Štev. 70.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*—
*a pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10’
V Ljubljani, torek, 29. marca 192L
platina' v gotovini
Leto I.
Uredništvo in nprarništvs * K«, pičsrlni ulici št e?. 6 — Tsiefm uredniSin štev. 56 — Ttlafsit *ss ttfrs«i^tsa šte«. SW =»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— saenmesee K 12*—
- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Za sdsMd cerkne.
Da sedanjo bankokratsko vlado pre-veva drzen framazonski duh, ki si je stavil nalogo, da v Jugoslaviji izvojuje boj proti ^atoličanstvu in mu izpodnese tla, ni nobenega dvoma. Naskoki na versko vzgojo v šoli in na svobodo duhovnika v cerkvi, žarenje z »narodno cerkvijo« in pravoslavjem — vse to je delo po točno začrtanem in kulturnobojnem programu sedanje ylade. Ta program je tem nevarnejši, ker Jugoslovanski vladni framazoni ne delajo £ odprtim vizirjem, kakor so to delali njihovi francoski vzorniki, ampak svoje nadene odevajo v plašč državniške nepn-straposti in skrbnosti. Pri tem jim dobro s*uži njihov centralistični program, kar je gotovo tudi eden izmed glavnih razlogov, a ža hočejo za vsako ceno izvesti.
_ Sedaj je Pašič-Pribičevičeva vlada Pnila na dan z novo protiversko nakano, 411 je tako za njene namene kakor za njen ®ftčin sila značilna. Hoče namreč urediti »motno stanje duhovščine, ki je danes po ta* večini v resnici bedno. Toda kako to storiti? Tako, da prevzame vse ^*wževanje duhovščine in cerkva država, ° eoetn pa prevzame država tudi cerkve-Premoženja, pobiranje vseh cerkvenih 4vščin in pristojbin za obrede. Duhovniki ,1 *e izenačili z državnimi uradniki, a cer-
*	državnimi podjetji. Z eno besedo: ■v*ra in cerkev bi postala državni mono-P°* kakor sol in tobak ali kakor žganjar-v bivši carski Rusiji. Da bi na ta način duhovniški poklic izgubil vsak višji nadnaravni značaj in bi se cerkev ponižala v °*wpravno deklo vsakokratne vlade, je ** vsakogar toliko kot enkrat ena. Ravno **ko jasno je pa tudi, da bi se ljudstvo ®d. tako cerkve z uradnim pečatom na ravnotako okrenilo, kakor se v ve« >kem loku izogiba davkarije in sodišča. BaČrto 'j ravno hoče doseči s svojim
,ma^° ne dvomimo, da bodo naši yeni krogi vladni danajski dar, ki ga f*£u>a v obliki duhovniških plač, najod-ejše odklonili. Toda tudi katoliškn
*onsV° samo mora °d svoje strani frama-Rok v^ac^ jasno in nedvoumno zaklicati: k 0 Proč od naše najvišje svetin;ei Cer-®v mora ostati na svoji nadsvetni višini, .m°r® preko vse zemske slabosti in ne-ainosti varovati večne, neizpremenljive ®wjne človeške družbe. Splošna človeka slabost že itak duši pravi glas cerkve,
*	ne zveni vselej tako glasno in jasno ,a ušesa mogočnikom in zatiralcem, ka-c°r, i moral. Kaj bi šele bilo, ako bi se ®r k e v vdinjala za »državnega uradnika«! ludstvo ve, kaj mu je cerkev, ve, da je Jena svoboda njegova svoboda, da je jena notranja višina njegova moralna rjSina, njegova sreča in moč. Zato mora ludstvo čuvati nad svobodo cerkve ka-°f nad punčico svojega očesa. In to tudi
ih
B. Bulwer:
Poslednji dnevi o Pompejih.
v Hitro so Arbakove oči preletele pisanje; ■apoljtanka se ga ni upala pogledati, ni opa-1 a smrtne bledosti, ki se je prikazala na nje-rVem obrazu — ni videla, kako se mu je 1° nagubaneilo, kako so mu ustnice trepe-j/e> kako mu je razburjenje dvigalo prea. jJ" ral je pismo dokonča, gu izpustil na tla rekel s porogljivim, mirnim glasom:
.. >Ali je pisec tega pisanja človek, ki ga
mig?*
■iona je ihicln, ue da bi odgovorila.
>Govoril< je bolj kričal kakor govoril.
>Je — je.<
t	Mn ime mu je — tukaj	le je	napisano —
nie mu je Glavk!«
, Jona je sklonila roke in se ozrla naokrog, ®kor da bi iskala pomoči ali rešitve.
. 'Potem me poslušaj k je rekel Arbak in “ *s »e mu je pri tem izpremenil v šepetanje; 1 Pojdeš prej v svoj grob kakor njemu v na-oeje. Mar misliš, da bo Arbak trpel takega Krneča kakor je tale slabotni Grk? Mar rai-ls’ ie “to gledal, kako je sad zorel, da b0 drugemu prepusta? Zala bedakinja, te-Pa ne! Moja si — vsa — samo moja — in k ~~ 8 ten' te J’emlieui v	svojo	oblast!< Pri
besedah je objel Jonc^,	in m	tem divjem
hoče. Slovensko in hrvatsko katoliško ljudstvo, ki si je doslej po ogromni večini samo zidalo cerkve in vzdrževalo duhovščino, ne bo sedaj čez noč radi mamona vrglo od sebe vere in cerkve kakor neprijetno breme. To tem manj, ker ve, da bi moralo vzdrževati cerkve in duhovšči-
no tudi pod državno upravo, in to le še toliko dražje. Duhovniki morajo dobiti stanu primerno plačo, a ne za ceno, kakor sta jo zamislila Pašič in Pribičevič, To naj vesta ta dva in vsi, ki so z njima enakih misli.
:<■ V'  :
20Rgt ISBDS isti Za drugimi industrijami se je kriza lotila sedaj bidi lesne industrije, ki utegne upropa-stiti nad 7000 delavcev z njihovimi družinami. Lesna industrija zastaja, ker ne dobi na razpolago dovolj vagonov za izvoz lesa. Radi tega je znana kapitalistična firma Hajnrikar v Ko-	nsfrijfa u krizi. % čevju že odpustila 30 delavcev. Dne 18. t. im. pa so lesni industrije! sklenili, da odpuste skupno nad 7000 delavcev, če vlada ne da na razpolago vagonov. Delavee naj zopet v tem slučaju nosi posledice upravne malomarnosti in nezmožnosti.
lisisiiilti Znani švedski list »Svenska Dag-bladet« javlja iz Helsingforaa: Prebivalstvo v Kazanu se je vsled vesti o vstaji v Petrogradu uprlo proti sejemskemu gospod-stvu. Navalili so se na ječe in osvobodili politične ujetnike. Poslopje izredne preiskovalne komisije so zapalili in umorili vse člane komisje, tako tudi druge sovjetske uradnike. Od ljudstva izvoljeni revolucionarni odbor je izdal naredbo za splošno mobilizacijo proti sovjetski vladi. — Po	o Kosiji. drugem poročilu istega lista divjajo v Beli Rusiji, zlasti okoli Kinska ljuti boji, Pskov so zasedli revolucionarci. ^ LDU Carigrad, 26. marca. (Havas.) Iz Varne poročajo, da so uporniki, ki so izgubili Odeso dne 5. marca, to mesto bolj-ševikom zopet vzeli ponoči od 17. na 18. t. m. Boljševild so imeli težke izgube in so se umaknili v Nikolajev. Ozemlje zapadno in severno od Odese je v rokah vstašev.
KngEeSko dclantH LDU Sonthport, 28. marca. (Reuter.) Na. londonski konferenci neodvisne delavske stranke je prišlo do živahnih spopadov med člani desnega in levega krila, ker so člani levega krila poizkušali izvesti priklo-pitev stranke k tretji internacionali. Predlog levega krila, ki je zahteval priklopitev k treti: internacionali (komun.), in si-	proti homnnistnm. cer s sprejemom moskovskih pogojev, je bil odklonjen s 521 glasovi proti 97 glasovom. Sprejet pa je bil predlog, ki označa moskovske pogoje za nesprejemljive, SprL čo tega se računa z razcepom stranke, ki pa v primeri s pravo angleško delavsko stranko ni posebno mnogobrojna.
soc LDU RIM, 27. marca. (Stefani) Fašisti v Piacenzi so šli v Ciano in zapalili ondot-no delavsko zbornico, da bi se osvetili za požig hiš. Iz Ferrare je pobegnilo več socialističnih voditeljev, da bi se rešilo pred razjarjenim Ijuddstvom. V Peruggiji so morali vsi socialistični voditelji iz strahu pred osveto fašistov pobegniti v delavsko zbor-nioo.Klubi in kavarne, namenjene za zborovanja socialistov, so razdejane. Mesto je v zastavah. Patriotje korakajo med ovacijami prebivalstva po cest ali.	g&ilstoo o Itaiiil. LDU Milan, 25. marca, (Stefani.) Delovna zlornica, v katero se je zatekel ko-munistaični odbor, je pozvala komuniste, se takoj odstranijo iz poslopja. LDU Rim, 25, marca. (Stefani) Socialistični poslanci so z ozirom na možnost novih volitev na konferenci razmotrivali svoj program. Pri tej priliki so obsojali atentat v Milanu in izrazili željo, naj bi vlada odločno nastopila proti nasilnim elementom.
lop S ftBRSHliStt na LDU Berlin, 28. marca. (Wolff.) Velikonočna nedelja je v Berlinu potekla mirno. Tudi iz zapadnih industrijskih središč ne javljajo nobenih izgredov. Redarstvo energično nadaljuje svoje delovanje na Saksonskem. V mansfeldskem okrožju in v eislebenskem okraju je mimo. Kolovodje	Elanite pejemain. so pobegnili in se klatijo po oddaljenih vaseh. V Bitterfeldu je tolpa tujcev razorožila redarje in se začasno vgnezdila v javnih poslopjih. V Sangerhausnu je komunistična tolpa včeraj oplenila pošto in banke, razstrelila brzojavni urad in ponoči zadržala oklopni delavski vlak k Wflrtemberga,
Vnel se >e boj; na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Od davi je mesto zasedeno po redarjih. Glede splošnega položa. ja na Saksonskem se na podlagi včerajšnjih odredb sodi, da bo upor v malo dneh udušen.
Koeln. 27,, marca. (WolH.) >Koelmsehe Zeitung? javlja iz Remscheida: Komunistična stranka je davi proglasila splošno stavko v podporo komunističnega gibanja v Srednji Nemčiji.
-t   ------------------------------------------
Nosa ufada.
LDU Belgrad, 28. marca. (Presbiro) predvčerajšnjim je ministrski predsednik pikola Pašič predložil regentu dva ukaza v podpis: Prvi ukaz se tiče demisije dosedanje vlade, drugi ukaz pa sestave nove vlade z Nikolo Pašičem na čelu ter ostalimi ministri po znani razporeditvi. Novi člani ministrskega sveta so trije: dr. Spa-ho (minister za trgovino), dr. Karameh-medovič (minister za narodno zdravje) in Ivan Pucelj (minister za poljedelstvo). Regent je podpisal oba ukaza.
LDU Belgrad, 28. marca. (ZNU) Novi ministri, ki so že imenovani, še niso nastopili svojih mest, ker se nahajajo še na potu. Prisegli bodo v sredo, nato pa bodr pričeli z delom v svojih resortih.
SEJA USTAVNEGA ODBORA K. APRILA.
Belgrad, 29. marca. (Izv.) Seja ustavnega odbora je sklicana za 5. aprila. Vlada pa hoče med tom d gladiti nasprotja med svojimi pristali glede vprašanja o upravni razdelitvi države.
MINISTRI SE ZOPET POSVETUJEJO 0 RAZ BOJNIKIH.
Belgrad, 29. marca. (Izv.) Včeraj se je Vr* šile !*eja ministrskega sveta, ki je trajala od •4- do 1. ure popoldne. To je bila prva sej«, Ut so ji prisostvovali tudi novi ministri. Dr. Ku-manudi je zahteval, da »e spremeni zakon o Narodni banki. Draškovič je referiral o razbojniških napadih v Črnigori in MacedonijL Ministrski svet je sklenil, da se krajem, ki so nam pripadli po rapallski pogodbi, da izredna pa-moč.
NEZADOVOLJNOST MUSLIMANOV.
Belgrad, 29. marea. (Izv.) Predsednik klu* ba jug. muslimanskih poslancev je dobil velika brzojavov od strankinih krajevnih organizacij ki protestirajo proti taktiki poslanskega klub? in nagla Saj o veliko nezadovoljstvo med na rodom.
REGENT BO POTOVAL.
Belgrad, 29. marca. (Izv.) V diplomatskih krogih se govori, da odide regent v kratkem času v Bukarešt.
v DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 29, marca. Današnja pred-borza notira: Dunaj 20, Praga 190,50, Berlin 229—230, Italija 568—570, dolarji 139. efektivne lire 555.
objemu je bila vsa siluost ne ljubezni, temveč maščevalnosti.
Obup pa je navdal Jono •/. nadnaravuo močjo; iznova se mu je iztrgala — pohitelu na oni konec sobane, kjer je noter prišla — tam je že odgrnila nekoliko zaveso, ko jo je on zopet pograbil; izvila se mu je zopet, nato pa se je vsa izmučena z glasnim krikom zgrudila ob vznožju stebra, ki je nosil glavo egipčanske boginje. Arbak je za hip obstal, da pride do sape, nato pa je iznova planil na svoj plen.
V	tistem trenotku pa se je zastor iznenada šiloma odgrnil in Egipčan je začutil krepko, močno roko, ki ga je zgrabila za rame. Ozrl se je in ugledal pred seboj ognjene oči Glavkove in bledi, upadli pa grozeči obraz Apeeidov. >Hak je zamrmral ozrši se od enega do drugega, ^katera Furija pa je vaju poslala semkaj ?<
>Ate,< je odgovoril Glavk in se je takoj lotil Egipčana; Mejtem je Apedd vzdignil sedaj nezavestno sestro od tal, vendar je bil od prevelikih duševnih naporov tako izmučen, da ni imel toliko moči, da bi jo ponesel proč, da-siravno je bila lahke, nežne postave; zbok tega jo je položil na sedež, stal ob ujej z golim nožem v roki in opazoval boj med Glavkom in Egipčanom vsak hip pripravljen zabosti Ar-baka v prsi, če bi se zmaga nagnila na njegovo stran. Obadva nasprotnika sla se močno držala drug drugega — roke so iskale vrat drugega — glava j® bila nagnjena nazaj — oči so ae ljuto iskrile — mišice in žile napenjale -»« uetnioe odprte, zobe stisnjene: obadva sla
bila močnejša kakor so po navadi ljudje, obadva je navdajala neodjenljiva srditost; zvijala sta se drug okrog drugega, majala sempatje, se opotekala od enega konca omejenega borišča do drugega, kričala od jeze in maščevalnosti, sedaj sta bila pred oltarjem, sedaj ob vznožju stebra, kjer se je bil boj pričel; tam sta se izpustila, da se oddahneta — Arbak je slonel ob stebru, Glavk pa nekoliko korakov proč.
>0 starodavna boginja k je vzkliknil Arbak, objel steber ter povzdignil oči k sveti podobi zgoraj, >čuvaj svoje izvoljence, pokaži maščevanje zoper tole stvar, ki z bogoskrunskim nasiljem oskrunja tvoje bivališče in napada tvojega služabnika.t	'
Ko je izustil te besede, je bilo videli, kakor da je mirni veliki boglnjin obraz iznenada oživel. Skozi črni mramor se je posvetila kakor skozi prozorno kopreno svitla škrlaiaslo žareča svetloba; okrog glave so ji švigale žive strele, oči so ji postale kakor oble živega ognja in se srdito upirale v Glavka. Glavk je prepaden in zavzet ob tem nenadnem, lajin-stveneni odzivu na prošnjo svojega sovražnika ~ *n ne prost, podedovane praznovernosti svojega rodn prebledel kot zid spričo tega čudnega oživljenju črnega mramorja — kolena »o se ni n šibila — neka nadzemska groza ga je obšla in obstal je zmeden, osupnjen in brez moči pred svojim sovražnikom 1 Arbak pa mu ni dal niti hipa časa, da bi ae zopet zavedel. >Umri, lopov .k je zavpil z gromovitim glasom in planil nad Grka. >Mogo6na Mati te hoče imeti kol
živo daritev.< fznenaden in osupel v svojem praznovernem strahu je Grk izgubil ravnotežje — mramornaia tla so bila gladka kakor steklo — spodrsnilo mu je — padel je. Arbak jo stopil padlemu sovražniku na prsi. Apeeid pa, ki je poznal Arbaka in nauka svojega stanu, ni veroval v čudežne sleparije in se ni tako prestrašil kakor njegov tovariš. Nož se je zabliskal v zraku, in planil je naprej; oprezni Egipčan pa je prestregel udarec, izvil z enim giboni svoje mogočne roke orožje svečeniku iz šibkih rok, ga z enim krepkim udarcem vrgel po tleh in z zmagoslavnim krikom visoko zavihtel orožje. Glavk je z mirnim očesom in i resnobno prezirljivo udanostjo v usodo kakor padli gladijator pričakoval smrtnega udarca — kar so se v tistem groznem trenutku silovito potresla in zazibala tla — nastopil je mogoč-nejši duh kakor oni od Egipčana — orjaška, uničujoča sila, pod katero so se vse njegov« strasti, vse njegove umetnije hipoma izpreme-nile v nič. Pojavil, zganil se je strašni duh potresa, se rogal človeškim prevaram in umet- > nijam kakor človeški zlobi. Kakor Titan, ki so nanj nagromadene gore, se je zbudil iz dolgo-letnega spanja, se zganil — in votline spodaj **<> ječale in trepetale pod njegovimi gibajočimi ®e udi. Ravno v trenutku svoje mogočnosti in maščevalnosti je bil sam sebe povzdigujoči polbog ponižan v svoj pravi prah in pepel.
Pod zemljo se je fiulo oddaljeuo, votlo, zamolklo bobnenje in gromenje — zavese v solatni so se tresle kakor v viharju — oltar se je zgibal Irjpoanifc ztmsj&l, in steber je tre
%;■" GRKI PROTI TURKOM.
LDU Dunaj, 28. marca. (Havas.) Uradno se poroča: Grki so napadli sovražnika na črti Češme—Balmahmu, ga potisnili nazaj in ga zasledovali do črte 8 km zapadno od Affion— Kara Hissarja. Izgube grških čet so neznatne. Severna skupina je prodrla do Bighurta.
JAPONSKA SE OBOROŽUJE,
LDU Washington, 26. marca. (Brezžično.) Japonski mornariški minister je javil časnikarjem, da Japonska ne namerava nikogar napasti. Izgraditi namerava tako močno mornarico, da bo državo branila pred vsakim napadom. Japonska je vedno pripravljena, udeležiti se pri splošnem zmanjšanju oboroževanja na morju.
politični dogodki.
-f- Shod v Predosljah. V ponedeljek, dne 28. t. m. se je vršil v Predosljah pri Kranju dobro obiskan shod, na katerem je govoril posl. Gostinčar. Sprejete so bile soglasno protestne resolucije glede šolskih odredb, dalje resolucija za pravično ureditev agrarne reforme in resolucija glede slučaja mobilizacije.
-p Socialdemokratki škandal ni portal manjši niti, ko je v soboto načelstvo JSDS priobčilo izjavo, v kateri hoče g. Kristana nekako sramežljivo braniti. O izgubi pri »Nakupovalni zadrugi« pravi izjava, *da odgovarjajo za dotično izgubo zasebniki, ne pa Nakupovalna zadruga, ki ne bo trpela nikakršne škode.« To ugotovitev jemljemo na znanje s pristavkom, 4a smo tudi mi prav odločno pisali, da delavci ne bodo pri izgubi prav nič trpeli, V izjavi JSDS pa pogrešamo še ugotovitve, da 3e med onimi zasebniki nahaja tudi g. A. Kristan. In to je ravno, kar smo mi pisali ter grajali, ker je bil v prvi vrsti on odgovoren za vso izgubo. Izjava JSDS nas pa tudi pouči, da A. Kristan še ne misli odložiti od stranke »zaupanih mu mest«, dokler ne sprejme Friderikovega ravnateljstva. Če pa g. A. Kristan ostane še dalje v vodstvu gospodarskih podjetij socialistične stranke, o tem bodo odločale dotične organizacije same. — Tako je v bistvu potrjeno vse, kar smo pisali. Izjava socialdemokracije nam potrjuje le še to, kar smo tudi že pisali, da ostane A. Kristan še daije mandatar socialdemokracije. In s tem je povedano vse!
, ~'r Jasna izpoved. Dolgo že nihče več »e-*dvomi o tem, da preveva naše sedanje »drž^votvorce« najpristnejši materialistični duh brez najmanjše primesi kakršnegakoli idealizma- Denar in oblast — oblast in denar, to je vsa načelna skrivnost teh jnož. V naši državi še sicer še uporablja fraza, da se vlada »po milosti božji«, toda v resnici se vlada danes v Jugoslaviji po milosti Mamona brez trohice božanskega navdahnenja. Kako lepo je govoril jtedavno novi ameriški predsednik Har-ding ob nastopu svoje državniške službe: da veruje v božjo Previdnost in njene posebne namene z Združenimi državami in kako ga ravno ta vera krepf in navdaja z veselim zaupanjem v bodočnost. Sedaj pa primerjajmo s tem, kar piše o državi in veri Pašičevo glasilo »Samouprava«! Ta list je 23. t. m. na uvodnem mestu pri-» nesel nekak poluradni odgovor na protest katoliškega ljudstva proti nameravanemu razkristjanjenju šol. Spekel ga je najbolj naš protestni shod v Ljubljani in dotični dr. Gosarjev govor: »Samouprava« pravi,
m n im mi iiMimmu m im i r inr mn im i	>
petal in se gibal semintja. Črna mramomata glava boginje se je zamajala, se zvalila s postavka ter padla na Egipčana, ki se je sklanjal nad svojo žrtvijo, in ga zadela ravno med ramo in vrat, tako da se je brez vsakega glasu, brez vsakega znamenja življenja zgrudil kakor od smrti zadet po tleh, oči vidno strt prav od onega božanstva, ki ga je tako brezbožno oživel in okli ral na pomoč!
>Zemlja je rešila svoje otroke!« je rekel (“ilnvk in opotekaje vstal. »Blagoslovljen bodi strašni potres. Zahvalimo z molitvijo božjo previdnost!« Pomagal je Apecidu vstati, nato pa je vT/digntl Arbakovo glavo. Egipčan je bil videti kakor mrtev — kri mu je iz ust tekla po sijajnem oblačilu — padel je Glavku iz rok in rdeči tok je počasi curljal po inramorju. Iz-nova se je potresla zemlja pod njihovimi na-garai. tako da sta se morala dru drugega pri-jf?ti. Tresenje je ponehalo tako iznenada kakor je prišlo. Tedaj se nista več obotavljala. Glavk je vzdignil Jono in božali so iz brezbožnega kraja. Komaj so dospeli na vrt, so jih na v-seh straneh srečale bežeče, neredne gruče žensk in sužnjev, ki so bile v svojih svečanih, blestečih oblačilih v čudnem nasprotju s sveto grozoto trenutka in misleč samo na svoj strah se oči vi dno niso zmenile za neznance. Šestnajst let je mirovala ona goreča, izdajska zemlja, sedaj pa je zopet grozila z razdejanjem. Samo en glas je bilo slišati: Potre«! Potres! Aperid in njegov tovariš sta brez ovir prišla dalje ne da bi stopila v hišo, hitela po enem od drevoredov ter odšla skozi majhna vrata; tamkaj pa je na majhnem gričku, iznad katerega eo p.e vzdigovale temnozelene aloje, v mesečini sedela sklonjena Dostava sleDa deklice in bridko jokala.
da Srbi tega ogorčevanja katoličanov ne razumejo. Pri njih da cerkev (pravoslavna seveda) nikoli ni bila in ni hotela biti drugega nego »organ države«. Tudi v novi državi — nadaljuje list — drugače biti ne more in ne sme. Cerkev mora biti državi podložna in mora za vsako ceno in brezpogojno služiti njenim ciljem. Državi gre v vsakem slučaju brezpogojno prednost pred cerkvijo. To že iz enostavnega raz-logaf ker ima država popolnoma pozitivne cilje, svrhe, ki se izpolnjujejo na tem svetu, dočim leže cilji vere in cerkve onstran groba v noizvestnosti, v goli predstavi. — To je jasno povedano: Ta svet in nanj navezana telesnost — to je pozitivno, to je resnično, to edino velja. Kar sega preko tega -— je prazna domišljija! Da so sile, ki gibljejo svet in ustvarjajo zgodovino človeštva in narodov, netvarne, nadnaravne, to našim državotvorcem ni »izvestno«, dasi je »prst božji« v življenju posameznika in narodov dovolj . očit za vsakega, kateremu tanjše duševne sposobnosti še niso popolnoma otopele. — Z enako jasnostjo gre --»Samouprava« dalje in izjavlja, da ako pride kdaj cerkev v opreko z državnimi cilji, potem velja državi kot njen sovražnik, ki ga sme država z vsemi sredstvi pobijati. Med ta sredstva spada tudi gojitev »verske strpnosti« v šoli in onemogočenje verskih šol, Torej vendar I Vlada in vladinovci namreč drugače vedno zatrjujejo, da nikomur ne prihaja niti na misel, dotikati se vere in cerkve in da kdor trdi kaj drugega, podtika in hujska. Sedaj potrjuje tudi »Samouprava«, kako prav je uraelo katoliško ljudstvo razne vladne določbe o šoli v ustavi in zunaj nje in kako upravičen je bil zlasti tudi zadnji protestni shod v Unionu. Ako Srbi danes še ne razumejo, se bodo morali pač v bodoče naučiti razumeti, da katoličani naloge vere in cerkve stavimo više, nego so oni vajeni in da svoe cerkve nikdar, ne bomo dovolili potegniti v nižave navadne državne ustanove.
-r Nemiri v Šleziji. Na pštinskem ozemlju so bili težki izgredi proti uradnikom industrijskih in rudniških naprav. Teroristi so 40 nemško mislečih uradnikov z udarci in u.bodljaji težko ranili. Ti uradniki so morali bežati s svojimi družinami. De-putacija ranjenih uradnikov je odpotovala v Opole k mednarodni komisiji, da tam poroča o izgredih v Pštini, Nekja rovov so po begu uradnikov na višje povelje apzrli,
-f Kratek odgovor dr. Lenardn. Gospod dr. Lenard dokazuje v »§traži« 25. t. m., da je njegov nazor o ruskih razmerah pravilen. Nasproti temu pa ugotavljamo, da njegov nazor nasprotuje dejanskim razmeram v Rusiji, ki smo jih mi im sli priliko spoznati na lastne oči in skrbno opazovati, tako pred revolucijo kakor po njej, zlasti med kmetskim prebivalstvom in v najtesnejšem stiku z njim. Da so imeli Es-eri v prvi dumi velikansko večino, je naravno, ker so kot voditelj revolucije 1905. leta bili na slovesu najradikalnejših revolucionarjev. ' Spravilo jih je na vrh njihovo delovanje z bombami, političnimi umori, štrajki, upori itd., ne pa trajno politično delo med ljudstvom, ker zato na Ruskem nikdar in nikoli ni bilo nobene možnosti. Es-eri so bili in so ostali stranka izvestnega sloja inteli-tfentov. Eri poznejših volitvah v dumo volja ljudstva sploij ni prišla do resničnega izraza, ker je spričo splošne korupcije administrativnega aparata bilo to vobče izključeno. Isto velja za volitve v konstituanto po revoluciji 1917. leta, katere so imeli v rokah Es-eri potom deželnih (zemskih) uprav. Kmetske proletarske mase so nasproti tej konstituanti bile tako čudovito indiferentne, da niso ganile niti prsta, ko so jo boliševiki, ki takrat niso imeli na razpolago niti Kitajcev niti Mažarov, razgnali. Vzrok temu je bil ta, da so Es-eri že od prvih dni revolucije dalje pokazali svojo popolno politično nesposobnost praktično ndejstviti svoj agrarni program in so sc kot nihalo majali zdaj od desne na levo, zdaj od leve na desno. Da so se političnega življenja Es-erov udeleževali glavno »kmetski ljudje«, to je g. dr, Lenard vzel naravnost iz zraka. Voditelji Es-erov so bili advokati, zdravniki, agronomi, člani »zemskih uprav« ter voditelji Zadružne organizacije, predstavniki ali podeželske inteligence ali pa kmetske buržuazije (resnost socialnega agrarnega programa Es-erov J], skrajno obsovraženi pri kmetskem proletariatu in mnogi zelo skompromitirani že iza carskega režima, zlasti oni, ki so sedeli v deželnih upravah. Kako so Es-eri zgubili tla v ljudstvu, zato pa imamo dokaze tudi že iz leta 1919/20, Ko je v Sibirija padla Kolčakova vlada, ljudstvo ni podpiralo provizorične vlade, ki so jo sestavili na svojo pest Es-eri, ampak jo vrglo, dokler niso prišle boljševiške čete Na Daljnjcm Vzhodu pa, od Irkutska do Primorja,, kjer se je osnovala zveza treh republik, so Es-eri pri opetovanih volitvah — zadnje so se vršila 1. 1921, dobili neznatno število glasov iz krogov inteligence, kmetje so pa volili svojo stranko, ki ima skupaj s komunisti ogromno večino. Isto bi se zgodilo v Rusiji, če bi prišlo zopet do volitev v konstituanto. — Tako stoie faktično razmere, opazovane na podlagi dejstev in na licu mesia.
2)nevni dogodki
— Zavraten umor pri Medvodah. Na velikonočno nedeljo proti 4. uri zjutraj je bil pos. Janez Krek po domače »Lužar« iz Gonajka, obč. Medvode na poti iz Gonajka proti Traovu zavratno umorjen. Neznani storilec je 6treljal 1* neposredne bližine ter je krogla zadela Kreka v hrbet in mu prevrtala desna prsa.
— Poiiv. Dne 2j,, marca 1921 j« požar vpepelil Knežjo vas, občina Dobrnič, politični okraj Novo mesto. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež, perilo, živina iti. Brea strehe in brez orc-
moženja se nahaja 81 ljudi. Po nesreči prizadeti prebivalci Knežje vasi so torej v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v celem območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseli okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Ljubijana, dne 24. marca 1921. Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za notranje zadeve.
— Smrt kardinala Gibbonsa, V Baltimore je te dni umrl kardinal Jakob Gib-bons, eden največjih katoliških mož v Ameriki. Po rodu je bil Irec in od svoje mladosti goreč katoličan.. Posvetil se je duhovskemu poklicu in je spričo svoih velikih sposobnosti in čednosti že zgodaj dosegel visoke cerkvene časti. Z vso vnemo je vse življenje delal za notranjo in zunanjo povzdigo katol. cerkve v Ameriki, kar se mu je tudi v meri posrečilo. Katoliška cerkev v Ameriki stoji danes visoko nad vsemi drugimi verstvi, a kardinala Gibbonsa je spoštovala vsa Amerika kot preroka. Primerjali so ga večkrat z osebnostjo Leona XIII. Svojemu irskemu po-koljenju ;e pokojnik v vseh trenutkih življenja ostal zvest.
— Časnikarski kongres v Sarajevu. Sarajevskega kongresa časnikarjev se je udeležilo 80 delegatov, ki so imeli seboj čez 120 pooblastil, Došli so s posebnim vlakom v soboto popoldne v Ilidže, kjer so jih pričakovali sarajevski tovariši. Pozdravil jih je načelnik občine Ilidže. Ob šestna stih še je pod predsedstvom g. Kovača (Zagreb) otvorila predkonferenca, na kateri se je določil dnevni red in nominiranje predsedništva in tajništva kongresa. Za predsednika je izvoljen Sahib Korkut (Sarajevo), za podpredsednike Nikolajevič (Belgrad), Kovačič (Zagreb) in Vodeb (Ljubljana). Vsako udruženje je nominiralo dva sekretarja. Vršile so se volitve v odseke i in čitalo se je pismo splitskega župana, ki pozivlje novinarje, naj bi se prihodn i kongres vršil v Splitu. Ob 20. je bila večerja, v nedeljo zjutraj pa se je otvoril kongres.
— Občinski volilni red za Slovenijo. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšel Hov volilni red, po katerem se bodo vršile prihodnji mesec občinske volitve po Sloveniji, Volilni red, ki je izšel v jako prtročni izdaji, bo dobro služil občinskim uradom, glavarstvom, kakor tudi strankam, ki bodo posegle v volilni boj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6 in velja s poštnino vred 4.40 K, ako se denar vnaprej posije.
— Gozdni požar. Lepi gozd Zabukovje pri Čepuljah je pričel 18. t. m. goreti. Domačini Spodnjega in Srednjega Bitnja so požar pogasili, toda čez nekaj časa je zopet izbruhnil požar, katerega so pogasili šele 19. t m. Požar je uničil 3 orale gozda.
— Vlom v Brezovem pri Polšniku. Anton Korelc, ki je bil rojen 1. 1902 v Ameriki, je dne 27. t m. vlomil v trgovino Marjete Pavlin na Brezovem in ukradel 5155 K denarja in za 300 kron različnega blaga. Vlomilca je prijel kočarjev sin Jernej Zgonc, ki ga je izročil orožnikom.
— Umorjenega novorojenčka so našli v okolici Kranjske gore. Kdo je dete umoril in čegavo je, se še ne ve.
— Proti malariji in tuberkulozi. V Splitu se otvori šola za izučbo zdravniških pomočnic v boju proti malariji in jetiki. Po izučbi bodo službovale pod vodstvom zdravstvenega odseka za Dalmacijo in prejemale po 600 dinarjev mesečne plače na službovanju izven Dubrovnika vrhu tega pa 10 dinarjev dnevnic in vse potne stroške.
— Lakota na Kitajskem. Lakota je v nekaterih provincah strašno razsajala, Vsled pomanjkanja hrane je umrlo nad 50 tisoč ljudi.
— Predrzne tatice. Okolu 20 t. m. se je pripeljala v Zagreb Samoborčanka Irma Singer, ki je imela s seboj v kovčegu za 400.000 K vložnih knjižic in dragocenosti.
V	Zagrebu se je obrnila na hišnico Ano Kranjc, da bi ji preskrbela kako stanovanje. Tu sta bili navzoči tudi neka Marija Kašaj in njena hči Regina. Hišnica je odšla z Irmo Singer v sobo, oni dve sta ostali sami v kuhinji, kjer je Singer pustila svoj dragoceni kovčeg. Ko se je Singer vrnila v kuhinjo, je našla kovčeg izropan. Šla je na policijo, ki je dognala, da so tatvino izvršile gori navedene ženske sporazumno. Plen so našli skrit deloma v stolnici, deloma na pokopališču. Ena tatic ie med preiskavo skušala izvršiti samo-umor.
£jsbljanski dogodki.
Ij Fradasonske lože v Ljubljani. Da* našnji »Naorej« poroča: »Poleg že obsto;e-če prostozidarske (»frajmavrarske«) lože se je ustanovila v Ljubljani tik pred prazniki še ena loža, ki pripada zvezi »Velika Moskva*. Vodstvo lože zastopa A. P, J. P.' Srečna Ltubljana!
lj Nov komunistični dnevnik. Te dni se je mudil v Ljubljani voditelj srbskih komunistov, dr. Sime Markovič, ki je imel s tukajšnjimi komunisti daljša posvetova-nja. Njegovo bivanje v Ljubljani je v zvezi z izdajanjem novega komunističnega dnev* nika za Slovenijo.
lj Krajevni odbor SLS za šolski okraj ima važno sejo danes, 29. marca, ob 8. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni. Radi važnosti seje, je neobhodno potrebno, da se je vsal1 član udeleži, — Predsednik.
lj Krajevni odbor SLS za šentjakobski okraj (II, okr.) ima sestanek v sredo ob 7, uri zvečer v Šentjakobski prosveti, Sv< Florijana ulica 15. Vabijo se tudi vsi drugi somišljeniki SLS, da se tega važnega se' stanka zanesljivo udeleže.
lj Tečaj za krojače v Ljubljani. tJrad pospeševanje obrti bo priredil v Ljubljani prt1 krojevalni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop do 1. aprila t. 1. pismeno sl' ustmeno na Urad za pospeševanje obrti, Ljub Ijana, Dunajska cesta št. 22.
lj Ljubezen kr. policijskega ravnatelj* stva v Ljubljani do uredništev. Pošte so upoštevajoč potrebo da morajo uredništva časopisov brati tudi prepovedane inozemske časopise, včasih dostavila kakemu uredništvu kak časopis, katerega je modrost policijskih Metternichovih potomcev prepovedala. Metternichovski policijski modrijani so se zato pritožili in poštno in brzojavno ravnatel stvo je zato poštnim uradom strogo naročilo, da ne smejo prepovedanih listov nikomur, tudi uredltt* štvom ne, dostaviti, marveč jih morajo predložiti naravnost predsedstvu deželn* vlade v Ljubljani.
lj Izginil je. Pečaarskemu mojstru Flori,4 felju je pred 14 dnevi pobegnil 16 letni vajenec Stanko Bručan. Klati se po mestu i® okrog kolodvora, kamor baje tudi zahaja spat
JCaša društva.
d »Zvezda« ima danes zvečer ob 20« uri v posvetovalnici K. T. D. v Jugoslov. tiskarni sestanek. Tovarišice, osobito članice versko-znanstvenega odseka, naj s* ga udeleže polnoštevilno.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubil ut
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 vel»^ špecialni steklenici 42 K. Državna trošari' na posebej.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoč* švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Orne* in poštnina posebej, a najceneje. E u g e 0 V. F e 11 e r , Stubica donla, E 1 s « trg št. 245, Hrvatska,	A-
Štiri milil one kron
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drža/ne rozredne loterije.
320.000 kron
je znašal glavni dobitek v tretjem razredu, ki ga je zadela sre’ka Zadružne gospodarske banke St. 39.258.
Novo žrebanje
se vrSi 8. In 9. aprila. Kdor je doslej igral, ti se ni zadel, moro zamenjati srečke 3. razreda za nove sieClce 4. razred i do 3. aprila. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovic« 96 K, če-trtinka 48 K, osminka 24 K. Knor Se m igral, o hoče igrali v četrtem razredu, mora plačati srečke vseh štirih iairedov, tore, Štirikratni iznos.
Zadnja prilik«. Nekaj srečK ima Se na razpolago
Zadružna Gospodarska banka d. d.
v Ljubljani, Dunajska c. 38, I. nadsir.
V/
~7/ ~7/------7/	7/~	*T/— ^7/^ L