojite samo z ovčjimi odpadki precejšen del pašnika, kjer hočete uničiti praprot. Uničevanje praproti s ponovno košnjo v zvezi z enim ali drugim gnojenjem pa zahteva potrpežljivosti in vztrajnosti. Predvidoma boste rabili dve do tri leta, da popolnoma iztrebite praprot. Bo pa vsekakor med tem časom rašča paše že tudi precej zboljšana. Čemu je potrebno piščetom lesno oglje? A. T. U. — Lesno oglje je piščetom in tudi odrasli perutnini nujno potrebno. Lesno oglje pospešuje prebavo in presnavljanje. Ker je lesno oglje luknjiča-vo, se navzame ali veže odvišne kisline in pline, ki nastajajo pri prebavi ter preprečuje drisko in druge bolezni v prebavilih. Lesno oglje zdrobite v prah in ga nudite piščetom ali kokošim v posebni posodi. Živali bodo vedno same použile toliko lesnega oglja iz posode, kolikor ga potrebujejo. Nameravam napraviti nekoliko vejnika. Kdaj je za to delo najbolj ugodno? A. R. S. — V juliju so mladi drevesni listi bolj nežni, pa tudi bolj re-dilni in lažje prebavljivi. V avgustu je že manj re-dilnib snovi v listih, kar se tem bolj stopnjuje, čim bolj se bliža poletje koncu. Dobro je tedaj, da začnete s pripravljanjem vejnika že julija in ko-nčate najpozneje do srede avgusta. V tej dobi je navadno tudi vreme najbolj ugodno za napravo in sušenje vejnika. Katero sredstvo je najboljše proti ušein pri živini? Š. J. B. — Uši odpravimo najboljše pri goveji živini, če jo dobro namažemo z mastjo, oljem, petrolejem, kreolinovim mazilom. To mazilo napravimo iz ene žlice kreolina in pol kilograma prašičje masti. Najboljše in nedvomno tudi najuspešnejše sredstvo proti ušem sta čokalo in ščet. čokala pa ni treba rabiti za snaženje živine, temveč le za očiščenje ali snaženje ščeti same vse one nesnage, ki se nabere na in v ščeti med ščetenjem živine. Če pa je ena ali druga žival zelo ušiva, potem še vedno ni treba uporabljati v začetku omenjenih sredstev za odpravo uši. Pač pa vzemite dober glavnik za izčesanje uši in izčešite dobro vsa zelo ušiva mesta na živini. Česanju z glavnikom pa naj sledi vedno še čiščenje živali s ščetjo. če boste vsak dan redno in temeljito čistili in snažili živino, se ne bo utegnil naseliti na živino noben mrčes. Če je pa kakšna živina ušiva, boste te-le odpravili v nekaj dneh z glavnikom in ščetjo, žiivina sama pa se bo dobro počutila, postala donosnejša in pridobila na vrednosti. Zatiranje divjega korenja na travnikih. I. I. S. — Pišete, da se na Vaših travnikih med travo pojavljajo rumeno in belo cvetoči plevel, divji janež in korenje, ki bi se ga radi iznebili. — Ta plevel nastopa največkrat v otavi kot divje korenje in ru-menocvetoča divja pastinaka. Oboje smatramo kot hud plevel, ker se zelo razširja in daje slabo in pusto krmo, ki je zelo trda. Zaradi svoje razširjenosti nam ta plevel močno izpodriva druge dobre trave in detelje. Divje korenje in pastinaka sta enoleten plevel, ki se razmnožuje po semenu. Zato morate skrbeti, da vsaj dve leti preprečite napravo semena, najlažje s tem. da posečete vse cvetje, kakor hitro se razvije; ali pa, kar je še izdatneje, da oplejete travnik in porujete s korenino vred ves ta plevel. Res je, da je to delo pri nas še malo vpeljano; vendar če ste navajeni pleti njive, je prav koristno, če se oprimete tudi pletve travnika, če je to potrebno. To delo vam bo prineslo obile koristi z dobro, sladko travo in bogato košnjo. Kaj je boljše, skidali gnoj vsak dan ali le vsak teden? F. K. Z. — Košnja in druga nujna dela vam ne smejo biti ovira skidati gnoj vsak dan sproti iz hleva. Kakor veste, sestoji gnoj iz živalskih odpadkov. nastelje in gnojnice. V gnojnici oa je amoni- jak, ki ima to slabo lastnost, da uhaja v zrak, kar spoznamo po ostrem duhu, ki nam udari v nos, ko pridemo v hlerv. Ta neprijetnost amonijaka se tem bolj čuti, čim dlje časa obleži in ostane gnoj v hlevu. V amonijaku je pa dušik, ki je najdražja snov med vsemi hranilnimi snovmi, ki primanjkujejo rastlinam v zemlji. Zato pa ga moramo skušati obraniti čitn več v gnoju. To pa se nam najbolj posreči, če gnoj vsak dan sproti skidamo iz hleva in ga spravi-no na gnojnik, kjer ga seveda tudi sproti razgrnemo in takoj tndi dobro stlačimo, da preprečimo uhajanje amonijaka itd. Res je, da se zgubi nekaj amonijaka tudi z vsakdanjim izkida-njem gnoja iz hleva. Vendar pa se ta izguba nikakor ne da primerjati z izgubo amonijaka, ki jo utrpi gnoj, ako ostane več dni ali cel teden v hlevu. Razun tega pa se Vam priporoča skidati gnoj vsak dan sproti iz hleva tudi zategadelj, da ohranite v hlevu dober in čist zrak, ki je tamkaj nujno potreben za zdravje živine in dobroto mleka. Zato pa ven 7. gnojem iz hleva na gnojnik vsak dan sproti! Uničevanje gosenic sovke na zelenjavi S. R. R. Na zelenjavi so se vam pojavile sive gosenice, ki povzročajo izredno škodo. Radi bi se jih znebili, pa ne veste kako. — Poslani črvi so gosenice nočnega metulja, sovka imenovanega. Gosenice so gole, tem-nosive barve in precej debele; objedajo ponoči listje ne samo zelenjave, ampak tudi njivskih rastlin (žito, krompir, pesa). Često napravljajo ogromno škodo. Najuspešneje jih zatirate, če po zelenjavi raztrosite apneni (tudi cestni) prah, pomešan z žveplom. Učinkovito sredstvo je tudi, če rastline poškropite zlasti na zpodnji strani z enodstotno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. V novejšem času uporabljajo v ta namen uspešno tudi dvoodstotno žvepleno-apneno brozgo (50 litrov vode in 1 kg brozge), ki z njo večkrat poškrope napadene rastline. Na jesen pa poleg tega vrt dobro in GRITZNER POKROMNA KOLESA ffiroji MW in .GRITZNER' po izredno nizHin cenah samo pri tvrdki JOSIP PETEL1NC - LIUBLIANA blizu PreSernovetra spomenika, и vodo. Večletna gnrancljal Pouk т umetnem vezenju brezplačen! Telefon 6tov. ШЈ. globoko prekopajte ter poapnite in sicer na 100 kvadratnih metrov površine vzemite 15 do 20 kg apna. To bo namreč uničilo zalego sovk v zemlji. Preslica na travniku da slabo seno. A. N. V. Njdvo ste spremenili v travnik, pa se je na njem razmnožila preslica. Goveja živina jo ne mara, če jo pa žre, dobi drisko. Radi bi jo odpravili. — Preslica je trpežen in sila trdovraten plevel, ki se ne da izlahka zatreti, ker je globoko vkoreninjen. Navadno se pojavlja na vlažnih zemljiščih, ki jim primanjkuje apna. Zato se ga še najprej iznebite, če ta travnik osušite s pomočjo pravilno izpeljanih jarkov in ga jeseni dobro poapnite. Še bolje bo pa, če travnik globoko preorjete, da s tem izrujete in pokončate korenine preslice, pri tem pa z apnom dobro zagnojite. Leto nato posadite krompir, ki aiu daste dovolj hlevskega gnoja, drugo leto pa zemljišče zasejete s travno-deteljno mešanico in napravite tako umetno travišče. Ker bodete zemljo s tem osušili in z apnom razkužili, bodo odpadli pogojii za uspevanje preslice in na istem prostoru bodete pridelali mnogo dobre sladke krme. Pravni nasveti Sporni svet F. K. B. Pred leti ste kupili hišo z nekaj sveta. Tega sveta bi moralo biti po mapi približno 100 kvadratnih metrov več, kakor ga vživate in ste dognali, da teh po vašem mnenju spornih 100 kvadratnih metrov vživa vaš sosed že 28 let. Zahtevali ste od njega, da vam prepusti la svet, kar pa noče, češ, da je tako kupil od svojega prednika. Spomladi ste na ta svet zasad'li mlade jablane, ki so se prijele, a sosed ni nič ugovarjal. Vprašate, če bo v slučaju spora aodtšč-i vam priznalo ta svet. — Če je sosed sporni svet vžival že 28 let, a njegov prednik pred njim r istem obsegu vsaj v dveh zadnjih letih, potem je sosed s svojim posestnim prednikom sporni svet priposestvoval in bo v slučaju tožbe ta svet sosedu prisojen. Sosed bi vas lahko tožil radi motenja posesti, ko ste zasadili drevesa na njegovem že priposestvovanem svetu. Zasajena dreveea pripadajo lastniku zemljišča, ker so se že ukoreninila. Poroštvena obveza. J. R. D. L. Leta 1921 ete se podpisali kot porok svojemu prijatelju za glavnico 10.000 Din. Vsa leta ste imeli mir, dokler vas ni sedaj pozvala posojilnica, da se pobrigate, da plača vaš prijatelj vsaj obresti, sicer da bo od vae izterjala ves dolg. Vprašate, če vas lahko posojilnica res na to prisili. — Svetujemo vam, da se zglasite pri posojilnici in zahtevate, da vam pokažejo zadolžnico, ki ste jo pred leti podpisali. Če ste se na tej listini podpisali kot porok samo za določen čas od enega leta, poten je vaša poroštvena obveza po preteku prvega leta prenehala in nimate nobenih obveznosti več, če pa tak pristavek manjka, jamčite še vedno za dojg do popolnega plačila. Neplačana najemnina. A. L. C. Brezposeln ste, imate družino, pa ste ostali za tri mesece v zaostanku za najemnino. Hišni gospodar je dal brez tožbe zarubiti nekaj pohištva. Vprašate, če je to dopustno in kam se lahko pritožite, da se pohištvo ne proda. — Po postavi jamčijo pohištvo in premičnine, ki se prinesejo v stanovanje, za najemnino. Radi dolžne najemnine lahko hišni gospodar zahteva zastavni popis zarubljennega pohištva, kar mu služi v zavarovanje dolžne najemnine. Prodaja tako zarubljenih predmetov se pa lahko izvrši na temelju sodbe v izvršilnem postopku. Najemnino boste pač morali plačati, sicer bo prišlo do tožibe in novih stroškov, ki se bodo pokrili iz izkupička sedaj zastavno popisanih predmetov. Pašna pravica. A. K. H. V srenji imate skupno pašno pravico. Nekateri kmetje za več, nekateri za manj glav pašne živine. Tekom časa so nastala še druga gospodarstva, ld nimajo pašnih pravic. Dva upravičenea-kmeta pa v zadnjih letih ne dajeta svoje živine na pašo, pač pa oddajata svojo pašno pravico drugim, ki je nimajo. Vprašate, če je to dopustno. — Da. Ker se taka pašna pravica lahko proda, 7>ato ni razloga, če se proti plačilu ali pa zastonj drugemu oddaja, seveda samo za ono število glav živine, kolikor upravičencu pripada. Nezaščiteni dolgovi. G. M. R. Vaši ženi, kot šivilji, so leta 1932 ostali dolžni posamezni kmetje, ki spadajo sedaj pod zaščito, manjše zneske do 100 Din. Vprašate, če so ti dolgo-vi iztirljivi. — Da. Po uredbi o zaščiti kmeta so izrečno kot nezaščitene proglašene terjatve, ki jih imajo obrtniki proti kmetom za izvršena obrtna dela po 20. oktobru 1931. Najcenejše bo, če stopite na uradni dan na okrajno sodišče ter daste na zapisnik opominske tožbe 9 plačilnim poveljen proti dolžnikom. Terjatve same zastarajo v treh letih, ker so nastale za izvršitev del v obrtnem obratu. Proviitek matore. K. F. S. Pri sebi imate bolno mater, da ji strežete. A vžitek ima mati izgovorjen na domu pri svoji hčeri, vendar mati noče biti na tem domu. Hčerka se brani dajati vžitek, češ, da ima mati vžitek samo doma ali pa v njeni istotako izgovorjeni hišici, v kateri so stranke. Mati ima tudi izgovorjeno, da ima lahko pri sebi eno od svojih hčera za postrežbo. Vprašate, ali je dolžna hčerka na domu dajala vžitek..— Hčerka je dolžna (lajati materi izgovorjeni vžitek na one ti mestu, kier je bilo to dogovorjeno. Le v slučaju, da so hčerka ali pa njeni domači 7.akrivili, bodisi s slabim ravnanjem ali nn drug način, da mati ne -nore živeti na domu hčerke ali v njej izgovorjeni hišici, potem je hčerka dolžna, da daje vžitek tam, kjer si mati to ir.bere. Če pa je mat brez tehtnega razloga zapustila dom, ni s tem zgubila vžitkn. pač pa mora sama poskrbeti, da ji к1о prenaša živež itd., ki ga je hčerka dolžna prip'nvit, na domu. Če potrebuje mati osebo za svojo postrežbo, sme ta pri niV stanovati, n: pa hčerki' dolžna, da daje prevžitek, oziroma tudi prehraro 7,i to osebo. Ločitev zakona. L A. R. Nesrečno ste poročena, ker ie mož ženskar in rad pije. Imate enega otroka. Ko je bilo otroku eno leto, je vaš mož imel razmerje z drugo žensko in vam nudil 1000 Din mesečno, če <*a zapustite. Niste hoteli, ker ste ga ljubili. Po preselitvi v drug kraj se je mož spo- četka poboljšal. Vendar po enem letu je eopet začel piti, dobil zopet zvezo s prejšnjo ljubico, vas pa doma muči, kriči nad vami in celo pretepa. Vprašate, če lahko na temelju tega zahtevate ločiteiv zakona in če bi vam bilo prisojeno 500 alknentacije. — Če bodete le polovico tega, kar ete napisali v pismu, mogli dokazati, bodisi s pričami, pismi ali i lastnim zaslišanjem pred sodiščem, bo na vašo tožbo moralo sodišče izreči ločitev zakona veled moževe krivde. Najbrž bo sodišče tudi vam dalo otroka na odgajanje. Višina alimentacije se ravna po premoženjskih razmerah moža, ki je dolžan svoji imovini primerno vzdrževati ženo in otroke. Razlastitev zasebnega zemljišča za gradnjo ceste. M P. T. Občina namerava zgraditi široko cesto na pokopališče. Zakoličili so cesto tako, da vam vzamejo pol metra širok pas zemljišča. Vprašate, Če vam ga morejo vzeti, ne da bi vas kaj vprašali. — Potrebno zemljišče za cesto se bo moralo od lastnikov kupiti ali pa ee bo moglo isto razlastiti proti odškodnini. Postava namreč dopušča razlastitev vsake nepremičnine, kakor tudi stvarne pravice za neposredno, kakor tudi za posredno potrebo ceste. Povračilo dolga. A. V. B. Delali ete pri nekem kovaču tri leta. Prvo leto ste plačevali po 50 Din tedensko za hrano. Drugo leto ste se zgovorili, da boste z delom odslužili hrano. Prisilili so vas, da ste podpisali potrdilo, da za svoje delo ne bodete zahtevali nobenega plačlia. Gospodarju samemu ste posojali ob raznih prilikah večje zneske denarja. Ko ste zahtevali sedaj povračilo denarja, vam je kovač »ekel, da ga n: dolžan naenkrat vrniti, ampak v delnih odpiačilih, ker tudi vi niste cele vsote naenkrat posodili. Vprašate, če to drži in če lahko kaj zahtevate za svoje delo. — Če ni bilo posebnega dogovora, kako in kdaj vam bo kovač vrnil posojeni denar, smete terjati povračilo dolga v celem znesku, kadar vi hočete. Če vam ne bo plačal zlepa, ga lahko prisilite e tožbo. — Za vaše delo bodete težko mogli kaj več zahtevati, ker ste se pogodili za hrano. Vaša izjava, da za delo ne bodete zahtevali nagrade, potrjuje prvi dogovor, da gre vaše delo za hrano. Organi banske uprave. F. K. T. Zakon o samoupravnih cestah govori o organih oblastne samouprave (banske uprave). Vprašate, kdo je mišljen pod tem »organi«. — Organi so v ten slučaju one osebe, odnosno skupine oseb, ki izvršujejo določene funkcije banovinske cestne uprave. N. pr. okrajni cestni odbor je tak organ, ki vrši posle, določene v posebnem pravilniku. Saje od sosedne parne žage. K. I. R. V bližini vaše stavbne parcele, na kateri stoji sedaj stanovanjska hiša, je gozdni posestnik zgradil parno žago. Opazili ste, da od te žage prihaja na vašo parcelo vse polno saj, ki kar vfflno padajo po celem prostoru, tako da ne morete niti sušiti perila, niti pustiti drugih stvari zunaj, ako jih nočete dati zaprašiti. Radi bi vedeli, če morete zahtevati od lastnika žage, da napravi tak dimnik, da ne bo saj raznašalo po vašem svetu in kam bi se bilo obrniti, da se to deseže. — Postava pravi, da sme vsak lastnik zemljišča prepovedati sosedu da vpliva od svojega zemljišča z odtočno vodo, dimom, plini, toploto, smradom, hrupom, pretresanjem in slično toliko, kolikor presega po krajevnih razmerah obično mero in bistveno krati v kraju navadno rabo zemljišča. Obrniti bi se vam bilo v tem slučaju na sodišče tožbo. Ako bi torej sodišče ugotovilo, da je saj, ki padajo na vaše ze-nljišče, toliko, da presegajo po krajevnih razmerah običajno mero in da vam bistveno kratijo v kraiu navadno rabo zemljišča, bo pač obsodilo lastnika žage, da ne sme več puščati saj na vaše zemljišče. Kako bo on nato preprečil, »da saje ne bodo padale na vaše zemljišče, je njegova stvar in mu vi pač ne morete predpisovati, kakšen dimnik mora napraviti in s kakšnim gorivom mora kuriti, ter takega zahtevka tudi vtoabi ne stavite. Usposobljenost za otvoritev trgovine. I. B. M. Dovršili ste dva razreda meščanske šole in absol-virali še trirazredno trgovsko nadaljevalno šolo. Izučili ste se v trgovini z deželnimi pridelki, spe-cerijo in barvo, lična doba je trajala tri teta in poleg tega imate še eno leto pomočniške dobe. Ali zadostuje vse to zn pridobitev obrti? — Z» dokaz izobrazbe, ki je potrebna za izvrševanje trgovinskih obrtov velja dvoletno učenje in dvoletna zaposlitev kot trgovski pomočnik v trgovinskem obratu. Dovršeni štirje razredi meščanske., srednje s!i njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve. Razen tega se sme izobrazba dokazovati tudi z izpričevalom o uspešno dovršeni šoli, katere so naštete v pravilniku, ki ga je izdal minister za trgovino in industrijo. Nadaljevalna trgovska šola ni našteta med temi šolami. Pač pa ta pravilnik v čl. 4 določa, da bo odločil ban § posebnim odlokom, v kateri neri naj nadomešča pohajanje tečajev učim dobo, odnosno dobo zaposlitve kot pomočnika. 'Nadaljevanje prihodnjo nedeljo) CITATELJEM ZA NEDELJO Pital Voduiek: Nedeljske misli Evangelij pete binkoštne nedelje je iz Mateja 5, 20—24: Jezus dopolnjuje nauk o ljubezni. Kako grozno je sovraštvo med ljudmi, ki so vendar bratje med »eboj! To ni nič malenkostnega: vaaka sovražna misel je vredna najhujše obsodbe: kaj ie beseda, dajanje! Dokler se nisi spravil t najmanjšim, najzapuščenejšim bratom, Bog note tvojega daru. Kar pojdi tam izpred oltarja! A ne ostanimo z današnjim evangelijem samo prt obsodbi sovraštva; rajši poglejmo v veliko ljubezen med pravimi brati. Francoski jezuit Haoul Plus je napisal lepo knjigo <0 Jezusu v naših bratih>. O sami ljubezni govori. O ljubezni, ki mora biti med brali, združenimi v Cerkvi, ki je skrivnostni Kristus. Vsi morajo bili eno — v Jezusu. Vsi mo veliko srce. Kdor se še ni potrudil, prisluškovati utripom tega velikega srca, in še ni doumel tvoje vere. Ena sama družina smo; Boga imamo za Oleta in Jezusa za Brata. Iz le resnice mora izvirali prava katoliška ljubezen in skupnost. 8kupnost vernih ne trne biti samo Irdo dejstvo; žive duše morajo bili živo zvezane. Udje smo enega telesa. Drug drugemu moramo pomagali, da bo vse telo večje in popolnejše v božjem življenju. Vsak ima tvoje darove, vsak svoje doprinaša k skupnemu delu, k skupni stavbi. Noben pravi kristjan bi ne tmel biti nikdar osamljen. Posebno molitev pomaga, da ni nikdar sam. Kdor je doumel, kaj je molitev v Jezusovem imenu, takoj čuti, kako spada k celoti. Saj ne govori: Moj Oče, marveč Oče naš! V istem duhu skupnosti je tudi zvesto združevanje • cerkveno liturgijo. Poti svojega malega srca je treba uravnali v krog cerkvenega leta in življenja. Treba je živeli t svojo župnijo, s prelepo družino. Župnija je za posameznika Cerkev. V njej uresničuje vsak vernik veliko katoliško življenje,. In v njej objema vesoljno Cerkev. Božja župnija nima meja. Zal pa so katoliške moči tako zelo raztresene. Koliko bi dosegli z združenimi, urejenimi silami/ Pa je vedno stara pesem: stari zavračajo mlade, mladi stare. Nekaterim se smehljamo, o nekaterih molčimo, nekaterim ne zaupamo, nekatere puičamo osamele; skritih moči ne poiščemo, velika dela ostanejo neizvršena, pa bi jih morda v težkem trenutku t majhno pomočjo lahko omogočili. Koliko je grehov proti skupnosti in ljubezni! Koliko jo strogosti mesto ljubezni, koliko izobčevanja mesto pridobivanja, koliko zavračanja mesto zbliževanjal In vse to neštetokrat v najsvetejšem Jezusovem imenu. Kakor bi še nikdar ne bili bratje med seboj ... Saj je žalostno, če morajo premnogi tožili: >Vse življenje so me vedno znova napadali najboljši prijatelju (De Mun). Ali pa, če lahko sovražniki Cerkve trdijo: »Strašno nehvaležna zadeva, je, služili katoličanom; kdor se njim posveti, potrebuje v resnici nadnaravnega samopremagovanja* (Le-cauel o Monlalemberlu). Iščimo vendar povsod islo, kar nas druži, ne ono, kar nas razdvaja. Kolikokrat naša trdota, naša strogost, naša odtujenost odbijajo in ubijajo! Prav res: tu gre za uboje srca. Če bi vsaka sovražna misel znala ubijati, kolikokrat bi bili že morivci! Ali je res od usode zapisano, da so edini med seboj oni, ki sovražijo; ljubeči, dobri pa morajo biti vedno razdvojeni? Ali se г"ајо otroci teme bolj premagovali od otrok luči? .Ili sovraštvo globlje veže od ljubezni? Kardinal de Rets je de, ,1, da katoličanom ni tako težko, borili se proii sovražnikom, kot to, da vzdrže v ljuber-.ri. A vendar Jezus hoče. r'n -e m*.' nami, med brati, velika ljubezen. Ue odhr.jc umret, govori samo še o tem: da bi bili eno ... Skupnost, edinost, ljubezen — to so znamenja, po katerih naj bi nas spoznali. Bedimo res ljubeči, pa prosimo, da bi bil Bog zraven. Zakaj vsaka ljubezen >d edinost je božja last. Gelč Jontee: Borosfi Elemer? Berači V grozni vrsti so stali — pred glavnim vhodom mestnega pokopališča — pohabljenci, nestvori. Eni so kazali svoje prazne očesne votline, drugi svoje štule, tretji zopet grozne rane itd. Dva koraka drug od drugega so eodeli bolj podobni mrličem kakor živim. Strašno se je razlegal njihov krik: »Pomagajte nam ubogim pohabljencem, pomagajte!« Vrata usmiljenja so se odpirala, kajti skoro nihče ni mogel ijiimo njih, ne da bi vrgel kak dar v iztegnjene roke. Pa zaprosi drug s še groznej-šim glasom: »Gospod, pomagajte ubožcu, pomagajte, vsaj eno kronico .. .c S pokopališča je prihajalo vedno več žaloval-eev; dandanes je namreč toliko mrličev, toliko nesreč; mnogo kronic in tu in tam še več je padlo v 'klobuke. ><; aff^"--Zvečer, ko je čuvaj pokopališča zaprl vrata, je ■'tfejpbhabljenejši berač zaklical nazaj: »Obračun!« Po vrsti je šel ta ukaz. Pa so prihajali berači, oblečeni v smrdljive cunje, drug za drugim k »poglavarju« ter vsuli dnevni »izkupiček« v leseno skrinjico. Nato je poglavar vse preštel ter razdelil denar, vsakemu svoj del. Ko je vsak dobil svoj delež, je hitro spravil denar v žakeljček, ki je visel pod umazano srajco, ter odhitel proti mestu. Večkrat pa je nastal prepir, kadar so katerega zasačili pri goljufiji ali kadar poglavar ni pravično razdelil priberačenega denarja. Vselej je bilo že pozno zvečer, ko je čuvaj pokopališkega skladišča prevzemal od beračev vozičke, stolčke, od nekaterih celo cunje, v katere so med dnevom zaviti, nato so se pa odpeljali s tovornim avtomobilom — proti dobre nu plačilu seveda — proti mestu. Doma jih je čakala topla večerja — poglavar je imel namreč lastno hišo — in marsikateri, ki ni preveč zapravljal, je Imel de-lar naložen v banki, drugi pa pod slamnjačo. Nekega jutra, ko so se že razpostavili pred pokopališkim vhodom, so zapazili pomilovanja vrednega moža. Na njegovem suhljatem telesu je visela obleka, toda poznalo se ji je, da je bila tudi takrat njegova, ko je bila še nova. In tudi to se (e videlo, da mu je bila že dolgo preohlapna. Mož je stal na koncu vrste in je neprestano, skromno in boječe iztegoval svojo roko: »Pomagajte, že štiri dni nisem ničesar zaužil!« Poleg njega stoječi enonogi berač ga je pogledal. sunil svojega soseda, ta zopet svojega in to znamenje je potovalo — po vrsti — do poglavarja, H je že postal pozoren, čakal je samo še, da si talujoča množica olajša svoje mošniičke. »Kdo vas je postavil semkaj? Kako se predrz- nete stati tukaj? Vi, da, »i! Kdo 9te?< je kričal poglavar. Nesrečnež ni takoj opazil, da govore o njem, okorno je gledal okrog, toda poleg stoječi enonogi berač ga je sunil v hrbet s svojo bergljo, drugi s svojim stolčkom in tako so ga porivali ter suvali — po vrati — do poglavarja. Ta je znova zakričal: »Kdo vas je semkaj postavil?« Revež je zaplakal. »Beda. Upravitelj sem bil v tekstilni tovarni. Reducirali so me; radi bolezni, ki sem ei jo nakopal v vojni. Medtem je tudi tovarna propadla. Vse in vsak propada, samo revščina nam še ostane.« Pogledal je okrog, če li kdo odobrava, saj je govoril tudi o njihovi nesreči. Crnooblečena dama je prišla s pokopališča. Nesrečneža so potisnili nazaj, poglavar pa je zakričal z drugimi vred: »Pomagajte pohabljence ni« Padlo je nekaj drobiža v njihove klobuke, žalujoča dama pa je odšla. Poglavar pokliče ob strani stoječega moža: »Tukaj ne norete stati. Pojdite pred bolnišnico ali magistrat, tukaj nas je že preveč. Pojdite, pojdite!« Sunil ga je, enonožni berač ga jc porinil s svojo štulo, tudi drugi niso zaostajali in tako so ga spodili. Toda mož je prišel tudi naslednje dni, prosil je, rotil, plakai, omenjal svoje lačne otroke, pokazal svoj izsušen jezik, invalidsko legitimacijo, abiturijentsko diplomo, rabil ponižne besede, toda nič ni pomagalo. Nekega dne pa mu reče poglavar: »Spišite prošnjo!« Ubogi mož je spisal prošnjo na pakovni papir s svinčnikom: »Velespoštovano Beraško združenje! Prosim...« itd. Odslovili so ga rekoč: »Spišite prošnjo na ministrski papir, kakor se spodobi.« Prinesel je prošnjo spisano na ministrskem papirju. Odgovorili so mu, da naj pride po odgovor čez dva tedna. Toda nesrečnež ni več prišel. Radi večno hoje na pokopališče in nazaj je — umrl. Na onem pokopališču so ga pokopali in berači so sedeli pred vbodon. Pogreb tretjega razreda in samo nekaj rož je dobil, k večnemu počitku pa ga je spremljalo nekaj revnih sorodnikov. Sorodniki so počasi odhajali s pokopališča in berači so kričali v zboru: »Pomagajte ubogim pohabljencem!« (Po »Heroldo de Esperanto« prevedel G. P.) Pljunek Silvij Jurjevec, štiriindvajsetleten fant, je bil uslužben pri zasebni stavbni družbi kot polir. Imel je čedno nevesto, ki je bila t njim že tretjič na oklicih. Na fantovščini je bil pa, kakor, da mu je prav ta fantovščina ugrabila razum. Pel je in pil, tako kot zdaj ni bil pijan še nikdar. Zjutraj ga je budila gospodinja, zakaj v službo bi moral, toda ni hotel vstati. In ker ni bilo k njeni u več gospodinje, je prišla vsa preplašena njena hči in ga s sklenjenima rokama prosila, naj se strežne vendar za božjo voljo in gre v službo, sicer ga bo gospodar iz službe pognal; in to prav zdaj., začela je ihteti. »Pusti me pri miru! Nikamor ne grem!« Silvij se je stogoten obrnil v zid. Naenkrat so mu postale silno zoprne nevestine solzo. »Tak, Silvij, prosim pojdi!« vZgini. Nalašč ne grem!« Sunkoma se je obrnil v zid in pokril čez glav >. Kaj jim mar, kaj ^očue on! Ne, nMašč ne gren. prav nalašč ne Da ne bodo mislili, da imajo žt' kakšno pravico nad njim. Kaj zato, če se hoče oženiti. Če mu ne bo prav. bo vee pustil na cedilu Delodajalec je bil zaripel od jeze, ko je videl pijanega polirja v evoji pisarni. Toda k;-r ga јв poznal sicer kot izvrstnega delavca, mu je dal ponudbo za zidarskega pomočnika in če mu bo zazdelo, ga menda zopet sprejme za polirja. Ce hoče sprejeti ponudbo dobro, če ne, kakor ho&;... Silvij Jurjovec je gledal v tla in rekel možato nalašč, ker se mu je zdelo, da pričakujejo emera-vosti: sprejmem! In le tisto popoldne je delal kol zidarski po močnik na eni od začetih stavb. Z lopato je kopal temelj. Jezilo ga je, da ga glodajo postrani zidarji, ki jim je bil kot polir zapovedoval. Če je bilo res ali ne — zdelo se mu je, da se тш pač posmehujojo. Štiri je ura. Nekdo ga pokliče na cesti tik pod stavbo z zvon ki m glasom, kl je prepolno presrečnega smeha v njem. Ozre se, zardi. To je Ančka, ki je presrečna, da zopet vidi svojega ženina streznjenega — in pri delu in v sreči niti ne opazi, da ni več »gospod polir«. Silvij zardi še bolj. Zdaj se šele čuti ponižanega, presrečni smehljaj se mu zdi neznansko posmehljiv in solze mu stopijo v oči. Zgrabi lopato, obleče suknjič in hiti naravnost v pisarno, kjer se šele sprosti togote z odpovedjo: »Ne bom več delal!« »Tako? Greste? se začudi šef. »Dobro ja, da veste, samo šalo sem naredil prav za prav; preizkusiti sem vas hotel za danes, jutri bi bili že zopet polir, Toda zdaj ste so predstavili in — konec. Če pridete prosit s krvavo glavo, vas ne maram več! Idite!« Srdit mu je odštel denar. S stisnjenimi pestmi odhaja in sika: >Nai ima kar je skuhala, da bo sital« Za denar, ki ga je imel, se je napil. Nastopi brezplodna doba. Praga nevestinega dona ne prestopi več. Kovčeg in kar je njegovega pošlje iskat po tovarišu. Ančka pa je jokala in vila roke, zakaj bila je že pol leta v blagoslovljenem stanu. ★ Silvij Jurjevec je brezposelnik, ki živi na račun nekaterih ljudi! Prve čase je zardeval, ko je v kuhinji gostilne, kjer je imel pomivalko za dekle, glodal iz loncev kosti, ki so mu jih nametali na krožnik. Pozneje se je privadil. Kdaj pa je lo še zardel, posebno, če je stal ob človeku z žulji na rokah, ki pa je bil mogoče celo kilave rasti, zakaj sam je bil silen. Njegovo herkulsko telo, trdo in rjavo kot bron, je kar kričalo o moči. ★ Čas gre hitro, četudi ne pomeni čas nekaterim nesrečnikom nič. Silvijeva nevesta je imela že leto in pol starega otroka, ki je govoril in hodil, in bil prelop kodrolas črn fantiček z očetovimi velikimi očmi. Njegova mati, šestindvajsetletna pletilja Ančka, večno žalostna, je hodila še vedno v pletilnico. In življenje je teklo. Velika noč. Solnce. Ljudje 90 se srečnih obrazov, siti velikonočnega blagoslova, preoblekli v nove pomladne obleke, da gredo gledat Vstajenje. Tudi Silvester Jurjevec, že leto dni in pol brezposelnik. se je potikal z rokami v strganih žepih po cestah. Pust, zdolgočasen je bil, ker je slutil slabe praznike. Končno se je zdrenjal med ljudi, zakaj zlati baldahin se je že zamajal nad cerkvenim pročeljem. In izza cerkvenega portala se zasvetijo belo ošlcrobljene srajce duhovnikov. Silvij se ozre, zakaj mala ročica tipa po njem in sliši besedo: Očka! Kri mu zleze v lica. Ob nje- Katarje, naduho, emfizem, srčne bolezni zdravi BAD GLEICHENBERG na Štajerskem (Avstrija). Edinstveno podnebje, učinkoviti zdravilni vrelci, naravne ogljikove kiele kopeli, inhalatorji, pneumatične celice. Obstoja ie 100 let! Zahtevajte prospekte! Robert Saitschlck: Diktator Stalin (Kome«) »Zvena revolucionarnega navdušenja Rusa s praktičnim duhom Američana — to je smisel praktičnega lentnizma,« je nekoč rekel Stalin in res se trudi z vsemi močmi, da bi amerikaniziral Rusijo. On čisto pravilno misli, da je mogoče popolnoma preoblikovati ne samo matorielne razmere, ampak tudi ruski značaj; saj je človek po boljševiškem življenjskem naziranju »produkt materielnih razmere. Poleg tega Stalin tudi primitivno misli, da se življenje da vladati s silo. Res pa je, da mora od časa do časa pripoznati, da na vseh poljih gospodarstva in oskrbništva manjka prave organizacije; celo pri pošti, telegrafu, telefonu in radiu, v transportnih in delavskih razmerah gre >zelo počasi« naprej. In vendar Stalin istočasno oznanja: »S polno paro korakamo k industrializaciji, k socializmu in puščamo stoletja staro «rusko zaostalost* za seboj. Postali bomo kovinska dežela, de-iela avtomobilizacije in traktorizacije, in kadar bo Sovjetska Unija stopila na avtomobil, naš kmet pa na traktor, potem nnj naši visokospoštovaiii kapitalisti, kl se hvalijo, da so civilizirani, poizkusijo nas dohiteti.« — V resnici pa ee, kar se v Sovjetski Uniji na eni strani sezida in prezida, na drugi podre, tako, da ee tehnični poznavalec Sovjetske Unije boji, da se bo brez temeljite izobraabe in-ženerjev In strokovnjakov ta hitro nastali nebotičnik sovjetske industrije neki dan zrušil. Kako značilno je to, kar neki drug opazovalec Stalinove Rusije pravi: »Ne v velikih, novih, modernih, ameriških tvornicah Rusije, ampak v majhnem, čisto nič modernem, čisto nič ameriškem, zelo ruskem obratu sem našel nnipridnejše delavce, kar sem jih videJ v vsej Rusiji. Poleg politične policije z njeno neomejeno oblastjo je Rdeča armada najmočnejši steber Stalinovega sistema. Od 1924 šteje nekako poldrugi milijon mož, po večini kmelekih sinov, in samo četrtino sinov industrijskih delavcev. Prehrani in obleki vojakov Rdeče armade in pa policiji posvečajo največjo pozornost. Neki Nemec, ki Je s svojim avtomobilom prevozil veliko najoddaljenejših poti Sovjetske Unije, pripoveduje takole: »Videl eem dovolj vojakov Rdeče armade — več kakor pri ja popotniku, ki je dolžan, da vljudno ignorira, pa je tudi sam že nosil pisano suknjo in zato čuti, da mu v pričo tako sijajne vojaške opreme sroe hitreje uiriplje. Čim več sem videl te Rdeče armade — In kod je nisi videl? — tem bolj me je vleklo v očarujoči krog te zadržavane energije večno korakajoči!) čet. Kakor daleč sem se vozil, je ob cesti igrala godba, so brzeli sli na konjih, so korakale čete, in ves ta brezhibni vojni aparat je deloval 9 tako neizrečeno resnostjo, da sem komaj verjel, da je to samo vojno igranje.« — Od 1020 naprej se na vseh visokih šolah ustanavljajo stolice za vojaško vedo in vsaki visoki šoli je priključen oddelek za armado. Obiskovanje vojasko-Znanstve-nih predavani in vaj je obligatno In tisti, ki ne jz-polnujejo vojaških obveznosti, so strogo kaznovani. Na visokih šolah so tudi vojni laboratoriji. Poletne počitnice so posvečeno vojaški službi. Moški in celo ženske od 18. do 40. leta morajo v vojaško službo. Kanal, ki veže Belo morje z Baltakim morjem, in ki ga je zgradilo v neverjetno kralkem času enega leta (1032) več stotisoč v severna koncentracijslia taborišča prognanih kmetov In drugih ljudi, je rezultat gotovo tudi strategičnih smotrov. S to močno vojaško silo zn seboj ln z gotovostjo, da si bo polagoma zgradila lastno vojno industrijo, živi Stalinova politika v prepričanju, da meščanske države pogosto delajo, ne da bi hotele, delo Sovjetske Unije. Diplomacija Sovjetske Rusije priznava, ne da bi to izrazila, da je takega nazi-ranja kakor Karal Radok, ki je nekoč rekel: »Di- plomati meščanskih držav delajo za nas In so tako ] neumni, da nam ni treba biti pametnim.« K temu pride še to, da ni skrupulozna, se ne ozira na tradicije in nima »nravnih predsodkov«. Stalinov centralizem, ki je veliko bolj biro-kratifcen kakor carizem, izdaja nešteta navodila in določbe, ki se ravnajo po neprestanih izpremembah v načrtih tistih, ki vladajo in po njihovem nepremagljivem veselju do eksperimentiranja, tako, da sc neki nemški izvedenec, ki je bil leta in leta svetovalec višjih oblasti v Moskvi, čuti opravičen govoriti o pogubnem močvirju največjega birokra-tizma, ki ga je kdaj kakšen sistem uvedel. V svojem centralizmu ]e Stalin istočasno empirik in dogmatik. Leta 1928 je med pogovorom z zastopnikom nemške publicistike, ki ga je opozoril na nemški federalizem, s svojo običajno razdraženostjo zaklical: »Kadar pridemo na Nemško, bomo kot prvo odpravili vse majhne države ,ia katerih obsloji in ki so odveč.« Pozneje, v juliju 1930, na 16. dan strank komunistične stranke Sovjetske Unije pač zastopa potrebo, ozirati se na mnogotere majhne narode v Sovjetski Uniji; vendar pa istočasno govori o »enotni, skupni, po obliki in vsebini socialistični kulturi s skupnim jezikom, ko bo prolutarial zmagal po vsoni svetu in socializem prodrl v življenje«. Stalin je zmožen po trdovratnem odporu »prejeti v spremenjeni obliki misli, s katerimi nastopata proli njeuiu desna in leva opozicija. Prav to, da globlje ne spoznava viharnih elementov, akozi katere vodi državno ladjo Sovjetske Unije, mu hodi prav. Ker ne vidi ovir, ae jih tudi ne boji, ampak se prepušča svojemu instinktu tn skuša, da bi z mrzlo lučjo svojo dogme posvetil v temo svetovnega dogajanja. Zelo sposoben in zaslužen vo-d i tel j enega največjih industrijskih truslov Sovjetske Unije Je ves v skrbeh rekel: »Da, vozimo sel A vozimo se v temi »ek> uaglo ob ugaebh svetilkah.« govih nogah se preriva majhen fantiček, in npira vanj otroško nedolžno velike oči. Silvester leze ven iz gneče, zakaj vroče mu je. Rad bi pobožal malega, toda ne more ga. Kakor da je pravkar storil hudodelstvo, mu je. S povešeno glavo lazi po samotnih cestah. Stopi v zanikamo bajto z izveskom nad vrati in sede v najtemnejši kot k peči. Mrzlo, pusto, brez svetlobe je bilo notri in nobenega gosta ni bilo, ker jo zunaj lilo zlato z modrega neba. Vee-]>ov6od je biln velika noč, za brezposelnika Silvija so ostali le spomini. Zelo rad bi si bil izpulil sroe iz pre, tako mu je očitala vest, da je čisto sam kriv svoje nesreče. V sobo je pritekla brhka natakarica. Smehljala № je in je bila videli srečna. Kmetiško dekle i svežimi lici kot rožnarin, ki je rasel domn na nj» nem vrtu. .En deu belega!« Prinese. »Vi pa ste kar lako sami I« Nasloni okrogle roke ob inizo in se smehlja. Silvij se zazre v rožnat obrazek, toda strese s glavo, spije, plača in zbeži. Hiti nazaj, odkoder je odnesel tisoč spominov in želj in se rine v množico. V možganih mu kljuje od razburjenja in si predstavlja: bi ne mogel popraviti, kar je v svoji togohi zakrivil? Službo bo dobil in poroči se z njo. Dom bo imel, delo, veliko noč. Mali pobek pa ga bo klical: očka in mu lezel na kolena, ga božal z ročicama po brazu in velike otroške zaupne oči bo upiral vanj. Čuti rdcčico na licu, da mn bije srce. Še stojita tam. Njegov fantiček je in ona, Ančka. Ozrla se je, toda, zelo resen je njen obraz. »Kaj pa je s tabo, kaj?« vpraša Silvij in obstoji ob njima. »Tako, hvala, hvala, resno sa ozre na malega, ki s širokimi očmi gleda neprenično v očeta. »In kako je s tabo, si Se brezposeln?« Kakor, da bi ga nekdo udaril po glavi. Srce se mu strezni in reče brž: »Sem, toda prav zdaj dobim dobro službo!« Še bolj ga je sram in čuti, da se mu oči svellikajo od solz. Spet se nekako zjezi nad seboj in brž pove v nekako opravičilo: »Toda moram iti, prijatelj me časa!« Niti roke ne da ne Ančki ne malemu. Cez dobro uro se je potolažil, vo, da bo zopet vse v redu, samo, da dobi delo. Stopil bo odkritih oči in bo povedal: »Oprosti, talco in tako je bilo z menoj...« Potem se poročita. In kakor, da ima že delo, mu je dobro. Oči se mu svetijo in ne hodi več z lenimi koraki. Ima občutek, kakor da ne spada več v tisto družbo ljudi, ki jin je pač vseeno, ali je poldan ali večer, praznik ali delavnik, ker ne poznajo več vrednosti časa in ki so že čisto pozabili, da ljudje jedo. Ni več človek, ki mu je vseeno, če se ustavijo vse ure sveta in ki gleda samo še na vremenski hišici: bo solnce, dež? Raje na solnce, vRaj dan ni potem kakor siva večnost. Toda zgane se v njem in mu naenkrat pošepne: ne boš dobil dela. — Posloji in obraz mu je prepaden, toda stisne pesti in zapove tistemu v njem: Dobim delo! »Ne boš ga dobil,« ponovi tisti v njem. »Ubijem te, če ne boš molčali« zupove in stiska pesti. ★ Konec praznikov. Ni še ura osoti tulila, stoji na borzi dela. Silno je nestrpen, n« vsak način mora dobiti delo! Imate kako delo, prosim?« »Kako se pišete,« »Silvij Jurjovec.« »Poklic?« »Polir. —- Sprejmem tudi kaj drugega.« »Koliko časa ste brezposelni?« »Dve leti.« Uradnik, zelen od bolezni: »Nič nimam. Zaenkrat pa lahko greste jagode nabirati« Silviju so stegne roka skozi okno in uradnik se iz nosa pocodi kri. No, seveda, stražnik je vesten človek, takoj je pri roki in aretira Silvija. Silvij gro z njim, mrko gleda v Ila, pred težkimi sodnijskimi vrati. Ve. Zdaj je vse pri kraju. Končno pridrsa vratar. In zn Silvijem se težko zapahnejo vrata. * Tn Silvij hodi mrko [>o hladnih zapornih hod-likih. V sivi jetniški obleki molči in dela, kar mu ukazujejo jiazniki. Ni pričakoval lake obsodbe: Dve leti v prisilno delo, obsojen kot delomrznež. In nihče ni pričakoval, da je ta uporni, jeznoriti človek ovaden kot delomrznež — tako marljiv pri prisilnem delu. Mrk je, molči in deln. Pazniki se čudijo in pri ravnateljstvu je dobro zapisan. Sam v sebi je togoten še bolj. Ne mara več misliti o domu, dekletu in fantičku, ki bi ga klical: Očka! Škriplje: Nikdar več ne bo prijel za delo, če bi ga snm moral Iti prosit. Na zelenega uradnika pa stiska pesti: Če ga dobi še kedaj na samem — ga ubije s pestmi! To je veroval trdno. »Ubijem ga!< se je zaklel že etotič z isto strastno jer.o, kot jo zaklel to prvič. ★ Konec je dveh let prisilnoga dela. Silvij, preoblečen 9 svojo obleko, sloji na cesti s prifiorocilnim pismom, ki mu ga je dal za delodajalca sam ravnatelj zavoda za nagrado za njegovo lepo vedenje. Silvij drži 9 palcem in kazalcem obeh rok za vogala pisma. Toda le premaga srd ln stlači pismo v žep. Hiti naravnost k delodajalcu. Sprejet je kot sluga v veliko banko. Toda pust je in mik, njegove sive lepe oči se ne svetijo več, nekaka pusta belina je v njih. Srečal lo nekoč Ančko 8 sinom, pa je zavil v drugo ulico. Ni maral srečat: se z njima prej, preden bi srečal še nekoga ... In čakal Je ... žo tri mesece, štiri... Peti mesec pa se je zgodilo... srečal je samega nd' samotni cesti, prav tako, kot ei je to želel že dve leti in pol... Zeleni uradnik je šel po pločniku naravnost proti njemu. Silvij je čutil, da se mu srce krči v kepo, pri sencih je čutil pritisk. Zeleni uradnik je bil že iz oči v oči, pa se jo naenkrat ustavil, del roko na prsi in zakašljal, kakor da st hoče Iz-kašljati pljuča, končno se je odkašljal in pljunil debelo v slran ... Tačas so je podrlo v Silviju. Mirno Je šel nitno, in ko je prišel za starcem, Je samo s studom debelo pljunil v stran. Zasmejal se je na glae sam sebi. Zakaj: zaradi edinega tegale nemarneaa pljunka bi si skoraj uničil vse življenje. Svoje ln š»> dveh drugih. — Prebedasto! ★ še bati dan je obiskal dekle Апвко te tvojega Silv T. Ko.; Lonec Kurenčhuva Neška ma tud beseda S tovarišem še e srednješolskih klopi eva ee v ( tjstih časih vzela vkup in si našla sobico. Majhna in zatohla je bila, toda poceni. Opravo sva si znesla vkup sama in si kljub skromnosti uredila prav prijeten domek. Bila sva oba napol boema in obože-vatelja umetnosti in le po pičli polovici jurista. | Tako so bili najini nazori zelo sorodni in sva prav dobro vozila v skupnen življenju. Nabavila sva si tudi kuhalnik in ei zajtrke in večerje kuhala sama. S tem sva se precej laže prerivala čez denarne zapreke. Seveda pa je bila ravno s tem zopet združena druga neprijetnost. Soba ni spadala k nobenemu stanovanju, zato nama je tudi nihče ni pospravljal. Ker za najemnino postrežnice ni bilo sredstev, sva bila prisiljena pospravljati si sama. K temu pa se je pridružilo z najino lastno kuho še pomivanje posode. Domenila sva se za tedensko izmenjavanje hišnih del. Eden je pometal, postiljal in pospravljal, drugi pa kuhal in pomival posodo. Nu, kolikšna je bila po daljšem času vkljub temu ta čednost in udobnost, ne bom pripovedoval, in da so polagoma prav tako tla kot kuhinjska posoda sumljivo spreminjala barvo, tudi ne. Dejstvo pa je, da sva se pri vseh nevšečnostih listi dve leti skupnega življenja počutila prav dobro in se v prizanašanju drug drugemu lepo razunela. Enkrat pa naju je vendarle za nekaj dni razprta jezica, ki se nama je prilepila na srce radi neke medsebojne nestrpnosti. Moj tovariš je bil malce solidnejši od mene. Res sva včasih, ko nama Je zažvenketalo malo močnega v žepih, skupno kje polumpala in se navduševala za skupne umetnostne ideale. Večkrat pa se je pripetilo, da sem zvečer izostal sam in priropotal v sobo šele j>o polnoči, ko je moj tovariš že snival najbolj blažene sanje. Kot navadno, se je tudi mene v takih prilikah držala smola in sem redno prekucnil stol ali se spotaknil ob mizno nogo, preden sem prišel do hiči, da sem jo prižgal. Že ropot stola, še vse bolj pa oster žarek svetilke, ki se je tovarišu zarezal v oči in ga zbudil iz najslajših sanj, je v njem zbudil odpor proti moji brezobzirnosti in 6oba se je napolnila z zamolklim renčanjem, ki je kot medvedje nropenje prihajalo z njegove postelje. A tudi temu sem ee sčasoma privadil. Vedel sem, da je vedno kmalu utihnil, se obrnil v zid, potegnil odejo čez glavo in zopet zaspal. In naslednji dan ni bilo žal besede iz njegovih blagih ust. Nekoč se je zgodilo prav tako, vse po opisanem redu. Ko pa sem bil že v postelji in je že vladala tema in mir, sem se domislil, da moram zgodaj vstati, ker me je vezala nujna in neizogibna prisotnost pri predavanju in to radi podpisa profesorjevega. Radi pičlo odmerjenih ur spanja sem se bal, da se ne bom pravočasno zbudil. Vstajati in pripravljati staro budilko, ki je tudi izpolnjevala razkošnost najine sobe, pa se mi ni ljubilo. Zato sem si izbral udobnejšo pot. V temi sem se obrnil do tovariša. »Janez! še spiš?< Nič odgovora. »Janez, čuj no, nekaj važnega!« Se vedno vse tiho. »Ampak to moraš vedeti še sedaj, zjutraj bo prepozno!« Tedaj se je v nasprotnem kotu, kjer je stala njegova postelja, pričelo nekaj premikati, kmalu za tem pa je prav od tam zahreščal neprijazen, počasen glas: >Za vraga, si siten! Se spati ne daš poštenemu človeku! — Tak, kaj pa imaš spet?« _ §e ne spiš? Veš, jutri ob osmih imam predavanje, zadnja ura v tem semestru, pa še nimam podpisa. Bojim se, da bom zaspal — Me boš zbudil?« »Tak to je tako važno, da mi spati ne daš,« je eopet počasi zamomljalo iz onega^ kota, »spi, pa mir mi daj.« In še čez čas: »Bom že.« Kmalu se je upokojila soba v unirjenem so- penju dveh pokojno spečih ljudi. ★ Kraval in ropot, kot bi se svet podiral. Planil eem pokoncu, ves zmeden in prestrašen. Iz najslajšega »na me je vrglo bobnenje, kot bi zemlja zadela ob planet in bi nastopil sodni dan v vsej svoji grozoti. — Cez nekaj trenotkov sem se šele zavedel in se razgledal krog sebe. Tik ob mojem vzglavju je stal stol, na njem je bila poveznjena umivalna posoda, na njej pa je stala budilka ter navita do konca drdrala in zvonila tako brezmejno, da je kar ndskakovala po posodi. Planil sem po njej in jo porinil pod odejo. Slednjič sem našel gumb in pritisnil nanj, da je utihnila. Oddahnil sem se. Pokoj je zavladal krog mene, srce pa mi je še vedno nemirno butalo v prsih kot ujetemu vrabcu, ki ga držiš v pesti. Ozrl sem se po tovarišu. Ni ga bilo nikjer. Pogledal sem na uro — pol osmih. Tedaj e-mi je razjasnilo. Takole se je znesel nad menoj »a prevejanecl Tako hudobno je ustregel moji prošnji! fcevl Hev MaoLaine: Žuželke, okusna jed Pod gotovimi okoliščinami človek zelo rad je žuželke. Tega predmeta se je dotaknil naš, po navadi molčeči prijatelj Mac Allister, ki se je pred kratkim vrnil iz Afrike. Govorili smo o kobilicah. »Afriški domačini zelo radi jedo kobilice,« je pripovedoval. »Kuhane so zelo slastna jed.« »Kaj, kobilice jedo?« sva vprašala v eni sapi. »Da,« je odvrnil. »Skoraj med vsemi necivili-»Iranimi plemeni so kobilice delikatesa in kadar se bližajo ti nedobrodošli gostje, ta šiba božja, se jih tisti, ki nimajo izgubiti pridelkov, zelo vesele. Kadar prilete velike palestinske kobilice in v debelih plasteh pokrijejo drevesna debla, si jih domačini naberejo vsak po eno ali dve pesti. Odstranijo jim krila in dolge noge, da ne morejo zbe-žabi, nato jim zmešajo s pestjo suhega listja in pod kepo zažgejo. To jih ne seage, ampak samo lepo zarumeni. Ko so počene, imajo okus po malih morskih rakih. Na severni in zahodni obali Afrike zgodaj zjutraj nabirajo gosenice, ki jih dva ali tri dni na soncu suše. To je tam čisto navadna hrana. Jedo jih sirove. Domačini trde, da so dobro sredstvo proti revmatizmu. Druga, zelo okusna jed, ki jo smatrajo za »hors d'oeuvre«, je termit ali bela mravlja. Te mravlje začno v gotovih sezijah rojiti. Mlade, ki imajo tedaj krila, se iz zgornjih odprtin mravljišča kar v tokih usujejo. Tu jim nastavijo pletenice in košarice, v katere se tisoči in tisoče teh živalic nalove. Poparjene z vrelo vodo jih potem zamesijo v kolače in apečejo. V bližini afriških jezer živi komar kungu, ki Je manjši od našega komarja. Z njim se domačini goste v deževni dobi. Te žuželke se dvignejo iz jezera in se vale v gostih, temnih oblakih proti bregu. Love jih s košaricami, bučami in drevesno skorjo tako, da zajemajo s temi v Hren/Me mase Na ta način kaj kmalu nabero več kilogramov kungujev, s katerimi napolnijo posode in jih skuhajo. Zaliv Lobito ob angolski obali,« je nadaljeval Mae Allister. >!• eno najbolj čudnih naravnih puri- 9lise za volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, šalov Itd. Aiuriranje - predllskanje. Vrenje monogremov, zaves, periia, Nandra lin entel vložkov ia Mpk. - Hitro, fino ia poccnit Malek <$ Mikaš, Ljubljana (poi«( kotel* emktij) Vstal sem in odšel k predavanju. Kljub temu, da sem vse uredil s podpisom, tovarišu vendar n> sem mogel odpustiti njegove hudomušnosti. V srcu sem nosil kal maščevanja, ki se je razrasla in pognala plod še isti dan. Danes vem, da je bilo v tistem dejanju precej žolča in da nikakor ni bilo tako dobrotno hudomušno, kot njegovo, kar kaže, da sem bil vee bolj brezobziren in samoljufoen od njega. A zgodilo se je, čeprav na to ne morem bili baš ponosen. Dan je bil kljub bližajočemu se poletju hladen in deževen. Ko sem se po kosilu vrnil domov, eem našel sobo odprto. Vrata, ki so se odpirala na zuo-traj, so bila le ozko priprta. Pogledal sem v sobo, a tovariša ni bilo v njej. Takoj mi je bilo jasno, da se je oddaljil le za kratek čas, kajti sicer bi ne pustil odprtih vrat. Že v naslednjem hipu pa mi je padla v glavo škodoželjna misel. Skočil sem po aluminijast lonec, ki nama je služil za kuho — držal je dva litra — in ga napolnil z vodo. Nato pa sem ga z zunanje strani prav previdno položil na vrhnji rob priprtih vrat, kjer je stal nagnjen in oprt na gornji podboj. Stekel sem po hodniku in se skril za '■ogal, od koder sem napeto pričakoval tovariševega prihoda in z njim nujno zvezane katastrofe. Nisem oprezpval dolgo, ko sem z druge strani hodnika začul njegovo tipično hojo, ki jo Je ob dobri volji kaj rad ritmično spremljal po zgledu vojaškega tamburja s tleskanjem obeh dlani ob bedra. Nastopil je napet trenotek, ki mi je kar srce stisnil. — Bog ve, če bo opazil? Ce ne, mora stvar popolnoma uspeti. In res — ni opazil! Ves v najboljši volji je pribrzel do vrat in jih hitro odrinil, da bi stopil v sobo. In tedaj se je zgodilo I Lonec, poln vode, ga je dosegel tako preračunjeno, da je obstal kot zadet od strele. Od glave, od rok, ki jih je v presenečenju razprostrl, in od obleke mu je v curkih odtekala voda — bil je kot samomorilni kandidat, ki pa se v mrzli kopeli premisli in spleza na breg, kjer ves obupan obstoji. Cez nekaj trenotkov šele se je znašel in tedaj sem začul zopet ono tipično renčanje in zamolklo robantanje, ki ga je redno rodila njegova velika nejevolja. Čez čas je vse utihnilo. Stal sem tiho v svojem skrivališču; prvi smeh ob tako posrečenem dogodku mi je pošej in pričel me je naj>olnjevati kee. Najraje hi bil stopil k tovarišu in ga prosil oproščenja, kajti predstavljal sem si njegovo neprijetnost. A vedel sem, da tisti hip tako dejanje ne bi bilo ugodno, ker bi me on v svoji razdraženosti ne le ne poslušal, temveč utegnil še kako drugače znesti svojo jezo nad menoj. Ostal sem zato na svojem mestu in čakal, kaj pride. V tem sem se domislil še druge neprijetnosti, ki mu jo je napravila moja srboritost. Pred nekaj urami mi je v zaupnem pogovoru omenil, da se je seznanil z dekletom in se z njo zmenil za sestanek. In ta sestanek se je imel vršiti baš ta dan in to nekako ob tisti uri. loda kako naj odide tovariš nanj v tej premočeni obleki? V tistih časih sva imela oba le dve obleki: eno zimsko in eno letno. Zimske pa sva o velikonočnih počitnicah pustila doma na deželi. Razmišljal sem, kaj naj storim, da bi mu pomagal. Spomnil sem se še na belo obleko iz domačega platna, ki Jo je za najbolj vroče dni imel pripravljeno tovariš. A v tem deževnem in hladnem dnevu je ni mogel obleči, ker bi učinkovala prekričeče — in še zlasti pred dekletom bi se v njej povsem onemogočiL Vedel sem, da mu ne kaže drugega, kot pustiti sestanek, ostati doma in sušiti obleko. Kaj, če bi mu pomagal jaz in mu posodil svojo? Malo tesna bi mu bila in kratka, a vendar še boljša kot bela. Odločil sem se in baš hotel stopiti v sobo, ko sem začul odpiranje vrat. Potuhnil sem se zopet. Janez je vendarle odhajal. Zaklenil je sobo — čul sem še njegove počasne, obotavljajoče se korake po hodniku, nato pa je vse utihnilo. Skočil sem v sobo in pogledal skozi okno, da bi videl, kako je rešil pereče vprašanje mokre obleke. Zunaj je močno deževalo. Debele kaplje eo na tlakovani cesti visoko odskakovale. Cesta je bila skoro prazna. Tedaj pa sem videl po njej iti človeka z globoko foveznjenim dežnikom, tesno zavitega v plašč. Izpod plašča pa se je blestelo dvoje belih, v hoji izmenjajočih se pramenov ozkih hlač, ki so jih kar vidno temnile umazane, od tal odskakajoče kaplje dežja. — Janez je bil v zvestobi neomajen, v beli obleki je odhajal v gostem nalivu, da zadosti besedi, ki jo je dal dekletu. Nekaj dni sva molčala in kuhala jezo. Kmalu pa se je ta kuha izpremenila. Ko sem se nekoč o mraku vrnil v sobo, me je sprejel ščegetajoč vonj. Janez je stal ob kuhalniku in mesto svoje jeze je cvrl dva velika zrezka. Toplo sva se ujela z očmi. Stopil sem k njemu in mu brez besed ponudil roko. Janez mi jo je krepko stisnil in se nasmehnil. Nato pa je stopil k omari, jo odprl in potegnil iz nje — zelenko vina. Ob zrezkih in vinu so se nama raz-tajali duši in slednje prijateljstvo je bilo trdnejše od prejšnjega. stanišč, v katerem kar mrgoli vseh mogočih čudes tropičnega Atlantika. Od vseh teh čudes je za navadnega popotnika največje čudo pogled na milijone ostrig, ki se drže koo-enin nekega drevesa. Njegove korenine rastejo v morje; kakšen krat segajo po sedem metrov globoko v vodo. Teh korenin se drze milijoni ostrig, druga pri drugi. Kako domačini cenijo to jed, dokazujejo veliki kupi teh školjk v krajih, kjer jih najraje love, in ki govore o njih »mirandih« ali ostrižjih orgijah.« Mac Allister se je začel obotavljati, kakor bi si očital, da je monopoliziral govor. Tedaj sva ga vprašala, ali ne pozna tudi posebnih tropičnih zelenjavnih in sočivnih delikates. »Gotovo,« je dejal. »To je cassava, neka vrsta tapioke (škrobova jed kakor n. pr. riž); rastlina, ki od vseh rastlin najhitreje požene korenine. Raste vsepovsod po tropičnih krajih.' Jedo se korenine, zato se mora izruvati grm. Treba pa je odlomiti samo vejico in jo vtakniti v zemljo, pa bo pognala korenine in cvetela celo v vročini in suši. Med Ukondi je običaj, da smejo tujci, ki gredo skozi njih ozemlje, v njih vrtove in si nabrati tapioke, kolikor hočejo. Vsak pa mora vsaditi toliko vejic, kolikor grmov je izruvaL T. K. Ormož Jugoslovenski Gallsbach In letov<8Ce. Vsled velikih nspehov pri tlvčnih In revmatičnih bolnikih, ki jih zdravi mani tok. Med. Onlv. dr. Mnle riJ, po Zeilleisnvi metodi (elektroternphia) in so pri neslo tudi Znnrebafike Novine velike pohvale o lom zdravljenja, Je naval (toetov tnko velik, da prosim vse KOste, ki mislijo priti v Ormož ee zitravit ali na telo viftče. dn prej pismeno prilnvljo evoj prihod, ker dru ?n£e nomorem ustrePl s sobami. Celi penslon po osebi 35"— Din (novo moderno корпМАЛе). RAJTt hotelir »Sm že spet tuki, gespa. Sej mende na boja hedi. Ena proš-na mam du nh. Sej se nč rada u take reči na epušam. Udrekla sm pa tud tešku, ke me je tku lepu prusi-la.« Tkula m je začela vorglat tista ženska iz hiše, ke pride kar u cupatah h men u vi-zite. Jeet sm jo mal debel gledala, ke sm se bala, če me je pršla pump>at. Tri neške sm mela u priftošle, pol pa pumagi kermu, ke še sama seb na uoreš. Glih u takeh Skripceh sm se nahajala, koker se zdej nahajaje šparkase pa banke. Al pa še na slabšem, ke jest neimam moratarjurna, von ga pa maja. >Nč ee na šanirite. Kar puvejte, kua mate na src Sej jest rada pumagam, če je le u moj moč,« sm ji bi cagoun udguvarila. »Oh, sej vem, d« sa dobrga srca. Lde jh kar na moria prehvalt. Zatu sm s pa uzela kurajžo hi sm moj prjatelc ublebila, da se bom na vas ubr-nila, ke sana ji na morm pumagat.« Kar kri me je zastala u žilah. Zdej, zdej bo izbruhnla, sm s mislela: »gespa, nej, ji nej pusodja eneh pet kuvaču, ke je taka reva« Jest nej ku-vače pusojam, ke že ud ta peruga nism nnbcnga drgač vidla, ket nauslog kašne banke, Se sm šla glih mem. Pa še tam jh maja mende sam za mušter, da Ide na puzabja, kuku vn vidja. U kas pa tud buhve, če jh maja kej. Mende maja sam pajki še notr kaši ■ razuružitvene kumference, če jh niaa tud že udgodl za neduločen čas. Prouzaprou pa тепз banke p>a šparkase nč na brigaja. Tc sujn sc sama na kašna viža pu-magale, de na uja gl'h prekratk pršle, koker s znaja nahter punagat, de s lohka na druge stroške mal svet ogledaja. Men se je šlu zdej sam za tu, kuku se um jest iz šlamastike vn zmazala, če me bo ta ženska za kašn gnar napumpala. Kene, de nimam, glih na morm rečt. Sej b m tud na verjela, de sma uradnške suproge tku na p>sa pršle. Druzga izgovora pa tud nism mela glih p»r rukah. Astn, kua m je za strit? Jest s nism vedla drgač pumagat, kokr, de sm jo prašala, kera prjatelca Jo je prosila, de nej se name obrne. »Moj nož pa nen mož skupi u fabrk delata,« m je udguvarila. »Kuku dondons u fabrk deluce plačujejo, vam je pa tku znan. Sej že grabci pu strehah u teh plačah čiukaja. Midva z možem že še za silo rineva naprej, ke nimava nč utrok. Ona ma pa dva utručička. Enga ma še u zibuk, ta velka punčka hod pa že u druh klas. Ta reuca je pa ud samga stradajna že tku švoh, de se kumi še pu konc drži. Ta prjatelca me je prusila, de b se na nh ubrnila, ke maja na use plati zveze, če b ji mogl skumanderat, de b šla tud nena punčka za en čas kam h muri, al pa kam drgam, de b se ma] spet puštimala in h seb pršla. Sevede plačat na more nč. Za »Jadransko stražo« je pa le tri tablce predala. Al b bii uni tku dobr, de b ji prošnje uslišal?« Kar vroče n je p>rhajal, ke je začela guvort ud fabrškeh plač. Zdela ji bom mogla pa tud jest pu-vedat, de moj mož, ke je scer uradnk in clu brez pustranskega zaslužka, ni dost na bulšem, kokr en fabršk deluc, če čm, de me bo pestila prgmah, sm s mislela in ratala rdeča, ket kuhan rak. Ke Je puvedala, de se gre sam za ena punčka, ke b ja rada puslala kam h muri na stroške drugeh, sm se pa prec mal uddehnila in sm s mslela: če hod h mini šo ć-uga gespoda na tuje stroške, ke ma du/.ш usegw sadost, za kua b pa ena takale reuca na No, bi en ji rekla: »Dobr. Jest bom stupila h епил lik mu gespude, ke rad temu al pa unmu *kumandeM kej za prbulšek. Ce bom kej dusegla, p.; na r-i-м. Voste, dondons je tku na svet, de morja reveži nnbirat in fehtat ukul za take, ke rad zapiautaja, po se jm sojga gnarja škoda zdi. Scer b vam pa jest prpuročaie, de soj prjatelc na-3vetvajte, de nej nkar na pušila soje punčke h muri, al pa kam drgam na ukance. Tu je sam za take utroke, ke maja tud duma ueega zadost. Kene, utrok se tam scrkla. Ke pride spet dan u reušna, pa ta reušna še bi ubčut in je kar ve nasrečen, ke vid, kuku se drugem dobr gudi. Ceu žeulejne se na tu spumina in ke udraso, rata tat al pa ku-munist. A veste, kua je reku rank pesnk Stritar, ke je biu gvišn bi brihtna glava, kokr sa te, ke zdej take rči kumanderaja? On je reku: »Narhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin.« In prou Je mou. Buh mu dej nebesa. Če maja Ide gnar za reune utroke frdrbvat in jh še bi nasrečne delat, kokr sa že tku, nej ga daja raj nhnem staršem, de Jm boja lohka kepil tist, kar res nucaja. Kar tiku ji puvejte. Ce Je pametna, vam bo dala tud ona p»rou.< K. N Sah Match za svetovno p>rvenstvo med Aljehinom in Bogoljubovim se je končal že v 26. partiji. Alj-^hin je dobil 25. partijo in dal v 26. partiji remie, čeprav je imel že nekoliko boljšo pozicijo. S tem je dosegel 15 in pol točke, kolikor je bilo potrebno za zmago. V matehu, ki sta ga igrala Aljehin in Bogoljubov leta 1929, je bilo odigranih 25 partij in je od teh Aljehin 11 dobil, 9 remiziral in pet izgubil. Končno stanje je bila tedaj 15 in pol — 9 in pol za Alje-hina in je torej Bogoljubov z rezultatom zadnjega mateha, 15 in pol — 10 in pol lahko bolj zadovoljen. V resnici je pa razlika med prvim in drugim maichem mnogo večja. V prvem matohu je Aljeh'n pokazal res veliko premoč in doseženi retzultat zaslužil. V tem matehu je p>a svojega nasprotnika očividno podcenjeval in se ima za rezultat zahvaliti samo Bogoljubovi površnosti in svoji tehniki in ži-lavosti. Z igro, ki jo je Aljehin pokazal v tem matehu proti Bogoljubovu, bi proti Capablanci match sigurno izgubil. To pa seveda ne daje povoda zrn mnenje, da Aljehinova moč pojema. Proti drugemu nasprotniku bi Aljehin igral zopet drugače in tudi zmagal. To bo sigurno doživel prihodnje leto ho-landski prvak dr. Euwe, ki je sedaj dejaL da je edina njegova želja, da bi Aljehin Igral tudi proti njemu tako, kot proti Bogoljubovu. Danes prinašamo 25. partijo, v kateri je dosegel Aljehin svojo osmo zmago. Bogoljubov : Aljehin 1. d2—di, d7—d5. 2. Sgl—fS, c7—c6. 3. c2—c4, d5Xc4. 4, a2—еЗ, Lc8—g4. 5. LflXc4 (preti Se5 in LXf7+), e7—e6. 6. Sbl—c3, Sb8—d7 (črni mora biti pripravljen na potezo Ddl—b3). 7. h2—h3, Lg4 —h5. 8. a2—аЗ, Sg8—f6. 9. e3—e4, Lf8—e7. 10. 0—0, 0—0. 11. Lel—14, a7—a5 (Aljehin je začel takoj z napadom na damskem krilu in preti že z b7—b5— b4). 12. Lc4—a2, Dd8—b6 (pritiska na točko d4 in provocira naslednjo oslabitev belega kraljevega krila). 13. g2—g4, Lh5—g6. 14. Ddl—e2, Db6—a6! (po menjavi dam bi prišle elabosti bele pozicije še bolj na dan). 15. De2—еЗ, b7—b5. 16. Sf3—еб (bolje bi bilo kriti pešca e4 z Sf3—d2), Sd7Xe5. 17. Lf4Xe5, b5—b4. 18. Le6Xf6, Le7Xf6. 19. Sc3—e2, b4Xa8. 20. b2Xa3, c6-c5. 21. Tal-cl (po е4-еб bi bil lovec g6 zelo močan), c5Xd4. 22. Se2Xd4, Lf6Xd4. 23. De3Xd4, Tf8—d8. Dd4—c4, Da6—b7. 25. f2—f3, h7—h5 (črni ei je napravil ventil za svojega kralja, da bo mogel manevrirati s svojimi stolpi. Sedaj preti že Td8 -d2). 26. Dc4—e2, Td8—d4. 27. De2— еЗ, Td4—d7 (napaka b ibila Ta8—d8 radi Lc4—d5!). 28. g4Xh5, Lg6Xh5. 29. Tel—сб, Lh5-g6. 30. Tfl-cl, Ta8—d8. 31. La2—c4, Ta7—dl+. 32. Lc4—fl, TdlXcl. 33. Tc5Xcl, a5—a4. 34. Tel—c4, Td8-dl (črni indirektno brani pešca a4). 35. Tc4—b4, Db7 —c7. 36. f3—f4, Dc7—d8 (prexi Dd8—h4). 37. eS— 12, Г7—f5! (sedaj poseže v igro še črni lovec). 38. e4—e5, Lgft-e8. 39. Tb4-b6, Dd8-c8. 40. Tb6— d6, Tdl— cl 41. Df2—d4, Kg8-h7. 42. Kgl-f2, i Dc8—C2+. 43. Dd4—d2, Dc2—c5+. 44. Dd2—e3?? (neverjetna napaka! Potrebno je bilo Dd4, iepravH ima črni tudi potem mnogo boljšo igro), То1ХЛ'41 in beli se je vdaL • (!l Problem št 22. H. Hersom: Črni: Kc4, Ta6, b2, Lal, bi, Sf2, h4, P: a2, аб, b6, c2, d7 (12 figur). a b C d e f i h Ш H JjJ & Шm Шшу,. X Ш Ш ■ m jj§ mm B ^šlll Ш m <ф> §§§ §§§ H ШР wm. um H i s i ЈШ'ш B jJJ ■ i ■шш mk m '-ШШ mm J_iL Beli: Kf7, Defi, Td3, d5, Lel, g8, Sa4 (7 figur). Match v dveh potezah. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TRIBUNA" f. Batjel, Ljubljana, KarlovSka e. 4 Nnjnlije oenet — Cenik franko. BANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTB PARIŠ Telef.: Trinit« 81-74 — Telef.: TrlnlM 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš. HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LDKSENBURG: No. 5967 Luzembourg. Ma sahtevo pošljemo breiplačno naše čekovne nakazniee. Dražba lesa in lovov Zač. državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34-IL, oddaja potom pismene ofertalne licitacije dne 7. VII. 1934: 1. iz razlaščenih gozdov v Kočevju, revirja Grčarice A in Travnik, ca. 3100 m® bukove hlodovine in ca. 5000 m* jelove hlodovine. 2. Iz razlaščenih gozdov Turjak v Medvedici, Mačkovcu in Mokricu ca. 900 m' posekanega iglastega lesa za hlode in trame, ca. 200 ms bukove hlodovine in ca. 350 prm bukovih drv. 3. Samolastno lovišče v revirjih Log in ŽetaU pri Rogatcu v izmeri 1544 ha dobo p«tih let v zakup. Ponudbe je poslati na predpisanih vzorcih soglasno s pogoji, ki so na razsolago pri gorni' upravi v Ljubljani. 965/1/34. — 18. junija 1924. AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL, mn dajte »Energin« za krepitev krvi, živce« in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospeiuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gtna«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskib steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32 Najodpornejša žival. »Katera žival je proti vremenu najodpornejša, Janezek?« »Mol. goepod učitelj.« »Mol? Kako si p>a prišel na to?« »Mamica mi je povedala, da sedi poleti v kožuhu, pozimi pa v kopalni obleki.. .< Gospodarstvo Kriza socialnega zavarovanja v Avstrij* V časih gospodarske krize trpi ludi socialno zavarovanje na krizi. Zmanjšuje se število članov in s lem prispevki in če ni dovolj premijskih rezerv, prihaja nujno do kratitve pridobljenih pravic. Vse to povzroča veliki interes delavstva in nameščenstva za socialno zavarovanje v krizi, da vidi, kako odporno je proti vsem pojavom. Tudi pri nas je socialno zavarovanje v težkih razmerah, vendar posebnih prctresljajev ni opaziti. Tako jc bolniško in nezgodno zavarovanje pri nas sicer v težavnih razmerah, vendar šc nekako uravnotešeno. Najboljše stoji še pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, najslabše pa vse vrste rudarskega zavarovanja. Rudarsko zavarovanje pri nas je najbolj potrebno pomoči in sanacije. Podobne težke, pa še težje čase preživlja socialno zavarovanje pri našem sosedu v Avstriji. Na 55 milijonov šilingov cenijo deficit socialnega zavarovanja v Avstriji v vseh panogah. Seveda položaj ni povsod enak, ampak različen. Težko breme je zavarovanje proti brezposelnosti in starostno zavarovanje. Pasivnost pri slednji znaša n. pr. okoli 30 milj. šilingov. Nadalje izkazuje deficite cela vrsta bolniških blagajn, seveda pa ti primanjkljaji niso znatni. Najboljše stoji še nezgodno zavarovanje, kjer so bile lani zvišane dajatve m je tako namesto deficita 5 milj. šilingov v letu 1932, izkazano zdaj ravnotežje. Najslabše pa stoji pokojninsko zavarovanje nameščencev. Leta 1932 se je pokazal prvi deficit v znesku 5 milj., lani je ta narastel že na 11 milj., letos pa bo znašal 25 milj. šilingov. Dohodki so znašali 1931 še 60 milj., letos bodo znašali samo še okoli 55 milj. šilingov. Število zavarovancev se je zmanjšalo od 225.000 na 194.000, dočim se je število rentnikov povečalo od 28.000 na 36.000, prav Kriza italijanskega izvoza Nedavno je Mussolini imel v italijanski zbornici velik govor o gospodarskem položaju. Postavil je zelo neugodno prognozo o bodočem razvoju v tekočem letu. Računal je s pasivnostjo 3 milijard lir in se ni dosti zmotil, saj mora do dobra poznati italijanske gospodarske razmere. V zvezi s tem so zanimivi podatki za mesec maj. Leta 1933 je v maju letos znašala pasivnost italijanske trgovinske bilance 27 milj. lir, letos v maju pa je narasla na 185 milj. lir. Kajti italijanski uvoz je od maja lani do maja letos narastel od 540 na 619 milj. lir, dočim je istočasno izvoz padel od 513 na 434 milj. lir. S tem je pasivnost trgovinske bilance za prvih 5 mesecev letos narasla na 1149 milj. lir. Pripominjamo, da je lani v prvih 5 mesecih znašala pasivnost samo 630 milj. lir, v celem letu 1933 pa 1500 milj. lir. Šef italijanske vlade je torej dobro računal. Toda pustimo vstran Mussolinija kot statistika, reči moramo, da je bila italijanska trgovinska bilanca že v normalnih letih pasivna. Tako je bila italijanska plačilna bilanca navezana predvsem na jx)šiljke izseljencev, zlasti pa na donos tujskega prometa. Italijani v inozemstvu pošiljajo radi krize vedt® manj denarja domov, poleg tega pa se bo letosivedano, da bosta v kratkem dva zavarovanca morala vzdrževati enega rentnika. Zadnje čase je avstrijska javnost mnogo razpravljala o teh razmerah ter je bil med drugim najbolj inerodajcn predlog, da se naj mesto prispevkov uvede povečanje davka na poslovni promet, lo pa bi bila zelo nesocialna uvedba in se proti njej zlasti bore široki krogi konzumentov, ker bi pomenila — saj se da ta davek prevaliti na konzu-menta -- povečanje cen iu s tem življenjskih stroškov in znižanje že itak nizkega življenjskega standarda delavsiva. Sanacija socialnega zavarovanja se da še najlažje izvesti z zmanjšanjem upravnih stroškov, vendar je'še vprašanje, če bi se s temi dala izvesti in da ne bodo potrebni trudi drugi ukrepi kot n. pr. zmanjšanje dajatev. Najtežji je položaj pri pokojninskem zavarovanju nameščencev. Tu bi se morali ali zvišati prispevki do 22.3% v letu 1940, ali pa znižati dajatve za 40, odn. do 60% do leta 1940. Zato je najvažnejši predmet razprav baš pokojninsko zavarovanje. Tako bo najbrž podaljšana karenčna doba, odvzete bodo zopet v dobrih časih dovoljene krajše čakalne dobe itd. Mogoče bodo zvišali starostno dobo itd. Vsekakor se že iz tega vidi, kako previdno je treba ustvarjati socialno zavarovanje, da vzdrži lahko tudi najhujšo krizo, ki je bas sedaj v Avstriji, ko je odpadlo toliko število zavarovancev. Zagrebško združenje mesarskih obrtnikov sklicuje za 2. julij občni zbor. Na dnevnem redu je tudi razprava o nadaljnjem obstoju društva ali likvidaciji, event. volitev likvidatorjev. Sanacija Osrednje zveze hrvatskega zadružništva. Upravni odbor Glavne zadružne zveze v Belgradu je imel v pelek sejo, na kateri je razpravljal o sanaciji Osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu. To sanacijo je treba v interesu vsega zadružništva brezpogojno izvesti. Glavna stvar je pri sanaciji realizacija agrarnih obveznic, katere je dobila zveza za svoje parcelirano zemljišče in za katere mora dobiti čim večjo ceno. Letina v Romuniji. Najnovejše jx>ročilo o letini v Romuniji, ki ga je izdalo uradno kmetijsko ministrstvo, trdi, da bo letina normalna v pšenici, v ovsu in ječmenu p>a srednja. Seveda je to poročilo staro, datira z 31. majem. Od tedaj se je že marsikaj izpremenilo na boljše in na slabše, večinoma pa bo le boljše. Zmrznjeni ameriški izvozni krediti. Radi uvedbe prisilnih deviznih gosjxxiarstev v celi vrsti držav je ceniti zmrznjene terjatve ameriških izvoznikov na 300 milj. dolarjev. Pri novih trgovinskih pogajanjih bodo tudi te zmrznjene terjatve igrale vlogo, ker jih hočejo Amerikanci poračunati v tekočem zunanjetrgovinskem prometu. Letina na Madjarskem. Uradno poročilo ceni letino pšenice na 1.74 milj. ton, dočim je lani znašal pridelek 2.6 milj. ton. Dotok zlata v Holandijo traja dalje. Dočim je prejšnji teden znašal dotok 7 milj. goldinarjev, je ta teden bil ponovno zabeležen dotok tako, da znaša holandški zlati zaklad 727 milj. goldinarjev. Od začetka aprila znaša dotok 40 mil. goldinarjev. Borza Denar Dne 23. junija. Tudi ta teden je bil promet znaten, znašal je 4.538 milj. Din. Največ prometa je bilo v Newyorku in Dunaju ter Londonu. Slab promet je bil v četrtek in petek. «Narodno blagostanje«, revija iz Belgrada piše o zasebnem trgu deviz, da so ponudbe zopet nekoliko večje. Glede dinarskih bankovcev obstoji veliko povpraševanje pri turistih, ki imajo rajši bankovce kot čeke z ozirom na to, da je postopek pri čekih bolj kompliciran, radi česar je bankovec dobil prim 5% v primeri s čekom. To pomeni, da se nam obeta dobra tujsko-prometna sezona in da bo v tem oziru naša plačilna bilanca boljša. Curih. Pariz 20.30, London 15.505, Nevv York 307.75, Bruselj 71.875, Milan 26.275, Madrid 42.10, Amsterdam 208.65, Berlin 117.50, Dunaj 73.10 (priv. 56.50), Stockholm 79.90, Oslo 77.90, Kopenhagen 69.25, Praga 12.77, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bč. ladja Tisa 77 kg 2% 125—127.50. — Koruza: bč. 99—101, bč. okol. Sombor 100—102, ban. 97—99, srem. par. Indjija 99—101, ladja Begej in Šid 104—105, ladja Tisa in Donava 105—106. — Otrobi: bč. srem. v juta vrečah 95—97.50, ban. v juta vrečah 92.50 do 95, bč. v juta vrečah ladja 100—102.50. — Tendenca slaba. - Promet srednji. — Oves, moka in krompir neizpremenjeno. - Rž, ječmen in fižol ne notirajo. Hmelj O stanju posevkov javljajo, da je padlo sicer nekaj dežja, vendar še premalo. Producenti črpajo vodo za hmeljnik s posebnimi sesalkami. Stanje rastline je zelo neenotno. Skoro vse pa je sedaj odvisno od vremena. Najnovejša poročila vedo poročati o nadaljnem dvigu ccn, ki so za lansko blago že narasle na 20.50 22.25, za letnik 1932 na 1.450 in 1931 na 625 Kč za 50 kg. Zatec, (CSR) 23. junija. Na žateškem tržišču je cel teden vladala čvrsta tendenca, ki je cene dvignila. Marsikateri dan so cene od ure do ure naraščale. Povpraševanje ni bilo satno za lansko blago, ampak tudi za letnika 1932 in 1931. Lanski hmelj je narastel do četrtka v ceni na 2.050 2.225 Kč za 50 kg. Cene hmelja letnika 1932 se gibljejo med 1.200—1450 Kč, cenc letnika 1931 pa med 500 - 600 Kč. Dne 20. t. m. pa je dvig cen nekoliko zastal in so cene ostale neizpremenjene. Živina Mariborski sejem 22. junija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 256 svinj in 1 ovca. cene so bile sledeče: Mladi prašički za rejo od 5—6 tednov I stari komad 80—100 Din, 7—9 tednov stari 115 : do 120 Din, 3—4 mesece stari 140—180, 5—7 me-i secev slari 220 260 Din, 8- 10 mcscccv stari 300 do 460 Din, 1 leto stari 500 -601» Din; I kg žive leže 5—6 Din. I kg mrtve teže 9—10 Din. — Pro-i danih je bilo 96 prašičev. Spoti Cakovski SK: Ilirija Danes ob 18 prvenstvena nogometna tekma na Stadionu Predtekme: Mladika : Slovan ob 15 Ilirija B : Grafika ob 16.30 Današnji dan prinese odločitev. Danes je dan velike borbe, danes prestanejo belo-zeleni težak in strog izpit. Dokažite fantje, da so nade, ki jih stavi v vas vsa Ljubljana, upravičene. Dokažite, da ste vredni njenega zauj)auja. Cakovec ni šala, on je bridka resnica, je i>ostavka, na katero je treba računati z vso resnostjo, tembolj, ker je izid današnje tekme odločilnega pomena. Danes, fantje, dokažite, da ste možje na mestu in da ni zastonj ves ogromen trud in |x>žrtvovalnost vodstva, ki vam ga z ljubeznijo posveča. Vsi za enega — eden za vse in uspeh ne more izostati. Kar eden ne zmore, naj stori drugi, ki to premore, vse pa naj vas veže trdna volja in zavest, da morete uspeti le z veliko voljo in požrtvovanjem. Danes ne sme biti med vami mlačneža, biti morate prav vsi goreči borci za veliko stvar. Ljubljana priča-kuje od vas celih mož in zahteva od vas, da storite več kot svojo dolžnost. V slučaju dežja odpadeta obe predtekmi. — Glavna tekma se vrši ob 18 in ne ob 16, kakor je bilo prvotno javljeno. • SK Grafika. Danee ob 16 bo morajo Javiti v društveni garderobi: Oneparlč, Mcklnc, Kntavlč, Unenik, Žagar, Bežan II, TrobovSok, Vili, Bežan I, Vorčnlk, Stuptoa, T.eo. Igra ho prodtokiua z rezervo Ilirije. Naša atletska elita se zbira Danes ob 9.30 nadaljevanje izbirnega mitinga na igrišču Primorja Včeraj popoldne se je začel, danes se pa nadaljuje izbirni miting najboljših ljubljanskih lahko-atletov, članov Ilirije in Primorja, ki bodo zastopali barve našega mesta 30. t. m. v Belgradu proti tamkajšnji reprezentanci. Atleti Primorja pa bodo teden dni kasneje merili svoje moči z reprezentanco Bukarešte v Bukarešti. O važnosti teh dveh srečanj bi bito odveč govoriti, vendar upamo, da nas bodo atleti častno zastopali. Že včerajšnji miting je to dokazal, današnji pa naj samo potrdi naše upanje. Današnji program je sledeč: 100 m, 200 m, skok v višino, skok v daljavo, 800 m, 5000 m, štafeta 4X100 ali 100Х 200+ 400 + 800 m. Prijave za Štiridnevno Utrnejo SK Slovana na morjo Hprejcma brivski salon Dorčec, Dalmatinova ulica 13, Ljubljana. Odhod z avtobusom v uredn, 27. junija ob 10, povratek v nodeljo ponoči. Pohitite s prijavami I Mariborski veslaški klub vabi vse veslače tn prijatelje veslaškega športa, da pridejo danes na klubo-vo zbirališče v dravskem kopališču Kafer, kjer se vee dan sprejemajo prijavnice za mednarodno vosUSko tekmo tn pri&ne z rednimi vajami. V. balkanske igre Nastopijo vsi balkanski narodi. Velike priprave vsepovsodi. — Plakati vabijo. Za pete balkanske igre, ki se vršijo v času 26 avgusta in 2. ter 3. septembra v Zagrebu, so vse priprave v najlepšem teku. Lični osnutek za plakat je že izdelan in sedaj se bodo začeli izdelovati v velikih množinah, nakar se bodo začeli razpošiljati vsem udeleženim državam, zlasti pa v vse kraje naše države. Glavni odbor v Zagrebu je že izdelal vse detajle za veliko balkansko prireditev, ki bo brez dvoma največja lahkoatletska prireditev, kar smo jih doslej imeli v Jugoslaviji. Pomožne moči, kakor tudi delavci na terenu, bodo uniformirani za čas balkanskih iger; isto velja 7A sodnike in ostalo uradno osebje v notranjih prostorih. 'Vprašanje znakov za sodnike še ni rešeno. Za pripravo naših atletov je napravljen načrt, ki predvideva, da bodo pred igrami vsi naši atleti v Zagrebu pod strogim nadzorstvom in vodstvom posebnega trenerja. Seveda zavisi zadovoljiva rešitev omenjenih postavk od finančnih sredstev, ki še ne zadostujejo za izvedbo vseh visečih vprašanj. Vsi balkanski narodi so sedaj pristali na termin iger, ki smo ga zgoraj navedli, ter so tudi vsi obljubili svoje sodelovanje. Obenem so tudi čestitali jugosl. lahkontletski zvezd, da ii jo usjjelo izvesti organizacijo letošnjih iger. Najbolj se seveda pripravljajo sedanji balkanski prvaki Grki, ki hočejo tudi na naših tleh zmagati. Če jjogledamo njihove rezultate z njihovega izbirnega mitinga koncem meseca maja, smo skoraj lahko prepričani, dn jim tudi letos ne odide j>rvo mesto med balkanskimi narodi. Takile so rezultati: 100 m: Lambru 11.1, Frangiidis brez treninga 11.2; 800 m Ccorgnkopulos 2:02.8; 1500 m 4:17.2 isti; Mantikas 110 m zapreke 15.9; Skyadcs 400 m zapreke 58.6; skok v višino: Antypns, Man-tellos in Paterakis vsi po 180 cin; skok ob palici: Andreoktilos 370 cm in Travlos 560 cm; dalje Travlos 677 cm v daljavo; Svmeonides 1389 in Paterakis 1371 cm troskok; Florcs 1522 cm za kroglo; Papagcrogiu 57.23. Mihulopulo« 56.21 in Hadji 56.15 za kopje. Disk vrže Syllas v helenskem stilu 58.75 in v prostem stilu 44.15 metrov. Evropsko prvenstvo v sabljanju Evropska prvenstva v sabljanju se vršijo leto« v Varšavi. Borbe so se pričele v sredo s floretom, ki so dale naslednje rezultate: Gospodje: V izločilnih tekmah podleže Avstrija Italiji z 1 : 9, proti Nemčiji z 2 : 9, Nemčija je tolkla Grke z 9 : 7, Francija je premagala Romunijo z 9 : 1, Madjarska Romunijo z 9 : 1, Italija Madjarsko z 9 : 0, Francija jc tolkla Nemčijo z 9 : 3, Italija pa Nemčijo z 9 : 0, Nmečija zopet Madjarsko zli : 5 in Francija Madjarsko z 9 : 5. Končni rezultati eo naslednji: 1. Italija. 2. Francija. 3. Nemčija. 4. Madjarska. Tekme dam so takole izpadle: Nemčija proti Poljski 15 : 1, Italija proti Angliji 9 : 7, Madjarska proti Italiji 11 : 3, Madjarska proti Poljski 9 : O, Madjaraka proti Nemčiii 9 : 2, Italija proti Poljski 12 : 4, Anglija proti Poljski 9 : 2, Nemčija proti Italiji 9 : 3, Anglija proti Nemčiji 9 : 4, Madjarska proti Angliji 9 : 5. Končni rezultati Jamskih tekmovanj eo sledeči: ' 1. Madjarska. 2. Nemčija, Italija in Anglija (vse enake), na tretjem, odn. petem mestu je Poljska. Belgrad, 23. junija. AA. Dovojenja ia odhod športnikov v inoiemstvo. V zadnjem času je prišlo do mnogih vzajemnih obiskov in gostovanj raznih športnih društev in organizacij iz Jugoslavije v inozemstvo in obratno. Pri vsakoin takem odhodu v inozemstvo predstavljajo klubi in posamezniki, čeprav ne potujejo kot uradni zastopniki naše državo vendarle narod iu državo. Zato jo ministrstvo za telesno vzgojo prebivalstva edino pristojno razsoditi, ali je v vsakem jjosaineznem primeru opor-tuno in koristno prirejati v svrho medsebojnega sjioznavanja in zbližanja obiske naših društev v inozemstvo in obratno. Zato se nalaga vsem društvom in ustanovam, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva, da v bodoče, preden se zučno jx)gajati glede vzajemnih obiskov z inozemskimi društvi, zaprosijo dovoljenje ministrstva za telesno vzgojo jirebivalstva in šele nato začno definitivnn jx)gajanja z inozemskimi športnimi društvi. (Iz ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva.) Evropske lahkoatletske reprezentance v Ant-vverpnu. Danes se vrši v Antvverpnu velik evrojxski lahkoatletski miting, na katerem bodo sodelovali vsi evropski narodi izvzemii Fincev in Nemcev. Italijani, Angleži, Švedi, Madjari in Nizozemci pošljejo svoje najboljše atlete. Tenis tekme za Davisov pokal bodo odslej vsaki dve leti? Kakor j>oročaio iz Londona, bo angleška teniška zveza podpirala predlog južnoafriške zveze namreč, da se priredi tekmovanje za omenjeni pokal vsaki dve leti. Južna Afrika je že svoječasno to predlagala, a je bil nien predlog tedaj z velikansko večino odklonjen. Afrikanci eo ga pa vseeno izvajali na ta načir,, da jih enostavno vsako drugo leto ni bilo na tekme. Toda tedaj upajo, da se bodo še drugi evropski narodi pridružili Angliji, ki — kakor znano — mnogo pomeni v teniškem športu. Seveda za Evropo ne pridejo vsi vzroki, ki jih je navedla Afrika, v poštev, vendar bi bilo tudi za evropske razmere mnogo boljše, čc se priredi to tekmovanje vsaki dve leti; kajti radi velike važnosti za Davisov pokal so posamezni narodi zanemarjali splošno vzgojo tenis igralcev, ker so se morali vreči samo na svoje reprezentante. In ti vrhunski tenis igralci, na katere se jc polagala prevelika važnost, niso vedno najboljši športniki, ter se bo z njimi bolje shajalo, če se jih bo rabilo samo vsako drugo leto. Cestne kolesarske dirke kolesarskega društva »Zarje« se vrše dane« ob 14 na progi Vevie— Trojane in nazaj. Po dirkah veselica v prostorih gostilne pri Anžurju v Vevčah, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Olimpijski muzej. V Los Angelesu, kjer eo ee vršilo leta 1032 zadnje olimpijske igre, eo ustanovili posebno društvo, katerega namen jo napraviti muzej o tej kolosalni svetovni olimpijadi. To društvo, ki je stopilo že v stik z. mednarodnim olimpijskim odborom in ostalimi državnimi olimpijskimi odbori, dela zelo agilno in ni nobenega dvoma, da se mu namera ne bi v [»okli meri posrečila. Doslej so napravili reprodukcije modelov moške olimpijske vaei in park-hotol Chapman, kjer so stanovale 6jx>rtn,ice. Ti modeli bodo imeli tudi hiše, stanovanja, kopališča, jedilnice, tajništva in seveda tudi vseh deset igrišč, odnosno športnih prostorov ter prostore za trening. Tudi galerijo slik vseh zinagovaicev in plasiranih bodo napravili, dalje zbirko inedalij, diplom, zastav, uniform in športnih dresov, sploh vse, kar spominja na to olimpijado. V to svrho so j>ovabili diplomate vseh držav, ki so sodelovale na teb olimpijskih igrah, da pomagajo pri tej edinstveni akciji. Kajti Američani hočejo napraviti v Los Angelesu stalno razstavo, ki naj ne bo samo trajen spomin na olimpijske igro v njihovi deželi, temveč tudi stalna propaganda za olimpijsko idejo. Schmoling-Nouscl. Nemškomu Maksu se še enkrat ponuja sreča. Dne 28. avgusta ee bo namreč srečal z Neueelom v Hamburgu v izločilni tekmi, ki ga bo eventuelno kvalificirala, da se bo lahko boril z.a naslov absolutnega svetovnega prvaka. Če tedaj premaga omenjenega svojega nasprotnika, se obenem kvalificira za revanžno borbo s svojim zmagovaloem Maksom Baerom, ki ga je svoječasno podrl k. o. No, in sedaj se mu zope.t nudi — seveda zadnja prilika, da si nemški Maks pribori nazaj visoki naslov svetovnega prvaka. — V Nemčiji vlada za nastop Schmelinga proti Neuselu že sedaj velikansko zanimanje in so že izbrali prostor, kjer se bosta udarila. Vstopnice bodo prodajali po vsej Nemčiji in že zdaj organizirajo posebne vlake in avtobuse na to prireditev. Kranjska gora Letna sezona je zopet tu. Pri nas imamo namreč dve sezoni: letn oin zimsko, obe sta imenitni, a vsekakor jc boljša letna. Zadnja leta smo glede tujskega prometa nekoliko nazadovali, tudi v tem oziru je igrala svojo vlogo kriza, letos pa se zdi, da bomo napredovali; kajti že zdaj jc precej letoviščarjc došlo. Pričakujemo ]X)voljnega razmaha. Hotel »Erika«, gori v Veliki Pišenci, ki ima vkljub kratkim letoin svojega obstoja bujno zgodovino za seboj, je, kakor vse kaže, prišel v aobrc roke. Novi lastnik, Zagrebčan, večinoma s f>omočjo domačinov pridno snaži, urejuje in popravlja ter, kar je v sedanjem revnem času še največ vredno,-tudi takoj plača. Pravijo, da bo, če bo jx> volji šlo, šc cn tak hotel postavil. Pa saj ima baje ze vse oddano. Sv» Marko pri Ptuju Cerkveni dom jo že pod streho. Razmero so sicer težavno in zdi se, da je čas, ko so rastli iz naše zemlje prosvetni in cerkveni domovi, žo davno prešel zaradi krize. Zato smo na naš dom še bolj |)onosni. Saj to je viden plod neumorne voljo našoga g. župnika, ki je pravilno uvidel nujno potrebo večje dvorano zn cerkvene smotre in dokaz, da ludi v težkih Časih skupna zavest naših fnranov ni zamrla, ampak so So bolj krepi in poglablja. Drava jo ob zadnjih poplavah znova odnesla ziiate.n kos rodovitne zemlje pri Novi vasi. Trpečo gledajo j)osestniki to početje, ki se ponavlja leto zn letom, toda sami si pomagati ne morejo. Cerknica Olepševalno delo. Zelo žalostno lice je ime\ prejšnja leta prostor okoli župne cerkve. Spomladi jvi so nasadili vrtnice, mlado smrečje in razne rože ter tako olepšnli ta prostor, felosten pogled pa nudi okolica jiokopaliSčn. Pri vhodu leži žc dolgo časa kup smeti. Na tujce, H hodijo tod mimo na jezero, gotovo to ne noredi dobrega utiša. Saj imamo v Cerknici tujsko-|>ro-motno in menda tudi olepševalno društvo. Lno nli drugo bi se že lahko spomnilo in dalo to nesnago speljati pročl V malih oglasih velja veaka beseda Din 1*—; tenltovonjski oglasi Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din IA*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pil oglasih reklamnega жпа£а]а se računa enokolonska, 3 mm visoka pefltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni JO S, REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Prireditve Danes vsi na žegnanje k Sv. Ahacu pri Turjaku, Avtobus odpelje ob 8 zjutraj in ob 13.30 izpred gostilne Pen-ior, Karlovska cesta, (h) I Službe iičejo Prodajalka s dobrimi spričevali, pridna, poštena, vajena tudi gostilne, želi kjerkoli na-meščenja. Nastopi takoj aH pozneje. Ponudbe prosim uprava »Slovenca« pod »Poštena« 7056. (a) Kot gospodinja iiče mesta starejša gospodična iz boljše rodbine. Ponudbe pod »Samostojna« upravi »Slovenca« St 7080. (a) Mladenič pošten, trezen in ^loboko-veren, s srednješolsko izobrazbo, išče službo pomožnega uradnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 7144. (a) Prodajalko dobro manufakturistinjo, zmožno slov. in nemškega jezika in specerije, iščem. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 6693. (b) Kuharico sezonsko, sprejme gostil na Cirman v Mednem, p. St. Vid. (b) Kmečko dekle ubogljiva in poštena, vajena zunanjih in notranjih del, dobi takoj službo pri boljši družini na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolenjska« 6997. (b) Služkinja srednjih let, vešča kuhe, meščanske in kmečke, zdrava, pridna in poštena, ki bi tndi upravljala vsa hišna dela, se sprejme takoj ali pa 1. julija v Savinjsko dolino. Kuha je za 4 ljudi. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena 7048«. (b) Služkinja zdrava, vestna, katera zna kuhati, se sprejme k 2 osebama in enoletnemu otroku. Zidarič, Maribor, Stolna ul. 5. (b) Uprava občine Moste srez ljubljanski, razpisuje mesto občinskega dacarja. Vsi tozadevni pogoji za sprejem se dobe v občinskem uradu. Lastnoročne in pravilno koleko-vane prošnje z vsemi prilogami je vložiti pri imenovanem uradu najkasneje do 15. julija, (b) Pisarniško moč zanesljivo sprejme trg. pisarna. Pogoji: samostojna slov. hrv. nemška korespondenca, absol. trg. šole ali akademije, popolno zdravje. Oskrba v hiši. Curriculum vitae, honorar, prepisi spričeval pod »Izven Ljubljane« upravi »Slovenca« »t 7088. (b) Trgov, pomočnika izurjenega v kupčiji in manipulaciji suhih gob sprejme večja trg. z meš. blagom. Prepisi spričeval, zahtevki pod »Hrana in stanovanje v hiši« upravi »Slovenca« št. 7089. (b) Služkinjo, ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela ter ima veselje do otroka, sprejme majhna uradniška družina na deželi. Nastop takoj. Naslov na upravo »Slovenca« pod 7087 (b) Mesarski pomočnik, priden, pošten, vajen tudi kmečkih del, se sprejme. Mesarija, Rudnik 30 pri Ljubljani. (b) Zastopnika za porabni predmet steklarske stroke sprejme proti proviziji za Dravsko banovino veletrgovina stekla in porcelana v Zagrebu. Ponudbe na Publi-citas, Zagreb št. 37.841. (b Pekovsk. pomočnika mladega, in vajenca sprejme takoj pekarna Logar, Golnik, Gorenjsko. (b| Šteparico kmečko dekle, vajeno gospodinjstva — sprejmem. Miha Ster, Sp. Duplje — Gorenjsko. (b) Oskrbnik vrtnar, sadjar in čebelar, z ženo ki se razume nst kokošjerejo, dobi ieseni stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Zanesljiv« 7141. (b) 1ЕШЕШ21 Velik zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Perrson, Ljubljana, poštni predal 307. 6.000 Din mesečno lahko zaslužite! Za pojasnila pošljite 5 dinarjev upravi »Slovenca« pod »Delo« št 7096. (z) I Vajenci ii 15 letni fant bi se šel učit za mehanika. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6747. (v Šivilje! Deklico, staro 15 let, katera je s prav dobrim uspehom dovršila šest-razredno šolo, želim oddati pošteni krščanski šivilji na deželi, da se izuči kot šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7061. (v) 16 letni fant pošten, priden, išče mesto kovaškega vajenca. Nastop takoj. Zemljič Avgust, Zenjak 11, Sv. Benedikt v Slov. gor. (v) Fantek poštenih staršev, kateri se je že učil, išče sluf.be trgovskega ' vajenca, če mogoče z vso oskrbo, na deželi. Naslov v upravi >S1 ovenča« Maribor pod št. 581. (v) Vajenca sprejme špecerijska trgovina Muc — Koloniale, Ljubljana, Vodnikov trg. v 11 leten fant bi rad šel k dobrim ljudem. Delal bi vsa hišna dela brezplačno. Je priden in marljiv. Vprašati: Karlovska cesta 30 — v trgovini. (v) Preselitev! Preselitev! Naznanjam cenj. občinstvu iz Maribora in okolice, da sem svojo trgovino z dežniki is Gosposke nlice št. 1 premestila -v Ultco X. oktobra št. 4. Potrudila se bom tudi v bodoče ugoditi vsem /ahtevam cenjenih odjemalcev, kolikor bo v moji moči in prosim tudi v prihodnje Vaše naklonjenosti. — Ostajam z odličnim spoštovanjem Apolonija Fullekruss-Potrossi, Maribor, Ulica X. oktobra 4 Ustanovljeno 1868 Damshe perilne obleke iz vseh vrst modnih in trpežnih blagov od 80 do 150 Din, fine svilene, najnovejši modeli, od 220 do 380 Pin, damske triko bluze od 22 Din, trpežne poplin od 70 Din naprej, najfinejše svilene od 110 do 180 Din, športna krila od 45 do 85 Din, fina modna krila od 120 do 160 Din, kakor tudi vseh vrst otroške in dekliške oblekce nudi v zelo veliki izbiri po najnižjih cenah F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Krojaškega vajenca sprejmem. Predstaviti se osebno I Furlan Josip, or-ganist in krojač, Hoče pri Mariboru. (v) Učenka za šivanje in strojno pletenje - se sprejme z vm> oskrbo. Ivanka Ulaga, Celovška cesta 42, Sp. Šiška. Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J <*>-hovo šofer, šolo na Iyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/1. (d) 100.000 Din knjižice Mestne hranilnice ljubljanske zamenjam za knjižice Kmetske posojilnice v Ljubljani. Pojasnila: Martinec, Prule. Hranilne KniiZice bank in posojilnic, državne papirje itd. kupujemo in prodajamo proti takojšnji gotovini; za odgovor Din3'— v znamkah. DanCno- Kom. zavod MARIBOR, OOSpOShO 10 Hipoteke na prvo mesto dajem proti zmerni obrestni meri. Ponudbe pod »Hipoteka« št. 6988 upravi »Slov.«, (d Hranilno knjižico z vlogo do 60.000 Din Hranilnice dravske banovine ali pa Ljudske posojilnice v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Gotovina« št 7086 upravi »Slovenca«. (d) Ako želite posojilo, pošljite za pojasnila 5 Din upravi »Slovenca« pod »Denar« št 7095. (d) Posojila dajemo na hranilne knji žice velikih denarnih za-* vodov proti 9% obrestim letno Ravno tako iste kupujemo in prodajamo. Hitro in točno poslovanje. Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. (d) Vlogo Zadružne gospodar, banke na 91.000 Din, prodam za gotovino najboljšemu kupcu. Ponudbe na D. Oder, Zagreb, Vlaška 125, Družabnika z gotovino do 200.000 Din išče trgovec z dobro vpeljano trgovino v Ljubljani. Pojasnila pod »Rentabilna .trgovina« štev. 7147 v upravi »Slovenca«. (d) Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru, za manjšo vseto, takoj kupim. Naslov pove uprava »Slov.« v Mariboru pod št 289a. (d) Pekarno na prometni točki oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »10.000 — Ljub-ljana« it. 7052._fe) Odda se lokal obstoječ iz enega velikega in dveh manjših prostorov na Tyrievi c. 21. Primerno za pisarno, prodajalno, mlekarno itd. Natančnejša pojasnila se dobe na Tyrševi c. 23, I. nadstropje. . (n) Dijaki Vsestransko oskrbo zanesljivo, nudim dijakinjam gimnazije na Poljanski cesti ali učiteljišču. -Naslov v upravi »Slov.« pod it. 7166. (D) letovišča Letoviščarji! Radi letovanja se obrnite na gostilno Tavčar v Poljanah nad Skofjo Loko. Dobra postrežba, lepe sobe, senčnat vrt, kopanje v topli Sori. Celodnevna oskrba 32 Din. (L NajcenejSe letovišče v Poljanski dolini nudi gostilna Inglič, Srednja vas, Poljane nad Škofjo Loko. Celodnevna oekrba z uporabo kopališča ob Sori 30 Din. (I) Dve lepi sobi oddam v novi hiši za počitnice v bližini Jurčičevega doma na Muljavi. Anton Lampret, Muljava št 17, p. Krka. (L) Udobno letovišče v Lukovici pri »Slaparjn« Zračne sobe, lep vrt prvovrstna hrana. Avtobusna zveza Ljubljana— Celje, krasni sprehodi, izletniška točka, kopanje v tekoči vodi. Penzija od 30 Din dalje. Se priporoča Vida Vidic. (z) Hotel »Hom« v Podhomu, nudi lepo priliko za bivanje na Gorenjskem. Nizke cene, lepe čiste sobe, za sprehode zelo ugodno. (z) Stanovanja IŠČEJO: Sobo v bližini centra, lWem za julij. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Takoj«. (c) V mirnem krajn alpsko-eolnčen, 476 m nad morjem, blizu Preddvora, iglasta gozdovi, čist zrak, kopanje v naravni vodi, 10 minut oddaljeno, oddamo stanovanje s kuhinjo za družine ali posamezne sobe. Elektrika, vodovod, kopalnica, parketirano. — Celodnevna oskrba 40—60 Din. Hrana petkrat dnevno. Avtobusna zveza. Pojasnila daje: Uprava >Naš doni«, Olševk, p. Preddvor nad Kranjem. (L) Hipoteko 13.000 Din na prvo mesto vknjižbe iščem. Obresti plačam po 10%, nada'inji pogoji po dogovoru. Ponudbe poslati upravi >S! « pod šifro »Sigurnost« št. 7173. (d) ODDAJO: 3 lokale za trgovino ali obrt oddam na prometnem kraju. Vidmar, Pod reče 36, p. Domžale. Skladišče veliko, suho in zračno, s pisarno in električno razsvetljavo, v središču Ljubljane, se odda za avgust 1934. Poizvedbe: \Volfova št. 4, v krčmi. (n) Stanovanje dvo- ali trisobno mirno, neopremljeno iščem v bolj mirni ulici, najrajši v vrhnjem nadstropju, s posebnim vhodom. Sem sam, brez družine, in redno plačujem. Ponudbe z navedbo cene prosim na upravo »Slovenca« 7085. Enosobno stanovanje za 1. avgust se odda na Privozu U, Gostilniški dom. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se takoj odda. Ljubljana-Moste, Ci-glarjeva 35. (č) 4 sobno stanovanje komfortno, z etažno kurjavo, oddam na Vrtači, Tobačna 16. (c) Lepo stanovanje e sobo in kuhinjo s pritiklinami se odda. Savlje 50. (č) Štirisobno stanovanje nasproti križevniške cerkve, v I. nadstropju, oddam takoj ali pozneje. — Fismene ponudbe pod šifro »Samo boljša rodbina« št. 7145 upravi »Slovenca«. (č) Dvosobno stanovanje parketirano — električna razsvetljava, — se odda 1. julija: Florijanska ulica št 22/1. (č) Enosobno stanovanje se odda ob Ljubljanici — Kodeljevo, Štepania vas št. 123. (č) Stanovanje tik postaje, pripravno ra železničarja, oddam, čer-nuče št. 86. (C) Hišni gospodarji, pozor! Kdor ima oddati sobo in kuhinjo in želi imeti čisto in mirno rtran-ko — naj pošlje aa-iiov upravi »Slovenca« pod »Avgust« št 7162. (c) ODDAJO: Brezplač. stanovanje v vili dobi, kdor posodi 15.000 Din proti obrestim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jamstvo« 7025. Lepo stanovanje letoviičarsko, blizu gozda, s kuhinjo in sobo, opremljeno, v Zgornjem Rad zanju, oddam takoj v najem. Vprašati v gostilni Pesek, Zgornje Radvanje pri Mariboru. !LJ Dvosobno stanovanje kabinet, balkon, klet in drvarnica, komfort - oddam za julij ali avgust. Moste, Deteljeva 8 (poleg kemične tovarne), (č) Stanovanje enosobno s pritiklinami, suho, s sutterenu se odda. Naslov v upravi »Slovenca« 7112. (č) Enosobno stanovanje visokopritlično, z vsemI pritiklinami, se odda Ve-rovškova 73, Šiška. (č) Sobo oddam pošteni, solidni gospodični pri Sv. Jožefu, visoko pritličje, Stara Pravda L Opremljeno sobo posebni vhod, ptfrket elektrika oddam. Friškovec 6. (a) Opremljena soba se odda takoj. Ventov-škova 7 a, Mirje. (•) Dobro gostilno oddam Potrebno je 6000 Din za najemnino in vino. Ponudbe pod »Center« Ljubljane. 7123 (n) Citajte in širite »Slovenca«! Okrevališče „JADRAN"- Rab Lepa, sončna lega ob morski obali. ■ Plaža. - V bližini pristanišča. - Ugoden odpočitek. • Rehonva-lescentom priporočljivo vsled stalnega zdravniškega nadzorstva. Lepo opremliene, čiste in zračne sobe. Prvovrstna kuhm/a. Hrana dobra in obilna, servi-rana petkrat dnevno. Postrežba vzorna. • Popolna oskrba Din 65'■ dnevno. - Informacije pri Upiavi okrevališča JADRAN" na Rabu. Nazznatrkila Ljubljana 1 DruSti>o Rdeči kril p Mostah priredi danes ob 14 dobrodelni piknik v gozdičku (t. Karpeta pole« aerodroma. Sodeloval^ bo godba na pihala in razni god-benl umetniki. Nastopi tudi pomladek Rdečega križa. Petje bodo oskrbeli inoščanski pevci. Preskrbljeno Je 7.a dobro Jedačo in pijačo. 8 kavo bo postregla domača Kolinska tovarna. Cene običajne gostilniške. VRtop prost. K pikniku vozi avtobus od 14 nnprej redno vsake pol ure Iz Tavčarjeve nlice. 1 Vpisovanje v francoski otroSki vrtec, Gornpovn ulica 17, bo 2S. Jiinijn od 9 rlo 11. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 17.3« športni film • Boj.. V glavni vlogi Manfred v. Rrauchitsch in Eve-lyn Holt. — Ob '20.30 in Jntri ob 2П.30 dvojni spored: • Boj- in Slmrlock Holmes« (Cllvc Brook). I Nočno slulbo imajo lekarne: inr. Lenstck, Res-IJevn eestn 1; inr. Bohince ded., Rlmskn cesta '24, in dr. Kmet, Dunajska cestn 41. — Jutri: dr. Piccoll, Dunajska costn 6, in mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9. Celie c Vsi lirralci, ki sodelujete pri »Desetem bratm, nc udeležite sestanka v Ljudski posojilnici v ponedeljek ob Ш. c /tvto-hlet Celje—Пге.гје—Bled—Ljubljana—Celje bo 8. julija. Prijave »prejema imdrnžnicn Slovenca« v Celjn. DrugI krail VIf. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega dru-Jtva priredi dfcnes ob 9.30 strokovno predavanje. Na predavanju, ki bo na vrtovih v Rožni dolini, nam bo kmetijski roferemt g. Anton Flego razlaga!, knko se pravilno goji pritlično sadno drevje. ZblraliSče pri koli na Viču. Vabljeni vsi ljubitelji vrtov. Zidani most. V nedeljo, 1. julija bo na Zidanem | mostu blagoslovitev novo motorne brizgalne. Ob tej I priliki bo tudi tombola, katere čisti dobiček bo Sel v !K>kril.|e stroškov za motorko. Dobitki so krušni. Obenem bo izlet gasilske župe okraja Laško. Prireditev bo s sv. mašo ob 9.SO ua prostem, pri knteri bo igrala doniačn godba. Tombola l>o ob 14. Vsn lovnrifika društva in čete ter vsi prijatelji gnsilstvn so iskreno vab-ljentl Cerkveni vestnih Zaprte duhovne vaje v Lichtent ur novem zavodu v Ljubljani bodo: od 1. do 5. julija zu meSčanskc gospe; od 12. do l(i. julija za gospodične učiteljico ln uradnice; od 12. do 16. avgusta in od 25. do 29. avgusta zu de kleta. Prijavite se čimprej osebno nli pismeno vodstvu Llchtonturnovcga zavoda, LJubljana, Ambrožev Irg 8. Začetek zvečer prvega dne oh 18. Oskrbnina /a vse dni 100 Din. Duhovne vaje hodo vodili gg. misijonarji sv. I Vtncencija Pavelgkega. Krilanska moška in mladeniška Marijina ilruiba ! sc udeleži danes teden slovesnosti poRvečevauja nove i cerkve župnije sv. Cirila in Metoda z zastavo. Člani se j zbirajo pri zastavi na odkazanetn prostoru blizu nove | cerkve. Udeležimo se tudi sprevoda nn predvečer ter je I v ta namen zbirališče pri stolnici. — Na praznik sv. Petra in Pavla Jc oh lepem vremenu polduovni izjet k Sv. Marjeti nad Medvodami. Odhod z opoldanskim vln-kom ob 12.0«. Izletu se pridružijo tudi člani sioine Krščanske šole ter prijatelji in znanci z 1-odhlunml. V cerkvi ho ob 15 govor, nato pete litanije M. B. 7. ljudskim petjem. L JI IBLJ ANSKO GLEDALIŠČE OPF.RA (Začetek ob 201 Nedelja, 24. junija: Trubadur. Gostujeta gospa Zlnka Kunčeva in g. dr. Adrian. Izven. Znižane ccne. OivorU sem mesarijo v Gosposki ulici št. 41. Za ločno postrežbo s prvovrstnim mesom in nizkimi cenami jamčim in se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk. JERNEJ FIDLER. Poizvedovanja Deinik je bil najden v Stritarjevi nlicl ln se dobi v upravi »Slovenca«. Radio Programi Radio Ljubljana: Nedelja, 24. junija: 8.15 Poročila 8.30 Oimnastika (PustiSek Ivko) 9.00 Versko predavanje (p. dr. Regalat Cebuij) 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve 9.45 Plošče 10.00 Predavanje za delavce: Trbovlje (L. Mrzel) 10.30 Slovenske narodne s spremi jeva-njom radijskega orkestra 110J0 gospa RainSakova, gdčna Mišičeva, gg. Gostič in Jnnko 11.15 Slovanska glasha, radijski orkester 12.00 f:ns, reproducir&n orkestralni koncert narodnih pesmi 16.00 O vrtnicah (Virant Л.) 16.30 Ljudska igra: DuSc (Petrovič), Društvo rokodel skih pomočnikov 17.30 Naši pevski kvarteti In okteti (reproduclran konccrt) 20.00 Operetni dueti, pojeta go нра Stagljar-Kogejeva in g. Janko 20.45 DolInSkov Srn mel kvartet 21.15 Radijski orkester 22.00 Cas, poročiln, lahka glasba. Ponedeljek. 23. junija: 11.00—12.00 Prenos iz Belgrada (govor ministra Uarthouja In predavanje) 12.45 Poročila 13.00 Čns, pevski Jazz nnsambli nn ploSčah 18.00 1'ripravn zelenjave lil sadja (gdč. Zemljakova) 18.30 Zgodovina slovenske žene (ga. Zale BoSkovIčeva) 19.00 Radijski orkester 19.30 Zdravniška urn (dr. Bogomir Magajna) 20.00 Prenos opere Iz Zngreba. V odmoru: ("as in poročila. Torek, 2t>. junija: 11.00 Šolska ura: Kosovo In slepi guslar (V. Mlekuž) 12.15 Ruska instrumentalna glasba na ploSčah 12.45 Poročila 13.00 Cas, reproduc. dueti slovanskih narodnih 18.00 OtroSki kotiček (gn. Gabrijel-Alčevn) 18. .ЧП Pnlt-e In knrnčnlce v reproduc. glashi 19.00 Dolžnost Sokola glede nn drž. vzgojo (M. Ain-broilč) 19.30 Stnnjc akcije zn univ. knjižnico v LJub-ljnnl (Fran Petre) 20.00 Ob 70 letnem rojstnem jubileju Rih. Straussa: 1. Predavanje (dr. Dolinar) 2. Vokalni koncert g. Gostlča 21.00 Radijski orkester 22.10 Cas, poročila 22.30 Angleške plošče. Drugi programi t NEDELJA, 24. Junija. Belgrad: 16.00 Prenos Ii Apatina 19.00 Ruska glasba 20.30 V gozdu, suita, Pop-per 21.00 Prenos iz Apatina — Zagreb: 20.15 Vokalni koucert 20.45 Grafično pevsko društvo roda|a Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Elektromotorji uovi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previ janje in popravljanje dynam,uuto-dynam, elektro-inotorjev ter vseh elektr. aparatov. PRANJ0 PERĆINLIC elektro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska 16 I elefon 38-71. PREMOG drva Telefon 3934 SLOVŠA Kolezijska 19 Naprodaj: košarski izdelki, priznano lepo ш čisto izdelani po znižani ceni: košarice in stoialčka za ročna dela, za cvetlice, za kruh, za papir; ročne in kopalne torbice; vrtne stole, za na balkon ali verando itd. . Naprodai ie tudi dobro ohranjen, globok otroški voziček za dvojčke. Fany Patik, Radovljica, graščina. (1) Pisalni stroj »Ideal« prav poceni prodan. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6994. (1) Vino najboljših vrst, lastnega pridelka, prodaja prav ugodno nad 60 1. Naslov v upravi -Slovenca" pod št 7168. (1) Štajerska vina rdeča in bela, letnik 32 in 38, nudi ugodno v poljubnih količinah ev. zamenja za rezan les Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) Jazbečarje (mladiče) z rodovnikom, odlikovane, proda V. Vrenjak, Rožna dolina, ccsta VII, 22. (1) Otroški voziček globok, poceni prodam. • Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7167. (1) CISTA SVILA TYRŠEVA 50 (POLEG SV. KRIŠTOFA) DOSPELA JE ZOPET NOVA POŠILJKA KRASNIH VZORCEV ZA LETNE DAMSKE OBLEKE OD VSAKEGA VZORCA JE SAMO ZA ENO OBLEKO BLAGA NA ZALOGI CENE SO Z OZIROM NA FINO KVALITETO ZELO NIZKE Prodam bencin in motor na sesalni plin 6—25 ks, motorno kolo, dve mlatilki za malenkostno ceno ali zamenjam za drugo blago. Štefan Skrbinšek, Haj-din Ptuj. (1) Maiinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Pes športni, čuvaj čistokrven ilirski ovčar, lepe drap barve, 13 mesecev star, naprodaj. Podatke pove uprava »Slovenca« pod št. 7135. (1) VINA Za težko delo Vam z dobrini vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Orgle sobne (salonske] 4 reg., proti gotovini prodam, l'rimerno za kapele, podružnice in organiste. Pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 7118. (1) Kobila (amerikanka), štiri leta stara, prama, polnol.rvua, se proda. Vprašati v Delavski pekarni »Stai m dom«. (1) 1ЕДД1 Poceni aparatil Priličen nakup, špecialno izdelovanje in skladišče za amaterje. Foto Мауег, Maribor, Gosposka št. 2. Sandale moške, ženske in otroške prodam vsled opustitve čevljev po izredno nizkih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. 1. K o-r e n č a n , Ljubljana — Mestni trg 20. (1) (š)Maribor, Aleksandrova 13. Hiša štlristanovanjska, napro-daj za 62.000 Din. Pjizve se v gostilni Sveatnar, Jarše, Sv. Križ pri Liub liani. 'p) širile »Slovenca«! DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinlicira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici nož.a v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-van|e in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni feter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 1178 32) za vknhavanje sadja in so-čivja so nedospgl|ive kakovosti - Cenike pošilja zastonj Josip Jagodic Celie Glavni trg Gubčeva nI. Dve izložbeni omari modne trgovine, z zapi-rači, z delno omaro, luč za obsevanje, zaradi od--potovanja poceni prodam. Urančič, Vrtača 3. (1) Mizarfi! Stavbeno okovje, jekleno orodje izbeiete tudi na knjižice najceneje pri .JEKLO" L.1PBLIANA. Stari tri* »Singer« šivalni stroj krojaški, malo rabljen — prodam. — Cena nizka. Strossmayerjeva ulica 4. I Couch asola, oto mane. spalni fotelji, vseh vrst modroci po najnižjih cenah in solidni izdelavi FRANC JAGER, tapetnik Ljubljana 9v. Petra nasip 29, telet JO 45 Izbera najmodernejših vzorcev. Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotograf-fiji vseh velikosti in oblik. Naroča|te: Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol fova ulica. — Zahtevajte cenik. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma oe. divane in tapetniške izdelke D u d i oaioeneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ea prevleke pohištva. Posteljne mreže izdeluje in popravlja na lesenih in železnih okvirjih najceneje Alojz An-d'ovio, Komenskega 34. 1 Pozorl — Novost! Patentirane »prage', brezhibno praktične k vsakim vratom, izdelujem železne ali medene, v vsaki množini in dolžini. Za vsako meeto Jugoslavije Iščem zastopnike mizarje za montiranje pragov. Skico z navodilom ter cena' mi vsakomur franko. — Prime Alojz, Dečkova c. St. 15, Celje-okollca. (t) Deklaracija Združenja jugosl. inženjerjev in arhitektov Inženjerji naše države, organizirani v Združenju jugoslovanskih inženjerjev in arhitehtov, vršijo visoko kulturno misijo s tem, da v okvirju svojih sekcij stalno študirajo in pretresajo vsa za gosjx)darski in tehnični napredek države važna vprašanja in pojave. Rezultat teh študij se izraža vsakoletno na glavnih skupščinah, kjer se dozorelo naziranje ali pa inicijativen nasvet sklene v obliki spomenic, deklaracij itd. Važna vprašanja, kot na pnmer glede našega železniškega omrežja, cestnega problema, glede smotrene elektrifikacije države m se mnogo drugih, so bila končno veljavno rešena s sodelovanjem združenja jugoslov. inženjerjev in arhitektov. Naše inženjerstvo je bilo tudi oni stan, ki je prvi spoznal važnost in potrebo zblizanja z Bolgari in ki jc že pred več leti navezal stike s svojimi bolgarskimi tovariši. V važni zadevi to je v reševanju naše težke gospodarske krize, ki se pri nas še stopnjuje — medtem ko drugod že ponehava - je stopilo Združenje letos na plan. Na imcijativo ljubljanske sekcije so se v pretekli poslovni dobi proučevali vzroki in načini, kako odpomoči današnjemu težkemu gospodarskemu stanju. Številna predavanja, debatni večeri in konzultacije gospodarstvenikov so privedla do končnega naziranja, da bi bilo treba pritegniti gospodarstvenike vse države k sodelovanju v korist države. To bi se omogočilo najbolje z gospodarsko zbornico, ki naj bi bila delegirana iz naših stanovskih m gospodarskih organizacij in ki naj bi imela legislativen vpliv. Na letošnji glavni skupščini je bila tozadevno soglasno sprejeta slede« deklaracija: Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov pojmuje gospodarstvo kot svoto onih udej-stvovanj, katerih rezultat more zadovoljiti vse ma-terijelne človeške potrebe. Združenje se je uverilo, da so do zdaj ostali brezuspešni vsi poizkusi normaliziranja gospodarskih razmer v Jugoslaviji. Nasprotno, pri nas sc opaža v gospodarskem udej-stvovanju vedno močnejši zastoj in nazadovanje. Osnovna hiba, ki povzroča vse težave v našem gospodarstvu ni le v tem, da je proizvodnja nezadostna oziroma premalo raznovrstna in ne dovolj racionalizirana, temveč poglavitno ta, da se ne skladata proizvodnja in potrošnja. Jugoslovanski inženjerji se zavedajo, koliko napora bo še potreba, da bo naša proizvodnja ua tehnično dostojni višini. Vendar oni tudi vedo, da so f>otrebni ogromni napori v tej smeri, da se tudi ne dovoljno racionalizirana proizvodnja dovede v sklad s potrošnjo Z drugimi besedaini: jugoslovanski inženjerji smatrajo potrebnim, da se posveti vsa pažnja problemu razdelitve dobrin. Povdarjajoč harmonijo, ki mora obstojati med produkcijo in konzumotn in [»kazujoč na neštete potrebe, ki ostanejo našemu narodu nezadoščene — vidijo inženjerji v uresničenju te harmonije edini izhod iz sedanjih gospodarskih težav. V zavesti, da preti jugoslovanskemu narodu radi mnogih današnjih neskladnosti propast, smatrajo inženjerji kot svojo imjierativno dolžnost, da vse svoje sile in sposobnosti posvete delu za rešitev države in današnjega ubijajočega mrtvila. jasno je, da je naše današnje stanje odsev globokih pretresov v vseh oblikah društvenega ožilja celega sveta, vendar obsloji brez dvoma dejstvo, da nas pritiskajo tudi mnogi notranji vzroki. Ko stojimo v akcijo, nam je prva naloga vsestransko analizirati jugoslovansko gospodarsko izživljanje, proučevati vse narodne potrebe in pokazati pot, po katerem naj gre organizacija dela za pov/aigo naše materijelne kulture ter ekonomskega in soci-jalnega napredka. V svesti si težke naloge, ki Jo s tem prevzema in v svesti, da le naloge ne more izvršiti v samih inženjerskih vrstah, želimo združiti v sodelovanju vse fnkforje izven Združenja, ki jih vodi načelo f>oštenega nesebičnega in požrtvovalnega dela na obnovi gospodarskega življenja in širjenja blagostanja v naši državi. Kol sredstvo za ustvaritev teh ciljev bi bilo treba čimpreje osnovati posebno gospodarsko telo, čigar dolžnost bi bila, da se z racijonalnimi melodami briga /.a gospodarsko obnovo države. Ker naj bi imela ta gosj>odarska zbornica, sestavljena iz delegatov stanovskih in gospodarskih organizacij auforitativen upliv na gospodarske razmere države, bi zato mogla izvesti potrebne finančne, socijalne in druge ukrepe, potrebne za gospodarski napredek. Glavna skupščina nalaga glavni upravi dolžnost, da to deklaracijo dostavi razen pristojnim faktorjem, hidi vsem gospodarskim organizacijam in da stalno skrbi za oživotvorenje tu navedenih idej s tem, da koordinira delo sekcij. Slovenska Krajina Živega srnjaka njol. Senzacija Je bila za Dolnjo Lendavo, ko je pribežal v vas lep srnjak. Skakal je čez plotove brez težave Menda se je prestrašil ljudi ali pa ni videl plota iz žice in se je zagnal v tak plot in tam obvisel. Ljudje so hiteli takoj k njemu in ga ujeli. Sedaj ga ima v reji g. Kelene Janči, zakupnik lova. Ljudje so ga hodili kar trumoma glodat. V hlevu ga ima pri kravah privezanega. Če ga prižene na dvorišče, ne sili v svobodo temveč z vso silo hoče nazaj v hlev. Č« bi se našel kupec, bi ga g. Kelenc prodal. Novice s Krke Tatinska družba. — 2e dolgo smo Imeli na Krki mir pred tatovi. Od vloma v poštni urad pred par leti ni bilo čuti nikjer o kaki tatvini. Kakor pa vidimo iz dogodkov zadnjih dni, se je v naši dolini organizirala spretna vlomilska družba, ki ima namen, živeti lepo brez dela na račun drugih. V enem mesecu imamo kar tri tatvine: v začetku maja je bila izvršena tatvina v gostilni Seme na Vidmu. Vlomilca — najbrže sta bila dva — sta se vtihotapila v hišo ter ukradla moško kolo in precej denarja. V začetku tega meseca pa so obiskali tatovi Matizljevo hišo v Gabrovčcu. Odnesli so okrog 1500 Din denarja in ie mnogo drugega blaga; ta tatvina in škoda za gospodarja Poljanca je precej občutna. V soboto, 17. t. m. pa je bil deležen "icak, o je g( gel dvema kmeloma, ki sta se vračala s semnja, je Za malo denarja Vam prepolitira pohištvo ali klavir epecialiat za pollliranje. Ponudbe na upravo »Slovenca« po«l »Iz starega tiovo' 7055 Širile »Slovenca«! njihovega obiska gostilničar Koščak, pod. France v Lesah. Medtem, ko je gostilničar Fr. koščak stre- tat opravljal svoj posel; vendar lu ni odnesel veliko. Krka se polagoma spreminja v letoviški kraj. Saj pa tudi ima vse preujx)goje za to. Stanovanje in hrana se dobi po naših gostilnah po zelo nizkih cenah, kraj sam j>a nudi izletniku ali odmora in počitka željnemu gostu v obilici naravnih krasot. Ko bi vedeli za to romantično dolino ob izviru bistre Krke, gotovo ne bj nosili svojega denarja v inozemstvo. Treba se je tudi pri nas zganiti, vsaj malo, da bodo tudi drugod vedeli, da smo'11a svetu Na hijskoprometni konlerenci društva »Krke«, (ki nosi ime po naši Krki), je neki gospod prav dejal, da smo Slovcnci, posebno pa Dolenjci, preponižnl. Do sedaj smo živeli v tem oziru, kakor bi holfli sami sebi reči: čc hoče kdo videti krasote Dolenjske, naj si jih sam poišče in ogleda, mi mu ne bomo pri tem prav nič pomagali Iti od naftlh zdravnikov in zdravstvenih instl- Stare zapuStene rane (ulcua cruris) zanesljivo in hitro zaceli, »FITONIN' tucij vaeatranako preizkušeno sredstvo Steklenica Din ito'-v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50--. Poučno knilžico št 16 pošlje brezplačno „FlTON" dr.z o.z. Zagreb 1-78. (Hee.podbr.i28iod28.vil. um.. 'VIM H za žimnice in drugo mehko opremo mora biti obdelana e specijalnimi stroji. Tako obdelana AiHl 1HI žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka J. KNiriC rs: StraMče pri Kranfu REVIGAL proti kožnim boleznim Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beogradu Ime zakonom zaščiteno kontr. št 8407-9-10 Dravska Izdelovalec: Lekarnar Branislav Mondini, Slov. Bistrica banovina Reg. pod S. br. 6540 od 5. VL 1934 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reglstrovana zadr. z neomejeno zavezo flihloSlCefo cesto stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. osaeiossssasaisoiso©^^ Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%. MIZARSKO PODJETJE: RUDOLF KOMPARA Aleksandrova c. 48, MARIBOR Moderne notranje opreme sob. salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd — Zaloga pohištva lastnega izdelka. Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo. Zahvala Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Josipa Cegnarja orož. stražmojstra v p. in magistratnega uslužbenca v p. in nam izrazili svoje sožalie ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin, se najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maia zadušnica ee bo darovala v torek, dne 26. junija ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški. Pokoj njegovi izmučeni dušil Ljubljana, dne 24. junija 1934. Žalujoče rodbine: SEVŠEK, KOŠIR, TERČON Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh ZateCeni Členki, kakor tudi težka In neslgurna hoja popolnoma ookvari vtis, ki ga lahko napravi ljubek obraz in lepa postava, ker se irdt In to oooolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveča dovolj pažnje svojim nogam tudi drugaCe ?anušča. Vsaua ženska lahko dobi .epe Členke in vitke noge ako v lavorju vroCe vode raztopi nekoilko dekagramov soli Sv Roka. V tej balzamovl kopelji |e treba držati noge 10 minut, v tem času preidejo boleCine, zorenje in otekline kakor Čudež. Voda. I ki je nasičena s kisikom, prodre v pore, omehCa I trdo kožo tn kurje od v toliki meri, da jih lahko brez noža in britve s prsti odstianite s korenino vred. Izdaten naket soli Sv. Rosa dobite 2e za ceno 9 Din. Ormož Juooslovenski GoilsUflcU m leiovišče Vsled velikih uspehov pri živčnih in revmatičnih bolnikih, ki Jih zdravi znani tuk. Med. Univ. dr. Maie rič, po Zeilleisnvi metodi (elektroteraphia) in so pri nesle ludi Zagrebačke Novine velike pohvale o tem 'dravljenju. Je naval gostov tako velik, da prosim vse goste, ki mislijo priti v Ormož se zdravit ali na leto viiče, da prej pismeno priiavijo svoj prihod ker dru frače ne morein ustreči s sobami. Celi pension po osebi 35'— Din (novo moderno kopališče). рДЈЦ |)01€11Г 300.000 Din posojilo v gotovini išče veletrgovina za dobo dveh let. Za posojilo jamči prvovrsten denarni zavod, ki ni pod zaščito. Ponudbe z navedbo skrajne obrestne mere pod »Absolutno jamstvo« št. 7101 na upravo »Slovenca«, podružnica Maribor. Pošljite naročnino! Ugodno naložbo kapitala! Dne 9 julija 1934 se bo prodala na javni dražbi največja, moderno urejena, v centru mesta MARIBORA poleg novega magistrata stoječa, zelo rentabilna kavarna s popolno opremo in s prostornim kavarniškim vrtom. Podrobnejše informacije daje Posojilnica v Mariboru. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. -з < z ce O O NUDI PO IZREDNO OGODNIH OKNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 1L NADSTROPJE KoClte najmodernejše **______ . vsahovrsinl vozovi kakor na sliki, različna kolesa z gumijevimi obroči, v zalogi po najnižjih dnevnih cenah pri tvrdki M. Počivalnik, Maribor Tržaška cesta 8 Prevzame tudi vsa v to stroko spadajoča popravila Vlago v stanovanju - hišno gobo in vse slične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno, potom specijalne izolacije, stavbeno podjetje HUGON SCHELL, Ljubljana VII Maurerjeva ulica 29 — Telefon 2191 Zahtevajte neobvezen strokovnjaški pregled in proračun! ALEKSANDROVO otok krk NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte — Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plesničar (prej v Park-hotelu na Bledu) Zahvala Vsem, ki ste našega predragega pokojnika, gospoda Franca Volčjaka počastili na njegovi zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini, železniški direkciji, sekciji in godbi, gasilcem, vaškim (antom in dekletom, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem mnogoštevilnim kropilcem. Bog povrnil V i r m a š e , dne 22. junija 1934. Žalujoči ostali. Zahvala Ob smrti našega nepozabnega, srčnoljubljenega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka, tasta, gospoda Franca Kneza posestnika in upokojenca se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni prečastitemu g. župniku očetu Teodorju Tavčarju za tolažilne besede, g. dr. Spornu za veliko naklonjenost in blago lajšanje velikega trpljenja, Vincencijevi konferenci, gasilcem, Olepševalnemu društvu Rožna dolina, vsem darovalcem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačajl Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi na Viču v torek ob 6 zjutraj. Rožna dolina, 24. junija 1934. Žalujoči ostalL Simončič Maks: In v resnici je bila kava, čeprav konzervna, Imenitna, niti sladkorja ji ni manjkalo. »Da bi ta njegov kes le držal kaj časa,« vzdihuje Bogataj. »Pa jim ni zaupati tem ljudem.« »Seveda jim ni,« mu živahno pritrjuje Zmerne s svojim hripavim, zadirčnim glasom. »Vsak ti samo gleda, kako bi si kar največ in čimprej nagrabil skupaj. Boste že videli, še prodno bo konec vojne, bodo že imeli vsak svojo vilo.« »Kako tudi ne,« se v razgovor vmeša tudi Kovač, saj nam skoro vee pokradejo, te pijavke! Ves čae ko smo zunaj, nam je šele dvakrat izplačal tiste bore so'.de. Sedaj nam je že dvajset dni na dolgu, pa se še zmeni ne.« »Ali veste, kaj je naredil zadnjič?« se oglasi mali, rdečelični Lebinger. »Namesto, da bi nam že prvega izplačal, kakor je ukazano, je denar lepo zadržal, ker je pri komandi izvedel, da pridemo drugega dne v ogenj. Naših je potem v resnici mnogo padlo — tako si je nn lahek način prieleparil lepe denarce.« »Ta pa ie ne drži! Saj mora vendar imeti njihove podpise,« mu odgovori Kovač. »No, teh si lahko preskrbi, kolikor hoče! In potem je še mnogo drugih poti, da ee okoristi. Marsikaj sem včasih videl, ko som mu pomagal v pisarni. Ko je šel zadnjič Šmuc s transportom ujetnikov v zaledje, mu je dal s sabo dvatieoč kron, da jih nese njegovi žemd, ki je tam nekje na Štajerskem. Mar misliš, da so bili to njegovi prihranki? Prihranki so res bili, a ne od njegove plače. Samo zlato Je bilo, sami cekini, in še nekaj erebra. ,Papir,* je rekel, ле ne izplača pošiljati, ker bo tako kmalu izgubil vso veljavo.' E, to so ti tiči, ti župarji, da jim ne najdeš para, če ga z lučjo iščeš pri belem dnevu!« »Pobeeiti bi jih morali vee!« se razhudi Oešnik. »Ne bi dosti pomagalo,« se smeje Žgur. »Kmalu bi prišli drugi na njihova mesta.« »No, potem pa še te,« se oglaei zn nami narednik Zahrastnik, ki je najbrž že delj časa poslušal razgovor. »Ampak fantje, pametni bodimo, pametni! Vojska je vojska in vpitje in nezadovoljnost nam nič ne pomaga. Kvečjemu lahko kdo kaj stakne, kar mu gotovo ne bo všeč. Z večerjo ste bili nocoj zadovoljni, ne?« »Dobro je že bilo. Le malo več bi moralo biti,« se oglasii štrukelj, katerega priimek pa ni v skladu z njegovo suho, usločeno postavo. Na tankem vratu mu čepi majhna, navzgor zožena glava, podobna zelenkastorumeni nezreli citroni. »Tebi je itak vedno vsega premalo,« ee smeje narednik. »Samo usta in trebuh so te kot vsakega Ižanca. Zdaj pa dovolj! Ti, Kovač in še dva moža pojdita z mano! Odeje vzemite s seboj. Vsak dobi še dvajset patron. Če bi pozabil, me spomnite, da vam dam tudi konec sveče. Potem pa vsi spat, kajti skoro gotovo odidemo ie ponoči.« Ko je narednik Zahrastnik s tremi možmi odšel, ni nekaj časa nihče izpregovoril besedice. Šele potem, ko ie ni bilo več slišati njihovih korakov, se je oglasil Skočir s pritajenim glasom: »Ali mislite, da bo kaj golijo otresal?« »Kdo? Zahrastnik? Saj veš kakol« ga zavrne Habič. »On te kunclijske dihurje prav tako težko vidi kot mi. On, jaz, Simončič in Omaiien emo skupaj služili pri četrti. Ni mu bilo kaj reči. Samo hvalil ee je strašno rad. In oštriglan ti je bil zmerom kakor za »Ausgang«. Včasih nam je pripovedoval, kako krasno službo lahko dobi v ci-vilu. ,Nekateri trgovci se kar trgajo zame,' je trdil; ,kar ne vem, za katerega bi se odločil.'« Habič si pornane roke in se široko zasmeje: »Veste, vedno je trdil, da je bil komi, pa sem izvedel od nekega rekruta, da je bil samo nekakšen sluga v prodajalni. Že ni bila kaj prida tista služba, zato ee je narednik raje zatekel k župci. Drugače pa je, kakor rečeno, poštenjak.« »Kdo pa je brez napak!?« »Ni ga pod soncem. Pa je nazadnje tudi bolje, da ga ni, drugače bi bilo med ljudmi preveč razlike. — Zdaj pa grem pospravit svojo ropotijo. Ponoči je nerodno, pa še časa človek nima.« »Tudi jaz še nisem ničesar pripravil. Spredaj pri tornistri se mi je utrgala kljuka, zdaj mi pa ta mrha pri hoji skače po hrbtu kakor obsedena. Pa sem si ie eno omislil: kar žebelj bom lepo ukrivil, pa ga porinem skozi pas. Bolje nekaj ko nič.« Tudi drugi urejajo svoje stvari. Njihove temne sence švigajo sem in tja, se prerivajo in sučejo, kakor da se ie pripravljajo na odhod. Strgulc si je natovoril telečjak; zdaj mu nateguje jermenje, ki je nekoliko popustilo. Ves čas mrmra nekaj predse. Najbri moli, kajti on je globoko pobožen. Tudi Kovač je ic prižel nazaj. Hodi od moia do možn in razdeljuje strelivo. »Viš,« se razhudi Strgulc, »na tega vrabca som pa čisto pozabil. Zdaj naj pa še enkrat prekladam in tako lepo sem si ie vse uravnal.« »Kar v torbo zabaši, pa je!« mu svetuje Habič. »Saj ree, vidiš ga! Tako bo še bolj priročno.« Nekateri ie legajo k počitku in le tu pa taim je še slišati pritajeno pomenkovanje. Tudi jaz ležem. Vse tiše in tiše postaja krog mene. Samo Kovačev glas še slišim, ki nekomu šepetaje pripoveduje o svojih otrocih. »Pravim mu: ,Nič ne jokaj, Janezek ,saj bom kmalu nazaj.' Bob ob steno. Ni se pustil utolaiiti in se ni pustil. In šele tri leta ti ima paglavček.« Tudi moje misli vasujejo doma. A čedalje globje se pogreza vee — — — Začuden odprem oči. Zunaj je ie svetel dan. Sonce sije s takšnim iarom, kakor da hoče nenadoma nadomestiti vse ono, kar je zamudilo v deževnih dneh. Prvi bip me zaskele oči, da jih moram nehote zapreti. A kmalu spet pogledam Ne, moj strah je bil odveč. Tudi drugi še spe. Z odhodom epet ni bilo nič, kakor je videti. Pri vhodu zagledam neko postavo. Štrukelj je. V roki drii svojo skodelo, iz ka» tere se kadi, da mu je ves obraz kakor v rančioe zavit. Ko me zagleda, mi začne nejevoljno pripovedovati, da je imel Bogataj čisto prav, kajti »ke-sanje« računskega podčastnika v reenici ni trajalo dolgo. »Čorba je danes spet podobna prevretim pomijam,« jezno zarenči. »Če ne bi bilo zastran želodca, kateremu je treba malo gorkega, bi najraje vse vkup treščil ob tla. Takšen falot! Človek ne bi godrnjal, če bi bilo to v zakopu ali kje na poti. Tam človek ie potrpi, ko ve, da drugače nI mogoče, tukaj pa ... Kakopak, njegovo veličanetve pa pijejo čokolado! Fejl« Ob teh besedah sc namrdne in pokloni nevid nemu »veličanstvu« — računskemu podčastniku. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani; Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakove& Urednik; Lofee Golobli.