Štev. 90.	V	Ljubljani,	petek	22.	aprila	1938.
Cena Din 1*-
PoItnTna plačana v gotovini
Spored majskega zasedanja Zveze narodov:
Abesinija, avstrijski begunci, kitajska
in španska spomenica
Ženeva, 22. apr. o. Iz priprav za prihodnji Ostanek Zveze narodov se. da sklepati, da bo zakadi vprašanj, ki jib bodo v Ženevi obravnavali, zasedanje vzbudilo pozornost vsega sveta. Vpra-6anja iz mednarodne politike, ki bodo na sporedu ^sedanja, so:
1. Kitajski poziv Zvezi narodov glede japonskega napada in prošnja za pomoč po ZN.
2. Položaj avstrijskih političnih beguncev, katerih število se je po priključitvi Avstrije k Nemčiji izredno pomnožilo.
3. Spomenica španske rdeče vlade glede ue-vmešavanja po zadnjih dogodkih na bojiščih.
4. Razprava o sedanjem položaju Abesinije in-
o	rešitvi abesinskega vprašanja, kakor to
zahteva angleška vlada.
5.	Preosnova ZN po predlogu Čileja.
Največ težav bo Svetu Zveze narodov proti pričakovanju prizadevalo abesinsko vprašanje. — Nihče namreč ni pričakoval, da bi bivši abesinski cesar še pošilja! svoje zastopnike v Ženevo. Včeraj pa je tajništvo Zveze narodov dobilo od njega brzojavko, v kateri se sklicuje na določMo pakta Zveze, da ima vsaka država, ki njene zadeve pri Zvezi obravnavajo, pravico biti navzoča po svojih zastopnikih. Zato bo tudi neguš poslal na sedanje zasedanje Zveze svoje odposlance. Glavni tajnik Zveze, Avenol, je prejem brzojavke potrdil in stopil takoj v zvezo z angleško in francosko vlado ter z vsemi članicami Sveta. Navzočnost neguševih zastopnikov v Ženevi bo na potek {»svetovanj mučno učinkovala, čeprav ne bo mo-
gla preprečiti , končne odločitve. Angleška vlada je namreč sporočila, da kljub neguševi zahtevi ne bo v ničemer spremenila svojega predloga, naj Zveza abesinsko vprašanje enkrat za vselej reši.
Vprašanje je samo, kako se bo to zgodilo. Ena možnost je, da bo Svet Zveze narodov izjavil, da samostojne Abesinije ni več, s čimer je tudi navzočnost riegusevih zastopnikov pri Zvezi nedopustna. Nekaterim se zdi rešitev preveč brezobzirna in pričakujejo, da bodo sovjetska Rusija, Kitajska in Nova Zelandija nasprotovale prenaglemu reševanju abesinske zadeve, češ da se po neguševih podatkih še velik del Abesinije upira italijanski nadoblasti. Vendar bo angleška zahteva zmagala, če jo bodo podprle Poljska. Bolivija, Equador, Romunija in Belgija, ki so že priznale italijansko oblast v Abesiniji.
Ob 20 letnici ustanovitve češkoslovaške
vofske fzratafo Čehi hvaležnost l?ali;i
Zastopniki koroških Slovencev pr H tlerjevem namestniku
Celovec, 22. aprila, o. »Koroški Slovenec« Poroča:	»Minuli	teden sta se zglasila v uradu
Pokrajinskega namestnika dr. Seyss-Inquaria zastopnika Slovenske prosvetne zveze g. dr. Jožo Tischlcr in g. dr. Franc Petek. V imenu koroških Slovencev sta zagotovila lojalnost Fiirerju Adolfu Hitlerju iu veliki Nemčiji in v dokaz predložila i*id glasovanja 10. aprila na ozemlju, koder bivajo člani narodne manjšine. Zagotovila sta, da se je volilni boj vršil povsem nemoteno v vzorni disciplini in popolnem redu. Končno sta izrazila željo, naj bi nova država zaščitila kulturne pravice koroških Slovencev, kakor to odgovarja načelom narodnega socializma.
Zaplemba habsburškega imet a
Berlin, 22. aprila. AA. DNB: Listi, ki niso prijateljsko razpoloženi do Nemčije, so pisali o pregonu za Otonom Habsburškim tako, kakor da je bil izdan samo zato, da bi lahko zaplenili imetje Habsburžanov v Avstriji.
»Berliner B8reenzeitung<; pa piše, da je bilo Sli^tje Habsburžanov zaplenjeno žo pred več fedbi. Povzročil pa je to Oton Habsburški s svojo !*iavo v >Petit Parisienuc. Jasno je, da njemu ne smejo biti na razpolago sredstva, s katerimi bi lahko financiral svoje veleizdajalsko delovanje. Ker je dne 13. marca s priključitvijo Avstrije z Nemčiji Oton Habsburški j>ostal nemški državljan, je sprejel naše obvezo zvestobe do Nemčije in njenega voditelja. V svoji izjavi pa je pozval tujmo na vojno proti nemškemu narodu in njegovemu voditelju. Po plebiscitu pa habsburškega vprašanja ni več in s tem morajo računati vsi, ki ui S6 hoteli vmešavati v nemške notranje zadeve.
„Tovariška sod.šča" v rdeči vo ski
Moskva, 22. aprila, o. »Krasnaja zvjezda«, gla-eilo sovjetske vojske, prinaša vest, da je vrhovni Poveljnik maršal Vorošilov odredil v viseh vojnih edinicah ustanovitev tako zvanih »tovariških sodišč«, ki so jih odpravili takoj po revoluciji in državljanski vojni. Ta sodišča bodo vodili vojaki sami, razsojala bodo po disciplinskih postopkih n manjših kaznivih dejanjih vojakov. S temi sodišči nameravajo dvigniti disciplino v rdeči vojski,
Mexico, 22. aprila, o. Poročajo, da prihaia Trocki vse bolj do prepričanja, da je sovjetska politična policija organizirala po Stalinovem naročilu proti njemu zaroto, ki naj ga spravi s sveta. Zato je prosil mehikansko vlado, naj pomnoži stražo okrog njegove vile v predmestju Coyocaiju, kar se je tudi zgodilo. Policija je na zahtevo Trockega tudi obsekala vse drevje okrog vile, da bi se napadalci ne mogli skriti med listje. Proti Trockemu 6e v mehiških delavskih vrstah oglaša vedno močnejši odpor. Delavstvo zahteva, naj vlada starega judovskega revolucionarja čim prej izžene.
S španskih bo'išč
Salamanca, 22. aprila. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo generala Franca objavlja, da je sedaj dolina Aran popolnoma zavzeta. Zavzeta sta tudi dva obmejna prelaza Pont du Roi in Potillon. V odseku Castellon so nacionalisti napredovali nekaj kilometrov proti jugu. Na madridski fronti je bilo odbitih več napadov.
, Levo krilo čet generala Arande je včeraj dopoldne začelo prodirati proti jugu od Santa Mada-lena in ob 16 popoldne prišlo do Alcale de Ciber. Nacionalistične čete so tako zasedle tretjino pokrajine Castellon in več kilometrov obale ob Sredozemskem mo<rju.
V	dolini Aran so se številne republikanske čete vdale generalu Solcagu ter izročile tudi precej vojnega materiala. Južno od Ebra so nacionalisti zavzeli precejšen kois zemlje med Sierra Bese in Sierra Maistraco. Čete generala Arande nadaljujejo svoj zmagoslavni pohod.
Argentinska vlada je najela dve posojili, eno
pri švicarskih bankah v znesku 40 milijonov švicarskih frankov, drugo pa pri holandskih v višini šest milijonov holandskih goldinarjev.
Nemške oblasti odločno zanikajo, da bi bil bivši poslanik na Dunaju von Papen padel v nemilost in da bi bila policija prijela njegovega tajnika von Ketteleirja, češ da so pri njem našli listine, ki Poslanika močno obremenjujejo zaradi njegovega delovanja na Dunaju. Uradno poročilo pravi, da so lake vasti smešne.
Albanskemu kralju Zogu 60 za poroko dala ra*na industrijska podjetja v Albaniji velika denarna darili..
Praga, 22. apr. AA. (ČTK) Včeraj je Češkoslovaška praznovala 20-letnico ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji. V vsej Češkoslovaški proslavljajo spomin na slavni dan, ko je italijanska vlada priznala obstoj samostojne češkoslovaške vojske v Italiji. Vsi listi objavljajo dolge članke, posvečene zgodovini češkoslovaških legij v Italiji, objavljajo pa tudi ukaz predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, ki ga je izdal o priliki te svečane proslave. Časopisje posebno podčrtava priznanje in hvaležnost češkoslovaškega naroda do Italije, zaradi njene pomoči v bojih za neodvisnost češkoslovaške države.
Ob 20-letniei ustanovitve češkoslovaških legij v Italiji je predsednik dr. Beneš objavil* sledeč uka/, ki so ga prebrali v vseli vojašnicah :
Danes slavimo 20-lefnico organiziranja ee-skoslnvaškc vojske v Italiji, ki je poslalo dejstvo po podpisih v Rimu 21. aprila 1918 med italijansko vlado in češkoslovaškim narodnim odborom. Ta dan je za nas zgodovinski dan, kajti ta organizacija nam je omogočila, da pokažemo svetu svojo vojaško hrabrost in visoko morajo, s katero je prevzet češkoslovaški narod Italija je s priznanjem naše vojske v inozemstvu pod poveljstvom zaveznikov priznala tudi politično celotnost in nedeljivost celotne naše osvobodilne delavnosti v zamejstvu. Naša legija, ki je naletela na žive simpatije, posebno pa na veliko omoč tudi med italijanskim narodom, je v naj-rajšem času mogla nastopiti. Naša vojska se more s ponosom spominjati na sijajne uspehe naših legijonarjev na Pijavi, Bosaltu, Fonteli in po mnogih drugih znamenitih bojiščih, kjer i so se borili ramo ob rami z italijansko vojsko. 1
Uradno poročilo, ki ga je izdal poveljnik naše vojske na italijanskem bojišču konec svetovne vojne, in ki je za večne čase vklesano v palačo Venezio, je tudi spomenik naših legij naše vojske v Italiji. Ne bomo pozabili niti enega onih politikov iz tiste dobe, ki so v kakršnikoli meri pomagali k našemu osvobojenju. Sedanji predsednik italijanske vlade Mussolini je tudi med njimi. Poleg tega smo hvaležni Italiji za požrtvovalnost in samopremagovanje, s katerim nam je zatem pomagala priti domov, da se branimo proti napadom izza meja v letu 1919. Želim, da izročilo tega zgodovinskega sodelovanja italijanskega naroda s češkoslovaškim in izročilo naših skupnih bojev za svobodo vedno ostane živo v češkoslovaški vojski.
V	podobnem smislu je na snoenji proslavi govoril vojni minister Mahnik, ki je poudarjal, kakšno podporo in pomoč so Čehi uživali med vojno od Italije. Največjo moralno oporo jim je nudil a svojimi članki sedanji voditelj Italijo Mussolini, česar mu Češkoslovaška ne bo nikdar pozabila.
Pariz. 22. apr. Svečanosti ob 20 letnici češkoslovaške vojske pripisuje današnje pariško časopisje izreden pomen. Ukaz predsednika dr. Beneša, v katerem se zahvaljuje Italiji in njenemu voditelju za pomoč ob ustanavljanju češkoslovaške države ter priznanje italijanskega cesarstva po Češkoslovaški, razlagajo v Parizu kot znamenje vssmočnejšega prijateljstva med Italijo in ČSR. To prijateljstvo je v sedanjem položaju še zlasti dragoceno in bo dobijo odmev tudi na prihodnjem zasedanju Male zveze. Zdaj so po jugoslovanskem zgledu že vse članice Zveze priznale italijansko cesarstvo, kar ne bo brez posledic za bodoče sodelovanje med Italijo in srednjeevropskimi državami.
Mrzlična skrb za angleško varnost
Anglifa kupufe v Ameriki ,leteče trdnjave1
Newyork, 22. apr. A A.Reuter: Angleška letalska komisija je nakupila v USA več skupin vojnih letal. Sedaj pa bodo iz USA izvažali v Veliko Britanijo najprej tako zvane »leteče trdnjave« in pa poseben tip lovskih letal, ki dosežejo hitrost 500 milj na uro. Nove vrste lovskih letal pa še ne bo mogoče izvažati. Anglija bo lahko kupila tudi tako zvane »zračne ladje«, ki so namenjene za bombardiranje morskih obal.
Ameriška vojska ima sedaj »leteče trdnjave« ogromnih razmerij. V Ameriki izdelujejo tudi že stratosferske bombnike, ki bodo lahko brez pristanka leteli v Evropo in nazaj. Ta letala bodo imela šest ogromnih motorjev in bodo
lahko startala tudi s parniških metalcev.
London, 22. apr. A A. DNB: Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo Velika Britanija naročila v USA 1000 vojnih letal. To vest objavljajo tudi snočnji listi Isti listi objavljajo, da bo Francija kupila tudi 600 letal. Švica je že naročila 100 težkih ameriških bombnikov.
Newyork, 22. aprila. AA. Reuter: Angleškemu letalskemu odposlanstvu je bilo sporočeno, da lahko nakupuje v USA 50 vrst ameriških vojnih letal Mea temi je tudi slavna vrsta bombnika, ki nosi ime »leteča trdnjava«. Če bi pa te vrste letal pozneje bile izpopolnjene z Boljšimi motorji, tedaj bo Anglija lahko kupila tudi te motorje.
Strahovite posledice potresa v Turčiji
London, 22. aprila. AA. (Reuter.) Po najnovej-šili poročilih iz Carigrada je potres, ki se je pripetil pretekli torek v Anatoliji, zahteval okoli 800 človeških žrtev; toliko je namreč mrtvih ali pa pogrešanih. Boje se, da žrtev še več. Preteklo noč so se potresni sunki od časa do časa ponavljali. Potres je opustošil večjo pokrajino, kakor so v začetku mislili, in pomeni pravo katastrofo. Sodijo, da je 50.000 ljudi brez strehe in da morajo prenočevati pod milim nebom, okoli njih pa zijajo globoke razpoke, iz katerih kipi vrela voda. Po nekaterih poročilih so po cele družine izginile pod razvalinami; večji del so žrtve ženske in otroci. Velika
narodna skupščina je sklicana na nujno zasedanje, da bo sklepala o ukrepih, potrebnih v kar najkrajšem času, da se pomaga ponesrečencem.
Čim več poročil prihaja o katastrofalnih posledicah potresa, tem bolj je videti, kakšen velikanski obseg ima ta potres. Listi pišejo, da je v vasi Turk Akpinarju s 1000 prebivalci danes samo še okoli 200 ljudi, ki so sereŠili pred katastrofo. Po nekaterih poročilih ie število mrtvih prekoraičlo tisoč. Toda po prvih uradnih poročilih je mrtvih samo 200. Popolnoma uničenih je 750 hiš. Iz ogroženih krajev še zmerom izseljujejo ljudi in pri tem zmerom iznova odkrivajo nove žrtve.
Kanddat za novega predsednika Irske
Dublin, 22. aprila. AA. Zastopniki de Valerine
1	in Cosgraveove stranke so se včeraj v parlamentu prveč po letu 1922 sestali na skupno sejo in soglasno sklenili ponuditi dr. Heidu, bivšemu vseuči-liškemu profesorju, da naj sprejme kandidaturo za predsednika Irske. Heid je star 78 let.
Sklep poslancev je starega profesorja zelo iz-ntnadil. Profesor se je že pred 20 leti umaknil iz javnega življenja in šele pred tremi tedni ga je de Valera imenoval za člana novega senata. Dr. Heid je protestant in bivši predsednik galske lige.
Profesor Heid je kandidaturo sprejel in pri volitvah najbrž sploh ne bo imel protikandidata. Predsedniška doba je določena na 7 let. Letna plača pa znaša 15.000 funtov šterlingov.
Iz policijske kronike
Avtomobilske nesreče na šmar tinski eesti prvotno osumljeni šofer Kazimir Bavcon je bil po aretaciji včeraj zaslišan. Natančno je opisal, kako je prišlo do obžalovanja vredne nesreče,- njemu samemu je zelo žal. kajti doslej še ni imel nikdar opravka s kazenskim zakonom zaradi neprevidne avtovožnje in je bil vedno zelo previden.
Po dejanskem stanju njega ne zadene bistvena krivda pri nesreči. Ko je videl otroka tik avtomobila, je skušal naglo kreniti nekoliko poševno na desno, kajti sicer bi bil avto otroka [>odrl, povozil in bi bila posledica hujša, otrok bi bil najbrž pač do smrti povožen. — Po zaslišanju je bil šofer Bavcon takoj spuščen na svobodo. O nesreči je uvedena zakonita kazenskosodna preiskava.
Vesti 22. aprila
Sv. oče je včeraj sprejel v posebni avdienci le-tonskega zunanjega ministra Guldisa.
Dunajski kardinal Innitzer je za velikonočne praznike obiskal nemške cerkvene kneze, med njimi monakovskega kardinala Faulhaberja in predsednika nemških škofovskih konferenc vratislavskega nad-škofa Bertrama. Z njimi se je najbrž razgovarjai o bodočem stališču katoliške Cerkve do velike Nemčije, glede katerega mora med vsemi nemškimi cerkvenimi knezi vladati popolna enotnost.
Vsak češkoslovaški državljan v mestih, ki Štejejo nad 10.C00 prebivalcev, bo moral imeti plinsko masko. Rok za nakup je določen na dva meseca.
Švicarski zvezni svet je posla! Zvezi narodov spomenico, naj da na spored prihodnjega zasedanja zahtevo o popolni švicarski nevtralnosti.
Uprava belgijskih državnih radijskih postaj je zavrnila prošnjo levičarskih organizacij, da bi belgijski radio prenašal prvomajske svečanosti, ki jih bc francoska ljudska fronta priredila v Lilleu.
Angleški vojni minister Hore Belisha se je na Malti udeležil velikh združenih vojaških vaj mornarice, letalstva in kopne vojske.
Italijsnskega časnikarja Barnizija, ki so ga japonske vojaške oblasti prijele v Mandžuriji, ker je nosil s seboj fotografski aparat, so na posredovanje italijanskega poslanika izpustili.
Izdatki za ameriško vojno oboroževanje so lelos, v miru, štirikrat večji kakor pa so bili 1. 1916, ko je Amerika stopila v vojno z Nemčijo.
Avtobus, poln potnikov, je padel v jezero pri Urfeldu na Bavarskem. Nesrečo je zakriviLsnežni vihar. Dozdaj še niso mogli ugotoviti, koliko ljudi je bilo v avtobusu.
, Italijanski poslanik v Londonu grof Grandi je odpotoval v Wind*or, kjer bo ostal’ nekaj dni kot gost angleškega kralia Jurija VI.
Tri urade za nabiranje prostovoljcev za Španijo je odkrila litvanska policija. Podrejeni so bili osrednjemu uradu v Užhorodu na Češkoslovaškem.
Nemški filmski igralki Riefenstahlovi, režiserki filma n olimpijskih igrah v Berlinu, je grški poslanik izročil olikovo vejico z grške svete gore Olimpa v priznanje za zasluge, ki si jih je pridobila za Grčijo s svojim filmom.
Glavni tajnik Zveze narodov Avenol bo v kratkem odpotoval v London in Pariz ter 6e s tamoš-njima zunanjima ministroma porazgovoril o vseh vprašanjih, ki so trenutno važna za Zvezo narodov.
Nova angleška komisija je odpotovala v Palestino in bo takoj začela z delom. Angleški listi pa pravijc. da bodo Arabci težko sprejeli kakršenkoli predlog te komisije, ki bi se nanašal na morebitno razdelitev Palestine.
2000 angleških županov bo vlada sklicala te dni v London, da se z njimi porazgovori o podrobni izvedbi protiletalske obrambe v Angliji
Sporazum med Francijo in Anglijo skušajo onemogočiti levičarski poskusi iz Moskve in iz Barcelone, pišejo nekateri pariški listi glede pogajanj med Italijo in Francijo.
Zaradi zaplembe mehiških petrolejskih vrelcev bo angleška vlada poslal v Mehiko novo spomenico, ki se nanaša na odškodnino za angleške lastnike teh vrelcev.
Zastopniki angleških Iadjedolskih in orožarskih delavcev so se sestali včeraj v Manchestru, da se posvetujejo o vladni zahtevi glede podaljšanja de« lovnega časa v obrambni industriji.
100 kmetijskih strokovnjakov iz naše države je odpotovalo v Italijo. Ustavili so se najprej v Gorici in si ogledali tamošnje vzorne kmetijske naprave. Od tam so odšli včeraj v Padovo.
Sestanek zunanjih ministrov baltiških držav bo 19. maja v Rigi.
Bivši ameriški predsednik Hoover je izjavil časnikarjem, da nc bo kandidiral pri predsedniških volitvah leta 1940.
Mraz je povzročil veliko škodo po vsej Holandiji, zlasti po ogromnih nasadih pomladanskega cvetja, tulp in hiacint.
O notranjepolitičnih vprašaniih in njihovi rešitvi se je včeraj posvetovala češkoslovaška vlada na prvi seji, ki je bila sklicana po praznikih. Raz-govarjali so se tudi o razpisu občinskih volitev, ki bodo v marsičem prinesle jasnost v češkoslovaško politično življenje.
Češkoslovaški socialni demokrati so z odobravanjem vzeli na znanje, da je ČSR priznala italijansko nadoblast v Abesiniji.
Grško delavstvo bo slavilo 1. maj kot praznik delavske hvaležnosti do nove vlade, ki je dala delovnim slojem kruha in socialnega varstva.
Vloge pri italijanski poštni hranilnici so znašale konec januarja skoraj 44 milijard lir. V enem letu so narasle za pol milijarde.
Mednarodna konferenca za razmejitev ozemlja ob južnem tečaju se bo najbrž sestala v kratkem, ker je izbruhnil spor med Norveško in Francijo zaradi nekaterih predelov, ki si jih laste eni kakor drugi.
20 letnico smrti nemškega letalca RichthoHena
so praznovali včeraj v Nemčiji. Richthoffen je bil eden najslovitejših nemških vojnih pilotov in je med svetovno vojno sestrelil sam 81 francoskih in angleških letal.
Hitler je za svoj rojstni dan dobil čestitke od vseh evropskih vladarjev in od poglavarjev izven-evropskih držav.
Izredne vozne olajšave za skupinska potovanja na daljše proge pripravlja s 1. majem nemško železniško ministrstvo. Olajšave bodo veljale tudi za tujce._
Število rojstev v Italiji je prve tri mesece letos naraslo v primeri z lanskim letom za 32.000.
Italijanske oblasti v Abesiniji so začele izdajati dnevnik »Corriere del'Impero«, ki je namenjen abesinskemu prebivalstvu. Polovica lista je pisana v arabščini, pol pa v ankarščini.
Osrednja zveza madžarskih Judov je poslala parlamentu protestno spomenico proti zakonu o ureditvi judovskega polžaja, ki ga je pripravila vlada. Spomenica pTavi, da ta zakon krši ustavo, in kliče na pomoč tudi katoliško in protestantsko
Razpis praznih učiteljskih mest
Belgrad, 21. aprila, m. Prosvetno ministrstvo
razpisuje v današnjih »Službenih novinalu natečaj za prazna učiteljska mesta v vsej državi. Prošnje za ta mesta je treba vložiti pri upraviteljih šol uajdalje do 15. maja t, 1. Prošnje za mesta, ki niso razpisana, se ne bodo sprejemale. Prosilci za razpisana mesta morajo imeti vse pogoje, ki se zahtevajo za ta mesta.
V območju dravske banovine se razpisujejo naslednja prazna mesta:
V Kranju: 1 moško prazno mesto, za katero je treba najmanj 10 let učiteljske službe, in 1 mešano (moško ali žensko) prazno mesto v Murski Soboti, za katero je treba 8 let učiteljske službe.
Razpisana so sledeča prazna mesta, za katera je treba 5 let učiteljske službe: v okraju Brežice: Brežice 1 moško mesto; okraj Celje: v Vojniku 1 žensko mesto; v okraju Črnomelj: 2 mešani mesti v Metliki; okraj Krško: 2 mešani mesti v Kostanjevici; v okraju Maribor levi breg: 1 mešano mesto v Kamnici; v okraju Maribor desni breg: 1 mešano mesto v Limbušu; v okraju Ptuj: 3 mešana mesta v Hajdini; v okraju Šmarje: 4 mešana mesta v Šmarju.
Nadalje so razpisana sledeča prazna mesta:
Okraj Brežice: Sv. Anton 1 mešano mesto, Artiče 1 moško mesto, Blanca 1 meš., Globoko 1 meš., Kaplja 1 moško, Pečice 1 žensko, Podsreda 2 ženski, Rajhenburg 2 mešani, Senovo 1 mešano, Zdole 1 mešano, Velika dolina 2 mešani, Pišece 1 mešano.
Okraj Celje:	Dramlje 1 žensko, Svetina 1
žensko, Slivnica 1 žensko, Griže 1 žensko, Loke 1 moško.
Okraj Črnomelj:	Adlešiči 1 mešano, Petro-
va vas 1 mešano, Preloka 1 mešano, Vinica 1 žensko, Radatoviči 1 mešano.
Okraj Dol. Lendava: Bogojina 1 mešano, Črenšovci 1 mešano, Dobrovmk 1 mešano, Dolga vas 1 mešano, Gamčani 1 žensko, Gomilica 1 žensko, Hotiza 1 mešano, Kapa 1 mešano, Pete-Sovci 1 žensko, Velika Polana 2 ženski, Turnišče 2 mešani, Zamostje 1 žensko, Srednja Bistrica 1 mešano.
Okraj Gornji grad:	Gorica	1	žensko,	Gor-
nji grad 1 mešano, Ljubno 1 mešano, Mozirje 1 moško, Rečica 2 mešani.
Okraj Kamnik: Blagovica 1 ž., Krašnja 1 m., Potok 1 m., Rova t m., Sv. Trojica 1 ž., Zalog * m. in 1 ž., Tunjice 1 m. in 2 ž., Ihan 1 mešano.
Okraj Kočevje: Banja Loka 1 ž., Fara vas 1 ni., Kočevska reka 1 meš., Rob 1 meš., Stalcarji 1 ž., Dobrepolje 1 mešano.
Okraj	Konjice: Sv. Florijan 1	ž., Konjice 1	ž.,
Lože 1 ž.,	Vitanje 1 ž. in 2 m., Zreče 1 ž.
Okraj	Kranj: Besnica 1 m.,	Cerklje 1	meš.,
Podblica	1 m., Podbrezje 1 i.,	Predoslje	1	ž.,
Šenčur 1 meš., Trboje 1 m.
Okraj Krško: Cerklje 1 meš., Št. Jernej 1 ž., Kal 2 ž., Trebelno 1 meš., Tržišče l ž.
Okraj Laško: Hrastnik 2 ž., Sv. Lenart 1 ž., Št. Rupert 1 meš.
Okraj Litija: Sveta gora 1 ž., Kolovrat 1 ž., Sv. Križ 2 meš., Šmartno 1 ž., Št. Vid 1 ž., Št. Jurij 1 meš.
Okraj Ljubljana - okolica: Dolsko 1 z., Javor 1 ž., Gornje Pirniče 2 meš., Sv. Križ 1 ž., Dobrova
1 meš., Drenov grič 1 m., Notranje godice 1 meš., Zaplana 1 m.
Okraj Ljutomer:	Apače	2 meš., Cezanjevci
2 meš., Sv. Jurij 1 ž.. Kaplja 2 meš., Križevci 2 m., Gornja Radgona 1 meš., Safarsko 1 ž., Ščavnica 1 m., Vučja vas 1 meš.
Okraj Logatec: Begunje 1 m., Cajnarje 1 ž., Rovte 1 meš., Žiri 1 ž.
Okraj Maribor levi breg: Sv. Ana 2 ž., Sv. Anton 8 meš., Sv. Barbara 1 Sv. Benedikt 1 ž., Sv. Duh	na Ostrem	vrhu 1	z., Gradišče	1 ž.,
Št. Ilj 1 meš., Jarenina	1 meš.,	Sv. Jurij ob	Pes-
nici 1 ž., Sv. Jurij v Slov. gor. 1 meš., Sv. Križ 1 ž., Gornja sv. Kungota 1 ž., Sv. Lenart 1 meš., Lokavec 1 ž., Sv. Martin 1 ž., Sv. Rupert v Slov. gor. 1 meš.,	Šmarjeta ob Pesnici 1 meš., Sv.	Trojica v Slov.	gor. 1 ž.,	Zitečka	vas 1 ž., Marija
Snežna 1 meš
Okraj Maribor desni breg:	Dobrovci	1 ž.,
Leban 1 meš., Makole 2 meš., Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 meš., Sv. Marjeta na Pohorju 1 ž., Zg. Polskava 1 ž., Rače 1 meš., Reka 1 ž., Ruše 1 meš., Slivnica 1 meš., Tinje 2 meš., Brezno 1 meš.
Okraj Murska Sobota: Bodonci 1 meš., Cankova 2 meš., Gederovci 1 ž., Gornja Lendava 1 ž., Gerlinci 1 ž., Gončevci 1 ž., Križevci 1 ž., Kruplivnik 1 m., Kuzma 1 ž., Markovci 1 ž., Pertoča 1 ž., Gornji Petrovci 1 ž., Serdica 2 ž., Sv. Jurij 1 ž., Šulimci 1 ž., Tišina 1 meš., Vi-donci 1 ž.
Okraj Novo mesto: Birčna vas 1 ž., Čatež 1 meš., črmošnjice 1 m., Dolž 1 ž., Hinje 1 ž., Mirna peč 1 meš., Poljane 1 ž., šmarjeta 1 ž„ Zagradec 1 ž., Žužemberk 1 meš., Ambrus 1 meš., Št. Peter 1 meš., Dolnja nemška vas 1 meš., Podgrad 1 meš.
Okraj Dravograd: Št. Daniel 1 ž., Kaplja 1 ž., Kotlje 1 ž., Lokovica 1 ž., Muta 1 meš., Prevalje 1 meš., Sv. Primož 1 ž., Remšnik 1 ž., Ribnica na Pohorju 1 maš.
Okraj Ptuj: Sv. Bolfenk na Kogu 1 ž., Sv. Lovrenc v Slov. gor. 1 meš., Sv. Marjeta 2 meš., Sv. Miklavž 2 meš., Rudeč 1 ž., Sv Tomaž 2 meš., Sv. Urban pri Ptuju 1 ž., Sv. Andraž v Halozah 4 meš., Sv. Barbara v Halozah 1 meš., Sv. Duh 1 ž., Majšperk 2 meš., Sv. Marko 2 meš., Naraplje 1 ž., Nova cerkev 1 meš., Ptujska gora 1 meš., Sv. Vid 1 meš., Zavrč 2 meš.
Okraj Radovljica: Breznica 2 meš., Javorni-ški rovt 1 meš., Kamna gorica 1 meš.
Okraj Slovenji Gradec:	Sv. Andraž 1 ž.,
Bele vode 1 ž., št Ilj 1 meš., Št. Janž pri Dravogradu 1 meš., št. Janž v Vin. goricah 1 ž., Pameče 1 m., Ravne 1 ž., Sele-Vrbe 1 ž.
Okraj Škofja Loka: Sv. Lenart 1 m.. Poljane 1 meš., Sorica l ž., Zabrdo 1 meš., črni vrh 1 mešano.
Okraj ŠmarjeSv. Urban 1 meš., Kozje 2 meš., Lenberd 1 ž., Sv. Peter pod Sv. gorami 1 meš., Podčetrtek 1 ž., Ponikva 1 meš., Prevorje 1 ž., Pristava 1 ž., Stoperce 1 meš., Sv. Vid pri Grobelnem 1 meš., Sv. Vid pri Planini 2 meš., Zibika 1 ž.
KINO
SLOGA
BORNEO
Danes oremiera
ve.ikega kulturno - zabavnega filma
v katerem nam pokaže najnovejša odkritja in prirodne lepote znani afriški raziskovalec Martin lobnson v svoji poslednji ekspedicij po otoku Borneo. — Lov na divje zveri, opice kače. ribe, ki se speniajo po drev u, opasnosti v pragozdu.
Film v nemškem leziku!
leleton 27-30 iantastične svečanosti domačinov.
Bo?ni revi sfta izpraznila stanovanje
Maribor, 21. aprila.
V mariborskem podzemlju je ime Stanka No-vakovskega dobro znano. Sicer je ta 33 letni mož izučen trgovski pomočnik, je pa že popolnoma propadel. Do sedaj še nima na vesti kakih težjih pregreh, vendar je neprestano prijahal v konflikte z zakonom, ki 90 mu prinašali manjše policijske in sodne kazni. Lani pa, ko se je seznanil in sprijaznil s 50 letno bivšo kuharico Zofijo Hat, je izvršil večje prevare, zaradi katerih se je danes skupaj s svojo staro prijateljico zagovarjal pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča.
Novakovski in njegova prijateljica, ki v Mariboru nista imela nobenega kredita več, sta se lani meseca julija preselila v okolico. Podala sta se v Razvanje, kjer sta si na=la stanovanje pri železničarjevi vdovi Tereziji Bohak. Obljubila sta, da bos>ta plačevala stanarino v redu, seveda pa nista imela namena držati svoje Obljube, saj ni-
sta imela prav ničesar. Njuna sreča je bila, da je Bohakova kmalu potem hudo zbolela ter se je morala podati v mariborsko bolnišnico, Novakovski in Zofija Rat sta ostala sama v njeni hiši ter sta gospodarila na svojo pest. Nekajkrat 6ta Bo* hakovo obiskala v bolnišnici ter sta ji pripovedovala, da je doma vse v najboljšem redu, stanarino pa da ii bosta plačala potem skupaj za vse me* 6ece nazaj, ko se vrne domov. Bohakova je bila dolge mesece v bolnišnici ter se je šele proti koncu leta vrnila ozdravljena. Ko je pa prišla domov, je videla, kako sta ji najemnika gospodarila. Stanovanje je bilo dobesedno izpraznjeno. Pokradla sta ji pohištvo ter ga prodala, pobrala sta vse, kar se je dalo spraviti v denar, na njen ra* čun sta si naročila mleko, razno špecerijo v trgovini, potem pa, ko je gospodinja prišla iz bolnišnice, sta izginila kakor kafra. Zapustila pa sta v Razvanju še cel kup dolgov v tamošnjib gostilnah.
Novakovski in Ratova eta se danes na vse načine izvijala, vendar jima tajenje ni nič pomagalo. Ratova je dobila 7 mescev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Stanko Novakovski pa je dobil 5 mescev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic.
Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani
Ljubljana, 22. aprila.
Na včerajšnjem 10. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani se je polovica igralcev spustila v boj s kraljevim kmetom. Takšne igre pa so navadno izredno živahne že takoj v začetku, kajti že po nekaj potezah je odprto veliko število kombinacijskih možnosti. Za oko pa so te igre tudi precej divje, kajti pri vsaki potezi so skoro na vrsti nova presenečenja.
Vidmar ml. je tokrat imel nevarnega nasprotnika, Pirca. Pokazal pa je tudi tokrat svoje velike sposobnosti, kajti velemojster Pirc se je <.aman prizadeval, da bi ga obral za celo točko. Igra je bila dosti kratka, saj sta nasprotnika potegnila komaj vsak 20 potez in še sta si segla v roke. — Dr. V i d m a r se je tudi moral kmalu pobotati s silnim Madžarom S z a b y m. — Tretja igra, ki je bila popoldne še končana, je bila Preinfalkova, ki jo je igral in nesrečno izgubil z Nedeljkovičem. Mnogo si je Preinfalk obetal od svojih dveh nevarnih kmetov, od katerih naj bi se bil vsaj eden spremenil v novo kraljico, ki bi bila močnejša od stare. Zato je staro tudi žrtvoval, kar pa ni bilo tako nujno potrebno. Kadar kdo hoče dobiti vse, navadno ne dobi nič. Tako se je včeraj zgodilo tudi s Preinfalkoru. — V končnici z enakimi lovci sta
Ho) sin. gospod minister
Danes prtmiira odliins satira
Hans noser
v svoji naiodličneiši kreaciji in vlogi, ki
nudi gledalcem obilo smeha in zabave »r*—»t—c«— ~	,
IO Je enhrat film. HI Do UIgatal «WO SJn 10n P° operetnem oderskem komadu »Fiston« od Birabeana
vsahemu ciovehut Telefon 22-21 uspeli le sllejite liiin.homedlje Je brez primere!
loo°/0 smeha
ironija na moderne polit razmere, zabavne spletke, da človek sploh ne pride
iz smeha Predstave
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Ulica majke Jugovičev
Ljubljana, 22. aprila.
V časopisih smo že ponovno čitali, kako težko se najde kakšna ulica v Ljubljani, ker imamo zaradi priključitve sosednih občin sedaj več ulic istega imena. Težave pa so pri iskanju ulic tudi zaradi tega, ker nekatere ulice Še niso dokončno zgrajene ter zato ni table z naslovom niti na enem niti na drugem koncu. Tako je skoraj nepoznana v našem mestu Ulica majke Jugovičev, ki se na enem koncu izteka na Šmartinsko, na drugem koncu pa na Linhartovo cesto. Dograjena pa ulica ni ne na enem ne na drugem koncu in zato tujec ne more najti te ulice. Tudi domačini, ki prebivajo tam blizu, ne vedo za ime te ulice. Prosili bi tedaj mestno občino, da da postaviti na vsakem koncu te ulice, t. j. ob Šmartinski in ob Linhartovi ulici, tablo z napisom ulice. Take table vidimo v Zagrebu, Belgradu, pa tudi v inozemskih mestih. Prosimo!
Vesti iz Kran;a
Žival ni vedno zanesljiva. Pred dnevi je opravljala živino posestnikova hči Ana Zebretova v Hujah pri Kranju. Preden je odšla iz hleva, je stopila k stari, sicer pohlevni kravi, in Jo pogladila po hrbtu. Krava je nič hudega slutečo Ano nenadoma močno minila z rogovi v trebuh, tako da se je ponesrečenka zgrudila na tla z glasnim krikom. Domači so takoj prihiteli na kraj poškodbe in odnesli ponesrečenko v sobo, hkratu pa so poklicali iz Kranja zdravnika, da ji je nudil prvo pomoč.	•'
Blagoslovitev novega prapora v Predosljih pri Kranju. Fantovski odsek in dekliški krožek v Pre-dosljih bosta priredila v nedeljo 8. maja lepo svečanost, in sicer blagoslovitev novega prapora. Novi prapor ne bo bogve kaka dragocenost, preprost bo, vendar lep in pomemben. Na močnem drogu, ki nosi napis Predoslje, bo na krogli počival orel z razpetimi krili Na prapor bo vdelan velik križ, ob straneh pa bodo trakovi v narodnih barvali. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo, ki bo v Pre-
doeljih ob blagoslovitvi tega prapora, je blagovolil sprejeti minister g. dr. Miha Krek, obred blagoslovitve pa bo opravil stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav. Za botro so naprosili gospo Milko Zabretovo, za botra pa g. dr. Albina Smajda. Na dan blagoslovitve bo popoldne na prostem pred župniščem telovadna akademija in nazadnje prosta zabava.
Iz i!ubt;3nske botnifvrce
Stanje obeh žrtev avtomobilske nesreče na šmartinski cesti, ki jih je šofer Kazimir Bavcon takoj po nesreči prepeljal v bolnišnico, se je do davi nekoliko izboljšalo. Deček, 7 letni Rudolf Otrin, ima prebito lobanjo. Delavec France Drža-nič pa je dobil pretres možganov in občuti tudi hude bolečine v želodcu.
V bolnišnico na kirurgični oddelek je bil včeraj prepeljan brezposelni delavec, 81 letni Anton Lukan. Pri nekem pretepu v št. Vidu so ga neznani fantje tako močno pretepli in ima poškodbe po nogah, rokag in na glavi. Fantje so ga 6 poleni in krepelci nabili.
Položil je pr«t na ustnice.
»Pssst!«
Spal nisem ni£. Niti v posteljo nisem legel. Bleda jutranja svetloba je polagoma prihajala v mojo sobo. Zunaj je bil strahovit mraz in dež je lil v curkih.
Proti deveti uri sem iel dol. Na stopnicah sem srečal Antiopo.
Plnrre Bčnolt:
VELIKI JEZ
Roman iz irskih borev za svobodo
38
»Prisezite mi, da ne boMe mislili o meni nič slabega, pa tudi če boste kaisneje zvedeli o meni karkoli.«
Trepetala je. Njeni pogledi so bili kot prošnje. Slutila je torej, da vem za nje nevredno skrivnost. Ah, kako je bilo mogoče, da sem se še dalje jezil nanjo. Nasprotno, jaz sem moral izrabiti trenutek, ki mi ga je usoda
»Mislil sem, da vreme ...«
»Ali se bojite dežja in vetra?« Nato je še pristavila:
»Ali se Vam je morda zdel ta sprehod samo nekoristen trud?«
Resno sem jo pogledal,
»Ah!« je rekla, »gotovo ste že po- dom, ki je izražal strah, a čutila je,	»Ah,« 6em rekel, »kaj Vam je? Po- tako nepričakovano ponudila, da bi
zabili, da sva imela namen iti ob pol-	da je ves njen trud, da	bi me spravila	vejte mi!«	napravil vendar že konec tej komediji,
devetih na izprehod?«	v dobro voljo, popolnoma zaman. Be-	Antiopa ni odgovorila, jaz se pa ki i° igram že ves mesec. Da, prišel
Mignil	sem z rok,	ko	da	se	mislim	sede, ki sva jih govorila, so bile ne-	aj<jem drznij šj> n3prej siliti vanjo	je trenutek, da bom povedal Antiopi
izogniti.	pomembne. Vedela sva, da ne moreva	Brez dvoma bi mi rbiIa odgovorila;	resnico. Končno, če sem se lagal in
varati drug drugega. Kadar postane	Cem„ neki? j„ tu(jj če bi bila govorila	ce sem se izdajal za nekoga drugega,
laž že očitna, potem celo prestane biti	z menoj ;n mj potožila svojo bol ter	se®> to naredil samo zaradi tega, da bi
taž.	_	_	povedala svojo sramoto, kaj bi ji mo- zopet videl njo. Ali bi kaka ženska
Kmalu se nisva mč	več trudna, da	gej rej(j v t0ift^o. Treba	mi	je bilo	ostala brezčutna pri takem razlogu?
bi se pogovarjala.	samo trenutek pomisleka,	da	sem jo	Tako bi se tudi osvobodil in imel mož-
— -—	-	. . .	_	Prišla sva do skale, ki je strmo pa-	v;<je[ 0jj Ralphovem objemu in že sem	nost, rešiti se te ogabne pogodbe, ki
»Cernu	govorite	tako7«	sem	vpra-	dala v morie. Splezala sva nanjo Na	j0 sovražj]|	me je vejala na lažnega dr. Grtitlija.
šal.	_	višini sto čevljev je bila na skali iz-	Tretii? ia nnnnvibi-	Tako bi lahko razkril tudi njegove na-
»Tedaj se pa preoblecite. Sami pač dolbena klop, kamor sva sedla. Od	ylc	I® P novi«.	črte
in tako s te strani odvrnil nevar-
dobro	veste,	da	Vaša	obleka	ni	pri-	tam	sva opazovala morda	uro ali dve	»Kako strahovito!«	nost.
kladna za plezanje po skalah. Poglejte uri divji boj med morjem in vetrom. Kako je mogel ta človek, ta hlapec, »Sedaj me poslušajte«, in začel mene.«	<	Pod mračnim nebom so se podili ve-	dobiti tako veliko moč nad njo? Mislil	sem se tresti po vseh udih.	»Vzemimo,
Nosila je visoke škornje in je bila	liki zelenkasti valovi v stisnjenih vr-	sem na bojevito dekletce iz	Aix-Ies-	da se nekdo izdaja za kaj drugega,	ka-
popolnoma zavita v gumijast plašč,	stah in se razbijali ob najinem vznož-	Bainsa, na tistega otroka, na	katerem	kor je, in da si je ime in	naslov	ne-
Tudi lepe lase je imela skrite pod ne-	ju. Rumeni penasti kosmiči so izginjali	je bilo videti, da je stopil v	življenje	pravično prilastil...«
premočljivo kapo tako, da jih nisem pod najinimi nogami, Z otožnim in rez- z jahalnim bičem.	Sunkoma	je	iztrgala svojo roko iz
videl.	kiim	kričanjem so	letali	mimo naju ga-	Kako jo	je življenje	izpremenilo.	moje.	,
»Čakam Vas«, je dejala.	lebi tako blizu, da Bi se jih lahko do- »v™!«,.	An.	»Molčite«,	je	šepetala.	Prestrašen
V desetih minutah sem bil zopet taknila. Videla 6va, kako obupno 60	..	k-	i'A\	.rcP	sem jo pogledal,
pri njej.	se borili proti viharju, da jih ne bi pre- tlopa 1 *7°m' kl >e «rcc; , »Mislite si«, sem skušal nadalje-
Šla	sva	do	obale	in	sva	hodila	vse	gnal	s prostorov;	nato	so	popustili in	Splezala	sva navzdol.	Tresla	se je va^
dopoldne ob morju. Naliv ni prenehal vihar jih je v svojem mračnem vrtincu	močno, da sem jo moral podpi- »Molčite«, je ponovila z glasom, ki
niti za trenutek Dežja skoraj nisva odnašal tako, da so se zdeli ko žalost niti opazila zaradi močnega vetra, ki ne, raztrgane cunje na razbiti jadr-je razbičal valove v pene.	nici...
V prvem delu tega viharnega iz-	»Kako strahovito!«
prehoda je bila Antiopa posebno do-	Trepetal sem. Pogledal	sem An-
bro razpoložena. Toda, čeprav sem se tiopo. Sedela je nepremično in imela le tako silil, da bi se vživel v njeno glavo naslonjeno na roke. Slišal sem, veselost, se mi ni posrečilo. Večkrat kako je tiho ponovila: me je pogledala z vprašujočim pogle-	»Kako strahovito!«
raH', ,	...	j	rae je presenetil.
V pol ure sva prišla do gradu, ne	Omahnila je in se naslonila	s preda bi spregovorila	besedico.	Skupno	križanimi	rokami na vrata,
sva šla po velikem stopnišču navzgor.	»Molčite, molčite.«
Čisto mehanično sem spremljal grofico	Ko 6em se krenil, da bi jo prijel
do vrat njene sobe.	za ro]{et	ie sunkovito odprla	vrat	in
Ko sem se hotel	od Antiope pošlo-	zbežala v	svojo sobo Slišal	sem,	da je
viti, mc je zagrabila za mU	Tih" in	zaklenila	vrata,
iecljaje je dejala:	Ostal sem sam na hodniku.
se znašla Tartakower in Tot, toda Tarta* kower je obdržal kmeta več. Pred večernim nadaljevanjem se je Tot vdal brez boja, kajti predobro je preštudiral, da je na vsak način izgubljen. — Steiner in Trifunovič tudi še zvečer nista končala. Zdi se, da bo ta partija prinesla Trifunovičev poraz, ki je toliko dragocen za vse tiste, ki se še potegujejo za prvo mesto. — S pomočjo kmeta, ki ga je imel po prvi prekinitvi več, je Kostič brez presenečenja zmagal nad Broderjem. — Zelo težka in zamotana je bila igra, ki sta jo igrala Šorli in Foltys. Šorli se je tudi v tej igri v začetku držal izredno dobro, nato pa je spet popustil in dovolil nasprotniku, da si je osvojil kvaliteto. Zvečer sta Foltys in Šorli naredila samo še par potez, nakar je Šorli priznal svoj poraz. — Mnogo bolj ponižno se je končala kakor pa začela igra med F u r 1 a n i j e m in dr. Astalošem. Menda je bila ta igra v prvem delu najbolj divja, kar jih je bilo včeraj. Toliko sta se oba utrudila od tega boja, da sta se zvečer kar brez nadaljnega sporazumela za pol točke.
Stanje po 10. kolu: Kostič 8, Szabo 7 in pol, dr. Tartakower 6 in pol, dr. Trifunovič 6 (1), dr. Astaloš 5 in pol (1), Pirc 5 in pol, Broder, Vidmar ml. 5, Steiner, dr. Vidmar 4 in pol (1), Nedeljkovi in pol, Foltys 4 (1), Furlani 3 in pol, Preinfalk, Tot 3, Šorli 1 (1).
V 11. kolu igrajo dr. Trifunovič—Furlani, Br6der—Steiner, Szabo—Kostič, Nedeljkovi—dr. Vidmar, Tot—Preinfalk, Šorli—dr. TartaKow.er. Pirc—Foltys, dr. Astaloš—Vidmar ml.
Šahovski Sum r v Margatc-u
na Angleškem
Pred dvema dnevoma se je začel v angleškem obmo^rekem mestecu Margate mednarodni šahovski turnir, ki je po svoji zasedbi precej močan. Med drugimi igralci se ga udeležuje tudi svetovni šahovski prvak Aljehin. Včeraj so igrali drugo kolo, v katerem je Aliehin premagal Thoma«a, Spielmann Milnerbarrya, Book in Golorobek igre nista dokončala, Sergeant in Petrov 6ta remisirala. Aljehin je prvo partijo, ki jo je igral z Milnerbarryem, pri včerajšnjem nadaljevanju tudi dobil. Stanje je sedaj tole: Aljehin, Spielman 2, Petrov 1,5, Book 1, Sergeant pol (1).
Božidar Jakac razstavlga v Zagrebu
Zagreb, 20. aprila.
Božidar Jakac je ime, ki ne pozna samo ožja slovenska domovina, ampak tudi širša, lahko rečemo skoraj ves kulturni svet. Njegovo delo jo dobro znano tako v severnih evropskih deželah, na Švedskem in na Norveškem kakor tudi v Ameriki, v severni in latinski. Zagrebška javnost je zato z velikim zanimanjem pričakovala njegovo prve samostojne razstave na zagrebških tleh.
Včeraj, dne 19. aprila, je bila v Ullrichovem salonu otvorjena ta Jakčeva samostojna razstava. Jakac je tu sicer že večkrat razstavljal svoja dela v kolektivnih razstavah likovnih umetnikov, nikdar pa še ni razstavljal samostojno. Zato je prav razumljivo veliko zanimanje občinstva, ki je ol> uri otvoritve, včeraj ob enajstih, dobro napolnilo Ullrichov salon. Jakac tokrat razstavlja približno 60 svojih del, večinoma pastelov, ki jih je bil naslikal v Ameriki, v Norveški, na Hrvatskem. v Sloveniji, v Dalmaciji in najbližji okolici Zagreba. Razstavljenih je tudi precej izborno pogojenih portretov, med katerimi so tudi obrazi številnih zagrebških odličnih osebnosti.
Božidar Jakac, ki je študiral v Čehoslovaški ter je učenec znamenitih praških slikarjev Obrov-skega, Franca Thieleja ter Avgusta Bromseja .ie kmalu krenil svoja pota pri umetniškem prizadevanju, skrbno podprt s tehnično spretnostjo, ki si jo je bil pridobil pri svojih učiteljih. Več let je preživel v Ameriki, kjer je portretiral najodličnejše ameriške osebnosti. Ustvaril je tudi več sijajnih pejsažev, ki so obrnili nase vso pozornost starega in novega sveta, saj je v njih vprav na sijajen način prikazal vzdušje in bistvo ameriške pokrajine, prirode in mest. Te svoje stvari je izdal v posebni knjigi »Odmevi rdeče zemlje«. Ne-kaj njegovih del so pokupile najglasovitejšc ameriške galerije in najizbirčnejši privatniki, dokaza dovolj, kako na glasu je tam ta naš slovenski roiak. Jakac je zdaj star osemintrideset let ter je v polnem razmahu svojega umetniškega delovanja in ustvarjanja.
Že prvi in drugi dan je Jak’čevo razstavo obiskalo neverjetno mnogo Zagrebčanov, ki se z*1' nimajo za likovno umetnost. Z živahnimi komentarji tolmačijo posamezna Jakčeva dela, ki jih enoglasno hvalijo. Kakor je videti po začetnem obisku, bo Jakčeva razstava, ki ostane odprta dobrih štirinajst dni, doživela menda prav rekorden obisk. Razstava se nahaja kakor že rečeno, v Ullrichovem salonu na lliei, številka 40.
Zanimanje, ki ga Zagrebčani kažejo za umetniška dela tega našega znamenitega rojaka ponovno priča, da je slovenska likovna umetnost danes resnično na tako visoki stopnji, da z.as*u^j upoštevanje vseh objektivnih ljudi, tudi takih, ki Slovencem sicer niso prav posebno naklonjeni.
Ad tu in tm
Vrhbosanski nadškof dr. šarič se je pripeljal v Dubrovnik v spremstvu dveh stolnih kanonikov. Namenil se je oditi za nekaj dni v samostan Salvator na Lapadu.
Ravnatelj ljubljanske opere g. Mirko Polič bo
2.	maja dirigiral koncert belgrajske filharmonije na Kolarčevi univerzi. To bo že 7. koncert belgrajske filharmonije v tej sezoni. Poleg ljubljanskega dirgenta, ki si je pridobil velik slovee že na zadnjem združenem nastopu belgrajske, zagrebške in ljubljanske filharmonije, se bo predstavil belgraiskeinu občinstvu tudi sloviti francoski čelist Michdin.
Zanimanje za slavonsko hrastovino »e je v zadnjem času zelo povečalo. Vsak dan prihajajo nova številna naročila ne samo od domačih lesnih Podjetij, pač pa Se v večji meri iz zamejstva, posebno iz Nemčije, Švice, Italije, Grčije in Anglije. To hrastovino obdelajo povečini doma tako, da izvažajo v tuje države les prve vrste, kakršnega rabijo tuji mizarji za najdragocenejše pohištvo. Slavonski hrast uživa v 6vetu velik sloves. Pravijo, da je ta hrastovina sploh najboljša v Evropi, 'si znaki kažejo, da se bo izvoz slavonskega hraste v bodoče še povečal.
Do težke železniške nesreče bi bilo že 6pet kmalu prišJo na šargan planini v Bosni. Belgrajski osebni vlak je v bližini kraja, kjer se je pred nedavnim pripetila huda železniška nesreča, ki je zahtevala 7 človeških žrtev, spet naletel na progi na velik kup kamenja, ki se je moral malo pred Prihodom vlaka zrušiti na progo. Strojevodja je sicer opazil to kamenje na progi, toda ni mogel več preprečiti, da ne bi lokomotiva zavozila na kup. Lokomotiva in še trije železniški vozovi so bili težko poškodovani. Človeških žrtev tokrat k sreči ni bilo. Trdijo, da je tudi prejšnjo nesrečo Povzročil suh plaz, ki je zasul progo.
Tako hladne pomladi že 25 let ni bilo, pravijo ljudje iz okolice Novega Sada. V donavski banovini je vse sadje, ki bolj zgodaj cvete, uni-^®oo. Pa tudi poznega sadja letos ne bo kaj prida. Veliko škodo pa je letošnji spomladanski mraz Povzročil tudi po vojvodinskih vinogradih.
S predstavniki belgrajske združene opozicije
66 je zadnje dni razgovarjal veljak bivše SDK dr. Hinko Križman. Najprej je bil na obisku pri Ljubi Davidoviču in Miši Trifunoviču, včeraj pa se je sestal z Joco Jovanovičem. Njun razgovor, pravijo, je bil precej dolg. Takoj nato pa je govoril tudi z nekaterimi veljaki bivše SDK iz Vojvodine. Tako je zdaj dr. Križman obiskal že vse, s katerimi se je nameraval sestati in je danes dopoldne odpotoval v Zagreb.
V	tovarni aluminija v Lozotcu se je v zadnjih mesecih proizvodnja te rude zelo povečala. Aluminij kupujejo pri nas številne evropske države, med katerimi je skoraj na prvem mestu Češkoslovaška. Zadnje dni so iz Lc/zovca poslali na Češkoslovaško preko italije ton aluminija. Odpeljala ga je italijanska ladja »Moivte Gargano-.
Težka avtomobilska nesreča se je te dni zgodila pri Čakovcu. V globok jarek se je prevrnil tovarni avtomobil, e katerim so se vozili s sejma v Koprivnici nekateri okoliški kmetje. Ko je pri-fepfcj avtomobil že v bližino Čakovca, je privozil naproti voz. Šofer je hotel takoj, ko je videl, da ®la se konja ustrašila, avtomobil ustaviti. Ker pa Ra je prehitro zavrl, se je avto prevrnil v jarek. Na kraju dogodka je bila takoj mrtva Ana Zver, dva druga potnika sta dobila težke notranje poškodbe, deset pa jih je brlo lažje ranjenih.
Mesto ribjega olja je prodal sarajevski lekarnar Jokl solno kislino neki tovarniški delavki-Delavka je prišla k temu lekarnarju in ga prosila, naj ji da steklenico ribjega olja. Lekarnar ji je natočil v_steklenico neko tekočino in delavka je bila prepričana, da je res kupila ribjega olja. Ko pa ga je doma nekoliko spila, je nenadoma začutila v 'želodcu silne bolečine. Takoj bo jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je mesto ribjega olja spila žlico solne kisline. Ko je spet zapustila bolnišnico, je naznanila omenjenega lekarnarja ter ga obenem tožila pred sodiščem. Jokl se je pred sodnijo zagovarjal s tem, da ne ve, če je omenjena delavka sploh kdaj prišla k njemu po ribje olje. Pa tudi, ce bi bila prišla — pravi lekarnar — ji ne bi mogel dati mesto tega solne kisline, ker je sploh nima. — Sodnik pa mu tega ni hotel verjeti in ga je vseeno obsodil na 600 dinarjev denarne kazni.
Stavkali so zadnje dni tudi belgrajski krojaški pomočniki, ker so skušali s tem doseči zvišanje f-vojih prejemkov. Stavka je trajala celih dvajset dni, in sicer ravno v času, ko imajo krojači največ dela. De.loma so belgrajski krojački pomočniki le uspeli. Dosegli so, da se zvišajo njihove plače za 10%. To velja tudi za tiste krojaške pomočnike, ki eo zaposleni pri izdelovanju vojačkih oblek. Sklenjena je bila tudi nova kolektivna pogodba. Tako je bila po 20 dneh stavka le uspešno končana in so včeraj krojaški pomočniki že povsod odšli na delo.
»Poslanec« in »strela« sta bila obsojena pred
sodiščem v Jagodini vsak na 20 let robije. To sta bila najnevarnejša tička, ki sta v družbi še nekaterih dTUgib zloglasnih razbojnikov in tatov strahovala moravsko ha n oviti o. Pred nedavnim so ti lopovi le prišli v roke pravice. Včeraj je bila tudi že končana sodna razprava proti njim. Razbojnika, od katerih ee je eden večkrat predstavljal za »poslanca«, drugega pa so ljudje v strahu imenovali »strelo«, sta bila obsojena vsak na dvajset let robije. »Poslancu« je samo njegova mladolet-nost rešila glavo. »Strela« pa je po razglasitvi sodbe pripomnil, da bi rad imel tri dni časa za Premislek, če naj kazen sprejme ali ne.
Manj ozimine je bilo lansko jesen v Jugoslaviji posejane kot pa prejšnje leto, čeprav so
bila vsa pričakovanja obratna. Da se bo površina s pšenico in drugim žitom posejane zemlje zarfnje leto povečalo, to bi vsak lahko Pričakoval zaradi zvišanja cene našemu žitu, Pa tudi zaradi tega, ker so bile vremenske razmere dosti boljše kot prejšnje leto. Uradni podatki pa kažejo, da so bili vsi ti računi prenagli, kajti površina zemlje, posejane s pšenico, se je v naši državi zmanjšala zadnje leto kar ?a 38.000 hektarjev. Le v donavski banovini '.n v Sloveniji imamo letos več ozimine posejane kot prejšnje leto, in sicer 16.000 hektarjev. Kot glavni vzrok, da je bilo letos na splošno ^.anj ozimine posejane, navaja kmetijsko ministrstvo številne večje poplave, zaradi katerih P° nekaterih krajih ni bilo niti mogoče pravočasno zemljo preorati V Sloveniji pa je kljub *p*nu, rja tudi preteklo jesen ni bilo brez po-. '°dnji, bilo posejane 457 ha zemlje več kot Prejšnje leto.
I
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Veliki filmski umotvor
Grofica Walewska
Kino Matica	Telefon	21-24
I
Vzajemnost katoliških Slovanov
Ljubljana, 20 aprila.
Pred kratkim je v založbi Slovanskega kluba izšlo obširno poročilo o kongresu zveze Slovanskih katoliških akademikov in seniorjev, ki se je vršil v Ljubljani od 19.—22. julija 1937. V brošuri, obsegajoči 50 strani, je priobčenih več tehtnih člankov, ki razpravljajo o vzajemnosti katoliških Slovanov.
Prelat dr. Fr Grivec ugotavlja v uvodu, da se Zveza slovanske akademske mladine in inteligence zopet povrača po 6edmih letih na slovanska tla. Idejni program kongresa je bil pomembno razdeljen v dva dela s pogledom na dva motiva tesnejše vzajemnosti: pogled v preteklost slovanske krščanske ideje, drugič pogled na grozečo skupno nevarnost brezbožne anarhija, ki je Slovanom nevarnejša nego drugim narodom. Po davnem krščanskem običaju je slovanska akadem. mladina hram katoliške slovanske vzajemnosti obrnila proti vzhajajočemu soncu in odprla okno na Vzhod, odkoder nam je prisijalo sonce krščanstva po naših blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu. V tem je tudi krščanski smisel vzajemnosti katoliških Slovanov. Objavljeno je poročilo o kongresu, katerega pokrovitelj je bil pok. nadškof zagrebški dr. Ante Bauer Ves kongres je bil dokaz žive zavesti, da smo Slovani veje enega drevesa in da smo si po teziku in kulturi, po tradicijah in po značaju so-.odni kakor brat bratu.
V	članku »Slovanska ideja kneza Koclja in škofa A. M. Slomška« ugotavlja prelat dr. Grivec, da je knez Kocelj predstavnik krvne, osebne in teritorialne zvez med Slovenci skupno z drugimi Jugoslovani in Češkoslovšako, škof Slomšek pa je
svetniški borec za idejni koridor med Slovenci, Slovaki in Čehi.
Priobčen je referat g. Franceta Steleta o »Skušnjah dosedanjih medslovanskih stikov«. Prizadevanja za slovansko vzajemnost deli na štiri glavne skupine: na teorijo slovanske vzajemnosti (Jan Kolar), na praktično izvajanje literarne ali bolje kulturne vzajemnosti, na politično in končno na duhovno vzajemnost. Na kraju prihaja avtor do spoznanja, da so trajne vrednosti tudi za slovansko vzajemnost nastajale samo v oblasti duha, dočim so se vse iz slučajnih položajev in političnih špekulacij izvirajoče ideologije razblinile v nič in zastonj iščemo opore v njihovi dediščini.
Med drugim piše dr. Janda iz Prage o »Važnosti, načinih in možnostih slovanskega zbližanja v bodočnosti«, Drago Obržan iz Maribora o »Slovanih v izseljenstvu«, dr F. Rajec, Bratislava, o *En-cykliki »Divini Redelptori6« a Siovania«, Jan Sto-larski, Krakow, o »Nevarnosti komunizma in brez-božništva za Slovane«, v istem smislu piše J-Ambrož, Bratislava.
V	objavljenih resolucijah, ki so bile sprejete na zaključnem zborovanju dne 22. julija 1937, kongres Slaviae Catbolicae smatra, da je v sedanjosti za duhovno skupnost Slovanov najnevarnejši sovražnik dialektični materializem in ugotavlja, da je najboljša obramba proti njemu uveljavljenje krščanstva in njegovega principa nevarnega zakona, iz katerih sam po sebi raste duševno in moralno zdrav človek: rodbina, narod in država so podlaga zdravi človeški družbi, živeči na osnovi socialne pravičnosti.
Delovanfe kmetijskih strokovnjakov v okvirju kmetijskih zbornic
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Celje, dne 16. aprila.
Na skupščini slovenskih kmetijskih strokovnjakov v Celju je obširno poroča1 za kmetijsko zbornico g. prof. Pečovnik iz Maribora, ki je orisal delovanje kmetijskih strokovnjakov v okviru kmetijskih zbornic.
Kmetijsko zbornico smo posebno Slovenci zahtevali že dolgo. Takoj po vojni so se pričeli glasovi, da je potrebno kmečkemu stanu stanovsko zastopstvo. Ko so bile medtem ustanovljene za drug« stanove v državi zbornice kot njihove stanovske zastopnice, ko so dobili stanovsko zastopstvo trgovci, obrtniki in industrijci v zbornici za TOI, ko je bila ustanovljena Delavska zbornica kot zastopnica delavstva, ko so dobili stanovsko zastopstvo v a voj ih zbornicah že prosti poklici kot zdravniki, notarji itd., je ostal najmočnejši stan v državi, kmet, brez stanovskega zastopstva. Skoraj 20 let je trajal boj za kmetijsko zbornico, šele s finančnim zakonom za leto 1936/57 je dobila vlada pooblastilo, da izda uredbo o kmetijskih zbornicah ter je bila s sklepom ministrskega sveta 21. januarja leta 1937 uredba izdana. Tako je kmet prišel končno do svojega stanovskega zastopstva. Po čl. 11 o kmetijskih zbornicah sestavljajo zbornični svet, ki je vrhovni organ zbornice, izvoljeni člani, katere volijo člani zbornice in sicer vsak okraj po enega, delegirani člani, katere pošljejo zbornice, revizijske zveze zadrug, centrale kmetijskih gospodarskih družb, društvo jugoslovanskih agronomov, gozdarjev, veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov, kakor tudi organizacije vodnih zadrug. Nadalje lahko ko-optira zbornični svet izmed strokovnjakov po potrebi 10 članov. Tako imajo tudi kmetijslci strokovnjaki v zborničnem svetu svoje zastopstvo. Uredba o kmetijskih zbornicah pa ni idealna. Zbornice nimajo nc zakonodajne, pa tudi ne izvršilne oblasti. Tudi imajo državna in samoupravna oblastva do njih le pogoine obveze, to se pravi, da zaslišanje zbornice glede njihovega mnenja s strani oblastev pi obvezno, še manj pa seveda obvezno, da njihove predloge upoštevajo. Dobro pa je vseeno, ker daje možnost uspešnega delovanja kmetijskih zastopnikov v okviru kmelijskih zbornic. Delokrog kmetijskih zbornic je možno razširiti ako bodo potrebe to pokazale in dosedanje motnje poslovanja izginile. Poglavitno jr doseženo: Naš kmet ima svoje zakonito stanovsko zastopstvo, ki je javnopravna ustanova, preko katere pač nikdo ne more. Namen kmetijske zbornice ni kmetijsko pospeševalno delovanje, temveč je v prvi vrsti stanovsko zastopstvo kmeta, ki zastopa, ščiti in pospešuje koristi kmetijstva, ki proučuje sam od sebe ali na zahtevo oblasti vprašanja, k; se nanašajo na vse kmetijske panoge, zasledujejo pojave kmetijskega in gospodarskega življenja in ocenjujejo njihov učinek na kmetijstvo, kakor tudi na celotno gospodarstvo svojega območja. Kmetijske zbornice oddajajo svoja mnenja o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov. ki so pomembni za kmetijstvo in gospodarstvo vobče. Zbirajo in obdelujejo statistične podatke o stanju kmetijstva, vodijo zbornik običajev v prometu, izdajajo kmetovalcem potrdila o uvozu predmetov, ustanavljajo in vzdržujejo ter vodijo ali sodelujejo pri ustanovitvi, vzdrževanju in vodstvu naprav, zavodov in ustanov za pospeševanje vseh kmetijskih panog in kmetijskih vzgojevališč. Predlagajo izvedence in strokovnjake za izdajanje mnenj, prirejajo ankete kmetovalcev, podajajo obla-
slvorn vloge in pritožbe zaradi zaščite kmetijstva in gospodarstva, sodelujejo z drugimi zbornicami, pošiljajo svoje delegate v zbore in komisije, ti jih ustanove oblastva in predlagajo oblastem poročila o stanju gospodarstva. Kmetijska zbornica torej v glavnem zastopa, varuje in pospešuje kmetijske koristi in koristi kmečkega stanu v vseh ozirih. Delo v naši kmetijski zbornici se je komaj začelo Meseca junija 1937 so bile volitve v kmetijske zbornice. Izvoljenih je bilo 25 zborničnih svetnikov, za vsak okraj eden. Razen tega je bilo v zbornični svet delegiranih 6 članov zastopnikov že omenjenih korporacij. tako da sestoji zbornični svet iz 51 članov. .Na ta način je zgrajeno ogrodje kmetijske zbornice in tako dana možnost delovanja in udejstvovanja. Želeti bi bilo, da se ustanovi tudi ekspozitura kmetijske zbornice v Mariboru s posebnim ozirom na to, da je Maribor središče vinarstvo in sadjarstva. Vendar zaenkrat tega zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče izvršiti. Kljub kratkemu času obstoja kmetijske zbornice za Slovenijo je ta z delom pričela takoj, proučila je že celo vrsto zakonskih načrtov, ‘načrtov uredb in pravilnikov, ter je predlagala in posredovala za njihovo izboljšanje. Dala je tudi iniciativo za sklicanje gospodarske ankete vseh gospodarstvenikov Slovenije, ki jo bo sklicala banska uprava konec pomiadi in ki bo obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo našega kmetijstva in našega gospodarstva. Izmed strokovnih odborov so imeli seje že gozdarski, živinorejski in vinarski odsek. Prvi je obravnaval uzance mer za les, vprašanje gozdarske šole. srozdarckega fonda in izpremembe lovskega zakona, živinorejski o obveznem cepljenju prašičev, o kastriranju nesposobnih bikov in vprašanje žtvinozdravniških pomočnikov, vinarski pa je razpravljal o pravilniku o pobiranju banovinske trošarine im vino in žganje, o ureditvi zadružnih vinskih kleti, o cenejši nabavi modre galice, o preusmeritvi vinogradništva, o iztrebljanju samorodnic. Razumljivo je, da je zbornica že v začetku poslovanja imela mnogo tež-koč. Uspešno in vsestransko poslovanje ovira predvsem pomanjkanje sredstev. Sredstva za poslovanje bi naj dobila zbornica iz lastnega premoženja, ki ga pa nima. Najvažnejše delo kmetijske zbornice v bodočnosti bo študij notranjih in zunanjih trgov za kmetijske produkte in možnost njihovega ugoihiega plasiranja na trgih, nadalje ureditev pravilnega in agrarno-politično sprejemljivega razmerja v trgovini med agrarnimi in industrijskimi produkti, oziroma vprašanje carinske zaščite industrijskih produktov, ki jih potrebuje kmetijstvo. Iz poročil vidimo, da so stanovski zastopniki ostalih stanov stalno na straži za svoje interese in bo morala tudi kmetijska zbornica biti na mestu. Delokrog kmetijske zbornice je tako obširen, da se bo delovanje v polnem obsegu pokazalo šele tedaj, ko se bo bolj razvila in ko se bo izpopolnitev možnosti delovanja in pristojnosti dosegla Naša javnost, kakor tudi oblastva v polni meri upoštevajo delovanje, prošnje in zahteve stanovskih zastopnikov drugih stanov. Upoštevali bodo tudi delovanje, prošnje in zahteve stanovske zastopnice kmetov, ako bo kmet sam v okrilju svoje zbornice združen in vztrajen. Res je, da bo rooval kmet zn zbornico^ prinesti nekaj žrtev v obliki doklad na zemljarino, veu-dar mu bo to z obrestmi povrnila, ako bo_ le na mestu in bo zastopala in ščitila dobro njegove koristi.
Predzadnja ligina tekma v Lrubl?ani
Letošnje državno nogometno prvenstvo se bliža koncu. Lani je bilo ob tem času središče zanimanja v tem, kdo bo prvi, letos pa je to že popolnoma jasno, kajti BSK vodi tako močno pred drugimi, da ni mogoče več misliti na kakšno izpremembo na čelu tabele. Letos pa je zanimanje osredotočeno na tri zelene klube iz Ljubljane, Relgrada in Zagreba. Vsi trije so na koncu tabele in vsak se loči od drugega le za eno točko Jedinstvo ima 9 točk, naša Ljubljana 8, Concor-dija pa 7 točk. Vsak klub pa ima odigrati še štiri tekme. Nedeljski ligaški program je naslednji:
V Ljubljani: Ljubljana : Jugoslavija v Zagrebu: Hašk : Slavi ja
Coneordija : Bask v Belgradu: BSK : Gradjanski Jedinstvo : Hajduk
V Ljubljani bomo torej gledali belgrajske rdeče, klub, ki je v lestvici na 7. mestu in Ima 12 pik. V zadnjih tekmah se Jugoslavija ni ravno posebno izkazala in zaradi notranjih nesoglasij ni
v svoji nekdanji formi, vendar pa zelo, zelo ne-
varen nasprotnik, ki je lani našo Ljubljano premagal z S : 0. V nedeljo morajo naši zmagati, sicer bo Ljubljana morala igrati kvalifikacijske tekme. Račun, katere tekme ima Ljubljana še za odigrati, nam pokaže, da smo v velikih škripcih. Doina igra Ljubljana še z Jugoslavijo in BSKom, v Zagrebu z Gradjanskim, v Belgradu pa z Baskom. Relativno najlažja tekma je z Jugoslavijo; v tej tekmi je mogoče izvleči^ dve polni točki, ki bi Ljubljani mnogo koristile in ki bodo tudi odločiluega pomena. Tega se mora naš reprezentant in naše občinstvo zavedati v polni meri. Nedeljska tekma je odločilna I Od našega pomlajenega napada pričakujemo lepe in zlasti koristne igre, od navijačev pa, da bodo znali temperamentno pomagati oh robovih igrišča. Tekmo ho sodil po sporazumu obeh klubov Osječan g. Kap.
Nedeljski nogometni program bo torej predvsem važen za vse tri zelene klube.
Vročajte Slovenski dom!
Kraj	Barometer- 0 sko stanje I	temp*- '•atnn o n«		c* e t. > — SZ ■2	a. C a : P	Veter (smer. iakost)	Pada- vine	
		• V ?!	« , -X				tn/iu	vrsta |
Ljubljana	765'b	9-5	-0"2	81	3	0	...	
Maribor	764Š	7!	-1-0	80	7	NW,			—
Zagreb	7o4'7	9*0	3-0	60	8	NE,	—		
Belgrad	762-3	70	1-0	90	5	S,				
Sarajevo	7618	9-0	o-o	90	10	0	5*0	dež
Sušak	763-2	11*0	5-0	40	3	E.	t-o	dež
Split	761-3	13-0	4-0	70	8	NNE,	—	—
Kumbor	760'li	12-0	8-0	50	6	SW,	30	dež
Rab	763-3	9-0	2-0	60	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačuo-t sicer lepo vreme. (Najnižja temperatura na aerodromu —4.0° C).
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 8.30 popolnoma jasno. Ob tem času so se pojavili na vzhodu in jugovzhodu težji oblaki, ki so se polagoma močuo razširili. Ob 9.50 se je oblačnost naglo povečala in je bilo ob 10 pretežno oblačno. Oh 13 in med 15.30 in 16 je pršil sneg. Ves popoldan je prevladovalo oblačno vreme, zvečer ob 19.30 pa se je pričelo jasniti, proti zatonu pa se je popolnoma zjasnilo.
Ljubljana danes
Kolf49r
Danes, 22. aprila: Soter in Kaj.
Sobota, 23. aprila: Adalberl.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Snšnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Bolgarske pevke bodo koncertirale v Ljubljani
v ponedeljek, dne 25. t m., zvečer ob 20 v veliki Filh. dvorani. V naše mesto pripelje bolgarski dirigent Krum Bojadžiev svoj zenski zbor, zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. V zboru nastopa 60 članic, med njimi solistka gdč. Kristina Koleva. Zbor zapoje vrsto narodnih in umetnih pesmi v priredbi različnih bolgarskih skladateljev kakor Dobri Hristova, Petko Stajnova, Prokopove, Bali-terova, Obretenova in drugih. Zbori so deloma t-glasni, deloma tudi s spremljevanjetn klavirja. Sedeže ima v predprodaji knjigarna Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi podrobni spored.
Organizacija elektromonterjev, oblastni odlior Ljubljana — obvešča svoje članstvo, da se bo vršil v nedeljo, 24. aprila 1938, redni letni občni zbor ob pol 9 zjutraj v prostorih Rokodelskega doma, Ljubljana, Komenskega ulica 12. Oblastni odbor.
Uprava policije v Ljubljani ponovno opoznr.ii vse stanovalce hiš na določbo § 06 mestnega cestnega reda, po katerem je vsako iitepavanje posteljne oprave, žimnic, prašnih cunj itd. skozi okna na ulioo prepovedano iz policijskih in hi-gijenskih ozirov. Organi policijske straže so do-bili strop nalog, da imajo prijavljati vsak tutfl najmanjši prekršek teh predpisov in bodo prizadeti občutno kaznovani. Uprava policije v Ljubljani.
Razpis. Kralj, banska uprava razpisuje pri banovinskem institutu za zdravljenje raka v Ljubljani dve mesti honorarnih zdravnikov in 1 mesto zdravnika — uradniškega pripravnika, pri banov, bolnišnici v Brežicah pa 1 mesto zdravnika — urad. pripravnika. Prosilci za mesto honorarnega zdravnika pri institutu za zdravljenje raka v Ljubljani morajo imeti poleg ostalih pogojev za sprejem v javno zdravstveno službo še iiosebno prakso na področju, v katerem bodo delali. Prosilci za mesto zdravnika — urad. pripravnika pa morajo imeti zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. aprila 1938. — Kraljevska banska uprava dravske banovine. »
Razstava italijanskega portreta. Razstava italijanskega portreta sikozi stoletja v Belgradu »pada v vrsto najznačilnejših umetniških manifestacij. Ves naš tisk in V6a naša javnost vidi v njej dokaz živosti našega kulturnega in umetniškega ritma. Za obiskovalce te razstave so dobrene pri nas in v inozemstvu sledeče olajšave: Jugoslavija: 50% za po-edine potnike in za skupine, 75% za potovanje v
skupinah študentov in dijakov. — Nemčija: 20_______
60% za poedince, kateri izpolnjujejo v tarifi predvidene pogoje, 33—50% za skupine. — Švica: za povratne in krožne karte 20%, za skupine 20—40%.
—	Turčija: na glavnih progah 45—60% za poedince, za skupine 50—70%, na evropskih Unijah 25%. — Bolgarija: 25%. — Češkoslovaška: 25—40% za potovanje v skupinah. — Grčija: 25%. — Madžarska: 33%* Razen tega so odobrila naša parobrodna društva olajšave za vožnje na njihovih ladjah in sicer: Durbrovniška: v I. in II. razredu 50%, Jadran: ska: v I. in II. razredu 50%, Zetska 50% za poedince in 75% za potovanje v skupinah, Rečna 50%.
Ljubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 22. aprila: Zaprto.
Sobota, 23. aprila: »Nočna služba<. Red A.
Nedelja, 24. aprila: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Premierski abonma.
OPERA. — Začetek ob 20.
Petek, 22. aprila: Zaprto.
Sobota, 23- aprila: »Madame Sans Gene«. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta;. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto.
Drama
»Izpit za življenje«, naslov Škvarkinove tndejanske komedije, ki nam obeta v režijskem kakor insccnacijskem pogledu nenavadno zanimivo predstavo. Igra nam pokaže tri generacije, ki doživljajo hkrati najrazličnejše težave, ki pa jih srečno razmota moč njihovih značajev in vera v življenje. Režiser: inž. Stupica. Premiera bo v ponedeljek, 25. t. m. za premierski abonma.
Opera
Grtinova »Madame Sans Gene« je komedija z glasbo, ki je komponirana v muzikalnem slogu iz 18. stol. Dejanje je zgrajeno na nekaterih epizodah izza Napoleonovega časa Glavne partije bodo igrali: Poličeva, Janko, Gorski, Zupan, Peček, Smerkolova in Japljeva Režiser: prof. Šest. Dirigent: ravnatelj Polič. Premiera bo v soboto. 25. t. m., za premierski abonma.
Enodnevni dogodki in imena, ki jih o Španiji beremo neprenehoma, s svojo obilico in nepreglednostjo onemogočajo jasno sodbo o pravem stanju v okrvavljeni Španiji, ki jo že ena in dvajset mesecev trga vihar bratovske morije. Zato je primerno, da si ob zadnjih dogodkih na španskih bojiščih, ki jih večina svetovne javnosti ima za odločilne, v besedi in sliki predočimo trezno in brez predsodkov pravo stanje in sedanje razmerje moči v Španiji.
Kakšen je po nacionalističnem prodoru do morja in po zasedbi Vinaroza vojaški položaj obeh nasprotnikov?
Razvoi vojne v sliki
Vojaški poloiaj, razmerje sil med Francom in rdečimi ter napovedi o trajanju vo.ne danes:
Španija po 21 mesecih državljanske vojne
Zasedba obalnega predela v razdalji 50 km in pretrgane cestne in železniške zveze med Katalonijo in ostalo vladno Španijo pomenijo za rdeče strahonrit udarec, ker ne more nobena polovica njihove vojske dobivati pomoči in ojačenj od druge nikoder, ne po morju, ne po suhem.
Treba pa je pripomniti, da si južni del, nad katerim ima vso vojaško in civilno obla6t zdaj sloviti branilec Madrida general Miaja, lahko zadostuje sam, kar se tiče prehrane, ker obsega najrodovit-nejše španske predele, ki jih pustošenje revolucije ni zajelo tako, kakor Katalonijo ali Asturijo. Kar se tiče Katalonije, ji bo pomoč v živežu in orožju še prihajala po morju s tiho francosko pomočjo kakor do zdaj.
S to razdelitvijo rdečega ozemlja na severni in južni del 6e potemtakem ni zgodilo še nič, kar bi nujno, samo po sebi moralo privesti do naglega konca vojne, čeprav bo odločujoče vplivalo na njen izid.
Važnejše v tem oziru in odločilnejše je sedanje stanje bojnih sil pri obeh nasprotnikih.
Nacionalistična vojska, ki nadaljuje s svojim prodiranjem na približno 300 km dolgem bojišču, šteje kakih 150.000 bojevnikov. Ta vojaška sila je šibka v primeri z raztegnjenim bojiščem in s celotnim številom katalonske vojske, ki po nedavni splošni mobilizaciji šteje kakih 300.000 vojakov. Toda številke za primerjavo ne zadostujejo, ker danes ne morejo več pravilno ponazarjati pravega razmerja sil med modernimi armadami. Oskrbljenost z orožjem in modernimi bojnimi pripravami, zlasti pa izurjenost vojaštva in preizkušenost v bojih so vsaj tako važne kakor število. V vsem tem pa je prednost nacionalistične vojske očitna že dolgo.
Nacionalistični vojni material in orožje je modernejše, njihovo letalstvo številne;še in močnejše tako po aparatih kakor po pilotih. Njihove čete, ki so jih izvežbali in uredili častniki bivše španske redne vojske, ki so sc po večini pridružili nacionalističnemu gibanju, so navdušene po ideji in preizkušene v več kakor ooldrugoletnem urejenem vojskovanju. Rdeča vlada razpolaga le z armado, ki ni sposobna voditi večjih in sistematičnih, načrtnih vojaških akcij kljub številnim tujim prostovoljcem, ki tudi niso posebni vojaški strokovnjaki, razen nekaj francoskih častnikov in poslanih sovjetskih oficirjev. Ta armada, kolikor ni se-stavljena iz tujih prostovoljcev, ki *o preizkušeni kvečjemu v pocestnih revolucijah, šteje po večini vojaštvo, ki je bilo za vojskovanje prisiljeno in čaka prve prilike za beg ali udajo, o čemer pričajo prav zadnji boji ter beg čez francosko mejo. Zato z rdeče strani ni več mogoče pričakovati kakega napada v pomembnejšem obsegu, marveč samo še obrambne akcije, osamljene na posamezne ogrožene kraje. Taka obramba pa bi vojno utegnila zavleči dalje, kakor pa si to obetajo optimisti.
Glavno vlogo pri tej obrambi se zdi, da bo v prihodnje igrala Katalonija. Katalonija ima kake tri milijone prebivalcev in še ni v vojni izčrpala skoraj nič svojih človeških sil. Razen lega ne gre Kataloncem več toliko za levičarsko revolucijo, ki se jc izdivjala v prvih tednih državljanske vojne, kakor za obrambo njihove politične in narodde samobitnosti, ki jim je nacionalistična Španija ne bo priznala niti v toliko, kakor jim je je takozvani katalonski avtonomni Statut pod republiko. To bo pri boju za Barcelono in ostalo Katalonijo nedvomno
važen moralni faktor.	...............
Katalonski odpor proti nacionalistični vojski lahko traja precej časa. Med črto. na kateri so v Kataloniji nacionalisti zdaj, in med pravo Katalonijo, ki teži na morje, je še mogočna gonAa ore-graja Sierra de Montserrat, ki brani dohod iz Barcelone. Obramba tega gorovja je z vojaškega stališča lahka, zato bodo nacionalisti tu doživeli še veliko trdega odpora in morda tudi neprijetnih presenečenj.
Pač pa je za rdeče položaj obuoen na južni meji Katalonije, ob ustju Ebra in pri Tort osi.
Nacionalistična armada bo zdaj skušala presekati vse zveze med Katalonijo in med Francijo ter pod Pirencji prodreti do morja, potem pa v obliki klešč prodirati proti Barceloni.
Južnim španskim pokrajinam, ki štejejo vsega kakih 6 milijonov duš, za zdaj ne grozi, razen v
¥
m
=5?m
Mm
Zemljevid št. 1.: (črni predeli pomenijo nacionalistično. beli vladno ozemlje.)
Stanje 18. julija 1936, ko eo prvi Francovi oddelki prepluli Gibraltar in se izkrcali pri Cadixu.
2. 10. avgusta 1936: Franco zavzame Sevillo in Cordobo, general Mola napreduje na severni iz
Burgosa in Salamance.
3. 23. avgusta 1936: Nacionalisti osvoje Avilo in
Badajoz.
le toliko oddelkov, da vzdržujejo postojanke. Usoda tega dela rdeče Španije je odvisna od tega, kako dolgo bo Katalonija s svojim odporom vezala jedro ia glavno silo nacionalistične vojske, da je Franco ne bo mogel vreči na jug. Dokler pa preosnovana katalonska vojska ne bo dala stvarnih dokazov o svoji odpornosti in sili, ni mogoče verjeti napovedim iz Barcelone in tudi ne prerokovati kaj trdnega o tem, kako dolgo bo vojna še trajala.
Nacionalistična Španija obsega danes 323.000 kvadratnih kilometrov in ima na tem ozemlju okrog 16 milijonov prebivalcev. Vladna Španija brez Katalonije obsega 150.000 kvadratnih kilometrov in šteje 6 milijonov duš. Katalonija pa ima 2 milijona 750.000 prebivalcev na 30.000 kvadratnih kilometrih ozemlja.
I
S
Samo ime še ni vse
Že pred več leti je očarjal ameriške operne > poslušalce Enrico Caruaso prav tako, kakor danes V6e hoče slišati Giglia, Kiepuro in podobne pevce 6vetovne slave. S svojim glasom si je Carusso v najimenitnejšem ameriškem gledališču prislužil milijone, katere pa je po njegovi smrti njegov sin že v nekaj letih pognal. Šel je namreč v Italijo, se dobro zabaval, se dvakrat poročil in dvakrat zopet razporočii, kar ga je vse stailo lepe vsote, tako da danes pri 33 letih nima čisito nič.
Takoj po smrti svojega očeta je sicer dobil številne pogodbe z raznimi filmskimi podjetji, ki so skušali izkoristiti njegovo ime; ker pa svojega očeta v glasu še zdaleka Jii dosegel, občinstvo pa ceni samo to, kar je res kaj vredno, je kmalu zgubil vsa nameščen ja, se spustil v brezskrbno življenje, dokler ni popolnoma obubožal.
Njegovo ime mu danes več škoduje kot koristi, ker vsak takoj spozna, kako daleč so njegove pevske zmožnosti od očetovih. Toliko mu pa le pomaga, da dobi vstop v razne višje kroge, ki pa seveda nočejo nič slišati o kaki poveritvi pevskih vlog. Tako mora živeti samo od miloščine svojih prijateljev in se zadovoljiti s skromnim zaslužkom, ki ga milostno dobi za svoje neznatne vloge v istem gledališču, kjer je njegov oče navduševal množice in zaslužil milijone.
Strahovi pri belem dnevu
V	nekem manjšem kraju v Franciji je prebivalstvo popolnoma iz sebe. V trgovini gospe Piel 6e namreč gode čudne reči. Ljudje so začeli seveda takoj sumiti razne strahove in >rogatca<’ samega, da jih je prišel vznemirjat.
Pred nekaj tedni je umrla gospejina stara mati. še isto popoldne, ko s!a bili prodajalki sami doma, se je začel čudni ples. Najprej so 6e kar sama po sebi odprla vrata v trgovino in v kuhinjo. Istočasno se je v sobi prevrnila postelja. Vse popoldne je bilo nemogoče imeti vrata zaprta; vedno so se znova odpirala.
Ko je prišla gospodinja domov, seveda ni hotela nič verjeti. Čez teden dni pa se je začelo strašenje ponavljati. Gospa je obesila svojo torbico na kljuko nad posteljo. Torbica je kmalu padla na posteljo, se sama odprla, dasi je bila dobro zaprta; postelja pa je začela zopet plesati. — Neprestano so izginjale škarje, šivanke, likalniki in 6e skrivali pod omare ali celo v postelje.
Nekega dne, ko so izginile vse šivanke, so jih našli zapičene v hrbet neke prodajalke. Tisti, ki jih je našel, jih je imel sam kakih deset v hrbtu.
—	Najbolj, modri pravijo, da je v hiši tako močno magnetično polje, da preklada vse, kar je kovinskega; drugi pa kar dolže nemirne duše in celo Belcebuba.
4. 4. septembra 1936: Padec Iruna, general Yague osvobodi Toledo in kadete v Alcazarju, februarja
1987 zasedba Malage.
5. Jnnij. julij in avgust 1937: Zavzetje vsega Severa: padec Bilbaoa, Santandera in Asturije.
6. Položaj letos v aprilu po prodoru nacionalistov
do morja in po zasedbi Vinaroza.
obalnem delu proti Castellonu, posebna nevarnost. Nacionalisti imajo na vsej tej ogromno dolgi fronti
Štibernik se je vozil z avtom in, kot ponavadi, tudi to pot zadremal. Ko se je prebudil mu je neka gospa, ki je sedela poleg njega očitala češ, da je smrčal.
»Kaj, jaz smrčal? Izključeno. Kdo vam je pa to natvezel?« »Saj sem slišala.«' Štibernik: »Spet ena, ki vse verjame kar sliši.«
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 22. aprila: E Kaši zvoki (plošče) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — M Napovedi — 18 2euska ura: Po kateri poti je hodila lena do današnje izobrazbe <gj{ \ Lebarjeva) — 1S.U) Ciganski orkestri igrajo (plotSeL — DU® FraneošAina (#. dr. 9t. Leben) - 19 NapovodU^nSfls 6tla — ia.so Nac. ura: Razvoj hrvatske mlad. nos« (lij. KrajaSift, Zgb) — 19.50 Zanimivosti (medn-^-gimnastična prireditev) — 20 Radijski orkester — 20,3» Prenos evrop. koncerta iz Norveške: Saeverud, “ "
in Groven - 2L30 Nekaj lalike glasbe (ploščo) -22 »S povedi, poročila — 22.30 Angleške plošče — 33 Poročilo o šahovskem turnirju.
Drugi programi
Petek, 22. aprila: Belgrad: 30 Duhovni zobri, 32.15 Cerkveni obredi — Zagreb: 20 Hrvaška klavirska gl.,
30.30 Norveški evropski konc. (iz Osla). 21.30 Violina, 22.20 Plesna gl. — Oslo: 20.30 Evtopski koncert (Sae-verud, Sinding in Groven) — Praga: 19.15 Lahka gl.. 20 Otroški zbor in orkester, 20.30 Oslo, 22.3« Klavir — Varšava: 30.30 Oslo, 21.30 Pestra gl. — Budimpešta:
19.30 Cpera, 22.30 Plošče. 23.05 Lahka gl. — Ital. post.: I. »kup. (421, 304 in 283 m): 16 Otroški zbor, 21 Igr.i, 22 Zbor — II. »kup. (j60, 369 in 263 m): 17.15 Ples. gl., 31 Simf. konc., 22.15 Citre, — til. »kup. (492, 272 in 221 m): 19.20 Zab konc., 20.30 Oslo, 21.30 Lahka in ples. gl., 22 Kmečka godba — Dunaj: 19.35 Bach-Beethoven. 31.15 Zab. konc., 22.30 Nočni ko.nc — Berlin; 20 Simf. konc. — LipbliO: 20 Ork. in solistični konc. — Koln: 19.10 Koračnice in zab. konc. — Stuttgart: 20 Vojaška godba — Pariš P. T. T.: ^0.30 Simf. kone. — Strasbourg: 20.30 Orkestralni in solistični koncert.
ROBERT LORD
č4
POD CRNO KRINKO
Ni se malo začudil, ko je zagledal ta dva, kako se mirno in brezskrbno raztovarjata, medtem ko se je v dvorani pripetila taka nesreča.
Višji nadzornik se je strogo obrnil k Tedu in dejal:
»Kaj delaš tu? Ugasni cigareto in pojdi takoi k svojemu pokvarjenemu stroju, da boš videl, kaj si zakrivil!«
»Kaj se je pripetilo?« je vprašal Frank.
»Nadzornik bi pač moral vedeti, kaj se godi pri strojih! Seveda, on se lepo razgovarja in kadi cigarete. In to kljub temu, da dobro ve, kakšen mora biti red v tovarni. Ted, na svoje mesto!«
Ted je brž odšel iz umivalnice. Višji nadzornik pa je vrgel strog pogled na Franka in dejal:
»Čemu si ga pripeljal sem od dela. Ali veš, da se je zaradi tega polomil stroj in da je Tedov tovariš prav zaradi tega ranjen. Za vse to si odgovoren ti.«
»Ali nadzornik ne sme govoriti z delavcem?« se je poskušal Frank braniti.
»Med delom ne! Posebno pa še ne takrat, kadar se zaradi tega utegne zgoditi nesreča!«
»Saj jaz ne bi bil mOgel preprečiti nezgode.«
»Če bi bil Ted pri stroju, bi se prav gotovo ne bilo nič zgodilo. Dobro veš, da je njegov pomočnik pri stroju novinec in da se na to delo še ne razume. Samega ne bi bil smel pustiti pri stroju.«
Frank je spoznal, da je on zagrešil nesrečo. Zato je poskusil, da bi s prijateljskimi besedami vsaj nekoliko vplival na višjega nadzornika.
»Pazil bom, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Poslušaj, tovariš, ali me hočeš še tokrat zagovarjati pri ravnatelju?«
»Ne vem še čisto dobro,« je hladno odgovoril višji nadzornik in pustil Franka samega.
V tovarni je bilo še vedno veliko razburjenje. Ranjenega j delavca so hitro odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Njegovo stanje pa je bilo nenavadno težko.
Frank je skupaj s Tedom pregledoval pokvarjeni stroj. Višji nadzornik je moral takoj oditi v ravnateljstvo, da poroča o nesreči.
Čez nekaj časa so tudi Franka nenadoma poklicali v ravnateljstvo. Bil je silno vznemirjen in zaskrbljen, ko je počasi stopal tja.
V ravnateljevi sobi ga je pričakoval glavni ravnatelj. Bil je sicer zelo ljubezniv, toda od sile hladen.
»Nadzornik Frank Taylor! Poročali so mi, kaj se je zgodilo v tovarni.«
»Zelo mi je žal, da je moralo priti do tega, toda —«
»Dobro veste, da pri našem podjetju ne sme biti nikakega >-toda«. Ne morem drugače, kakor da začnem proti vam podrobno preiskavo, kakor ponavadi v takih primerih ...«
»To bi pomenilo?...« je vprašal Frank ves zaskrbljen.
»To bi pomenilo, da od zdaj naprej ne morete več izvrševati poslov nadzornika.., To službo bomo morali zaupati komu drugemu... Vas že dalj časa opazujemo. Niste nas zadovoljili, Naredili ste precej manjših napak, toda takih, ki se ne bi smele dogoditi...«
»Torej moram pustiti nadzorniško službo? ...«
»Mislim, da sem vam dovolj jasno povedal... Če želite, lahko takoj prevzamete svoje staro mesto. Nimamo ravno namena, da bi vam vzeli kruh ... Za nadzornika pa bomo postavili koga drugega ...«
»To bom še premislil... Upam, da se bomo še videli...«
»Nikar ne poskušajte, da bi te vaše besede moral smatrati za grožnjo. Ne bi rad, da bi med nama prišlo do nesporazumov,« je dejal ravnatelj.
Frank je silno razburjen hitro zapustil ravnateljevo sobo. Odšel je nazaj v tovarno. Preoblekel se je in brž zapustil tovarniško poslopje. Odšel je hitrih korakov do svojega avtomobila, ki je bil poleg drugih na tovarniškem dvorišču, jezno sedel vanj in ga naglo pognal skozi velika tovarniška vrata.
Stari vratar je začudeno gledal za avtomobilom nadzornika Taylorja... Ni še vedel, kaj *e je zgodilo v strojnem oddelku velike tovarne. Se manj pa je vedel za to, kaj se je pripetilo
v ravnateljevi sobi. Zmigal je z rameni in pomrmral nekaj o današnji mladini.,.
Frank Taylor na razpotju.
Frank Taylor je podi! svoj avtomobil po ulicah Pine Lakea, ko da bi bil znorel. Prometniki so ga poskušali na nekaj križiščih ustaviti, pa se jim ni moglo posrečiti. Frank je divjal naprej, kakor da nikogar ne vidi...
Na glavni cesti je ustavil avtomobil pred nekim barom, za trenutek izstopil, stopil v bar, popil na hitro roko nekaj kozarcev žganja, spet sedel v avto ter odhitel do ulice, kjer je bila drogerija Jones. Stopil je vanjo.
Jonesa ni bilo v delavnici.
Frank je vprašal pomočnika:
»Kdaj se vrne gospod Jones?«
»Dobili smo sporočilo, da se vrne jutri...«
»Povejte mu, da moram nujno nekaj z njim govoriti. Naj me takoj pokliče po telefonu, ko se vrne ...«
»Je že dobro, gospod Taylor, povedal mu bom...«
Spet je Frank sedel v svoj voz in ga zapodil proti Bowery-Hilsu. V duši mu je nastajala strahovita zmeda ...
Zdaj je izgubil službo, za katero je že toliko žrtvoval... Kaj naj stori. Drugega mu ne preostaja, kakor da se drugi dan pogovori z Jonesom in mu pove, da ne more biti več član Črne legije ... Ta organizacija ga je privedla na rob prepada, namesto da bi bila pomagala.
In kaj naj pove ženi? ..,
Kako se bodo zdaj vedli do njega tovariši, ko bodo videli, da ni več nadzornik?
Ali sploh more prenesti sramoto, da bi spet prevzel mesto navadnega delavca v podjetju, v katerem je bil do danes z» nadzornika?
Kdo bi tako sramoto prenesel?
Kaj naj vendar stori?
Franku so se misli divje podile po zbeganih možganih-Nikakor ni mogel najti pametnega izhoda iz tega neprijetnega položaja ... Najtežje pa mu je bilo, kaj bo rekla Ruth ...
Pripeljal se je domov ...
Ko se je avtomobil ustavil pred hišo, se je Ruth pokazala pri oknu, da vidi, kdo je ob tem času prišel.
»SloveiuU dom« tzkala tu k delavaik ob tl MeWaa aarolatna I* Dim. «a lBO*eawtv» » Dla UrednUtvo= Kopitarjeva allca 4/111 Melon 4M1 de iMi. Upravai Kopitarjeva ali« t
Za JafMtotaaak* tis kara« v Ljvbljaait K M Izdajatelj: Ivaa Rakovec. Uredniki lože Kotiček