Poštnina plačana v gotovini Marmontu Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 96 Maribor, sreda 29. aprila 1931 »JUTRA« «haia ra?un nede^e n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 ^8l|a mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Veliko priznanje socijalnetnu zavarovanju v Jugoslaviji ie izrekel včeraj v Zagrebu znani soci-ialni delavec in šef mednarodnega urada dela g. Albert Thomas ki se mudi te dni v Jugoslaviji v svrho podrobne proučitve socijalnih ustanov v Jugoslaviji. Po ogledu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter zdravilišča na Kle-novniku je imel g. Thomas nagovor, v katerem je zlasti povdaril sledeče: Pri socijalnih ustanovah ni glavno vprašanje, koliko stanejo, in pri njih se ne more računati na rentabilnost kakor v industriji ali v banki. Pri zavodih za socijalno zavarovanje in zavodih za socijalno higijeno je treba v prvi vrsti iskati in ocenjevati njihovo vzgojno in moralno delovanje. In v tem Pogledu je socijalno zavarovanje v Jugoslaviji nedvomno med najboljšimi. So ekonomski razlogi, ki v današnjih Prilikah mnogokrat uplivajo celo na mnoge izmed onih delodajalcev, kateri sicer vedo celiti blagodati socijalnega zavarovanja. Vendar pa je treba sistem delavskega zavarovanja v Jugoslaviji tako izpopolniti, da bodo pokrita vsa lizika in da bo delavstvo izzivalo ono sigurnost in zdravstveno zaščito, ki mu jo dolgujejo industrijske organizacije. Odprto je še vprašanje unifikacije celega sistema zavarovanja- Praksa v velik"., državah je dokazala, da izločitev posameznih panog zavarovanja ni niti tehnično niti moralno priporočljiva. Isto le z vprašanjem avto -rije. Tudi tu je pokazala praksa na celem svetu, da je življenjsko sposoben samo oni s stem socijalnega zavarovanja, ki sloni na sodelovanju delavcev in delodajalcev. Danes se v Jugoslaviji največ razprav lja o centralizaciji in decentraliza ;iji socijalnega zavarovanja. Tudi tu je pokazala dolgoletna izkušnja, da je centralizacija boljša od decentralizacije. Ko smo 1. 1910 snovali v Franciji pokojninsko zavarovanje za delavstvo, sem na takratnem zborovanju branil sistem centralizacije. Nisem uspel. Zadoščenje pa sem dobil 1. 1914, ko so bili po neki anketi proučeni prvi doseženi rezultati tega zavarovanja, in ko so strokovnjaki izjavili, da je vzrok delnemu neuspehu tega zakona sistem decentralizacije, ki ie bil 1. 1910 proti mojim predlogom sprelet. Brezpogojno je treba obdržati centralizacijo zavarovanja- Strokovnjaki in tehničarji socijalnega zavarovanja, ka-*ere sem povprašal glede sistema zava-cem”ja v Ju20slaviii, so mi izjavili, da Jue 'zacija soc‘ja,nesa zavarovanja v lzva°hpViji ni Pretirana> samo io je treba nnt ?l)zirno. Mednarodne izkušnje jS°i L rdile’ da so osnovna načela soci- lutno pra?iffvania v JugosIaviii abso' Pripadam državi stare civilizacije, državi, ^ je industrijsko nedvomno naprednejša nego Jugoslavija. Tudi pri nas v Francm Še socijalno zavarovanje ni najpopolnejse, zlasti pa tudi še ne so-oijalna higijena. Kot star in izkušen prijatelj Jugoslavije se veselim uspeha, ki Avstrija zopet pod kontrolo? VELESILE RAZPRAVLJAJO ZOPET O MOŽNOSTI POSTAVITVE AVSTRIJE POD FINANČNO KONTROLO TER IMENOVANJU GENERALNEGA KOMISARJA. DUNAJ, 29. aprila. Vest, da razpravljajo velesile o sklicanju takozvanega kontrolnega odbora za Avstrijo, je izzvala v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko razburjenje. Ta komite je bil, kakor znano, sestavljen 1. 1922, ko so velesile dovolile Avstriji veliko investicijsko posojilo. Komite se bo bavil sedaj s proučevanjem položaja, ki je nastal po sklenitvi avstrijsko-nemške carinske unije ter bo upošteval tudi interese upniških držav. V inozemstvu so mnenja, da bo Avstrija s carinsko unijo zgubila vrsto dohodkov, ki služijo kot jamstvo za amortizacijo investicijskega posojila. Še večje vznemirjenje pa vlada v Av- striji radi poročil iz Ženeve, da v tamkajšnjih krogih resno razpravljajo o tem, da naj bi se za Avstrijo zopet določil generalni komisar, ki naj bi kontroliral njene finance. Zagotavlja se celo, da je za to mesto določen češkoslovaški finančni izvedenec pri Društvu narodov, dr. Po-spišil, čegar kandidaturo podpira ne samo Francija, temveč tudi ostale velevla-sti. — V dunajskih uradnih krogih so zelo rezervirani in teh vesti niti ne zanikajo niti ne potrjujejo. Posebno v gospodarskih krogih vlada veliko vznemirjenje in se naglaša, da bo moralo vročo juho, ki jo ie pripravila Nemčija s carinsko unijo, posrebati sedaj avstrijsko gospodarstvo. General Berenguer v zaporu MINISTROM IZ DIKTATORSKE DOBE ODVZETA POKOJNINA. - KAKŠNA BO NOVA USTAVA NA ŠPANSKEM. - ENERGIČNI UKREPI. MADRID, 29. aprila. Republikanski ministerski svet je sklenil, da ustavi izplačevanje pokojnine vsem ministrom iz dobe diktature, ker so bili imenovani protizakonito. Uvedejo se tudi zopet 1. 1923 odpravljena porotna sodišča. Bivši ministrski predsednik general Berenguer je bil sedaj aretiran in odveden v vojaške zapore. Zagovarjati se bo moral radi ustrelitve dveh oficirjev iz Jace. Uradne barva španske republike so: rdeča-rumena-vijoličasta. Novi španski notranji minister de los Rios je izjavil poročevalcu pariškega »Oeuvra« o vladnih načrtih za ustavo španske republike sledeče: Španska postane federativna država. Ustanovljenih bo najbrže 6 regijonalnih držav: Katalonija, Valencia, Galicija, Kastilija in provinca Baskov. Razen poslanske zbornice bo obstojala tudi še druga zbornica in sicer iz zastopnikov velikih narodnih gospodarskih interesov, ki bodo tvorili nekak tehnični sosvet. Svoboda verskega izvrševanja bo uzakonjena že prihodnje dni. V ustavnem načrtu je tudi ločitev cerkve od države. Za podržavljenje veleposestva se ustanovi posebna komisija iz finančnih in gospodarskih krogov, ki bo izdelala poročilo za parlament. V zadnjih dneh je priglasilo vstop v republikansko stranko tudi več bivših u-glednih monarhistov, med drugimi general Bourbon, ki je kraljev sorodnik in pa general Maržo, bivši notranji minister v vladi diktatorja generala Beren-guera. 6’banje proti diktaturi na Portugalskem LIZBONA, 29. aprila. Včeraj so se vršile po raznih mestih Portugalske velike demonstracije proti diktaturi. V Lizboni je bilo okrog 50 ranjenih, med njimi 3 smrtno. Nad 60 demonstrantov je bilo aretiranih. Demonstracije je organiziralo dijaštvo, ki je vzklikalo proti diktaturi, vršile pa so se predvsem tudi v Oportu in Bragi. Sploh se gibanje proti diktaturi na Portugalskem vedno bolj razširja. Strogo uarčevanje u Rumuniji BUKAREŠT, 29. aprila. Vlada je u-vedla strogo kontrolo nad avtonomnimi državnimi blagajnami. Gre predvsem za javne obrate, kakor n. pr. za železnice in ribarski obrat, ki so dobili v svrho boljše komercijalne uprave avtonomijo. Ker je bilo ugotovljeno, da so upravni svetniki teh blagajn dobivali tantijeme m nagrade tudi tedaj, ako je bila bilanca pasivna, bodo morali vsi dotične zneske vrniti. S poenostavljenjem uprave je dalje finančno ministrstvo prihranilo 70 milijonov lejev. Listi izražajo svoje zadovoljstvo s temi energičnimi ukrepi. — Proučujejo se vrh tega še nove odredbe za varčevanje, ki naj omogočijo ravnotežje v proračunu, ne da bi bila potrebna uvedba novih davkov- Berlinska mestna občina konkurzom BERLIN, 29. aprila. Mestna uprava Berlina je v težkem položaju. Letos tekom poletja bi morala plačati krog 600 milijonov mark visečih dolgov, nima pa niti pare. Skušali so prodati večino akcij mestne elektrarne, vendar se je stvar izjalovila. Ker sedanji upravi nasprotne ste ga dosegli. Veselim se, ker občutim pri Vas vsakikrat močno življensko sposobnost, vidim veliko bodočnost Jugoslavije v izgradnji organizirane in paci-fične Evrope. V to svrho pa je potrebno, da jugoslovanski narod očuva svojo moč in da jo obdrži v dobrem stanju. — Prva odlika vsakega naroda je, da je fizično in moralno zdrav. To je velika naloga, ki jo vrši socijalno zavarovanje v Jugoslaviji. stranke položaj izkoriščajo ,v agitačne svrhe in ovirajo sanacijo, je podana možnost, da bo mesto šlo v konkurz. Eksplozija u touarni saharina MAGDEBURG, 29. aprila. V Fahlber-govi veliki tvornici saharina je prišlo včeraj iz neznanih vzrokov do težke eks plozije, kateri je sledil velik požar. Po dosedanjih poročilih je bilo 9 delavcev ubitih, 9 pa težko ranjenih. Ranjence so sicer takoj prepeljali v bolnico, vendar pa je le malo upanja, da bi se jih posrečilo ohraniti pri življenju. Podrobnosti o katastrofi še manjkajo. TITULESCU SE UMAKNE IN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. BUKAREŠT, 29. aprila. Poslanik Titu-lescu odpotuje danes v London. V političnih krogih se razširja vest, da se namerava Titulescu že v kratkem popolnoma umakniti iz političnega življenja. BIVŠI FRANCOSKI BOJEVNIKI PROTI POLITIKI KONCESIJ. PARIZ, 29. aprila- Povodom kongresa bivših bojevnikov v Rouenu, kojih organizacije štejejo v tem okolišu krog 38.000 članov, je bila sprejeta resolucija, v kateri se odobrava dalekovidna politika predsednika Doumergue-a in se obsoja politika koncesij in slabosti, ki je pri vedla do tega, da je na vidiku priključek Avstrije k Nemčiji. Zborovalci so izrekli nado, da bo Doumergue držal svoje obljube. HITLER SE PRIPRAVLJA ZA NOVE VOLITVE. MONCHEN, 29. aprila. Čuje se, 'da je Hitler izdal na vsa župna vodstva svoje stranke nalog, da se morajo začeti priprave za volitve v državni zbor, ki se bodo po Hitlerjevem prepričanju vršile že na spomlad 1. 1932. MEDNARODNI KONGRES TRGOVSKIH ZBORNIC. BEOGRAD, 29. aprila. Dne 4. maja se bo pričel v Wasliingtonu mednarodni kongres trgovskih zbornic. Jugoslavijo bosta zastopala na kongresu dr. Popovič Stevan in dr. Čuvaj Adolf, ki sta že odpotovala v Ne\v-york s parnikom »Aquitania«. VELIK POTRES V REPUBLIKI NA-HlCEVAN. MOSKVA, 29. aprila. Sovjetsko republiko Nahičevan je zadel v ponedeljek hud potres. V treh okrajih je povzročil silna opustošenja. Število človeških žrtev še ni znano, vendar pa bo gotovo zelo veliko, ker leži več vasi v razvalinah. JUGOSLAVIJA NA KONGRESU OBRT-NIKOV V PARIZU. BEOGRAD, 29. aprila. Dne 7. junija t. 1- se bo pričel v Parizu mednarodni obrtniški kongres. Jugoslavijo bodo na kongresu zastopali Milan Sto janovič, Stojadin Andjelkovič, Života Lazarevič in Alfred Firt iz Beograda, Martinič iz Zagreba. Pavel Vid iz Vinkovcev in Leon Pičman iz Ljubljane. DNE 2. MAJA KONCERT GLASBENE MATICE S TURNEJSKIM SPOREDOM Ljudska medicina in vraže na Kobariškem VPLIVI NA DUŠEVNOST LJUDSTVA. —PASJE KOŽE, KAČE IN MOČERADI. — STRAHOVI IN POŠASTI. — VILE IN ČAROVNICE. — VZROKI LAHKOVERNOSTI. — IV. Gorska priroda in delo uravnavata Kobancu duhovno življenje, ker mu dajeta snov za razmišljanje in čustvovanje. Hoja po hribih je težka ter izčrpava mnogo sil. Vsaka stopinja zahteva drugačne gibe nog kakor v ravnini. Ritmični čut se ne more razviti. Počasnost prehaja v mišljenje, doznavanje in izraževanie ljudstva. Prenaporno delo otopi živčevje in čutila. Ljudski temperament je težak, mrk, brez velikih sprememb. Skrivnosti in tajnosti prirode vzbujajo čudne slutnje o nadnaravnih pojavih in bitjih... Do domačih zdravil, o katerih gre sloves iz rodu v rod, imajo ljudje veliko zaupan e. Lahkovernost in vraževernost še bujno cvete in ljudstvo kliče zdravnika le v skrajnih primerih. Za jetiko, ki pokosi precej žrtev, si bolnik obveže odrto pasjo kožo okoli prsi in jo nosi tako dolgo, da prsi vpijejo vso mast in se pasja koža posuši. — Drugi recept pravi, da naj bolnik zakolje starega psa, použije zjutraj na tešče ka-vino žličko pasje masti, za obed pa pasje juhe z mesom vred. Predlansko zimo je bila neka žena zelo jetična, zdravniki so ji odpovedali pomoč. Žena je čez zimo pojedla dva velika psa. Vela lica so ji pordela, moči so se ji povrnile in — o-zdravela je. Taki izjemni slučaji utrjujejo vero v domače leke. Božjast lečijo Kobanci s tem, da kuhinjske ščurke scvrejo na masti in jih privežejo otroku na trebuh. Zeliščem, natrganim na kresni in bin-koštni večer na pokopališču pripisuje ljudstvo veliko zdravilno moč. Tudi kače, močeradi, žabe in krastače so zelo razširjena zdravila. Strašna slika ljudskega praznoverja v j 20. stoletju! — V marsičem se priroda zdi Kobancu sovražna. Pogosto tuljenje vetrov, bučanje in šumljanje potokov, trganje in beganje oblakov po hribih in dolinah mu ustvarjajo grozne predstave o strahovih in pošastih. Ljubezenski klici nočnih ptic, lajanje lisic ustvarja »nočne love« grešnih duš nedeljskih lovcev. Svetlikanje strohnelega lesa jim je žarenje gozdnih pošasti. Plini, ki puhtijo iz močvirja in se užiga-jo na zraku, so jim ognjeni »škopnjeki«. To so duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči in iščejo pomoči. Trajno deževje na strmih, težko pristopnih skalah izpere bele plasti apnenca, da ljudje zagledajo — prikazni vil. Ko se v poletnih večerih okoli kresa pokaže ogenj sv. Elma, ljudstvo pravi, da — cvetejo zakladi. Tudi napredek v gospodarstvu vzbuja sum na zvezo z višjimi silami in čarodejstvi. G. Jurančič pripoveduje slučaj, da so ljudje neko pridno ženico sumili, da čara. Vsa »nadnaravna moč« je bila v tem, da je za svoji dve kravici nabirala sočna zelišča in imeli sta mnogo mleka. Sosedje so hranili živino s slamo in dobivali so le malo mleka. Zato so pravili, da žena molze v lonec z močeradom, ki ima tako moč, da izvleče vsem kravam v soseščini mleko in ga dovaja v starkin lonec! Vraže, ki jih ie skovala preprosta hribovska duša, so izsledki težkega razglabljanja tajnih pojavov gorske prirode. Kdor spozna in občuti vse to življenje, se ne čudi in ne podcenjuje ljudstva, ki je bilo desetletja osamheno. Saj ni bilo nikogar, ki bi spoznal in posvetil v te temne predele ljudske duše, da bi izginili maliki, pošasti in strahovi, kakor tema pred solncem! (Konec sledi.) mariborsko gledali-^re REPERTOAR: Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek, 30. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi. Petek, 1. maja. Zaprto. Sobota, 2. maja ob 20. uri »Odgodena noč«. Zadnjič. Cene od 12—2. Nedelja, 3. maja ob 15. uri »Začarana žaba«. Kuponi. — Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Premiiera. Izven. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 4. maja ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Gostovanje maribor. gledališča. -»Kavalir Miško«, je velezabavna opereta znanega skladatelja Szirmaja in bo doživela svojo mariborsko premijero v nedeljo, 3. t. m. ob 20. uri. Ljubitelji smeha bodo pri tej predstavi v polni meri prišli na svoj račun. »Cirkuška princesa« na ptujskem odru. V pondeljek, 4. maja bo gostovalo mariborsko gledališče po daljšem presledku z opereto. Vprizorila se bo Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, ki spada med najuspelejše operetne tvorbe poslednjega časa. Radi ogromnih stroškov, ki so v zvezi s predstavo, so cene prostorom neznatno povišane. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Sinoči je gostovafa v vlogi Silve gdč. Marica Lubejeva, priznana subreta zagrebškega gledališča, bivša Članica mariborskega gledališča. Ljubljenka mariborskega občinstva je podala svojo vlogo s krasno igro in lepim dramatskim sopranom. Simpatična odrska figura in krasen glas sta vzbudila pri občinstvu mnogo navdušenja in priznanja, kar ie pevka v polni meri tudi zaslužila. Sreda Četrtek Kabaretni vefer Velika kavarn? Razstava slikarja Ante Trstenjaka bo jutri v četrtek zadnji dan otvorjena. Kdor si še morebiti ni ogledal td res zanimive razstave, ki je pravcato ogledalo krajev in oš lužiških Srbov, našega najmanjšega bratskega naroda na severu, naj to stori še jutri! — Tujsko-pronietno konferenco , je sklenila za sinoči v lovsko dvorano i pri Orlu tukajšnja Tujsko-prometna • Zveza. Iz Ljubljane sta prišla banski j svetnik Nante Velikonja in ravnatelj Pin-| ter od tamošnje Tujskoprometne zveze, 1 iz Maribora pa so bili navzoči sreski načelnik dr. Hacin, za mestno občino dr. j Veble, za Tujsko-prometno zvezo dr. Senjor, za Zvezo gostilničarskih zadrug predsednik Zemljič in tajnik Peteln, o-, brtno-zadružni inšpektor Založnik itd. Banski svetnik Narte Velikonja je v temeljitih izvajanjih na vzgledih iz drugih držav orisal ogromni pomen tujskega prometa in primerne turistične propagande, zlasti potom turističnih razstav, kakoršne se vrše leto za letom že po raznih drugih državah, v Češkoslovaški, Poljski, Nemčiji, Franciji itd. Pri nas smo šele sedaj začeli na to misliti in se vrši prva taka razstava sedaj na zagrebškem velesejmu. Za Dravsko banovino se pripravlja kuristična razstava za velesejem v Ljubljani koncem avgusta in začetkom septembra. Banska uprava je že pozvala občine in korporacije, ki so interesirane na tujskem prometu, da se udeleže razstave. člani pododbora Hrvatske Matice se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo sv. maše zadušnice na spomin obletnice Zrinjskega in Frankopana. Maša zadušnice se bo brala dne 30. aprila ob 8. zjutraj v stolni župni cerkvi. — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi, v sredo, bo predaval g. Bučar iz Ljubljane o Lužiških Srbih. Mnoge projekcijske slike. — V pondeljek, dne 4. maja bo predaval g. prof. Bogovič o svojem potovanju okoli Sredozemskega mor ja Mnoge skioptične slike. — Mariborskim Češki železničarji na potu skozi Maribor Dne 1. maja se pripeljejo skozi Maribor na svojem potovanju po Jugoslaviji češki železniški uradniki iz Prage z brzovlakom ob 13.58- Na tukajšnjem kolodvoru jih bodo sprejeli naši železniški uradniki ter JČL. Češki železničarji se bodo z istim vlakom odpeljali naprej v Ljubljano, kjer si bodo ogledali mesto in napravili izlet na Bled. Nato se odpeljejo proti Zagrebu in po ostali državi. Na potovanju po Jugoslaviji bodo do 16. maja, katerega dne se bodo vračali skozi Maribor s popoldanskim brzim vlakom ob 14.45. — Likvidacija starega prometnega davka. Po končnoveljavni odločbi ministrstva financ morajo vsa trgovska podjetja, ki so imela letno nad 360.000 Din prometa, vložiti zap rvo četrtletje 1931 do sedaj običajne prijave za plačilo 1% davka na poslovni promet. Ob enem morajo davko plačevalci naznaniti davčni upravi v skupnem znesku vse terjatve, izvirajoče iz leta 1930 in prvega četrtletja 1931 ter v lastno korist neizterljive terjatve primerno naznačiti. Ostalim trgovskim pod jetjem, kojih promet do sedaj ni presegal letnih 360.000 Din, in so plačevali davek pavšalno, se bo pa odmeril prometni davek za čas od 1. 1. do 31- 3. t. 1. na eno četrtino lanskoletnega davka. Tem davkoplačevalcem ni treba prijaviti nikakih terjatev. Vsi trgovci, brez ozira na velikost prometa, pa morajo do 30. aprila pri javiti pristojni davčni upravi v skupni svoti vrednost svojih zalog z dne 31. marca 1931. — Gremij trgovcev v Mariboru. — Smrtna kosa. V bolnici je včeraj umrla 66!etna zasebnica Terezija Škupič, v Pobrežju v Nasipni ulici pa tudi sinoči zasebnik Ant-Cilenšek, star 69 let. — Opozorilo turistom! Vsem planincem, ki si žele nabaviti specijalne obmejne karte za obmejni tu-ristovski promet z Italijo v območju Julijskih alp, sporočamo, da bo podpisana podružnica odpremila prvo pošiljko prošenj dne 1. maja pristojnim oblastvom. Vsled tega vabimo vse zainteresirane, da se v svrho izpolnitve tozadevnih prošenj zglasijo najkasneje do 30. aprila 18-ure v društveni pisarni, Aleksandrova c. 35. Druga odprema prošenj se bo izvršila šele proti polovici meseca maja. Ker bo pa uradno poslovanje pri reševanju teh prošenj trajalo predvidoma dva meseca in zlasti povspeševanje rešitve pri italijanskih oblasti ne bo mogoče, se vabijo jdaninci, da vložijo prošnje do zgoraj navedenega roka. — Podružnica SPD Maribor. — Delovni trg. Borza dela v Mariboru išče nujno za Maribor in okolico: 16 hlapcev za govejo živino, 4 za konje, 1 čevljarja za šivanje, 1 krojača za fina dela, 1 mizarja, 1 sedlarja, 3 železostrugarje, 3 monterje, 2 navadna delavca, več vajencev slaščičarske, pekovske in krojaške obrti. Za Južno Srbijo pa 200 zidarjev, 20 polirjev, 80 tesarjev in 60 navadnih delavcev za zidarska dela. Dalje tudi: 1 kmečko gospodinjo, 38 kmečkih deklet, 3 podnata-karice za deželo, 1 plačilno natakarico za Selnico: za Maribor pa 1 vzgojiteljico, 25 služkinj, 1 postrežnico, po 1 pletilko, modistinjo, hotelsko kuharico, trgovsko vajenko, 12 kuharic in 3 sobarice za Maribor, Varaždin in Karlovac. Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 343, prodanih pa 160 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči Din 80—100, 7—9 tednov 150—180, 3—4 mesece 250—350, 5—7 mesecev 400—500, 8—10 mesecev 550—600, 1 leto 700—800, 1 kg žive teže 8—9 Din, 1 kg mrtve teže 10—11 Din. Prodana je bila ♦udi ena ovca za 200 Din. — Pazite na otroke! V Svečini sta se včeraj pri gozdnem zakupniku Črešnarju na dvorišču igrala lOletni Franjo in 2 letni Stanko »drvarje«. Pri igri je Franjo tako nesrečno zamahnil z majhno tesarsko sekiro na hlod, katerega je držal mali Stanko, da mu je odsekal 3 prste leve roke. Ranjenca so prepeljali v bolnico v Maribor. ICIN0 ■■ Grajski: - === Od danes dalje Najboljša veseloigra: ZASEBNA TAJNICA! Renate MOLLER. — 100% govoreči in zvočni velesilm v nemškem jeziku. Film svetovnega slovesa! Union: Od danes dalje: 100% govoreča ii zvočna drama nemškem jeziku: A R 1 A N A! Elizabeta BERGNER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17„ 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: V soboto in nedeljo: ČRNI VITEZ! Richard TALMADGE. Karambol kolesarja z avtomobilom. Na cesti od Sv. Lenarta do GoflU® Radgone se je 35letni posestnik Franjo Štuhec izMurščaka pri Radencih s tako silo zaletel s svojim kolesom v osebni avtomobil, ki je privozil naproti, da se je kolo polomilo, on pa je dobil na glavi, obeh rokah in nogah tako občutne poškodbe, da so ga morali prepeljati .v mariborsko bolnico. — Po 13 letih Jugoslavije je vsekakor pač tudi od Motokluba V Mariboru pričakovati, da se poslužuje predvsem državnega jezika. Kakor narU poročajo, je nedeljski lisičji lov kluba sicer izvrstno uspel in je bila tudi udeležba zadovoljiva, vendar pa državnega jezika sploh nisi čul. Po prireditvi so se zbrali vsi v neki gostilni na Dravskem polju, kjer je poslovni jezik istotako samo nemščina. Pri rujnem vincu je pozdra vil klubov načelnik vse navzoče le v nemščini. Čestital je »Fuchsu« in končal z vzklikom: »Es lebe unser Motoklub! Hoch! Hoch! Hoch!« In zadovoljni obrazi so natezali svoja grla in zavpili: Hoch!— Kot vojni ubežnik je bil zasledovan 26-letni zasebni uradnik Ludvik Štuhec, stanujoč v Mariboru. Davi je bil v svojem stanovanju aretiran. — Kolesa zopet na dnevnem redu. Včeraj so izpred glavne pošte ukradli kolo, vredno 1500 Din, slug! Zdravstvenega doma Antonu Očišniku, danes dopoldne pa iz veže okrožnega sodišča posestniku Ivanu Cviklu iz Vrčove, med tem ko je bil pri razpravi. Tatu Cviklovega kolesa je videla in spoznala neka ženska in so mu že na sledu. — Konia neusmiljeno prcte •! je včeraj popoldne na cesti hlapec špedicije Balkan Franc Novak. Pasanti so se zgražali. Prijavljen je oblastim. — 10.000 zakonskih zvez je letno v Pragi. Od 1.000 prebivalcev se jih torej letno poroči 12. Najbolj hite v zakonski jarem moški in ženske, stari 18 do 30 let. L. 1929 je stopil pred oltar celo neki 83 letni starček. Šest dni Igrača valov. Nemški parnik »Cerigo«, last linije Hamburg-Amerika, stacijoniran na za-padni obali južne Amerike, je nedavno rešil vodjo letala ameriške mornarice, ki se je pri vežbenem letu radi poškodbe motorja moral spustiti, zapustiti padajoče letalo in iskati zavetja na malem gumijevem čolnu, ki ga je imel s seboj. Šes' dni so ga valovi gonili brez vsake hran® po morju, in le deževnico je uporabijo kot pitno vodo. Ko ga je »Cerigo« zagR' dal in rešil iz obupnega položaja, je bi' že popolnoma brez moči. Kriminaliteta . je izza svetovne vojne v vseh državah narastla za okroglo 25%. Iz zgodouine železnic in njih stanje danes Uporaba potov s tračnicami je starejša od uporabe vodene pare kot pokretne sile. V XVII. veku so se Angleži posluževali lesenih tračnic za izkoriščanje nju-kastelskega ogljika. V XVIII. veku so Angleži in Nemci gradili lesene tračnice z brazdami za kolesa vozov, ki so jih vlekli konji. V prvi Četrtini XIX. veka so uvedli konjske železnice za tovorni in potniški promet. A kmalu so se začeli vrstiti poizkusi, kako bi se zamenjala konjska sila z motorno. Stevenson je napravil prvo uporabno lokomotivo, katera je prišla 27. septembra 1825. leta v Promet na rudarski progi Stokton—Dar-"fUfton pri Njukastlu. Ta dan se lahko sniatra kot dan spočetja moderne železnice. Štiri leta pozneje je zgradil Stevenson za železniško progo Manše-ster—Liverpol novo lokomotivo »Raket«, ki je na tekmi premagala vse osta-'e lokomotive, ker je dosegla brzino 56 km na uro. Ta nepričakovani uspeh je imel velike posledice v razvoju železnic tako za potniški, kakor tudi za tovorni Promet. Še istega leta so začeli graditi v Avstriji železnico Linz- Budjejovice, k je bila dolga 131 km, ki so jo pa poseje podaljšali za 60 km do Gmunde-Qa. Leta 1827- so začeli graditi železni-ce v Francoski, leta 1829. v Uniji, a le-ta 1835, v Belgiji in Nemčiji. Šele od Polovice XIX. začenja živahnejša grad-nia železnic na vseh kontinentih. Leta J850. je bilo na celem svetu 38.440 km železniške proge, in to: v Evropi 24.080 fcm, a v Ameriki 14.360 km. V Aziji je Zgrajena prva proga leta 1853. v Indiji, v Afriki leta 1856. v Egiptu, v Avstraliji Pa leta 1851. Danes znaša skupna dolžina železniških prog na svetu preko 1,240-000 km; od tega odpade skoro polovica na Ameriko. Na Evropo odpada 285.000, na Azijo 132.000, na Afriko 59.000, na Ameriko 620.000 in na Avstralijo 50.000 km. palmira milo obdrži do zadnjega koščka svoj prvotni vonj! Mesto, ki ima med 15.000 dušami 2000 norcev Tragična usoda znanstvenika Iz Dunaja poročajo, da so morali te 'tfni potom operacije amputirati desno roko slovečemu znanstveniku, prvobo-ievniku rontgenologije, dr. Gvidonu Holzknechtu. Vedno znova se izkazuje, Rontgenovi žarki poleg velikega pomena in važnosti pa diagnostične in te-rapevtične svrhe skrivajo v sebi tudi veliko in težko nevarnost, ne toliko za Pacijenta, kakor za zdravnika, ki mora ar) za dnem in včasi cele dneve operi-s temi žarki. Tragično je, da je baš °‘zknecht, ki je med prvimi navajal fedstva in pota za obrambo pred nežnostmi R6ntgenovih žarkov, sam tu-‘ Postal njihova žrtev. Stotine Zdravkov je s svojjm,j nasveti obvaroval tak temi nevarnostmi, sam pa je že hii °n za^etku svojega delovanja do-n!L n*dbe> k* so vodile do takozva- sedal d0 Salomonska razsodba Nedavno se je vršila v Clevelandu zanimiva razprava. 2e v naprej je treba naglasiti, da imajo ameriški sodniki v presojanju položaja in za razsodbo mnogo večjo svobodo kakor njihovi tovariši v Evropi. Tvorniški delavec Anton Hrem je napravil neko nedeljo izlet s Fordovim ftvtom, o katerem je pravil, da je njegov. Pri tem je povozil Johna Hobela, je bil tako težko ranjen, da je že čez 'tekaj dni podlegel poškodbam. Ponesrečenec je zapustil ženo in 4 nedoletne °troke. Sodišče je obsodilo Hrema na ^et’etno ječo. Sodnik druge instance pa v111 je izpremenil kazen v prisilno delo, , eSar bistvo je izzvalo v vseh sodnih r°gih Zedinjenih držav največje zanimanje. Obstojalo je namreč v tem, da ® moral Hrem plačati vdovi ponesre Čenča ne samo vso svojo gotovino v ra M c J* X*000 dolarjev, temveč se je mo- svni *sn° zavezati, da bo polovico svoie ->rt ta*<0 do,K° °dstopil rodbini nos anSVC’ dokler Hobelovi otroci ne ško časnn^OSObni za del°’ Vse ameri- pnvo STlnm °^na^uJe t0 določitev kot Pravo salomonsko razsodba V razdalji enourne avtomobilske vožnje od Bruxellesa leži mesto Geel, ki je po svojem zelo neobičajnem običaju in tradiciji, očuvana skozi cele veke do danes, edinstveno na celem svetu. Majhno flamansko mestece Geel v okolici Anversa šteje 15.000 duš, od katerih je vsega 13.000 zdrave pameti, ostali pa so autentični norci, ki pa vendar žive svobodno. Zgodovina Geela in njegovih dvati-soč norcev je zvezana z zgodovino iz-vanredno lepe irske princese, ki je 1. 609 v resnici izgubila svojo lepo glavo na obalah Šelde, da bi nato postala Sveta Dumphne, zaščitnica geelskih norcev. Stare flamanske listine nam sporočajo, da je princesa Dumphne, rojena v Irski od očeta pogana in matere kristjanke, kmalu sprejela krščansko vero in to proti volji svojega očeta-brezverca. Ker ji je mati umrla, ko je bila Dumphne še zelo mlada, je občutil knežji oče prav kmalu grešno strast napram svoji krasni hčerki, ki je nato skrivoma pobegnila iz Irske skupno s starim duhovnikom Herbertom, svojim spovednikom. Oba begunca sta sedla v majhno jadrnico in sta se po naporni vožnji srečno izkrcala na obali Šelde. Medtem pa je Dumphinemu očetu uspelo, da je izsledil begunca. Da bi zadostil svoji jezi, je irski knez-pogan odrobil najprej glavo staremu duhovniku, nato pa je storil isto še s svojo hčerko, ker ta se ni hotela vrniti z očetom na Irsko. In tako je bila izbrana ta s svojo žrtvijo posvečena princesa za zaščitnico pred Bogom vseh onih, ki so izgubili glavo, pa v metafori: in 2000 geelskih norcev priznava, spoštuje in moli svojo zaščitnico, lepo obglavljeno irsko princeso — sveto Dumphne. Kakor smo že omenili, živi 2000 norcev v Geelu popolnoma svobodno, kakor ostalih 13.000 njihovih normalnih someščanov. Vendar ne bi mogel tujec nikakor spoznati, da živi v Geelu 2000 norcev. To dejstvo se niti ne more imenovati abnormalno, ker obstoja že celih 800 let. Sigurno ima vsaka rodbina v oskrbi norca, ki dela mirno na polju ali v delavnici, prihaja in odhaja, kadar hoče ter se sploh svobodno giblje. Ta norec ima svojo knjižico, v kateri je zabeleženo njegovo ime, osebni popis, stan in bolezen, na kateri boluje. Knjižico podpiše rodbinski starešina, ki je odgovoren za norca. Norci imajo svojo tedensko plačo, ki jo dobivajo za svoje delo. Šele, če se pokažejo pri katerem norcu znaki besnosti, ga odpeljejo v umobolnico, ki je nedaleč, ali pa v ambulanto. Vendar pa je treba omeniti na čast Geela, da sta ti dve instituciji običajno prazni. Zdi se, da je dal ta način zdravljenja nmobolnih odlične rezultate. Rodbine v Geelu so se že popolnoma privadile na to. da imajo v svoji sredi takšnega nesrečneža, s katerim se nikdar in na no-hen način ne postopa, kakor da bi bil nor. Umobolni uživajo vse dobrote ln vso svobodo ostalih članov rodbine. Ta običaj je iz XI. stoletja, ko se je raznesla vest, da ščiti sveta Dumphne umo-bolne. Tedaj so začeli spremljati sorodniki norce pred oltar svetnice, ki je bil zgrajen na istem mestu, kier je odrobil okrutni oče glavo svoji hčerki — lepi kneginji. Ker pa milost naravno ni tako hitro prišla, so obdržali sorodniki norce pri sebi na hrani in stanovanju, da bi mogli čim pogosteje posečati kip svetnice ter moliti za svoje zdravje. Seve- ] da so plačevali sorodniki in rodbine i umobolnih za njih mesečno oskrbnino. ITako so se prebivalci simpatičnega sta-| rinskega belgijskega mesteca Geela polagoma specijalizirali v tej edinstveni vrsti tujske industrije. Druga znamenitost v Geelu je še samo katedrala, zgrajena v Dumphino slavo. V cerkvi pride tujcu nasproti častit-Iji človek s petdesetimi leti, ki se Iju-i beznivo ponudi za tolmača in vodnika, j Predvsem vam bo pokazal znameniti I žrtvenik svetnice, pred katerim vsaki-j krat pobožno poklekne ter se prekriža. ! Nato detajlirano opisuje dela arhitektu-: re v cerkvi, kaikor tudi razne umetnine. ! Potem vas spremlja do vrat in dela užaljen obraz, če ga hočete nagraditi za njegov trud; to je mogoče edino, kar vas privede do tega, da podvomite v njegovo normalnost. Če ga vprašate, kako je mogoče prepoznati umobolnega meščana od normalnega, vam bo odgovoril popolnoma prepričevalno, da je tujcu to nemogoče; za onega pa, ki živi stalno v Geelu, ni lažje stvari. — Vidite onega človeka, ki sedi tam nasproti katedrali? — tako govoreč vam kaže na človeka, ki mirno kadi svojo pipo. — Evo, to je norec. On si domišlja, da je Jezus Kristus. Vi seveda razumete, da je to popolnoma izključeno, ker Jezus Kristus — to sem samo jaz. Istočasno vam zre ta cicerone uporno v oči z izrazom norca, ki noče, da bi podvomili v resničnost njegove fikcije... Rekord v pitju fcaue Kdo ga ima? Prosimo, to ni nobena šala! Je to Gemsock iz Clevelanda, ki je v 12 urah spil nič manj kot 85 velikih skodelic kave. Prekosil je torej še znamenitega francoskega pisatelja in filozofa Voltairea, ki je popil dnevno 72 skodelic kave in kljub temu dosegel visoko starost 80 let. Razen Voltairea je bilo še mnogo odličnih strastnih ljubiteljev kavev Tako se pripoveduje o Beethovnu, da je spil na dan več litrov kave. Napoleon, Kant in Jean Paul so bili vsi strastni prijatelji kave. O znanem francoskem pisatelju Balzacu pa je znan izrek: »Dobra kava je par trudnih nog že vredna«. Balzac je bil namreč naravnqst umetnik v mešanju kave in je šel po vsaki posrečeni mešanici za več ur na izprehod. Šport Dua uinarja daučnega zaostanka Budimpeštansko prebivalstvo si beli glave, kako bo davčna oblast rešila sledeče zamotano vprašanje: Na pisatelja Edvarda Palyna je bilo nedavno od finančnega urada v Budimpešti poslano pismo, v katerem se zahteva od njega plačilo 2 vinarjev davčnega zaostanka in se mu sicer grozi z eksekucijo. Seveda zahtevajo tudi 6% obresti. Značilno za vestnega uradnika, ki je poslal opomin, je, da je poštnina za ta opomin za 2 vinarja znašala 20 vinarjev, torej desetkrat več nego zaostanek. Toda zamudnik še vedno noče plačati, to pa enostavno iz razloga, ker je že — pred 8 meseci umrl. Ali bo finančni urad to smatral za zadosten razlog ali pa bo vseeno izvršil eksekucijo za 2 vinarja z obrestmi vred, o tem si cela Budimpešta razbija glavo. Medklubski odbor LNP, službeno. V soboto dne 2. maja bo ob 17. uri na igrišču ISSK Maribora mednarodna tekma Salzburger Atletik SK:ISSK Maribor. V nedeljo dne 3. maja bodo sledeče tekme: ob 9.30 na igrišču ISSK Maribor prvenstvena tekma ISSK Maribor :SK Svoboda; ob 14.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. in ob 16. uri Salzburger Atletik K5:SK Rapid. . Službujočim odbornikom se delegirajo: za soboto g. Ilovar, za nedeljo dopoldne g. Amon, popoldne gg. Nerat in Lorber. — Tajnik SK Železničar v Ljubljani. SK Železničar gostuje v nedeljo dne 2. maja v Ljubljani, ter bo proti LSK Primorju odigral prijateljsko tekmo. Mariborski nogometni program v maju. 10. maja: SK Svoboda:SK Sloboda (Varaždin). 1 4. m a j a: ISSK Maribor :SK Rapid (Celovec). 17. maja: SK Železničar:Grazer Šport klub. 2 4- in 2 5. maja: ISSK Maribor:SK Orient (Sušak). 2 4. in 2 5. maja: SK Rapid :Salzburger Atletik SK v Salzburgu. Tekmovanje za Shellov pokal v Mariboru bo dne 14. junija- Proga bo ista kakor pri nedeljskem propagandnem štafetnem teku. Letošnje prvenstvo LPP v Mariboru! Ljubljanski plavalni podsavez je sklenil, da se bo letošnje prvenstvo LPP, se-niorsko in juniorsko v plavanju, water-polu in skokih vršilo dne 18. in 19. julija na Mariborskem otoku. Tekmovalni program je prvenstveni program JPS-a. Plavalni savez je sklenil, da se bo damski dvoboj Avstrija: Jugoslavija vršil v Mariboru, vendar termin še ni točno določen. Iz LPP. Banska uprava Dravske banovine je potrdila za legalnega predstavnika LPP sedanjo podsavezno upravo s predsednikom g. prof. Androm Kuljišem na čelu. V svrho konstituiranja sekcije zbora plavalnih sodnikov sklicuje upravni odbor LPP sestanek sodnikov, ki se bo vršil dne 4. maja v Ljubljani. Narodni lahkoatletski miting priredi SK Ilirija v Ljubljani dne 17. maja. Prijave s prijavnino Din 5 za osebo in Din 10 za moštvo štafete naj se pošljejo do 10- maja na naslov: prof. čop, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Otvoritev teniške sezone v Mariboru. V nedeljo dne 3. maja se bo vršila v Mariboru prva letošnja teniška tekma in sicer se srečata na Rapidovem igrišču v Ljudskem vrtu Grazer Atletik SK in SK Rapid. Zaklad u starih čevljih Žena nekega berlinskega trgovca je poklonila nekoč nekemu beraču par starih čevljev. Ko je zvečer pripovedovala o tem svojemu možu, je ta nenaden ma prebledel. In to po vsej pravici. Kmalu je namreč priznal, da je bil trdno prepričan, da mu bodo dotični stari čevlji služili kot popolnoma zanesljivo skrivališče zy svoje prihranke. Že nad 1500 mark je imel skritih v njih. Mož je stvar takoj prijavil policiji, čeprav ni imel več nobene nade, da bi prišel še kedaj do denarja. Naslednjega dne že pa ga je poklical neki čevljar, ki mu je pripovedoval, da je kupil od nekega čevljarja za 75 pfenigov par starih čevljev, ki jih je hotel zopet popraviti. Na svoje veliko presenečenje je s spretno roko potegnil stotak za stotakom iz njih. Še predno je imel priliko in dovolj časa, da bi šel na policijo, pa je čital že v listih o darovanem zakladu, skritem v starih čevljih. Denar mu je takoj zopet na razpolago. Od veselja, da Je prišel zopet do svojih prihrankov, je poklonil poštenemu čevljarju kar 500 mark. siran M. Zvnectn V senci (emita Zgodovinski COBUUb 124 In Ragastan si ni mogel pomagati — sočutje se je zgenilo v njegovem srcu, ko je zagledal tega človeka s tako pokvečeno zunanjostjo, da bi ga bil smatral brez svetlega in umnega pogleda, ki je sijal v njegovih očeh za eno tistih fantastičnih bitij, ki so jih dolbli menihi svoje dni iz kamna in krasili z njimi svoje katedrale. A črni mož se je vzravnal. Izraz velikega dostojanstva mu je žlahtil bolestni obraz. Stopil je k vitezu ter ga pozdravil s prožnim poklonom. »Gospod vitez,« je rekel Manfred, »predstavljam vam gospoda Fleriala. Kakor sem vam rekel, ga spoštujem kakor pravega očeta Žiletinega, in tudi ona sama ga spoštuje kot takšnega.« Z živo radovednostjo je motril Ragastan pokvečeno bitje, o katerem mu je bila Zileta toliko pripovedovala. Pomolil mu je roko. Tribulet jo je stisnil, rekoč: »Torej je še na svetu velika gospoda, ki se briga za srečo ubogih ljudi, čeprav jih je tako lahko in tako prijetno mučiti?« Bridkost teh besed bi bila gotovo napravila neprijeten vtis na viteza, če bi ne bil že poznal vse nesreče, ki jo je moral prestati Tribulet. »Gospod Tribulet,« mu je odgovoril, reči vam moram pred vsem, da nemara nisem tako velik gospod, kakor se zdi, da mislite; rajši vam povem naravnost, da sem se vzgajal sam v šoli nesreče, kjer sem se naučil spoštovati tujo bol in jo gledati s sočutnim srcem...« »Gospod,« je rekel Tribulet ganjen »kdorkoli ste — vi ste človek plemenite duše, in bogme, dovolite, da si dobro gledam vaš obraz, . •. zakaj, to je nekaj redkega...« »Dajte no!« se je branil Ragastan smehljaje. Vsi trije možje so se takoj odpravili na pot, sledil pa jim je Spadakapa. »Torej pravite,« je izpregovoril spotoma Tribulet, »da izvem od nekoga novic o Žileti?« »Bosta že videla,« je rekel Ragastan. »Pospešimo korake!« Molčali so vso ostalo pot. V M a r i b o r u, dne 29. TV. 1931’. Tribulet in Manfred sta bila silno razburjena. Ra-gastanu pa je šlo po glavi samo to, da nima njegovo iskanje zdaj nobenega upanja več. Dospeli so v ulico Sen-Deni- Vrata v dvorišče, ki je obdajalo hišo, so bila odprta. Ragastan je prebledel in planil proti hišnim vratom: tudi ona so bila nezaklenjena! »Oh!« je zaškripal z zobmi. »Tu se je zgodila ne' sreča! Beatrice!« je zaklical s tesnim glasom ter planil po stopnjicah. »Evo me,« je odgovoril Beatričin glas. Stopila je na stopnišče kakor prej, ko je prišel kralj. Ragastan se je oddehnil nekoliko pomirjen. Manfred in Tribulet sta mu sledila s precejšnjih začudenjem. Vsi trije so stopili v isto sobo kakor preje Franc I. »Draga moja,« je izpregovoril Ragastan, »predstavljam ti gospoda Manfreda in gospoda Tribuleta.« Beatrice je pomerila mladega moža z globokim pogledom; nato se je vrnilo njeno oko k vitezu, polno gorečega, nemega vprašanja. Toda Ragastan je žalostno odkimal z glavo. »Ali je najin sin,« je vprašal pogled nesrelft. matere. Kovčke za potovanje v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1112 Sobo lepo opremljeno s posebnim vhodom takoj oddam boljši osebi. Linhartova ul. 4, pritličje, desno. 1222 .Griffon* motorji 250—350 cm3. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje. 2186 Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. J U G U d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14. Moško kolo znamke »Puch« poceni na prodaj, Var-čon, Smetanova ul. 36. 1219 Ne prevzamem nikakih obveznosti za dolgove, nastale po mojem možu. Marija Vrabl, Erjavčeva 10. 1226 Veliko svetlo sobo, tudi primerno za pisarno, oddam nasproti kolodvora, Aleksandrova c. 51. Otvoritev Kaferjevega kopališča s tušem in solnčnimi kopeli bo 1. maja t. 1. 1218 Obiščite naš pedikerski salon, samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin. „Bat’a“ Vrtnice, nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44. 1016 Lepo soinčno stanovairje z 2 sobama in kuhinjo z balkonom in električno razsvetljavo blizu kolodvora ugodno oddam. Pragersko, pri Potočniku. 1217 Učenca za kiobnčarsko obrt takoj sprejmem. Aleksandrova cesta št. 32. 1221 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X , Griffon* motorji najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cma. 4taktni. Blockmotor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. J U G U d. z o. z. — MARIBOR, 1121 Tattenbachova ul. 14. Oddam s 1. majem dve sobi parketirani in kuhinjo z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem z uporabo kopalnice. Pogledati Nekre-pova ulica 6, vrata 5 (pri Smetanovi ulici). 1211 Soliden gospod se sprejme na hrano in stanovanje. Tattenbachova 20, pritličje levo. 1220 n ® V T. SOKLIČ Z> Maribor