"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE r,- I GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. \T. — NO. 1352. BORBA HA INDUSTRIALHEM POLJU NARAS Delavci si bodo razmere izboljšali le s svojo silo MM W. M« ft. ČAKANJA NA SLUŽBE NI SE KONEC Nov val zniževanja plač.—Koliko delavcev je nanovo — vposljenih?—Vzroki ^epatriotičnih" stavk V PREDSEDNIKA Roosevelta goji milijone ameriških delavcev velike najde. Bili so brez dela od enega do treh let. Okrog petnajst milijonov jih je še vedno brez zaslužka. O-gromna večina onih, ki so zaposljeni pa garajo za malenkostno plačo. Vsa ta množica izkoriščanih in bednih upa, da se dogodi kak pojav, ki ^premeni razmere na bolje, da se prikaže od kod Mojzes, ki udari s palico, pa se odpro nove službe in plače se dvignejo. In res, pojavil se je Roosevelt in obljubil skrajšati delavnik, zaposliti nove milijone delavcev in dvigniti plačo do višine, da bo zadoščala več kot pa samo za bori kruhek. Na podlagi programa Roose- veltove administracije je kongres sprejel zakon za preureditev vsega gospod arafkega življenja pod vladno kontrolo. Ta kontrola zdaj deluje. Zauka-zala je znižanje delavnika in določitev minimalnih plač. To je storila v namenu, da se dvigne kupna moč ljudstva, in da se vposii nekaj milijonov onih, ki so vsled strojev, predolgega delavnika in anarhičnega kapitalizma ob zaslužek. Vse važnejše kompanije in ogromna večina malih je podpisalo provizorični Roosevel-tov pravilnik, ki določa znižanje delavnika in minimalne plače. „ Optimisti so mislili, da bo to že v par tednih pripomoglo trem milijonom brezposelnih do zaslužka. Nadejali so se tudi, da bodo plače vsled določb o minimalni mezdi v skupni vsoti veliko višje kot so bile dosedaj. Pa se ni še zgodilo ne eno ne drugo. Kompanije so za- in da ne plačajo manj kot pa določajo v raznih pravilnikih postavke o minimalni mezdi. Na podlagi tega tolmačenja so mnoge kompanije odslovile tisoče boljše plačanih delavcev in najele nove po minimalni plači, ki jo določujejo pravilniki. V marsikakšnem podjetju so bile plače na ta način znižane, ne pa zvišane, kakor je namen zakona — vsaj na papirju. Smatrajo, da je zadosti, če plačajo $14 na tede. In zato danes marsikdo, ki j imel junija še $20 na teden in več, prejema le "minimalno" plačo, ki jo je odobrila sicei vlada za zadostno, toda ista vlada trdi v statistiki delavskega departmenta, da je za dostojno preživljanje družine potrebna plača od $35 do $46 na teden. Vsled novih krivic je med tisoči delavcev zavrelo in nastale so stavke, posebno v predilnicah, in med premogarji poljih mehkega Vzlic kampanji v kapitalističnem časopisju pod vodstvom vladnih publicistov, ki dan is dnem pripovedujejo, kako s« množica delavcev vračajo nazaj v tovarna, j« resnica ta. da je število nezaposlenih zmanjšano še/prav majhen odstotek. Na sliki je tovarniško poslopje v Clevelandu, in pa množica onih/ ki prihajajo pred vhod« v nadi, da dobe zaslužek. \ SLÄTSi Va «MST«ra cev, kateri pa morajo deliti zaslužek s prejšnjimi zapo-slenci, tako,da je skupna plača prav maio višja kakor poprej, medtem ko so cene potrebščin precej poskočile. Rooseveltov program zahteva, da industrije "prostovoljno" določijo višino minimalnih plač. In res ao jih industrial-ci določili, vlada pa jih je o-dobrila. Te plače varirajo od $12 do $15 na teden za stalno zaposljene delavce, kar se zakona tiče. Kompanije niso po novih naredbah nikomur dolžne plačevati več za ves teden dela kot omenjeno vsoto, in v nekaterih obratih, npr, v pralnicah, je minimalna plača od $6 do $9 na teden, neglede na poznejša zanikavanja v dnevnem časopisju. Roosevelt je sicer na delodajalce apeliral, da naj ne znižajo plač, ako so višje, kakor pa je v pravilniku določena minimalna mezda. Industrialci pa ao hoteli vedeti, če je to le želja, ali je zapoved. Vprašali ao, če smejo vzlic novemu pravilniku za industrije poljubno odslavljati delavce in najemati nove, ako jih rabijo. In iz u-ruia administracije za kontrolo nad industrijo so jim odgovorili, da smejo delavce odslavljati in najemati kakor jih je volja. Vse, kar vlada od njih zahteva, je, da se drže v mejah maksimalnega delavnika, jetniki so namreč v mnogih tovarnah in rudnikih novi pravilnik za "ekonomsko rekon- Socialisti v boju in s^itaciji za unije. Socialistična stranka je sporočila unijam, da jim je na razpolago z vsemi svojimi člani v agitaciji za organiziranje delavcev. V poslednjih tednih je pridobila tisoče delavcev v unije. V stavkah, ki so ae vršile, od kar je med delavstvom zavel nov duh odpornosti, so socialistični agitatorji v prvih vrstah. Žrtve razrednega boja. V končani stavki premogar- atrucijo"izrabiliza poslabšanje! V PennfJ« bil° P.ar delovnih razmer, predvsem za delavcev ubitih, mnogo ranje- znižanje plai "zapov^njel ",h m V*č f,a,prettepemh ,n naganjanja pri delu Novih' Pre«anJ»nlh- Vzllc terorJ« P» delavcev prav VSAK KOŠČEK SVOBODE SI JE MORALO LJUDSTVO SAMO IZVOJE-VATII TUDI "NEW DEAL" NI TE RESNICE POSTAVIL NA GLAVO. | delu. pa so vposlili malo. Tako so delavci v kritični u-ri začeli v čez dalje večjem številu spoznavati, da pride "new deal" edino ako se organizirajo. Zato pristopajo zdaj v unije takorekoč brez kakega večjega urgiranja od strani organizatorjev. In če bodo vodstva unij kos nalogi, bo v teku dobrega leta več delavcev organiziranih v svobodnih unijah, kot kdajkoli prej v zgodovini te dežele. Kapitalisti so v strahu vsled tega navala mase v unije, in še bolj se vzrujavajo radi stavk, ki so po njihovem mnenju in po nazorih Rooseveltove administracije nepatriotične. Pod to masko patriotizma, kakor si ga seveda tolmačijo izkoriščevalci, bodo razbili marsikak-šen odipor izkoriščanih in bednih. Tudi stavka premogar je v v Penni je bila uradno končana pod takim pritiskom. Toda vera ameriških delavcev v svojo silo narašča, in to je predpogoj za zmago in resnični "new deal". Tudi še tako dober socialistični listje brez vrednosti, ako ne doseže mase, kateri je namenjen. se je stavka širila kakor ipožar in je vzela pod svoje okrilje že blizu 40,000 rudarjev, ko je bila na intervencijo predsednika Roosevelta ustavljena. V Brownsville, Pa., je morala poseči v kaos milica, ker je šerif s svojimi deputiji preočitno pomagal kompanijam. Kompanijam ns za unije. V poganjanjih med kompa-nijami in vladno uprav0 za gospodarsko obnovo so zastopniki izkoriščevalcev brezobzirno proti priznanju svobodnih unij. Premogovniške družbe v Penn-sylvaniji, ki jih kontrolira jeklarski trust, so na vse pretege tudi proti U. M. W. of A., ki je na glasu za zelo konservativno unijo. Ampak kompanije tudi take ne marajo. Da-li bodo svoje stališče spremenile v ipogajanjih za pravilnik premogovniške industrije, je vprašanje. Od visi pač, s kolikšno energijo bodo predstavniki delavcev zahtevali pravice za one, ki spravljajo premog na površje, in v koliko jim bo pripravljena pomagati Roosevel-tova administracija. Zadnjič, ko je Roosevelt ustavil stavko v Penni, je premogarjem obljubil, da ne bo pozabil na njihove koristi v novem pravilniku. Stavka prepovedana. Cikaška civil service komisija je izdala naredbo, s katero prepoveduje mestnim uslužbencem v kateremkoli oddelku sredstvo stavke v bojih za svoje zahteve. V nobenih okoliščinah ne smejo skupno zapustiti dela. Vsa nesoglasja morajo predložiti posebnemu odboru, ki naj ipreiskuje in razsoja o njih. Aretirani stavluurji V Philadelphiji je policija aretirala koncem julija blizu dve sto delavcev in delavk, ki so pike tirali pred tovarno za izdelovanje kravat. Zahtevali so boljše delovne pogoje in pa plačo, ki bi zadoščala za stanarino in hrano. Doba «tavk na vidiku. Fred Henderson pride v Ameriko Chicago, III. — Pred Henderson, vodilni socialistični pisatelj in govornik v Angliji, pride prihodnjo jesen v Ams-ko na govorniško turo, poroča Clarence Senior, tajnik stranke. V Ameriko pride okrog 15. oktobra in v Evropo se vr-ne eden teden pred božičem. V načrtu je obširna govorniška tura po vsej deželi. Klubi in okrajne organizacije, ki žele Hendersona za govornika, naj se obrnejo na Clarence Seniorja, 549 Randolph st., Chicago. On je avtor klasične in popularne knjige "The Case for Socialism" in več drugih del. LETO — VOL XX Via 'Dobrodelnost', plačilo za delo in patriotizem NOBENA država ameriške Unije, niti ne zvezna vlada ne druge -po itične oblasti niso bile niti z daleč prfprivU«I _" na *edanjo krizo, ki požiga deželo. Prejfeji pred^dSk Hoover se je dolgo branil priznati dejstvo, da bi fed eiSvt SV0J!mi Viri v Pranje brezposelnih, kaj- n.Lh 6 6tl k*nze Je zatrj*vaI' ^ to sploh ni nikaka depresija nego le začasen pojav "nadprodukcije", ki je vrgel ,p*r milijonov ljudi v brezposelnost. Potem pa, ko je situacija postala opaana, ko so governerji histerično apelirali za pomoč fe *o so župani velikih mest priznali bankrotiranost svojih občin m bedo, ki tira ljudi v obup, je zvezna vlada priznala "krfeo" in začela deliti "kredite" državam za podpiranje bednih. Ob* enem je naglašala, da je ta pomoč le začasna in da mora vsaka država sama najti vire za vzdrževanje nezaposlenih. To je pomenilo nove davke. Zakonodaje nekaterih držav so jih odobrile — večinoma davek na potrebščine. V drugih se no žurijo toliko. In Washington jih je v tem letu znova opozoril, da se za podpiranje svojih nezaposlenih ne smejo več zanašati samo za zvezno vlado. Na drugi strani je kongres na predlog Rooseveltove administracije sprejel načrt, ki določa maksimalni delavnik in minimalno plačo. Namen tega načrta je, da se zaposli čimveč ljudi, za plačo od $12 do $15 na teden, zato, da se jih ODVZJt-ME z liste "dobrodelnega podpiranja". Rooseveltova administracija hoče, da se dvigne cene živ-Ijenskim potrebščinam na višino, kakršne so bile leta 1926-28, toda za minimalne plače je določila vsote, kakršne so delavci prejemali ipred četrt stoletjem, ko so bile potrebščine znatno cenejše nego di ČEMU SO VOJAKI IN DEPUTIJI? Ali se je že kdaj dogodilo, da bi bil kak ameriški prezi-dent ali govemer poslal vojake proti onim, ki zaposlujejo delavce? To je — proti izkoriščevalcem, ki bogate na račun proletarcev? Ali je kdaj kak šerif ukazal svojim deputijem, da naj pretepajo lastnike tovaren ali rudnikov? Ali je kdaj kak sodnik izdal sodno povelje, ki bi delavcem pripomoglo k zmagi v stavkah? Well, take reči se v tej svobodni deželi zdaj še ne dogajajo, ker je vsa oblast, vklju-čivši tista, ki danes kontrolira belo hišo, pod popolnim vplivom profitarskega, to js, izko-riščevalnega sistema. Stavke se ne množe samo v Zed. državah, nego tudi v drugih. V Zed. državah so od 5. avgusta naprej zabranjene. Pritožbe unij proti delodajalcem, ali kompanij proti unijam, pa bo reševal poseben odbor, v katerega je predsednik Roosevelt imenoval za zasto-nike delavstva Wm. Greena, predsednika AFL, dr. Leo Wolmana od A. C. W., in John Lewisa od U. M. W. Zastopniki kapitalistov so Walter C. Teagle, Gerard Swope in Louis E. Kirstein. Za predsednika, ki bo odločeval med tema skupinama, je Roosevelt imenoval senatorja R. F. Wagnerja. Med železničarji v Kanadi je v teku referendum o predlogu, čigar rezultat bo odločil, da-li železničarji sprejmejo zahtevo železnic, katere hočejo znižati plačo 10 odstotkov, ali pa bodo zaatavkali za obrambo sedanje plače. Velike stavke se vrše v Franciji in Angliji. V Londonu so prve dni avgusta zastavkali tudi transportni delavci. New Leader pošlje poročevalca v Evropo Socialistični tednik "New Leader", ki izhaja v New Yor-ku, bo poslal v Evropo posebnega poročevalca, sodruga dr. Lipschitza, ki je bil ameriški dopisnik za vse nemško socialistično časopisje, dokler ni bilo uničeno. Obiskal bo vse dežele zapadne in srednje Evrope razen Nemčije. Poročal pa bo tudi o deželi hitlerizma. 40 socialistov posetilo šolo Reading, Pa. — Poletno strankino šolo, ki se je vršila v tukajšnjem Socialističnem parku, je obiskalo 40 mladih članov stranke. Vršila se je dva tedna. Predavali so Mark Star iz Brookwooda, ki je imel tečaj o socialistični teoriji, Sarah Limbach, tajnica državne stranke, August Ciaessens in H. Kantorovich iz New Yorka, ki sta predavala o ekonomiji. Po eno predavanje so imeli James Maurer, Mary Windsor, dr. Jesse Holmes, Leo Krzycki, Derlington Hoopes in Emil Rie-ve. Študentje so prišli večinoma iz Pennsylvanije. Poleg teoretičnega so dobili tudi praktično znanje o delavskih bojih, ker so se udeleževali piketnih straž in pomagali stavkarjem. Več članov so poslale v šolo unije. To je bila tretja strankina poletna šola. Prva se je vršila na jugu, druga v Michi-ganu in ta v Readingu. Stranka je z njimi pridobila nove organizatorje. Kompanije so v biznisu samo radi profita. Mnoge so so poslužile postavke o minimalni plači v novih pravilnikih in jo več znižale nego zvišale. Delavcem so skrajšale delavnik za nekaj ur, ob enem pa so jih pri delu le bolj nagnale. Plačo so jim znižale do minimuma. Vsled teh novih krivic je med delavci vskiipelo in marsikje so dali duška svojemu ogorčenju s stavko. V Washingtonu so se čudili, profesionalni dolarski patrioti pa so žačeli z gonjo zoper unije, in ob enem zahtevajo, da Vlada v interesu "vsega" prebivalstva stavke sploh prepove. , To so je zgodilo, ker unije niso mogle "prostovoljno*' odnehale s tem orožjem. Vsi dosedanji slučaji v prošlih par tednih so pokazali, da so delodajalci napram delavcem v stavkah prav tako brutalni, kakor so bili v "starem dealu". V«i proglasi za kooperacijo med "delom in kapitalom" so le mamilo za zavajanje javnosti. Jasno je, da bodo delavci tudi pod NRA prav tako izkoriščani in brezpravni, kakor so bili. Ako «e bo vladi in magnatom zazdelo, da so delavci ipostali presi-gurni svoje moči, bo vlada izdala pod krinko ekonomske rekonstrukcije in javne blaginje izjemne zakone, katerih ost bo naperjena samo proti organiziranim naporom delavcev in proti osvobojevalnim akcijam delavcev in farmarjev. To niso ugibanja, ne prerokovanja. Ta nasilja nad delavci in farmarji so tudi v teh opevanih dneh nove svobode vsakdanji običaj. Delovnemu ljudstvu ,ki producirá, torej ne preostaja drugega, kakor da udano trpi, ali pa se združi v svojih organizacijah za borbo proti izkoriščevalcem v prid svojih koristi. Socialistična stranka svetuje slednje, zato poziva delavce in farmarje v organizacijo in v borbo, da se na ruševinah sedanjega profitarskega sistema zgradi nov red javne blaginje in človeške civilizacije. 'LASTNI DOMOVI' DELAVCEV SO V RESNICI TUJA LASTNINA Danski delavci bojkotirajo Nemčijo Danska Delavska »prosvetna zveza je pozvala vse delavce te države na bojkot Nemčije. Ta zveza je vsako poletje vodila delavske izlete v razne kraje Nemčijo- Služile so za utrjevanje delavskih vezi, ksr je v Evropi postalo del prosvetne funkcije delavskih organizacij. Danski delavci so letos organizirali turneje v druge države. V Nemčiji bi iUk ne bili dobrodošli, čeprav bi hoteli, ker js Hitler poleg drugega uničil tudi vse delavske hotele in letovišča. Nešteto delavcev ima "svoje domove". Ampak so njihovi le, dokler plačujejo obroke in obresti. Stotisoči, ki plačujejo na svoje domove že več let, so še prav tako malo lastniki "svojega" doma, kakor so bili tisti dan, ko so ga kupili. Tudi ako so plačali že eno tretjino ali več, so Se zmerom na izgubi, ker so njihovi domovi danes vredni veliko manj kakor pa v času, ko so jih jim prodali slad ko besed ni agenti, zaradi svojega komišna in pro-fita real estate korporacij. Sploh so bile cene domovom, v kakršnih žive delavske družine, in stavbiSč, ki so jih real estate družbe prodajale delavcem, od 20 do 50 odstotkov previsoke, in toliko znašajo tudi današnje izgube. Na silovit pritisk obupanih ljudi, ki imajo svoje domove, je vlada ustanovila korporacijo, katera pomaga stavbinskim in posojilnim društvom ,ter drugo, ki naj bi pomagala s posojili imetnikom malih stanovanjskih hiš, ki so zdaj v nevarnosti, da jih zaradi neplačanih obresti in obrokov izgube. Stotisoče malih posestnikov polaga v to ustanovo največje nade. Na vzhodu, zapadu in osrednjem zapadu so "lastni- ki" svojih domov oblegali urade nove federalne korporacije za posojila na hiše po cele dneve takoj ko so začeli s poslovanjem. V Chicagu npr. jih je bilo v liniji pred uradom takoj prvi dan sedemnajst tisoč, — sedemnajst tisoč takih, ki imajo še "svoje" domove, toda so v nevarnosti, da jih morda jutri že ne bodo imeli. Enake procesije so se vile v drugih mestih. V koliko bo ta akcija uspela, se danes še ne ve. Brez iponovne zaposlitve lastnikov teh hiš pač ne more biti kake temeljne spremembe. Strah pred Rooseveltovim socializmom Predsednik Roosevelt skuia z raznimi regulacijami in reformami rešiti sedanji kapitalistični sistem, toda njegov program je starokopitnim pro-fitarjem tako tuj, da so se ga zbali in vipijejo o socialistični nevarnosti, ki jo uvaja novi predsednik. Tudi nekateri senatorji so v zbornici obdolžili Roosevelta, da prinaša socializem v Zed. države. Well, ako ne bo v vladi boljših socialistov, kakor je Roosevelt, potem prav gotovo ne bo socializma. PROLETAREC ¿alavhnga "NEW DEAL** IN PREMOGARJI V PENNSYLVANIJI I I I I u CImíW JuwltTiiáw 3oefcnli*lki i Zrmmm MAJIOČN1NA v Zedin jenih državah U celo leto H-ü«; m pel leU «1.7S; m «etri leU $1.00. »: aa celo Uto »1*0; mi polleU »1.00. U oglasi morejo biti v našem uradu naj-do poedeljka popoldne aa priobčite* ▼ številki tekoče«« tedne. PROLETAREC mry Thursday by the Jugoelav We ■ Publishing Co., In«. ltOf. MuMfif__Charles Poforelec SUBSCRIPTION RATES One Year »».00; Si« Meatfce $!.?•; »1.00.—Foreign Countries, Oea Tee« »».SO; Six Months »1.00._^ PROLETAREC W. N* ST.. CHICAGO. ILL. Til^lr Ronkwol MR 54« Kje se dobi delo? Industrija poljedelskih strojev je velik obrat. Rooseveltov program za zaposlitev večjega števila delavcev, za določitev minimalnih plač in maksimalnega delovnika je navdušeno sprejela in nabila ,proglase v svojih tovarnah. Ko pa so jo vladni agenti vprašali, koliko je vposlila delavcev več vsled novega programa, so managerji odgovorili, da o kakem zaposljevanju novih delavcev zdaj ni govora. To pride šele kadar doseže prosperiteta "tudi" farmarje, kar pa se leto ali dve ne bo še zgodilo. Tudi v drugih o-bratih se izgovarjajo, ker morajo zdaj priznati, da kljub skrajšanemu delavniku niso najeli novih delavcev. Nezaposlenost je torej vsJed novih naredb prav malo zmanjšana in brezposelni delavci bodo morali še čakati na obljubljene prilike za zaslužek. Odmev Iz Washingtona na protest JSZ . V zadnji številki smo poročali o protestu, ki ga je poslala eksekutiva JSZ Roosevelto-vemu administratorju novega rekonstrukcij-skega zakona generalu Hugh Johnsonu z ozi-rom na zahteve jeklarskega trusta, kateri hoče, da mu vlada prizna ter podpre kompanij-4ke unije ter pomaga zatirati delovanje svobodnih unij. V krogih industrialcev, ki so brezpogojno za odprto .delavnico, so se namreč čula zagotovila» da Rooseveltova kontrola nad industrijo ne pomeni oporo svobodnim unijam. Odgovorni uradniki so na konferencah mag-natov zagotavljali, da vlada ne bo organizirala delavcev ne v svobodne ne v kompa-nijske unije, kajti zakon določa le, da imajo delavci pravico pogajati se z družbami kolektivno, ni pa nikjer določbe, ki bi družbe v to prisilila. V svojem originalnem pravilniku so jeklarske družbe, katere tvorijo eno temeljnih industrij te dežele, sporočile vladnemu zastopniku Hugh Johnsonu, da ne bodo dopustile v svojih tovarnah nikakih unij, razen kompanjskih. Delavstvo je proti temu protestiralo, kajti če bi vlada tak pravilnik potrdila, bi obveljal za vsa podjetja, ne aamo za jeklarski trust. Protest, ki ga je poslal tajnik JSZ v imenu eksekutive Hugh Johnsonu, je bii objavljen v prejšnji številki. Odgovor nanj je aledeči: NATIONAL RECOVERY ADMINISTRATION Washington, D. C., July 28, 1933. Mr. Charles Pogorelec 8639 W. 26th Street Chicago, Illinois. Iron A Stani Coda Dear Mr. Pogorelec: General Johnson has referred to me your telegram of July 26th inasmuch as I am in charge of the preparation of the code for the Iron and Steel Industry. Your reference to the "reenslavement of the American workers" would indicate that you have overlooked the mandatory provisions with reapect to labor which must be included in every code. You will find these on page 5 of the enclosed ] copy of the Industrial Recovery Act, Title 1, Section 7 (a). Your attention also is directed to the enclosed Bulletin 1, Statement by the President, which fully expi esses the general aims of the Act for the benefit of all. Thanking you for your interest and hoping I have given you the information you desire, 1 remain Yours very truly, K. M. Simpson, Deputy Administrator. Tisoče delavskih organizacij in posameznikov je protestiralo proti pravilniku jeklarske industrije, in rezultat je, da je njen zastopnik "prostovoljno" umaknil zahtevo za vladno priznanje kompanijskih unij, izjavil pa je, da ostane stališče kompanij napram -zunanjim" unijam nespremenjeno. To Domeni, da si bo moralo delavstvo priznanje svojih unij samo izvojevati s stavkami in s politično akcijo, kajti general Hugh Johnson ne bo organiziral delavcev, niti jih ne bo Roosevelt ali demokratska stranka. Depresija je utrdila ameriško ljudstvo, pravi nelki kapitalistični urednik, ki še ne ve, kaj pomeni kriza in beda v delavčevi družini. Ker so velike premogovniške družbe v Pennsylvaniji, katere kontrolira direktno ali neposredno Steel trust, napovedale vojno onim delavcem, ki se hočejo organizirati po svoji volji v svoje unije, so bili prisiljeni stopiti v stavko, katera se je razširile po okraju Brownsville, in v Fayette ter Allegheny counties. Okrog trideset tisoč premog ar j ev a« je uprlo kompenijakemu aamodrštvu. Ker je šerif — kompanij ski valpet — rudarje provociral, ao ae dogodili izgredi, nakar je governer Pinchot poalal v stavkovno okrožje miliooL Ali kompanij tudi to ni odmaknilo od njihove zahteve sa open ahop. Valed vih izgredov je posegel v situacijo Rooaevel-tov administrator NRA general Hugh S. Johnaon in zahteval poravnavo. Pretežne večina vladnih faktorjev je seveda na strani izkoriščevalcev, delavcem pa očitajo, da ao nepatriotični* ker nameato, da bi ponujali Rooeeveltu, mu ovirajo njegovo rekonatruk-cijako taktiko. Za kompanije* ki ao krive vsega zla v premogovniških kempah, nimajo grajalne besede. Na aliki na levi je go-vernor Pinchot, in apodaj milica, ki jo je poslal v stavkovno okrožje, da odvzem* moč šerifu in kompanijam, kot je dejal. Izlet kluba št 114 in pev. zbori "Svoboda" v prid Proietarca. . Detroit. Micfc.—^Delavske razmere se pri nas le niso doeti, ali pa celo malo izboljšale. Se vedno čakamo, da nas odreši "new deal".- Precej naših rojakov je sicer dobilo delo, toda pretežna večina je ie vedno brez posla. Zadnje ¿ase smo se tudi pri nas malo sbudili ter se začeli zanimati kako ohraniti ProleUrca skozi to kri-so. Klub it 114 JSZ. in njega pev-ski odsek "Svoboda" prirediU v nedeljo 18. avgusta skupen islet, ki bo pri Upper Strait Lake, in katerega ¿isti prebitek je namenjen tiskovnemu fondu lista. .Začetek bo že dopoldne in potem celi dan. Apeliram na vse naročnike in prijatelje Proietarca, da nas poeetijo na tem pikniku v obilnem številu ln nam tako pomagate ne samo da vzdrži mo list, pač pa da nam ga bo mogoče zopet izdajati na osmih straneh. Postrežba bo najboljša v veeh ozlrih. Na agitaciji za list naletim na razne izgovore. Eni pravijo, da ima ProleUrec preveč oglasov, drugim ne ugajajo romani itd. Resnica pa je, da je list premajhen, in to je vzrok teh izgovorov. To se bi lahko popravilo, ako bi vsi tisti, ki Uko radi kritizirajo rajše več delali za list. ga naročali in tudi druge pridobivali, da store isto, pa bi kmalu imeli Pro-letarca spet na osmih straneh. Pustimo take stvari na stran in postanemo zopet aktivni kot smo bili pred 8. rednim zborom 1980. Takrat sem mislil da bo Detroit postal drugi Milwaukee. Torej proč z mrtvilom' in na delo za Proietarca! . Naj omenim še, da se pevski odsek Svoboda prav vztrajno pripravlja za bodočo sezono, v kateri misli prirediti zopet nekaj krasnih operet, in naš zborovodja John Berlizg je pridno na delu, da vse iznenadi vse skupaj. S pevskimi vajami začnemo prvi teden v septembru. Vabljeni ste torej vsi sUri in novi pevci, kogar pač veseli petje, da se nam pridružite. Vaje bodo na 116 W. Six Mile Rd. — Janko Zornik, tajnik Svobode. PO COLORADU FRANK ZAITZ V naročju kapitalistične revolucije Zadnja leta je bila Rusija jpozorišče največjega svetovnega zanimanja radi svoje petletke. Svetu je dala idejo planirane ekonomije, s katero pre-obrazuje deželo. Te ideje tudi zapadni kapitalizem ni mogel prezreti in tako smo videli posebno v Ameriki zanimanje za dogodke v Rusiji celo v krogih naj korenite jših kapitalistov. Najpopularnejše čtivo so bile knjige, članki in poročila o Rusiji. Komisije in radovedni ljudje so hodili tja v dolgih procesijah. Zadnje čase je Rusijo izpodrinila Amerika. V Rooseveltov "new deal" ima uprte oči ves svet — izjema je le Nemčija, ki je prezaposlena s pobijanjem marksistov in drugih an-tifašistov. V Angliji na primer delavski in kapitalistični krogi bolj živahno. argumentirajo o novem ameriškem eksperimentu kot o čem drugem. Tudi za nas v Ameriki je to silnega zanimanja in še večjega pomena. Je li to revolucija, ki bo (preobrazila socialno in gospodarsko strukturo najmogočnejše kapitalistične dežele v zgodovini človeštva ali je le sen kresne noči? Trenutno je td, kar je pričela izvajati Rooseveltova administracija z N1RO, nič drugega kot revolucija, in to posebno še za deželo z.najbolj okostenelo konstitucijo, za deželo, ki se je še pred letom, faktično še pred štirimi meseci, klanjala pred oltarjem "robustnega in-dividualizma". Kar naenkrat pa pride predsednik, ki ima deželo na dlani, in pridiguje principe kolektivne akcije, kot je to storil Roosevelt v svojem zadnjem govoru po radiu. Revolucija je tudi to, da federalna vlada tako rekoč diktira maksimalni delovnik in minimalno plačo za privatna podjetja — za vladne uslužbence, ki so danes na slabšem kot so ibili pod Hoovrovem režimom, to ne sme veljati 1 Revolucija je tudi to, da vlada pravi delavcem, da se lahko organizirajo V svojih strokovnih I v P®tek 26. avgusta bo v klubu unijah, če se hočejo, in to v de-| ^ J .."^^fli* ® JE1®' želi, ki je še pred enim letom . ANTON GARDEN doge" za popolnoma legitimno orodje v rokah delodajalcev za pobijanje delavskih organizacij in stavki Živimo res v izredno zanimivih dneh, v dobi največje kapitalistične revolucije, ki ne bo brez večjih posledic na bodoči razvoj dežele neglede kakšen bo rezultat. Stojimo na pragu nove dobe in — novih bojev. Besedi NOVIH BOJEV je treba poudariti. Boj bo med tremi družabnimi redi: med starim kapitalizmom, ki leži pred nami sesut v prah, med "novim" kapitalizmom, kateremu polagajo temelj v Washingtonu, in socializmom. Kapitalizem kot smo ga poznali do "new dea-la", je trenutno kapituliral, popolnoma kapituliral. Individualističnih "robustnežev" ni več — spremenili so se iz Savla v Pavla. Plutokrati, ki so še včeraj grmeli o "states rights", so jih kar čez noč zavrgli in se vrgli v naročje centralne politične avtoritete. Plutokrati ,ki ao se še včeraj zakli-njali, da "je konkurenca življenje obrti," so kar čez noč postali kolektivisti, seveda kapitalistični kolektivisti. Vse se klanja "novemu dea- lu" — novemu po federalni r= •"" " 1 ' -' --- Skupen izlet klubov JSZ v Chicagu Chicago, III. — V nedeljo 13. av-gusta prirede čikaški klubi JSZ svoj prvi skupni izlet v forest preserve nad Stežinarjem v Willow Springsu. Igral bo tamburaški zbor srbakega kluba št. 20. Naši srbski sodrugi bodo pekli tudi jance na ražnju. Vsi člani in članice ter drugi somišljeniki so vabljeni, da si rezervirajo U dan za udeležitev skupnega piknika. Na U izlet so vabljeni tudi gl. odborniki SNPJ., ki pridejo na svojo polletno sejo. — P. O. vladi kontroliranemu kapitalizmu. "Proč z vladnim vmešavanjem v biznisu!" — geslo, ki je donelo po deželi nad 150 let — je vrženo, na smetišče. Vladna kontrola ali "partner-šip" je nova svetinja. Trenutno, ker za crknjeni kapitalizem ni druge pomoči, je vladna kontrola gospodarskega življenja dobrodošla tudi najzakrk-njenejšim kapitalističnim carjem. Besedo "trenutno" rabim namenoma. Kakor hitro bo Roosevelt vdihnil novo življenje a-meriškemu kapitalizmu, se bo v njem zopet obudila silna želja po atari džungelski prostosti oziroma anarhizmu . In tedaj se bo pričel boj med starim in "novim" kapitalizmom. V lase si bosta skočila "Vladna kontrola" in "Konec vladnemu umešavanju v biznisu". Cez par let bo to posftalo dominantno (politično vprašanje dežele. Boj dveh kapitalističnih sistemov in dveh nazorov politične ekonomije. (Konec prihodnjič.) Seja odborov JSZ Redna seja članov ekaekutive JSZ in upravnega odbora ProleUrca se bo vršila v četrtek 10. avgusta v u-radu ProleUrca. Diskuzija v klubu št 1 smatrala Injunkcije in "yellow žaju v Nemčiji in o vzrokih fašistlč ne zmage. Ta razprava bo zelo zanimiva. Udeležite se «eje vsi. Zahvala in priporočilo. Chicago, III.—V prijetno dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem po-setnikom pri otvoriiti naše gostilne Bohemian Beer Garden, katerih je bilo tako obilno število. Med njimi je bilo tudi lepo število članov kluba JiSZ in Članov pevskega zbora "Sava". Želim, da se še večkrat povrnejo. Vsem akupaj jamčim prvovrstno postrežbo po zmernih cenah. Priznati moram, da po 20-letnem času v tej obrti sem spoznal, da je slovensko časopisje najboljše oglaševalno sredstvo za slovenske trgovce in obrtnike. Ako pogledamo po naših slov. naselbinah, vidimo da je okrog 16 do 20 tisoč raznih slovenskih podjetij in ako bi vsi oglašali v našem časopisju, bi bilo v korist listom in podjetnikom. To sem spoznal pri otvoritvi Bohemian Beer Gardna. Naj Še omenim, da imajo "Narodni vitezi" svoj piknik v nedeljo 27. avgusta na prijaznem "kranjskem hribčku" v Forest preaerve. na katerega vabimo rojake v obilnem številu. Na programu bo vsakovrstna zabava in postrežba najboljša. ' Za rojake, ki prihajajo na svetovno razstavo, imam na razpolago 75 sob za prenočišča po zelo «menih cenah, in fino resUvraciJo. Za cene poglejU oglas Uj izdaji. Obiskovalcem svetovne razsUve se toplo priporoča Otte Spolne, upravitelj. Ni za Zornikovo sugestijo CUvnland. O. — Naš agilni so- drug Anton Zornik iz Herminie, Pa., sugestira, da bi ProleUrcu spremenili ime v "Delavski List" ali "Delavski Glas'V Do tega mnenja da je prišel na agitaciji, ker misli, da bi bilo potem laglje dobiti naročnike. Pravi, da se ljudje v mnogih naselbinah boje naročiti ProleUrca, ker je pri bossih preveč dobro poznan in na indeksu prepovedanih listov. Tisti, ki so tega mnenja, imajo najbrž gotove vzroke. Vprašanje pa nastane, če bi se s premembo imena usUvilo gonjo proti listu in če bi bili čitatelji potem varni pred tistimi borni, ki diktirajo, kaj je delavcem dovoljeno čiUti in kaj ne. Jaz sem mnenja, da bi se na stvari nič ne spremenilo, ker bi bossi hitro zavohali, da je le drugo ime, vsebina in smernice lista pa isU kot prej..Kjer je sedaj gonja proti listu, bi bila tudi potem. Tudi jaz imam v tem skušnje, ker sem hodil in še hodim med različne ljudi in sem že slišal take in drugačne sugestije. Sprevidel pa sem, da je pretežna večina naročnikov in či-tateljev zadovoljna s tem imenom, čeprav je v starem Rimu beseda "proletarec" pomenila sužnja, to danes ne pride v poštev. V današnji družbi ta beseda pomeni Industrijskega, mezdnega delavca. Ime Proletarec naj osUne, dokler bo obstajala JSZ. Ako bi spremenili ime listu, jaz ne verjamem, da bi bila potem Uka agitacija za zvezo. Čeprav nas je malo, vendar gremo s odločnostjo naprej in kljubujemo vsem napadom in drugim neprilikam. Korajža, vztrajnost in agilnost velja, sodrugi in prijatelji! Kot sodrug Zornik tako tudi jaz pogostoma slišim, da sta vsebina in smernice v Prosveti ista kot v ProleUrcu. Ti argumenti pa niso povsem na mestu. Res je, da ProsveU piše v korist delavstva in je med najboljšimi slovenskimi listi, ampak je glasilo podporne organizacije, medtem ko je ProleUrec glaailo socialistične stranke oziroma JSZ. Kot Uk je vreden, da ga slovenski delavci obdržimo, ker v njem imamo dobro orožje proti našemu najhujšemu sovražniku: kapiUlizmu. Moja želja in tudi želja večine je, da ostaie ime našega glasila staro. ProleUrcu podaljšamo življenje čim več mogoče, Uko tudi JSZ in oja-čajmo socialistično stranko. To je naša naloga. S preminjanjem imena ne bomo nikamor prišli. , Sodružni pozdravi Anton Jankovič (večni popotnik). Žetev za demokrate Po 1. juliju je začela demo-kraUka .administracija odslav-ljati tisoče upraviteljev glavnih pošt v raznih mestih, stotine distriktnih pravnikov zvezne vlade in tisoče drugih federalnih uradnikoy, ki jih je vposlila prejšnja Hooverjeva administracija. Člani Roose-veltovega kabineta so vse te nadomestili z "zaslužnimi" demokrati. Vseh zveznih političnih služb, ki so bile ali bodo oddane te tedne novim ljudem, je okrog 30,000. "Vam na vzhdu je lahko," mi je reki rojak v neki koloradski naselbini. "Posebno še v Chicagu vam ni sile," je pristavil. Zazrl aem se vanj in vidfel v njegove misli: "Tam imate blagajne, pet milijonov v eni, kak milijon v drugi, par milijonov v Jolietu, pa je vam lahko. Nam ,pa, ki le plačujemo, pa je jako težko." Ko sem to prebral v njegovih očeh, sem ga vprašal, kako kaj "razmere". Pojasnil je, da so zdaj še zelo slabe, pa bo Ikmalu boljše, ker se predsednik Roosevelt na vso moč trudi, da dobe delavci spet nazaj svoje službe, stare plače in prosperiteto. V hiši znanega rojaka v Denverju visi poleg drugih tudi Rooseveltova slika. Na obeh straneh nabožne, in v sredi Roosevelt l "Vidiš, tale bo storil, da bo spet dobro v Ameriki," mi je zagotovil. V hiši je bil vasovalec, napreden rojak, ki je pristavil: "Roosevelt je največji socialist, kar jih Je Te bilo v Ameriki." Jn dotični ugledni rojak je komentiral: "You bet da je. Dobro, da ni kandidiral na socialističnem tiketu, ker ne bi bil nikoli izvoljen . . Nekje v južnem Coloradu mi je pravila rojakinja: "Za Prosveto in Proietarca ni našim ljudem zdaj prav nič. Samo Roosevelta hvalijo. Stepli bi se zanj vBako minuto." Niso sicer vsi taki. Vendar pa je u^panje v odrešeniško poslanstvo novega predsednika ogromno. Ko jih ukani, ko se njegovo reševanje kapitalizma ponesreči, pa bodo spet kleli — socialiste. Nekateri seveda. Druge pa bo premotil kak nov odrešenik. ""V Denverju ni dosti dela. Kšeft s turisti je slab. Pravijo, da je nekaj kriva kriza, veliko pa tudi svetovna razstava v Chicagu. Namesto, da bi priAli ljudje na ¿veži gorski zrak, potujejo v Chicago, da &i ogledajo čikaške komedije in se parijo v čikaški vročini, so mi tolmačili Denverčani. Hribi in gore v okrožju Denverja in Colorado Springsa so komercializirani. Uslužnih ljudi ne manjka. Seveda, računajo tudi. In ker je danes število onih, ki bi lahko plačevali, malo, se to pozna tudi v hribih. . V Denverju dela nekaj naših rojakov v rudotopilnici. Te topilnice so poseben privilegij naših rojakov, od kar so prišli v to deželo. V Denverju še ¡prilično obratuje. Nekateri delajo v klavnicah in drugih tovarnah • mesnin, nekaj jih je vposljenih na železnici, drugi so raztrešeni pri raznih poslih. Rekli so mi, da brezposelnih med Slovenci ni do-s.ti, ker se v Denverju dela ne izplača iskati. Imajo svojo dvorano, ki pa odgovarja le za seje društev in za manjše plesne zabave. Imajo pa lepo cerkev in tudi . udobno šolo. Svobodomiselcev med Slovenci v Denverju ini, četudi imajo društvo svobodomiselne zveze. Je pa nekaj rojakov, ki ne hodijo k maši. • ; Neki član SSPZ me je odvedel k prijazni družini in mi jo predstavil za zelo napredno. Tudi čitajo slovenske liste, namreč Ameri-kanakega Slovenca in pa Glasilo KSKJ. Ker ni bilo časa, da bi govoril c vremenu in take reči, sem se vljudno poslovil in prav tako vljudno isKreno so mi naročili, da naj pozdravim Jeriča m Ilrastarja pri Amerikanskem Slovencu v Chicagu. Obljubil sem, kot je pač navada, kadar dajejo ljudje naročila o pozdravih. v V Colorado Springsu, v tistem delu mesta, ki se je nekoč imenoval Colorado City, sva si z ženo v družbi Fr. Kluna ogledala "mili", v katerem melje j o, perejo, žgo in tope zlato rudo. Delo ni več tako naporno, kakor je bilo nekoč, ko sem prvič prišel v zapadne kraje, kajti zdaj delajo stroji in ljudje jih le operirajo. Toda ta dela so nezdrava kakor so bila. Smradu, dušljivega dima in plinov ne manjka. Vročina je v poletnih dneh neznosna. Delajo po 8 ur 7 dni v tednu za pov-iprečno plačo kakih sto dolarjev na mesec. Vodstvo kompanije je telegrafiralo Roose-veltu, da bo koojperiralo z njim pri zvišava-nju plač in znižavanju delavnika, toda koncem julija, ko sem bil jaz v mlinu, niso delavci o kakšni taki kooperaciji še ničesar vedeli. In če pride znižanje delavnika, jim bo znižana tudi plača, kajti kompanija jam-ra, da jo stane izločevanje zlate kovine iz rude več, kot pa dobi za zlato, ki ga sme zdaj prodajati le ameriški vladi po $20 unčo. V Pueblu je stari steelwork, ki je posest Colorado Fuel and Iron kompanije, od daleč mrtev kakor kak zapuščen grad. Nič več ni tistih visokih plamenečih jezikov, Iki so nekoč sikali noč za nočjo visoko v zrak, nič več ni lokomotiv, krenov, piščalk in brlizganja ter škripanja vagonov, kakor nekoč. Le še kakih 800 delavcev je bilo vposljenih koncem julija, ki se vrste, da napravi vsakdo izmed njih po kake tri do štiri šihte na teden. V listih je bilo sicer iporočano, da pridne z obratom tudi en plavž, toda 31. julija je bil nad vso to veliko kompanije s petdeset milijoni dolarjev kapitala in imovine proglašen konlkurz. Za upravitelja pa je zvezno . dišče imenovalo sedanjega predsednika družbe. Colorado Fuel and Iron komipanijo še vedno dominirajo Rockefellerjevi interesi. Bankrotirala je, ker že več let ni bilo znatnega naročila za železniške tračnice. Vodstvo kompanije pojasnuje, da brez teh naroČil ta tovarna ne more uspevati, in zato je gazila v velike izgube, katere bodo zdaj pomagali kriti upniki. (Dalje prihodnjič.) RIM Etbfe KriHia iilMlIl»! ■»MMIMMMMMMMMMMt (Nadaljevanje.) "Konteaina, svetiti nama morate. Vzemite to svetilko, pa posvetite malo niže, da vidimo stopnice. Gospod abbe, primite ga za noge, jaz ga pa vzamem £>od pazduho. Pa ' se nič ne bojte, srček ni tako težak." Oh, ta pot po monumentalnem stopnišču % nizkimi stopnicami in z odstavki, ki ao bili tako veliki kakor sobane! Okrutni prenos je bil s tem olajšan; ali kako teman je bil videti ta sprevod v medli, brleči luči svetilke v Benedetmi roki, ki jo je samo moč njene volje držala trdno iztegnjeno! Nobenega šuma, nobenega diha ni bilo v stari, mrtvi hiši, kjer se je slišalo le krušenje zidov, počasno razdevanje, ob katerem so se stropovi ¿ocela razpokali. Viktorina je nadalje šepetajo ukazovala, kar je bilo treba, Pierre, ki se je bal, da ne bi spodrsnil po stopnicah, se je prekomerno napenjal, tako da je bil kar brez sape. Velike sence so blazno plesale po širokih ^ploščah golih sten gor do visokega obokanega stropa. Tako neskončno se je zdelo nadstropje, da so se morali ustaviti. Potem se je zopet nadaljeval počasni pohod. Na srečo je bilo iz treh prostorov, iz sobe, kabineta za toaleto in salona obstoječe Da-rijevo stanovanje v prvem nadstropju poleg kardinaiovega9 v krilu proti Tiberi, imeli so le še hodnik, kjer so morali paziti na svoje korake, in naposled so lahko položili ranjenca na njegoto posteljo in se oddahnili. Viktorina je občutila tako zadoščenje, da se je nasmejala. "Tako, to je storjeno ... Dajte vendar svetilko iz rok, kontesina. Tu, semkaj, na to mizo • . . Jamčim Vam, da nas ni nihče slišal; prava sreča je, da je donna Serafina odšla in da ima Njega eminenca dona Vigilija ¿aprtega v svoji sobi. Rano sem mu povila z mojo suknjo, na tla torej ni mogla kaniti nobena kaplja krvi; sicer pa grem takoj še z gobo dol in pobrišem." Obmolknila je, pogledala Darija in potem dodala: ' "Diha . . . Pazita torej oba nanj; jaz po-hitim k doktorju Giordanu, ki Vas je videl prihajati na svet in je vsega zaupanja vreden mož." Ko sta bila Benedeta in Pirre z nezavestnim ranjencem sama v tej poltemni sobi, po kateri je takorekoč strašila grozna mora, ki ju je tlačila, sta obstala vsak ob eni strani postelje in nista našla nobene besede. Ona je iztegnila roke, da bi zrahljala napetost svojih bolečin, pa jih je zdaj zamolklo stokajoča zvijala. Potem se je sklonila nadenj in je iskala življenja v tem bledem obrazu z zatisnjenimi očmi. Resnično, dihal je, ali zelo počasi, in komaj da je bilo slišati; vendar se mu je pojavila slabotna rdečica na licu in naposled je odprl oči. Takoj je prijela njegovo roko in jo stiskala, kakor da hoče položiti ves strah svojega srca v ta stisk; in bila je zelo srečna, ko je začutila, da ga slabotno vrača. "Povej, ali me vidiš, ali me slišiš? ... Kaj «e je zgodilo? Veliki Bog!" Toda on ni odgovarjal, in bilo je videti, kakor da ga vznemirja Pierrova navzočnost. Ko jo je spoznal, se je navidezno vdal v to in je plašno gledal, če ni še kdo v sobi. Naposled je zamrmral; agitatorji na delu Iskaa naročnin, ki so jih poslali agitatorji ___ "Pro let area". ........ ........ .. ...... Vse naročnine, ld j Ur poaljejo zaetopniki in <»ugi agitatorji Proletarca, ao itet» na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poOje «no celoletno, jo zabeležen v tem ee-■»•rou z dvema polletnima. VI. izkaz. Anton Jankovich, Cleveland, 0.......44 Chas. Pogorelec, Chicago, 111.........18 Vi John Zornik, Detroit, Mich.........14 John Rak, Chicago, 111...............12 John Langerholc, Johnstown, Pa.....9 John Pohar, Oglesby, 111. . Frank Podboy, Parkhill, Pa. Anton Zornik, Hermine, Pa. J m____ Frank Nagode, Sheboygan, Wis...... Frank Cesen, Detroit, Mich.......... Mike Krultz, Willard, Wis.......... Jacob Rozic, Milwaukee, Wis........ John Kosin, Girard, O.............. Frances Zakovšek, No. Chicago, 111. . Frank Ursitz, Sygan, Pa............ Joseph Vidmar, Milwaukee, Wis.......3 Frank Martinjak, La Salle, 111.......8 Frank Skufca, Indianapolis, Ind.......2 Frank Udovich, Chicago, 111......... 2 Anton Tratnik, Diamondville, Wyo. .. 2 Joseph Snoy, Bridgeport, 0........... 2 Frank Petavs, Little Falls, N. Y. ------2 Frank Zaitz, Chicago, 111............. 2 Louis Sterle, Krayn, Pa............. 1 Josqph Radelj, West Allis, Wis....... 1 John Kobi,, Duluth, Minn........... 1 Anton Sular, Arma, Kans........... H Skupaj v tem izkazu (4 tedne) VbVi polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 232. 8 7V4 7 6 6 6 6 4 4 3 "Ne, nihče ni videl, nihče ne ve . . "Ne, ne, potolaži se. Z Viktorino smo te prinesli semkaj, ne da bi bili srečali kogarkoli. Teta je odšla od doma, stric se je |pa zaprl v svojo sobo." Zdaj je bilo videti, da mu je laže, pa se je nasmehljal. "Nočem, da bi kdo kaj zvedel; preneumno je." "Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo?" je še enkrat vprašala. "Oh, ne vem, ne vem —" Trudnega obraza je povesil veke, da bi se izognil vprašanju. Potem je pa pač razumel, da je bolje, če takoj pove kos resnice. "Nekdo*— je bil v somraku skrit v veži in je najbrže prežal name . . . Gotovo. In po tem, ko sem prišel domov, mi je sunil nož tu noter, v ramo .. Trepetaje se je sklonila še niže m mu pogledala globoko v oči ,pa je vprašala: "Ali kdo je bil to, kdo je bil?" Ko je potem s slabejšim in slabejšim glasom jecljal, da ne ve, da je mož pobegnil v temi, ne da bi ga bil mogel spoznati, je strašilo zakričala: "Prada je, Prada je! Povej! Saj vem 1" Besnela je. "Saj vem, ali slišiš? Njegova nisem bila, ,pa noče, da bi se imela, rajši te ubije tisti dan, ko se ti bom smela vdati. Dobro ga poznam, nikoli ne bom srečna . . . Prada je, Prada je!" Ali nenadna energija je oživela ranjenca; pošteno je protestiral. . "Ne, ne, Prada ni, in tudi noben ne, ki bi delal zanj . . . prisegam ti. Spoznal nisem moža, toda Prada ni bil, ne, ne." V Darijevih besedah je bil tak glas resnice, da je moral prepričati Benedeto. Ra-zuntega jo je zopet pograbila groza, ker je začutila, da je postala roka, ki jo je držala, zopet medla, vlažna in mrtva, kakor odreve-nela. Utrujen od zadnjega napora, je zopet omedlel; obraz mu je bil zopet ves bel, oči so se zatisnile. Bil je videti, kakor da umira. "Gospod abbe, poglejte, poglejte! ... Saj umira! Saj umira! Ves mrzel je že . .. Oh, veliki Bog, on umira!" Pierre, ki je bil vsled njenega kričanja ves iz sebe, se je trudil, da bi jo potolažil. "Preveč je govoril; izgubil je zavest kakor prej ... Zagotavljam Vam, saj čutim, da mu bije srce, le položite roko sem ... Za tožjp voljo, nikar se tako ne razburjajte; zdravnik pride, ,pa bo vse dobro." Ali ona ni poslušala in Pierre je bil priča izredno čudnega prizora, ob katerem je kar strmel. Nenadoma se je vrgla preko telesa oboževanega moža, pritiskala ga kakor .blazna k sebi, oblivala s svojimi solzami in pokrivala s poljubi, .vmes pa je jecljala vroče besede: "Oh, če te izgubim, če te izgubim ... In nisem se ti dala; bila sem tako neumna, da sem se ti odrekla, ko bi bila še lahko okusila vso srečo. Da, zaradi madone, misleča, da ji ugaja devištvo, da ji je treba ohraniti čistost za soproga, če se hoče, da mati božja blagoslovi zakon! Kaj bi ji bilo škodovalo, če bi bilo nas dvoje srečno? Potem — potem — glej, če bi me prevarila — če bi te vzela, ne da bi se imela, ne da sva se objela — le to bi obžalovala, da nisem s teboj skupaj zapravila blaženosti! Da, da, da, rajši proklet-stvo, kakor da se nisva imela — s svojo krvjo, s svojimi ustnicami!" (Dalje prihodnjič.) "RAZREDNI BOJ** Vzlic štirimi leti najhujše krize je med ljudstvom še vedno precej naivnežev, ki pravijo, da je največ delavcev brez dela zato, ker nočejo delati. Otroške delo Sociologi v demokratski- in republikanski stranki so veselo vzhičeni, ker je Roose-veltova administracija s svojo NRA vsaj na papirju odpravila delo otrok v industriji. Kompanije so se namreč prostovoljno obvezale, da otrok pod 16. letom ne bodo več vposjjevale. Roosevelt je rekel, da ga to neznansko veseli, kajti zasužnjevanje otrok v tovarnah je bil madež za vso deželo. Mi s tem soglašamo. Socialistično gibanje se od svojega početka bori za odpravo otroškega dela. S sodelovanjem unij je delavskemu gibanju že pailkrat uspelo, da se je kongres izrejcel za zakonito odpravo otroškega dela, ampak vrhovno sodišče je tak zakon proglasilo neustavnim. Zdaj pa je že daljšo dobo pred Uegislaturami 48. držav ameriške Unije iniciativa za zakonski dodatek k ustavi, ki bi prepovedoval vposljevanje otrok. Ce bi ga države hitele sprejemati kakor sprejemajo dodatek za odpravo prohi bicije, bi bilo otroflko delo v tovarnah te de žele za vselej odpravljeno. Kajti zakon, sprejet na ta način, bi bil ustaven. A ko g . sprejme samo kongres, ga pa lahko zavrže vsak federalni sodnik. Čemu predsednik Roosevelt ne apelira na legislature, da naj odobre dodatek k ustavi za odpravo otroškega dela? Cemu časopisje ne urgira poslancev k temu humanitar-stvu? K | , Zato ne, ker nočejo riskirati — otroškega dela! Otroke delavcev so pripravljeni riskirati, ne pa '"bodočnosti profita", (kajti morda se pripeti, da bo spet vse po starem In delo otrok bi prinašalo večje dobičke, ker garajo skoro zastonj. N* sliki je skupina radarjev, ki so nedavno zaatavkali v Brown»villu, Pa. V napadih od serifovth deputijev je bilo več ttavkarjev ubitih, se več pa ranjenih. Eden ranjencev je v tej skupini. > SISKOVIČEV ODGOVOR Konvencija SNPJ., zaostalo delo, Skukovo poizvedovanje in Barbiche-va nezgoda so razlog zapoznitve obljubljenega odgovora slednjemu in "zaslužni" Enakopravnosti, ki le ved-no ječi jpod mojo zaprisefteno izjavo, da je podla lažnica. Ne samo to, je tudi nizkotna, maščevalna in podla do skrajnosti. _ 8. in 9. maja (ko so bila njena natolcevanja še pod unij-skim znakom), sedi na klopi političnih grešnikov in tarna, da tarna, "Kako jasno je bilo takrat ko je bil Jakšič v družbi Siškoviča in Skuka, ko je zmagovala demokratična stranka, in ko je bilo ime dr. Seliškar in Jakšič zastavljeno na demokratični listini." Sic v "E." 8. maja. Drugi dan se pa sam urednik "E." pokaže v drugi luči, kot človek, ki ni prenesel rnumpse, osepnice in oslovskega kaš-lja Socializma. Naj se sam izpove: "Urednik Enakopravnosti se ni nikdar sramoval svojega političnega prepričanja in se ga tudi danes ne sramuje. Bil je somišljenik socialistične stranke vse do časa, ko je Siškovič •s svojo provokatorsko vlogo povzročil razkol v naprednih delavskih (čuj, čuj, sedaj smo že pri "delavskih" vrstah) vrstah ter z zakulisnimi kupčijami skušal razbiti napredni živelj v Clevelandu. Ta nečedna igra, ki se je po zaslugi Enakopravnosti (pomnite besede: nečedna igra) izjalovila, je zopet strnila napredni živelj v Clevelandu (mogoče pri razstavi Peruškovih dal v Euclidu?) In ustvarjena je zopet možnost za pošteno in odkrito sodelovanje vseh naprednih struj proti temnim (ah, moč sugestije v "temnih" besedah) in izkoriščevalnim silam v naselbini, katere zastopa A. D." V zadnjem citatu imate zapopade-no vso politično nestabilnost urednika "E."! Sram' ga je, da Je bil dva* krat član kluba št. 27. in to je uta jil v tem citatu. O BOJIH V NAPREDNIH DELAVSKIH VRSTAH naj si urednik prikliče v spomin polemiko z urednikom Prosvete dve leti nazaj pa bo do"bil svoje o bojih v naprednih vrstah. To ni pozabljeno med NAPREDNIMI ČLANI SN PJ in drugimi čitatelji Prosvete! Ce to ne zadostuje naj ponovno prečita i. rojaki in rojakinje, KADAR PRIDETE NA SVETOVNO RAZSTAVO ZCLASITE SE V BOHEMIAN BEER GARDEN 75 sob za prenočišča po 50c in 75c, ali od $2 do $3 na teden. Izvrstna domača kuhinja; razne pečenke po 26c porcija; fino pivo, vrček 5MMMMM»MMMM»MM»MM»M»MM»M»MMMMM» NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI narodna tiskarna 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. « Sloveaskesn, Hrvalkeas, Slev kefcer In« v AsgliUna in N Nsls pesebaeet so ee»ss»eessseaa»as»ssseaasasssooos»os»s»»soseo»ossssas printing by AruNnchnLkhnCi 2656-58 S. Crawford At«., Chicago, III. T>1 M A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. vtz PROLETAR NO. 1352. WmAüj ai CHICAGO, ILL., AUGUST 10, 1933. VOL. XXVIII. The Better Times Dream Behind persiatent advertising there is the theory that people can be made to believe anything if they are consistently told that thing. We have seen this theory demonstrated often enough to believe it to be true. At the present time there are many millions of Americans -who sincerely believe that pro-aperity is on the way. Ask them to explain why they are so confident, suggest that they name a few factors in the economic situation to justify hope for the immediate future and they will become mute. They don't KNOW anything. They merely believe. What has been happening aince March 4 gives more ground for alarm than for hope. It is not a good sign that prices have advanced faster than wages. It is not encouraging to note that labor is to be regimented into working armies at tasks which the same old money changers finance for gain. It is not cause for joy that industry ia to be supervised by a government which aims to continue the graft of rent, interest and profits for the benefit of an owning class. Yet, so effective has been the Roosevelt ballyhoo that even those who are suffering from unemployment and reduced, food allowances are frequently found dreaming of the better times on the way. Eventually their dreams are likely to be night-mares and their awakening bitter. Socialista have always advocated that the management of industry should be a government function. But when they offered that idea to the people they urged that the workers first make the government theirs. Now, however, only half of the Socialist idea is becoming a fact. The government is indeed interesting itself in the production and distribution of the necessities of life. But the government is in the hands of the owning clasa. The one hopeful development out of the collapse of "rugged individualism" is the recognition of governmental authority in the matter of producing and distributing wealth. But with that much admitted, the struggle between the classes must be intensified on the political field. If economic questions are to be settled in the halls of congress, then it becomes more necessary than ever before for the workers of the nation to send their own representatives to fill those halls. Until the workers capture political power, and until they realize that the Socialist program offers the only final solution to the evils of the (Private profit system, better times are likely to be delayed When Will America Recover from the Depression? By JOSEPH E. COHEN. Those who »till believe H fairy tales watched the industrial recovery act drop into the slot snd looked for prosperity to fsll into their 1*P. But the little elf vanished with the dawn, and the sky is overcast. Prosperity will be a good thing —only when it comes. There's the rub. The clouds hiding Che sun are the giants o£ industry. As they rise from the ground, they become their old selves. And they are not ready for new tricks. The kernel of the recovery act is the building up of buying power by the masses. Consumption is to match production. Even with hours cut, to make work for all, there is to be , ■ ...__. such boosting of wages as to buy W™ oi PubUc work' sent the vessels upon the rocks. It seems that dictatorship does not permit of being all dressed up and no place to go. Of Lincoln it was said by Robert lngervoti that "he had the powers of a virtual dictator, but used them only on the side of mercy." President Rooaevelt wUl have to use those powers on the side of mercy and fair dealing, under the recovery act. And when he has brought the open shop and antiunion employers into line, he can turn his attention to the conservatives in his cabinet who have thrown the anchor overboard. The ship of industry cannot move with the iron deep in the mud. The second part of the recovery the goods made and industry going. Under capitalism that is a pretty fairy tale. For the captains of the sunken ships of industry are drawing up the codes of "fair competition", as re by» 'new deal" which already quired by the recovery SOU And new threatens to become slavery. —Reading Labor Advocate. THOMAS PRAISES CLAESSENS MANUAL FOR SPEAKERS A Manual for Socialist Speakers, by August Claessens. Published by the Rand Book Store, 7 E. 15th St., New York, N. Y. Price 25c from publishers or Socialist Psrty, 549 Randolph St., Chicago, IU. Reviewed by Norman Thomas. If I live to be a hundred, I shall never forget my first outdoor speech in New York. It was to be in the 66 Zeros Equal Nothing The world monetary and economic oonferenoe went down in a sea of failure, and, with its last bubble before drowning, it steadfastly reiterated the lie that it had been a success. It would, have been a failure even if Mr. Roosevelt had . . A . . Vill 1 if v „ , • evening but my knees began to knock not kUled It Iby reversing him- together and my teeth to chatter almost as soon as I woke up. Anxiously I scanned the sky for clouds prophetic of rain to break up the meeting. No rain fell and somehow I and the audience both survived the meeting. If the subject had been Socialism, if I had then known August Claessens, or if I had read this book I might not have been so badly off. Aiyway. there is no authority in the United States, or I think in the world, better fitted to lead beginners than my friend and Comrade, August Claessens. He is, I think, the finest soapboxer in America. And for what we call soap-boxing I have a very high admiration. The same qualities that make him to effective on the street corner make him equal- Self on the subject of monetary stabilization. His reversal, after Ramsay MacDonald and othera had journeyed to Washington at his request and come to an understanding, ia aaid to have incensed Mac-Donald and the others. At the close of the conference, Roosevelt wrote a note to Mac-Donald praising him very highly. Mac probably likes taffy. The antagonisms 0f capitalism wrecked the conference. 'Capitalism is a failure in each nation where it exists, and --.,1 j i Ä __i__on me sireei corner maae «m equal- could not be a success when the ly effecthre in m ^ or beforTany national failures were summed up in an international total. Zeros always equal nothing no matter how many of them you add.—T. M. L. audience. I find in him several qualities we all should try to emulate.' First, he does not thunder at an audience or ever talk over its head or down to it He takes the audience into his OUR DOINGS HERE AND THERE It has been already announced in the Slovene Section of Proletarec that all four JSF branches in Chicago will hold a social gathering on Sunday, August 18, at the Forest Preserve in Willow Springs. Comrades of branch No. 1 say that plenty of cool refreshments will be available and the North Side members of branch 20 promise to entertain us with music by their Tsm-burica orchestra. Members of branch 16. also on the North Side will have charge of the foodstuffs, so we urge all friends to reserve Sunday, August 13, and spend the afternoon with us in Forest Preserve, Just above Sterzinar's Grove in Willow Springs. is Sunday, August 18, 1« also an important date for the Detroit comrades. Branch 114 JSF and its singing society "Svoboda" will hold an outing near the Upper Strait Lake. They invits their friends and sympathizers to join them and make merry. The net proceeds of this affair will go to the sustaining fund of Proletarec. e The street corner meeting held last Thursday night had a fairly good audience. We expect to continue these meetings every other Thursday night on the same corner, 26th St., and Millard Ave. It is confidence. He has a 'come now, let us reason together" sort of attitude. Second, he makes a very skillful use of illustrations. They are apt, to the point, and not digged in by the hair of the head. In the third place, he avoids two opposite errors into which we Socialists are likely to fall. On the one hand he does not talk about too many things. He does not feel obliged to give his opinion in one speech on everything from Einstein to rheu-mstism. He sticks to Socialism. On the other hand, he does not have just one Socialist speech which habit has so fixed in his memory that his language falls always into the old familiar groove. He keeps up to date and applies the fixed principles of Socialiam to the changing scene with fkill and intelligence. How he do* it, in so far as that can be put on paper, will be found in this most helpful little manual. I commend it to all Socialist speakers, and that ought to be to almost every Socialist. Remember that the purpose of Socialist speaking is not to win praise for a great oration; it is rather to carry aloft the hearts, the minds snd the wills of the hearers. If Socialism is the hope of the world, it must be a hope that we can impart to our fellow men. This book will be they are using rotted lumber from the old craft. The act prefers that such codes be arrived at by "mutual agreement" between men and management, after stressing the need for collective bargaining by organized labor of bona fide trade unions. But the managements inside the open shop office are violating the spirit and letter of the act by drawing up codes which ignore the unions and do not pretend to deal with organized labor. These discredited pilots of industry would take the nation for another ride—and another shipwreck. The president could handle them in the twinkling of an eye. Instead of even reading their handcuffed codes, he could call upon the unions to draw up the charts for their trades and leave it to the open shop crew to come on board by "mutual agreement". What dictatorial power the president has msy need to be used— against those at the helm who have and construction. For this $3,300,-000,000 has been set aside. K is up to the president to spend every last dollar of it and at once. That sum is only a small fraction of what is needed to try to catch up with what should have been doing the four years of the depression. Even if it could all be thrown into the market for goods and labor at one time, it would not be nearly enough to swing the balance of production up to where it has to be for real recovery to be felt. The proof of recovery is in the stomach of the nation. To the extent the hostile employers sabotage, as they did in the war, to profiteer for their own selfish pockets, they are violating the recovery act. The president is challenged by them to show his hand. Letting the tories in the government drag anchor against spending the appropriation for public work is mutiny on board. What chance under capitalism' the nation has to recover is being destroyed in the cabin of the crew who upset the boat It Is up to the president A hungry, hsunted snd sroused nstion is watching and waiting. This is no time for a fairy tale of what the recovery act is meant to be. Only results will count Labor Gymnastic Festival Sunday, August 13. The Czechoslovak Worlringmen's Gymnastic Association. D. T. J. "Rovnost" of Chicago will hold their Gymnastic Exhibition this Sundsy August 13th at the Pershing Road Gardens, Pershing Road aear Oak Park Avenue, Stickney, IH. Several out-of-town representative bodies of gymnasts from the D. T. J. of Cleveland and St. Louis as well as the German A. T. U. S. will participate and add special numbers to the afternoon program. The program', which will begin at 2 P. M. will open with a speech by Dr. Frant. Sou k up, president of the enormously useful in showing us the] senate of Czechoslovakia and way. 'comrade Roy Burt, secretary of the ANOTHER REASON FOR HARD TIMES ditions are still below the average, nevertheless, he expects to do his share to give Proletarec a larger circulation. The good work of comrades Kosin, Tancek and Dobrovolc in Girard, Ohio, have kept our read-e mainly to the brilliant educational work done by the Socialist (party. It is vitally needed in the aame field now. Occasionally we read of a debate on the question whether or not life is worth living. The poor selfish cynics who think life is not worth living are to be pitied. They think that way because they look out for themselves. ' A person who is filled with love for others, and who tries to help others, never has to ask himself if life is worth living. He knows it is, for life is a joy to him. In what way could one give time, energy and money for the welfare of others to better advantage than by helping to spread the glad tidings of Socialism so as to hasten the coming of a brotherly social order? It is the best way to make one's life worth living. It is therefore a privilege to be a member of the Socialist party. The opportunity is open to all who really desire to make their lives worth while. —T. M. L. oagr ARCH LIGHT I*,, Domal» Everybody is talking about that National Industrial Recovery Act and everywhere we see insignias of the NRA displayed. Most Americans are falling for the NRA just as they di