PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. majq, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnil * i1 Cena 600 lir - Leto XLI. št. 206 (12.238) Trst, torek, 17. septembra 198 -c v ~0 Ugovori proti spremembi lokacije sinhrotrona na področju Padrič Predsedniku Konzorcija za upravljanje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, gospodu Fuiviu An-zellottiju v vednost županu tržaške občine, dr. Francu Richettiju deželnemu odborniku za finance, gospodu Dariu Rinaldiju predsedniku Kraške gorske skupnosti, dr. Milošu Budinu rajonskemu svetu za Vzhodni Kras svetovalskim skupinam v tržaškem občinskem svetu tajništvom političnih strank tržaške pokrajine Stališče slovenskih organizacij, koordinacijskega združenja kraških vasi Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč, Banov in Ferlugov, predstavnikov kulturnih, športnih, družbenogospodarskih organizacij in strank s tega območja do novih zahtev upravnega odbora Obveznega konzorcija za namestitev, upravljanje in razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini. Podpisane organizacije skupno s predstavniki prizadetega prebivalstva najodločneje nasprotujemo poskusom zaseganja novih zemljišč pri Padričah za območje namenjeno Centru za znanstvene in tehnološke raziskave. Novi poskusi poseganja na kraških tleh razkrivajo nesprejemljiv odnos do tega teritorija. V tržaški pokrajini bi vsekakor morali gojiti vse bolj tenkočuten odnos do zemlje kot doslej, kar je nedvomno utemeljeno spričo njene izrazite omejenosti in to še zlasti, ko gre za rodovitne ali celo obdelane površine, ki tvorijo z bližnjimi vasmi uravnovešeno celoto. Poleg ekološkega razloga, ki govori v prid večjemu ravnotežju, ko gre za posege v teritorij, je tu še pomen zemlje za slovensko — kot navsezadnje za katerokoli nevečinsko avtohtono prebivalstvo, ki ga prav gotovo ni mogoče nadomestiti s še tako zadovoljivimi povračili za morebitno razlastitev. Ob tej priložnosti naj poudarimo, da gledajo slovensko prebivalstvo in njegove organizacije na Center za znanstveno in tehnološko raziskovanje še vedno kot na možnost za razvoj mesta in celotne pokrajine ter ga imajo obenem za pomemben prispevek k ovrednotenju mednarodne vloge Trsta. V tem svojem gledanju se nikakor ne razhajajo od večine niti ne bi mogli trditi, da so njihova pričakovanja manjša od onih, ki jih goji večinsko prebivalstvo. Slovensko prebivalstvo je s pristankom na vinku-lacijo prvotnega obsega zemljišča prispevalo veliko žrtev za gospodarski napredek Trsta in pričakuje, da bo z gradnjo najsodobnejših struktur na tem zemljišču zadoščeno tudi njegovim osnovnim potrebam. V zvezi z zahtevo Konzorcija Centra, da se zasedejo nova zemljišča, ki so za razliko od že zajetih rodovitna in obdelana ter v neposredni bližini vasi, kar bi prizadejalo nepopravljivo škodo padriški vaški skupnosti kot tudi vsemu slovenskemu prebivalstvu ter enemu lepših predelov kraškega naravnega okolja, izražamo naše odločno nasprotovanje novim zahtevam. Obenem ugotavljamo: 1. Da niso ne vodstvo Konzorcija ne druge javne ustanove uresničile starih zahtev (vključitev predstavnikov slovenskih organizacij in Kraške gorske skupnosti v upravni svet Konzorcija, revizije načrta za ljudske gradnje tržaške občine, izdelave področnega razvojnega načrta za kmetijstvo v tržaški pokrajini, dodelitev nekdanjega istrskega begunskega naselja v uporabo in upravljanje krajevnim organizacijam in rajonskemu svetu, vrnitev ljudskega doma krajevni skup nosti iz Trebč ...). NADALJEVANJE NA 5. STRANI Gropajci p ros 8 | stoletnico KD ^ Sinoči se je v Gropadi končal dvodnevni praznik, s katerim so se domačini slovesno spomnili 100-letnice ustanovitve svojega društva »Skala«. Praznik je posebno pomemben zato, ker sovpada z obnovitvijo prosvetnega življenja v vasi po večletnem mrtvilu. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo popoldne. Na njej je med drugim imel krstni nastop obnovljeni pevski zbor »Skala«, ki bo pod vodstvom Anastazije Purič prav gotovo postal eden izmed stebrov bodočega prosvetnega' življenja v Gropadi. Številno občinstvo je na prireditvi pozdravil predsednik društva Saško Kalc, slavnostni govornik pa je bil tajnik društva Aleksander Mužina, ki je orisal stoletno zgodovino društva, pa tudi smernice in pomen njegovega nadaljnjega delovanja. Obnovljenemu društvu naj še enkrat čestitamo in voščimo obilo uspehov. NA 4. STRANI Hladne reakcije na Nattov govor v Ferrari Vlada pred odločitvami o finančnem zakonu 1986 Po zaostritvi »afere Vespasiano« na deželi F-JK Predsednik Biasutti in odbor včeraj tudi formalno odstopila Tajnik KPI Natta RIM — Predlogi v zvezi s finančnim zakonom za leto 1986 in še posebno tisti med njimi, ki zadevajo tanjšanje državnih izdatkov z občutnim zmanjšanjem državnih storitev na zdravstvenem in socialnem Področju, bodo od danes dalje pred- met tridnevnih sestankov med ministri, ki so najbolj neposredno zainteresirani pri oblikovanju zakona samega. Ministri za proračun Romita, finance Visentini, industrijo Altissimo, državne udeležbe Darida, delo De Michelis ter zakladni minister Goria bi morali v treh dneh izoblikovati dokončni osnutek finančnega zakona Razhajanja, ki so v zadnjih dneh povzročila dokaj nasprotujoča si mnenja in polemike med vladnimi partnerji, obstajajo predvsem glede sredstev, ki naj se uporabijo za zmanjšanje izdatkov. Tudi včeraj so v razpravo posegli predstavniki raznih večinskih strank s pomisleki glede predloga ministra Gorie o treh dohodkovnih pasovih pri koriščenju zdravstvenih storitev. Finančni zakon bo osrednja tema razprave tudi na seji vodstva KPI in komisije KD, ki se bosta sestali jutri, že danes pa se bo predsednik NADALJEVANJE NA 2. STRANI SANDOR TENCE TRST — Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je po političnem potresu, ki je prizadel Furlanijo - Julijsko krajino, včeraj formalno odstopil in z njim so odstopili vsi odborniki. Biasutti je svoj odstop uradno sporočil predsedniku deželnega sveta Manzonu, ki je že za četrtek sklical sejo načelnikov svetovalskih skupin, da se dogovorijo za sklicanje deželne skupščine. Svet, kot piše v statutu, mora v roku petnajstih dni vzeti na znanje predsednikov odstop, v roku enega meseca pa mora predsednik vključiti na dnevni red skupščine izvolitev predsednika in skupščine. Računajo, da De Mita v Trstu in Gorici TRST — Tajnik KD De Mita je sinoči prispel v Trst, kjer sc je zadržal na večerji s tržaškimi predstavniki krščanske demokracije. Na vprašanja časnikarjev ni hotel ničesar odgovoriti, razen, da je deželna kriza izključno deželno vprašanje, problem avtonomije dežele Furlanije - Julijske krajine. De Mita bo danes dopoldne v Trstu na zasebnem obisku, ob 17. uri pa bo imel napovedano zborovanje v goriškem Avditoriju. se bo deželni svet sestal že prihodnji torek ali sredo. Kaj se obeta po Biasuttijevem odstopu je v tem trenutku nemogoče napovedati, tudi zato, ker je kriza pustila na tapeti kopico nerešenih problemov in odprla nove boleče rane, med katere sodi tudi še nerešen problem tržaškega zastopstva v deželnem odboru. Socialisti, republikanci in liberalci so se že izrekli proti možnosti začasnega enobarvnega odbora KD, ki bi bil za mnoge zlasti v demokristjanskih vrstah edini izhod iz sedanje slepe ulice. Kot se vedno dogaja v teh primerih, bodo ob koncu zavezniki vendarle dosegli sporazum, tako da bo Biasutti verjetno nasledil samega sebi. To pa bo odvisno tudi od notranjih razmer v KD, kjer z besedami vsi žalujejo zaradi krize, navsezadnje pa so mnogi zadovoljni, ker je afera Vespasiano zameglila, če že ne ošibila os Biasutti - De Carli. Najbolj zadovoljni so seveda mo-rotejci, ki so že po tradiciji proti privilegiranim odnosom med demokristjani in socialisti in niso še pozabili na številne pekoče poraze, ki jim jih je v bližnji preteklosti zadal Biasutti. V primeru novih zapletov v pogajanjih se vsekakor stvarno {»stavlja možnost izvolitve začasnega enobarvnega odbora KD, ki pa mu ne bi več predsedoval Biasutti. Naravni predsednik take uprave bi bil lahko samo nekdanji predsednik Comelli, ki ga je prav sprazum med Biasuttijem in De Carlijem svoj čas izključil iz politične igre. Kot zastopnik Sokola je bil med ustanovitelji OF V Ljubljani je umrl Josip Rus LJUBLJANA — V 93. letu je v Ljubljani umrl Josip Rus, eden od ustanoviteljev Osvobodilne fronte in ugleden družbenopolitični delavec. V usodnih aprilskih dneh 1941. leta je Josip Rus, kot predstavnik Sokola sodeloval na usta-Uovnem sestanku OF slovenskega naroda. Sku-Paj z Borisom Kidričem, Alešem Beblerjem, Rorisom Ziherlom, Tonetom Fajfarjem, dr. Ferdom Kozakom, dr. Francetom Šturmom in Josipom Vidmarjem je organiziral novo obdobje boja Slovencev, ki se je na temelju predvojne, Uapredne politične tradicije pod vodstvom komunistične partije razvil v ljudski upor proti okupatorju in domači izdajalski reakciji. Josip Rus rojen 16. marca 1893 na Bledu, je bil pred vojno aktiven v sokolski organizaciji. Že v času Avstro-Ogrske se je zavzemal za združitev južnih Slovanov. Sodeloval je tudi v bojih za severno mejo. Na ustanovnem sestanku OF je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora, 1942. leta pa je postal član izvršnega odbora AVNOJ. Sodeloval je na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu, kjer je bil izbran za podpredsednika predsedstva AVNOJ za Slovenijo. Leta 1944 je iz Slovenije odšel na Vis, kjer je delal v predsedstvu AVNOJ. Od tam pa je odšel v osvobojeni Beograd, kjer je bil član zakonodajne komisije AVNOJ. Po vojni je imel vrsto odgovornih dolžnosti v SZDL Slovenije in Jugoslavije, bil je zvezni in republiški poslanec in podpredsednik prezi-dija ljudske skupščine FLRJ. Josip Rus je nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih odlikovanj. Kljub letom je bil ustvarjalno in kritično prisoten v slovenskem in jugoslovanskem družbenopolitičnem življenju, še posebno v predsedstvu RK SZDL Slovenije. Žalna seja predsedstva RK SZDL Slovenije bo danes, (dd) Danes na naših špar Inih straneh Priprave pa tudi tekme ItMtinja vest Ranjeni v atentatu če je bil prejšnji vikend izredno bogat s prireditvami, pa so si tokrat naša društva nekoliko »odpočila«. To velja seveda glede srečanj ali nastopov na turnirjih. Pri vseh pa se vestno in temeljito pripravljajo na bližnja ligaška prvenstva. Tako so jadranovci končali skupne priprave v Izlakah, odbojkarice Mebla pa doma nabirajo moči za bližnje nastope. Nekatera naša društva pa so tudi ta vikend izkoristila za tekme ali nastope na turnirjih. Odbojkarice Sloge so tako bile na dvodnevnan turnirju v Celovcu, kjer so v zelo ostri in številni konkurenci osvojile odlično peto mesto. Rolkarji SK Devin so se udeležili »državnega prvenstva pokrajin«, Bregovi nogometaši pa so sprejeli v goste »veterane« ljubljanske Olimpije itd. V deželnem nogometnem pokalu pa je kriška Vesna uspešno premostila tudi tretje kolo. V gosteh je namreč zanesljivo premagala Opicino z 2:0 in se tako u-vrstila v nadaljnji del tega pokala. na neki bar v Rimu RIM — Pozno sinoči je pred barom »Cafč de Pariš« v znani rimski Ulici Veneto eksplodirala ročna bomba, ki je po prvih vesteh ranila kakih štirideset gostov, ki so posedali ob mizicah pred barom. Minerei so na kraju atentata odkrili še eno ročno bombo sovjetske izdelave, ki pa na srečo ni eksplodirala. Po prvih ugotovitvah sta bombi prileteli iz nekega drvečega avtomobila nekaj minut po enajsti, ko je bilo pred barom še precej turistov in običajnih gostov. Takoj po atentatu so varnostne sile sprožile širokopotezno akcijo s cestnimi zaporami, a krivcev niso izsledile. Med ranjenci, ki so jih nemudoma prepeljali v razne rimske bolnišnice, je več težjih primerov, da so si zdravniki pridržali prognozo. V pokoj odhajajo nasprotniki radikalnejših reform Generacijska zamenjava v vrhu kitajske partije Meščanski blok napredoval, a ni prodrl Socialdemokrati bodo ohranili vladno krmilo na Švedskem 4. PEKING — Več kot sto priletnih voditeljev kitajske komunistične partije je s skupnim pismom napovedalo odstop z namenom — tako pišejo — da prepustijo svoja mesta mlajšim silam in omogočijo hitrejšo modernizacijo kitajskega gospodarstva. Pobuda je presenetila zahodne opazovalce tako zaradi obsežnosti generacijske zamenjave, kot tudi zaradi visokih funkcij mnogih med odstopajočimi. Najvidnejša osebnost v skupini je gotovo 88 let stari maršal Ye Jian-ying, ki je bil doslej eden šestih članov stalnega odbora politbiroja. Z njim odstopa še devet od 24 članov politbiroja in 65 (vštevši z omenjenimi) od skupnih 210 članov centralnega komiteja KP Kitajske. Z istim pismom je napovedalo odstop tudi 67 članov dveh partijskih ko- misij. Gre torej za obsežno zamenjavo v samem vrhu kitajske partije z dvojnim, generacijskim in političnim pomenom. Masovni odstop bo nedvomno prinesel pomladitev, saj odhaja v »pokoj« večji del generacije 70 in 80-letnikov, ki so bili že desetletja na čelu kitajske partije. Istočasno ni prenagljeno predvidevanje, da bo prenovitev dala novega zagona Deng Xiaopingovim reformističnim težnjam. Maršal Jianying je bil namreč najbolj prestižni med nasprotniki radikalnejših reform, obenem pa je pomembno, da je več kot polovica odstopajočih članov centralnega komiteja predstavnikov vojske, ki je bila vedno dokaj mlačna do novosti. Naslednike odstopajočih voditeljev bodo imenovali v sredo na izredni konferenci delegatov kitajske partije. STOCKHOLM — Tudi v prihodnjih treh letih bodo na Švedskem vladali socialdemokrati Olofa Palmeja, ki so na nedeljskih parlamentarnih volitvah skupno s komunisti ohranili absolutno večino. V enodomskem parlamentu je leva koalicija osvojila 178 od skupnih 349 sedežev, osem manj kot jih je imela v pretekli zakonodajni dobi, medtem ko je meščanski blok (konservativci, liberalci in sredinci) povečal število svojih poslancev od 163 na 171. Kljub temu, da so izgubili 7 mest v parlamentu, socialdemokrati ostajajo daleč najmočnejša stranka na Švedskem. Zanje se je izreklo 45,1 odstotka Švedov, 0,5 odstotka manj kot pred tremi leti, v parlamentu pa bodo imeli 159 predstavnikov. Komunisti, ki so v pretekli zakonodajni dobi podpirali vlado Olofa Palmeja od zunaj, so dobili 5,4 odstotka glasov (1. 1982 5,6 odstotka) in 19 sedežev, enega manj kot v pretekli zakonodajni dobi. V meščanskem bloku je največji uspeh žela liberalna stranka 42-letnega Bengta Westerberga, ki je skoraj potrojila število prejetih glasov: prejela jih je 14,3 odstotka, medtem ko jih je pred tremi leti dobila 5,9 odstotka, svoje predstavništvo v parlamentu pa je pove- čala od 21 na 51 sedežev. Konservativci Ulfa Adelsohna so še vedno najmočnejša meščanska stranka, zabeležili pa so precejšen poraz. Dobili so 21,3 odstotka glasov (1. 1982 23,6 odstotka), v parlamentu pa bodo imeli 76 predstavnikov namesto dosedanjih 86. še bolj pekoč je poraz sredincev, ki so v parlamentu ohranili 44 od prejšnjih 56 mest. Tokrat so zbrali 12,5 odstotka glasov, 4,9 odstotka manj kot pred tremi leti. Zelenim tudi tokrat ni uspelo priti v parlament. Zanje se je izreklo 1,5 odstotka volivcev, 0,2 odstotka manj kot leta 1982. Večina Švedov (na volišča je šlo 90 odst. od 6,3 milijona volUnih upravičencev, 1,4 odstotka manj kot leta 1982) se je torej izrekla za socialdemokracijo, ki razen v obdobju 1976-1982 vlada v državi že več kot pol stoletja. Komunisti, ki so ji potrebni za večino v parlamentu, so namreč že med volilno kampanjo napovedali, da bodo še naprej nudili zunanjo podporo Palmejevi vladi. Toda volilna razlika med blokoma je izredno majhna, kar se bo gotovo odražalo v nadaljnji socialdemokratski politiki. V tem smislu je zanimivo vabilo k sodelovanju, ki ga je Palme naslovil liberalcem. Podobnost ali enakost stališč Nov ambasador ZDA v NDR med Alfonsinovim obiskom v SFRJ BEOGRAD — Argentinski predsednik Raul Alfon-sin je po uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji odpotoval iz Beograda. Na beograjskem letališču se je od argentinskega predsednika poslovil predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič, in sicer z najvišjimi častmi, ki jih izkazujejo najvišjim' tujim državnikom. V Beogradu so bilr v nedeljo sklepni jugoslovansko-argentinski pogovori, v katerih se je pokazala podobnost ali enakost stališč do vseh tistih tem,, ki so jih o-bravnavali v minulih dneh. V pogovorih na najvišji ravni so izmenjah mnenja o velikem številu tem, poseben poudarek pa je veljal izvajanju nekaterih zamisli, ki so jih dali na nedavni ministrski konferenci neuvrščenih držav v Luandi. Obe strani sta pozitivno ocenili to srečanje, posebej njegove vizije nadaljnjega delovanja gibanja in krepitve njegove akcijske sposobnosti. Ocenili so, da so propadli poskusi ideologizacije gibanja. Dokument s srečanja v Luandi so ocenili kot podlago, ki omogoča, da se gibanje u-smerja k svoji zgodovinski vlogi. V pogovorih so obravnavali tudi vprašanja v zvezi z gospodarskim sodelovanjem tako na dvostranskem kot mednarodnem področju. Posebno pozornost so namenili jugoslovansko - argentinskemu sodelovanju, za katero so menili, da ni na zadovoljivi ravni. Argentinski predsednik je povabil predsednika predsedstva SFRJ, naj obišče Argentino. Vabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto. Argentinski predsednik je na tiskovni konferenci i-zjavil, da imata Jugoslavija in Argentina zelo podobna stališča, do vrste mednarodnih vprašanj in da želita širiti dvostransko sodelovanje: kaže posebej, ko gre za dejavnost neuvrščenih držav, za zagotavljanje pravičnosti in miru v mednarodnih odnosih, vzpostavljanje nove mednarodne gospodarske ureditve in sodelovanje držav v razvoju. Argentinski predsednik je ocenil, da so dolgovi držav v razvoju posledica političnih odločitev oziroma o-brestne politike, protekcionizma in različnih preprek. Sedanja gospodarska ureditev je zelo nepravična do držav v razvoju, je poudaril in dodal, da se tehnološki prepad med razvitejšimi in nerazvitimi vedno bolj širi. Novi ameriški veleposlanik v Vzhodni Nemčiji Francis Joseph Meehan (desno), ki je včeraj predložil poverilnice državnemu poglavarju Honeckerju v Berlinu, je nato pred palačo pregledal častno stražo (Telefoto AP) Premier Ekvatorialne Gvineje bo prispel v SER Jugoslavijo BEOGRAD — Ob uradnem in prijateljskem obisku predsednika vlade republike Ekvatorialne Gvineje Kristina Geriča Bioka v Jugoslaviji je uradni predstavnik izvršnega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič povedal, da je to prvi obisk na tako visoki ravni iz te neuvrščene države, ki bo brez dvoma prispeval k nadaljnji krepitvi in poglabljanju obojestransko koristnega sodelovanja. □ BEOGRAD — S sklepom sodnika za prekrške v Beogradu so včeraj prepovedali nadaljnje bivanje v Jugoslaviji štirim italijanskim državljanom. Skupina štirih italijanskih radikalcev (Vincenzo Donvito, Massimo Lanzanò, Andrea Tamburi in Lucio Bertè) je brez dovoljenja prinesla in razpečevala letake italijanske radikalne stranke namenjene državljanom SFRJ. V avtomobilu italijanskih državljanov so našli 2.900 primerkov letakov in 350 nalepk, katerih vsebina se nanaša na nekatere vidike jugoslovanske notranje in zunanje politike, (dd) Dunajski kardinal Konig odstopil DUNAJ — Papež Janez Pavel II. je vzel na znanje in tudi uradno potrdil prošnjo avstrijskega kardinala dr. Franza Koniga za razrešnico. Novico, ki so jo danes objavili v avstrijskem radiu, je prinesel s svoje tridnevne uradne poti v Italiji kancler dr. Fred Sino-watz v soboto. Zadnji dan svojega bivanja v Rimu se je Sinowatz namreč v privatni papeževi rezidenci Castel Gandolju sestal s cerkvenim poglavarjem na polurni pogovor in med drugim sprejel papeževo privolitev, da razrešijo Franza Koniga, ki je 3. avgusta letos dopolnil osemdeset let in ki že polnih trideset let opravlja kardinalske dolžnosti. O Kdnigovem nasledniku (med devetimi kandidati je tudi celovški škoj dr. Egon Kapellari), za enkrat še ni slišati nič konkretnega. Do njegovega imenovanja (procedura bo trajala nekaj tednov), bo kardinalske posle na Dunaju opravljal »škofijski administrator«, ki ga bodo izvolili v naslednjih osmih dneh-Nasploh so v Avstriji z rezultati Sinowatzevega o-biska v Rimu (bil je prvi kancler druge republike na uradnem obisku v Italiji), zadovoljni. Avstrijska delegacija je podpisala sedem gospodarsko - tehničnih sporazumov, med njimi šest takšnih, ki bodo omogočili okrepitev meddržavnega sodelovanja na področju trgovine in turizma, med drugim so do 31. januarja 1986 leta podaljšali poskusno uvedbo zelene nalepke za o-lajšano potovanje avstrijskih oziroma italijanskih potnikov čez mejne prehode. Predvsem pa Avstrijce veseli sporazum o večjem koriščenju tržaške luke zlasti za prevoz nafte iz dežel Bližnjega vzhoda. BARBARA GORIČAR • Vlada NADALJEVANJE S 1. STRANI Craxi srečal z zastopniki Confindu-strie, ki mu bodo predočili svoje predloge. KPI zahteva parlamentarno razpravo pred sprejemom zakona, pravi v intervjuju predsednik komunistične senatne skupine Chiaro-monte. Ob finančnem zakonu so bile včeraj v središču pozornosti tudi misli, ki jih je tajnik KPI Natta izrekel v nedeljo ob zaključku vsedržavnega praznika Unità v Ferrari. Natta je v bistvu poudaril kontinuiteto socialističnega ideala, pojmovanega seveda dinamično in v luči potreb spreminjajoče se družbe, od katerega nima nihče pravice zahtevati, da bi partija odstopala. Načrt KPI je vedno ' v demokratični alternativi, ki predstavlja po njegovem mnenju življenjsko potrebo za državo. Izvajanja komunističnega tajnika so bila včeraj predmet številnih političnih komentarjev predvsem iz vrst strank vladne večine. Ti komentarji so večinoma negativni in ocenjujejo Nattov govor kot meglen, brez novosti. Galloni (KD), Manca (PSI), Pa-tuelli (PLI) in socialdemokratsko glasilo Umanità v bistvu očitajo tajniku KPI, da ni zavzel jasnega stališča glede procesa obnove, ki naj bi bil v teku v KPI, istočasno pa da se ni izjasnil o tem, katera naj bi bila alternativa sedanji vladni večini. Za izjasnitev namenov KPI, pravijo, bo treba počakati na zadržanje v zvezi s finančnim zakonom in na spomladanski kongres. v sodelovanju z BURROUGHS in TELECOMP TEORETIČNO - PRAKTIČNI TEČAJI: A) OPERATER - PROGRAMER programski jeziki: RPG + BASIC + COBOL B) PROGRAMER programski jeziki: RPG + BASIC + COBOL C) OPERATER Tečaji so v popoldanskih ali večernih urah RAZREDI SO OPREMLJENI Z NASLEDNJIMI RAČUNALNIKI: a) Sistem B/25 Burroughs; b) Personal Computer IBM; c) Superteam Honeywell. TRST Ul. Coroneo 1 - Tel.: 732042 - Ul. Lazzaretto 24 - Te!.: 732800 - 732423 URNIK TAJNIŠTVA: 8.30 - 13.00 16.00 - 19.30 E.Fermi ? * i»r e*e 1 5 TOTOCALCIOM ZADENEŠ TUDI V SREDO naslednja igra 18. septembra MiKOlcfo "AL SERVIZIO DELLO SPORT" Il 999 Ili. Letošnja izvedba potrdila rast »Kmetijskih dnevov« predavanja in okrogle mize Sončen in topel nedeljski dan je prizorišče Kmetijskih dnevov spremenil v pravo mravljišče, kjer si se v vrvežu komajda znašel, čeprav si sledil skrbno pripravljenim prospektom in kažipotom. Množica ljudi se je kar zgrinjala skozi pretesen vhod in organizator je moral napeti vse sile, d r je bil kos tisočim željam in zahtevam. Praznik »žuljavih rok« je tako dosegel višek, ki si ga nobeden ni pričakoval. Obiskovalci so kazali zanimanje za vse, podvečer pa se je pozornost strnila okrog odra, kjer je zaplesala folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike. Njen slavnostni prihod je spremljala frajtonarica Tiberia Maver ja od Domja; za posebno presenečenje pa so poskrbele boljunske žene, ki so gostom stregle z domači mi kolači. Pripravljalo se je pravo vzdušje za osrednjo točko dneva: podelitev nagrad zmagovalcem posameznih natečajev, med katerimi so bili tudi nagrajenci pokrajinskega nate čaja za ovrednotenje osmič. Predsednik Pripravljalnega odbora 5. izvedbe Kmetijskih dnevov odb. Boris Mi- halič je uvodoma podčrtal rast in obseg te pomembni manifestacije, ki se je z začetne krajevne ravni razširila na vse občine v tržaški pokrajini. Navedel je tudi glavne težkoče, ki moreče lebdijo nad prireditelji in so, kot si lahko predstavljamo, p;-nančnega in organizacijskega značaja. Vzpodbudne besede so prišle iz ust Bruna Cavicchiolija, pokrajinskega odbornika za kmetijstvo in predsednika komisije natečaja za ovrednotenje osmič, ki je v roku od 1. apri-la do 31. avgusta obiskala in ocenila 34 osmič, kolikor je bilo prijavljenih. Pri ocenjevanju so poleg vina upoštevali še vinarsko - kletarske strukture, higienske naprave, ureditev e-kolja, postrežbo ipd. Orisal je tudi načrte za bližnjo bodočnost, med drugim Cesto terana, ki naj bi povezovala vasi kraške planote. Na prisrčnem nagrajevanju smo zasledili mnogo uglednih gostov, med njimi, poleg županov Edvina Švaba in dr. Pavla Colje, tržaškega kvestorja dr. Allegro, podpredsednika deželnega sveta Claudia Tonela, odbornika tržaške Letošnji nagrajenci Grozdje Osmice NAGRADO ZA NAJLEPŠE GROZDJE SO PREJELI: malvazija — Josip Berdon, Pulje (Domjo) 123 souvignon — Franko Starec, Furlanska cesta 485 vitovska garganja — Karlo Pegan, Zgonik 58 merlot — Diko Žerjal, Boršt 74 refošk — Josip Lovriha, Dolina 233 teran — Romano Purič, Repen 13 za grozd sorte izven konkurence Stojan Sancin, Lonjer 270 NAGRADO POKRAJINSKEGA ODBORNIŠTVA ZA NAJBOLJŠO OSMICO SO PREJELI (ex aequo): Bruno Zahar — Boršt 58 Romano Purič — Repen 13 Luigi Bortolin — Milje, Str. per Lazzaretto 95 Marija Jazbec vd. Ferluga — Trst, Ul. Molini 16 Dušan Radovič — Nabrežina 138/a Cante Gabrovec Teodora — Praprot 3 Miroslav Žigon — Zgonik 36 Danjel Lupine — Praprot U/b Živina rjave pasme Kategorija juničke stare od 10 do 22 mesecev 1. Emilio Mattietti (Log 13) 2. Ivan Antonič (Cerovije 34); 3. Avguštin Fonda (Ul. Gruden 55, Bazovica) Kategorija junice (stare od 19. do 34. mesecev) 1. Ivan Leghissa (Cerovije 18/B); 2. Albin Grgič (Bazovica 191); 3. Zadruga Dolga krona (Dolina) Kategorija molznice do 3. leta starosti 1. Teodor Ostrouška (Zagradec 1); 2. Josipina Gruden (Mavhinje 47); 3. Bruno Zahar (Boršt 58) Kategorija molznice od 3. do 5. leta 1. Teodor Ostrouška (Zagradec 1) ; 2. Anton Briščak (Brišče 3) ; 3. Viktor Križmančič (Gropada 98) Molznice nad 5 let starosti 1. Ivan Antonič (Cerovlje 34); 2. Alojz Racman (Gročana 31); 3. Josip Furlan (Gabrovec 27) Nagrada za najboljše vime Molznica »Bistra«, rejca Teodora Ostrouške (Zagradec 1) Nagrada za najboljšo hčer bika Elegant TN L97X, čigar potomstvo je na razstavi najštevilnejše Junička »Sissi«, rejca Emilia Mattiettija (Log 13) Nagrada za najmlajšo juničko Junička »Sissi«, rejca Emilia Mattiettija (Log 13) Nagrada za najstarejšo kravo Krava »Ciada«, rejca Antona Briščaka (Brišče 3) Absolutna prvakinja »Kmetijskih dnevov ’85« Molznica »Milka«, rejca Ivana Antoniča (Cerovlje 34) občine inž. Lucia Vattovanija, predsednika SDGZ dr. Vita Svetino, predsednika Skupščine občine Cerknica Eda Lenarčiča in druge. Ne moremo pa mimo dejstva, ki je prisotnim zapustilo kanček grenkobe v ustih, čeprav so jo skušali pregnati s kislim nasmehom. Podeljevanje nagrad za najboljše osmice je namreč potekalo enojezično in bilo hkrati, čeprav nehote, zabeljeno s smešnimi potvarami naših imen. Zdi se, da se tudi na tržaški pokrajini bojijo slovenskega strašila... No, grenkobo so kmalu pregnale dognane in priljubljene melodije ansambla Muja DOC Band, ki so občinstvo tako prevzele, da se je potem se dolgo v noč vrtelo ob zvokih ansambla The Lords. Odobravanja in pohval ni manjkalo, slišati pa je bilo tudi kako pikro pripombo; organizator pa pričakuje zdrave kritike, ki mu bo v prihodnje pomagala še bolj izpopolniti manifestacijo. živžav se je nadaljeval včeraj dopoldne, ko so prizorišče preplavili otroci od otroškega vrtca do nižje srednje šole. Prišli so tudi iz mesta, Slovenci in Italijani. Zanje je Press Center izdal posebne biltene, ki jih ni bilo nikoli dovolj, saj so otrok našteli preko 500. Po zanimivem predavanju o teranu se je večer nadaljeval z običajno plesno zabavo, nakar so se vrata 5. izvedbe Kmetijskih dnevov dokončno zaprla. Kakšen naj bo odnos med kmetom in lovcem Spremembe in prilagoditev lovstva s kmetijskimi ukrepi za preprečitev škode, ki jo povzroča divjad, večje sodelovanje med obema kategorijama in enotna nastopanja pri pristojnih organih — to so glavne postavke, ki so izšle s sobotne okrogle mize o odnosu med kmetijstvom in lovstvom. Ti predlogi so plod podrobne analize sedanjega stanja, s katero so referenti prišli predvsem do ugotovitve, da se je s spremembo in opuščanjem določenih kultur spremenil tudi značaj favne, ki poseljuje naše kraje; jerebica in zajec se postopoma umikata čedalje številnejši srnjadi in mer jascem ob splošnem negodovanju pri zadetih kmetovalcev. Potrebno je za to načrtno [»stopanje pristojnih organov. Kmetovalec ima pravico predvsem do preventive in povrnitve škode, lovec pa, da mu bo njegova dejavnost še naprej v veselje in oddih. Obe dejavnosti se medsebojno dopolnjujeta, Z deželnim zakonom iz leta 1968, ki ne soglaša več z novim državnim zakonom, pa obstaja nevarnost, da bi lovstvo spet postalo privilegij vi šjih meščanskih slojev, kmet čedalje bolj zapostavljen in nezadovoljen, raz korak med obema pa že politične narave... V uvodnem referatu podpredsednika tržaškega odseka SIDC inž. Ernesta Avanza, so sledili posegi drugih udeležencev okrogle mize, med njimi tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in predsednika društva slovenskih lovcev Doberdob Karla Furlana. 0 bioloških metodah gojenja vinske trte V konferenčni dvorani je bilo v nedeljo v popoldanskih urah predavanje o bioloških metodah gojenja vinske trte na pobudo združenja za biodina-mično kmetijstvo. Predavatelj je občinstvu, ki so ga sestavljali pretežno vinogradniki, podal nekaj novih pristopov gojenja vinske trte. Poudarjal je predvsem to, da je mogoče z bio-dinamičnimi metodami doseči boljše rezultate z manjšim delom in trudom. V prvem delu je primerjal tradicionalne načine pripravljanja in obdelovanja zemljišča za vinograd. Kritiziral je tradicionalne metode okopavanja zemlje z motokultivatorji, ker na tak način posečemo površinske koreninice in je zato rastlina prisiljena pognati te koreninice v spodnji plasti, ki n[ tako bogata s humusom, obenem p« z motokultivatorjem ustvarijo neko trdnejšo plast, ki preprečuje kisiku, da doseže korenine. Kot alternativo temu je predlagal posaditi nizko deteljo oivon til, Ki una rr.i.i go prednosti, med drugimi tudi to, da skrbi za gnojenje, saj črpa iz zraka dušik in ga akumulira v zemlji ter skrbi, da ne odteka voda in odnaša zemlje. V drugem delu predavanja je predavatelj opisal bolezni vinske trte ter stare in nove načine njihovega zdravljenja. Podčrtal je predvsem prednosti biodinamičnega načina zdravljenja p*red tradicionalnim. Na koncu predavanja so mu številni poslušalci postavljali vprašanja, kar je dokaz, da so [»zorno sledili predavanju in da z zanimanjem sprejemajo novosti. Koristno delo doberdobskega Združenja ki proučuje ptice selivke goričkega Krasa V nedeljo je na Kmetijskih dnevih sodelovalo tudi Združenje, ki proučuje ptice selivke goriškega Krasa (Ra-gruppamento migratorio Carso goriziano) s predsednikom Silvijem Gergoletom na čelu. Izkoristili smo priložnost in ga vprašali, kdaj je Združenje nastalo in kakšne naloge in cilje zasleduje. »Združenje je nastalo pred dvema letoma in takrat smo v Doberdobu, kjer imamo sedež, tudi pripravili (ne. brez težav) prvo ornitološko razstavo, ki je imela izreden uspeh, tako da smo jo letos ponovili; Društvo, oziroma njegovi člani, zdaj nas je vrste ptic pravzaprav gre. Zato te ptice lovimo in jih tudi sami študiramo. Večino primerkov nato spet izpustimo. Obdržimo le tiste, ki se privadijo na življenje v kletki. Moram tudi povedati, da smo pod strogim nadzorstvom pristojnih deželnih oblasti«. Kako ocenjuješ pa vašo prisotnost na Kmečkih dnevih? »Zelo smo zadovoljni, da smo so- delovali. Zdi se mi, da je bila to prva ornitološka razstava na Tržaškem sploh in v Veliko zadoščenje mi je, da je bilo prav naše združenje tisto, ki je pri nas odprlo pot tovrstni, sicer delikatni, a nadvse priljubljeni dejavnosti.« Naj dodamo še, da so skupaj z doberdobskim Združenjem razstavljali tudi člani omitološkega društva Gruppo isontino canarini. okrog deset, si prizadevamo, da bi med ljudmi širili poznavanje tistih vrst ptic, ki živijo v naših gozdovih. Poznavanje gozdne favne, ki nam je najbližja, je tudi stvar neke kulture, kajti vsi slišimo bujno ptičje petje, malokdo pa ve, za katere I jr ' - MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 101. »Lepo si zapela in želim, da bi nam tako zapela tam.« »Zdaj pa lahko gremo,« je rekel drugi. Ljudje v učilnici so se zganili in se vsuli na cesto. Katica se je držala dedka, da ga ne bi izgubila, dedek sam pa se je smukal v bližini teh gospodov, česar mu ni nihče zameril. Saj je bil star možak in miren. Prerili so se prav do vežnih duri organistove hiše, kjer so morali pevci počakati, medtem, ko sta gospoda, ki sta vodila petje, vstopila in ju dolgo ni bilo ven. Množica po dvorišču in cestah je šepetala, mirno in vdana, kakor se ji ne bi nikamor mudilo. Iz hiše je včasih bilo slišati jok, ki se je potem sam od sebe dušil in zamiral, dokler ni spet narastek Jokala je stara dobra organistova žena, kmečka ženica, ki se je samo gosposko oblačila; jokali so njegovi otroci, predvsem tri hčere, ki so bile že velike in poročene z gospodi Vsaka v svojem kraju. Glasne besede ni bilo slišati, kot ki se vsakdo bal motiti ta pritajeni šepet. Samo sonce je mimo in lepo obsevalo kakor ljudi na dvorišču tako tudi organistov dom. Katica je stala ob dedku in zdaj se ga ni držala, ker ga ni mogla izgubiti. Dedek ji je včasih kaj šepet-hil in. ji kaj obrazložil. Ni se mogel vzdržati, da ji ne ki bil rekel: »Videl sem zbranih že mnogo ljudi in ob različnih prilikah, vendar bom povedal resnico, če trdim, da jih še ni bilo toliko, če Jozafatova dolina ni bogve kako velika, ne bomo imeli na sodni dan prostora, da bi nam bog lahko vsem hkrati izrekel sodbo in dal spričevalo. Ker to je samo ena fara, na svetu pa je kakor si predstavljam, vsaj tisoč far, če ne še več. Zato te tudi opozarjam, da boš zapela, kakor že ti znaš. Saj ti je bog dal grlo, kakor ga ne da vsakomur in on že ve, koga s čim obdari, in želim, da ne bi napravila sramote človeku, ki se je na smrtni postelji poleg tega, da je vsestransko očistil svojo dušo grehov, če jih je sploh kaj imel, spomnil še tebe in želel, da bi mu zapela. On sam res da ne bo slišal, razen če je dovoljeno dušam, ki so že prestopile nebeški prag, da se vrnejo med množico, ali pa vsaj v kakem kotičku prisluškujejo. In lahko bo primerjal tvoj glas z glasom angelov in kerubov, katere je zdaj že imel priliko slišati. Lahko si predstavljaš, da si bog izbira samo izredne pevce, tiste pa, ki pojo kakor naša Ana, pošlje kam v ozadje pod kako staro jablano, da mu ne kvarijo zbora.« Držal je svoj klobuk v rokah, ker je bil bliže veže in se oziral po množici. »Lepo je tako umreti,« ji je razlagal Jožef dalje, »ako imaš samo prijatelje; a to ne enega, temveč tisoč in tisoč. Kar se nas revežev posebej tiče, moramo biti zadovoljni, kakor je. Bog je že toliko pravičen, da vsakogar obdari po njegovih potrebah: reveža manj, ker manj potrebuje, bogatina bolj, ker bi postal sicer nezadovoljen; bog pa hoče, da so zadovoljni vsi njegovi otroci. Toda zdi se mi, da so se ljudje na cesti zganili in če se ne motim, prihajajo gospodje iz župnišča.« Stegoval se je, da bi videl prek ljudi. »Da, rekel sem in tako je. Vidim našega dobrega starega župnika, kako častitljivo stopajo; a glej, z njimi prihaja več duhovnikov, ne samo naš mali kaplan. Tako se mi. zdi docela v redu, zakaj za takega mrtveca ni, da bi ga en sam duhovnik z blagoslovljeno vodo malo poškropil, temveč je prav, da bo molilo vseh pet duhovnikov, ki so prišli, in da ga bo vsakteri poškropil z vodo. Mislim, da tudi ne bodo tako hiteli z mrtvecem kakor s kakim kmečkim mrtvakom, ki ga hočejo čimprej vreči v jamo in mu zasaditi križ nad glavo. Tudi sem prepričan, da mu bodo postavili dostojen spomenik iz kamna, ker še hrastov les vzdrži komaj borih deset let, potem pa je slave konec. Kamen pa ostane v veke, kakor naj ostane tudi spomin na človeka, ki je bil ne samo dober, temveč po čemer že bodi znamenit na svetu. — A glej, gospodje duhovniki so že tu; poleg naših dveh poznam še župnika iz fare prek Mure, kamor sem v mlajših letih hodil na proščenje in semnje. Dva sta mi pa neznana, kar me samo potrjuje v mislih, da si dober človek lahko pridobi prijateljev po vsem svetu; seveda, če je količkaj višjega stanu. Tudi mežnar je prišel; in le čudim se, da tokrat ni nasekan, kakor je njegova navada. Najbrž se je sramoval, da bi mu udarjalo žganje iz nosa in ust pa se je premagal. Tako je prav, kar kaže samo na to, da ima tudi naš kmet čut, da loči, kaj je dobro in kaj je grdo.« Zdelo se je, da se bo nazadnje vendarle pričelo. Res je nastalo v hiši vrvenje, ljudje so prvič spregovorili glasneje. Dokler niso potem naposled prinesli črne, zlato pobarvane krste iz hiše na dvorišče, pri čemer je bilo slišati obupno jokanje. Nakar je Jožef rekel: »Neprijetna taka stvar, ko nekdo umre in se je treba posloviti od njega. Izvrstno organizirana in prisrčna prireditev v Gropadi Proslava 100. obletnice KD Skala velik praznik za Gropajce in vso slovensko narodnostno skupnost »Dobrodošli« je bilo zapisano na lepem slavoloku, s katerim so Gropajci v nedeljo popoldne pozdravili številne goste, domače, pa tudi iz drugih vasi in Trsta, ki so želeli sodelovati na proslavi 100-letnice ustanovitve kulturnega društva »Skala«, na katero so se vaščani temeljito in dobro pripravili in ki so jo izvedli v veselje in zadovoljstvo vseh. O pripravah na to slavje smo v našem dnevniku že obširno poročali. Zato bi kar začeli z opisom, nedeljske proslave, ki jo je odprl nastop godbe na pihala »Parma« iz Trebč, nato pa krstni nastop obnovljenega pevskega zbora »Skala«, ki je pod vodstvom Anastazije Purič zapel gostom Prelovčev »Pozdrav«. Temu tako lepemu in prisrčnemu začetku proslave je nato sledil kratek govor društvenega predsednika Saška Kaica, ki se je predvsem zahvalil vsem, ki so s svojim delom pomagali, da je do te pomembne proslave in do obnovitve društva prišlo in v kratkem nakazal tudi želje društva glede njegove bodoče dejavnosti in vključevanja v kulturno življenje Slovencev na Tržaškem'. Slavnostni govornik na prireditvi je bil tajnik društva Aleksander Mužina, ki je podrobno orisal nastanek prvega društva v vasi, nato še druge dejavnosti, ki so sledile v vsem tem času. »Slovensko kulturo«, je med drugim poudaril »gradimo vsi, saj je le-ta edinstvena in nedeljiva, torej skupna nam vsem in tudi v ponos nas vseh. Pravica do kulturnega izživljanja je temeljna pravica vsakogar in ni nič manjša od pravice po svobodi. Zato želimo, da se naše KD vedno oplaja s slovensko pesmijo in besedo in nam posreduje, skupno z ostalimi društvi, izročila naših prednikov po zvestobi svojemu narodu«. Tiziana Naturai, ki je lepo povezovala celoten program, je nato pozvala vse, ki bi želeli prinesti obnovljenemu društvu svoje pozdrave. Oglasili so se predstavniki ŠD Gaja, KD Lipa, KD Primorec, KD Tabor, KD Slovan, društva prostovoljnih gasilcev Globojner, v imenu ZSKD pa je prinesel pozdrave predsednik Marko Kravos, ki je med drugim dejal: »Taka znova porajajoča se žarišča naše narodne zavesti, kakršno je vaše društvo Skala, nam utrjujejo prepričanje, da je biti Slovenec danes in v tem prostoru dobro: da ta pripadnost preko naših društev utrjuje človekovo notranje bogastvo, obenem pa ga povezuje v skupnost, ki ga brani, da ne bi bil kot posameznik izpostavljen nasilju, ki odkrito in prikrito posega v naš prostor. Naj vaša dejavnost, je Kravos zaključil pozdrav, kar se da kvalitetno in živo odraža vašo vas, njene vrednote in probleme, tako da bo v zboru naših društev slovenska prisotnost še glasnejša in bogatejša.« S posebnimi plaketami, ki so jih prejeli posamezniki, pa tudi društva in ustanove, se je želelo društvo spomniti vseh, ki so pripomogli k obnovi društva in pri organizaciji proslave. Bilo je razdeljenih okrog 20 plaket, dobitniki pa so bili, med drugimi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mirošič, predsednik SKGZ Race, skladatelj Vrabac in tudi naš dnevnik. Ko je bilo zadoščeno uradnemu delu proslave, so udeleženci zbrano prisluhnili nastopu 50-članskega obnovljenega pevskega zbora Skala, ki je zelo lepo, doživeto in tudi glasovno dovolj zlito, zapel tri pesmi: »Beri, beri« v Vrabčevi priredbi, Ščekovo »Sedma ura« in staro srbijansko pesem Marka Tajčeviča. Ni treba še posebej poudariti, da je bil zbor deležen še posebno prisrčnega in toplega aplavza. Tudi otroci osnovne šole »Karel Destovnik - Kajuh«, to je šole, ki sodeluje vedno na vseh domačih proslavah, so pod vodstvom svojih učiteljev pripravili kratek refcital, ki je govoril o šoli, pa tudi o tem za nas vse tako pomembnem dogodku. Sledil je nastop dveh zborov: pevskega zbora Slovan iz Padrič, ki je pod vodstvom Zdenke Križmančič ubrano zapel Boštjančičevo »Prišel ljubi«, Kemjakovo »Rož, Podjuna, Žila« in narodno »Pozimi pa rožice na cveto«, in mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor, ki je nato, pod vodstvom Vilme Padovan zapel tudi tri lepe pesmi: Merkujevo »Čiči, nanà Maričica«, Struthofovo »Bella ciao« in Gajdovo »Momiče malo«. Združeni pevski zbori so nato, ob izrednem navdušenju vseh, zapeli priljubljeno Simonitijevo »Vstajenje Primorske«. Program je zaključila trebenska godba, ki je tudi otvorila drugi družabni del slavja, še prej pa je napovedovalka v imenu vseh izrekla pozdrave vsem Gropaj-cem, razkropljenim po svetu. Za številne goste in ostale so pridne domače kuharice pripravile dober golaž s krompirjem in izvrstne slaščice, v večernih urah pa se je nato začela prosta zabava ob zvokih ansambla TAIMS, tako da so se mnogi zavrteli na lepo pripravljenem prostoru, ostali pa so ob mizah uživali dobrote na žaru in pili domače vino. Družabnost se je nadaljevala tudi sinoči. Naj omenimo veliko navzočnost mladih, kar pomeni, da je bil ta dogodek tudi med njimi močno občuten. Lep praznik, ki ga domačini prav gotovo ne bodo pozabili. Z nedeljske proslave v Gropadi: zgoraj pozdravni nagovor predsednika KD Skala Saška Kaica, spodaj pa nastop obnovljenega društvenega pevskega zbora V okviru 21. seminarja za naše šolnike Danes začetek seminarja za slovenske profesorje Po predavanjih za vzgojiteljice in za učitelje in po uradnem odprtju se bo danes nadaljeval 21. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Tokrat bodo na vrsti profesorji nižjih in višjih srednjih šol, in sicer profesorji slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov. »Slovenska lirika, epika in dramatika zadnjih dvajsetih let« je naslov predavanja, ki bo dopoldne (začetek ob 8.30) v Gregorčičevi dvorani. Našim šolnikom bosta predavala dr. Ma Danes manifestacija proti rasizmu Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL prireja danes manifestacijo proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Zbirališče je ob 18.15 na Goldonijevem trgu, od koder bodo udeleženci shoda dosegli konzulat Južnoafriške republike v Ul. Cassa di Risparmio. Sindi kati vabijo demokratično javnost in delavce na množično udeležbo. rjan Dolgan s Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dr. Denis Poniž. Jutri bodo profesorji sledili predavanju prof. Franceta Žagarja s Pedagoške akademije iz Ljubljane, ki bo govoril o sodobnih pogledih na. pouk slovenskega jezika v srednji šoli. Pojutrišnjem se bo začel seminar za profesorje naravoslovja. V Peterlinovi dvorani jim bo prof. Jože Peterlin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine predaval o naravni dediščini slovenske dežele. Profesorje naravoslovja čaka v petek še ekskurzija v Savinjsko dolino. Tema ekskurzije je: Predstavitev novosti v šolskih naravoslovnih dejavno stih — gozdna učna pot, interdisciplinarna obravnava. Ekskurzijo bodo usmerjali Danica Kmecl, pedagoška svetovalka ter gozdna inženirja Marko Kmecl in Vlado Vrtačnik. • Danes se bo v prostorih Krožka za trgovino in turizem, Ul. San Nicolò 7, začel 2. izpopolnjevalni tečaj za strokovne pokuševalce vin, ki pa bo odprt tudi ljubiteljem in poznavalcem vina, njegove zgodovine in tradicije. pisma uredništvu Mladinska sekcija SSk o slovenski stranki Deželni odbor Mladinske sekcije SSk potrjuje izjave, ki jih je navedel v prvem pismu. V svoji trditvi, da je narod brez politike folklora, nismo nikakor podcenjevan vloge in važnosti gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij, kar izhaja iz odgovora MO SKGZ. Jasno pa smo poudarili, da so vsa ta prizadevanja zaman, če ni zraven samostojne politične stranke. V obstoječem državnem ustroju so namreč stranke in njih izvoljeni predstavniki tisti, ki dejansko odločajo o problemih na vsedržavni in lokalni ravni in torej tudi o bodočnosti naše manjšine, (gospodarski razvoj, šole, dvojezični napisi...). Zgovoren primer je situacija Slovencev na Koroškem, kjer kljub dokaj solidnemu kulturnemu in gospodarskemu delovanju, se manjšina nahaja v hujši situaciji od naše. ' Udeležencem III. Tabora narodnosti je sam podžupan vasi Bistrica v Ziljski dolini pojasnil, da se dosedanja pohtika vključevanja v vsedržavne stranke sploh ni obrestovala, saj so prve uspehe dosegli s samostojnim političnim nastopom (Koroška enotna lista). Prav tako se ne moremo strinjati s trditvijo MO SKGZ, da je naše gledanje na delovanje Slovencev, ki so vključeni v vsedržavne stranke, pod- cenjevalno in celo žaljivo. Iz našega pisma namreč izhaja, da kritično ocenjujemo pristop vsedržavnih strank do manjšinske problematike in upoštevanje teh strank vloge in dela njihovih slovenskih članov. To pa še ne pomeni, kot trdi MO SKGZ, da podcenjujemo napore slovenskih aktivistov. Mislimo pa, da bi bil njihov trud bolje poplačan, če bi nastopali kot samostojni politični delavci. O tem pričajo tudi rezultati upravnih volitev na Goriškem: potem ko ni izvoljen v občinski svet slovenski predstavnik PCI, smo Slovenci upali, da bodo nekateri njegovi izvoljeni kolegi odstopili in mu prepustili mesto. To pa se ni zgodilo. Na listi PSI je bil izvoljen Slovenec, ki je prejel največ preferenčnih glasov v svoji stranki. Kljub temu pa je odborniško mesto PSI moral prepustiti italijanskemu kolegu. Vprašujemo se, če niso ta dejstva bolj žaljiva za slovenske aktiviste v vsedržavnih strankah kot pa naše trditve v prvem pismu. Kar se tiče prisotnosti našega predstavnika v tržaškem občinskem odboru izjavljamo, da je pokrajinski odbor SSk po zadnjih dogodkih v zvezi s prepovedjo razstave v palači Co-stanzi, tudi na pritisk Mladinske sekcije SSk, sprožil preverjanje med strankami, ki sestavljajo to koalicijo. Protest v zvezi z omenjeno prepover djo je MS SSk tudi osebno izrazila V Trstu II. kongres obrtniškega združenja CNA Združiti sile za uveljavitev obrtniškega sektorja Z II. deželnim kongresom obrtniške zveze Confederazione nazionale đel-l’artigianato CNA, ki je bil v nedeljo v kongresnem centru Tržaškega sejmišča, so se v naši deželi zaključile priprave na 13. vsedržavni kongres te organizacije. To pa pomeni, da je zajel vse ključne teme in'probleme obrtnega sektorja v okviru splošnih gospodarskih in političnih gibanj,, kakor jih doživlja CNA kot demokratična, samostojna in pluralistična stanovska organizacija. Deželni tajnik CNA Arrigo Pascolai je v svojem obsežnem uvodnem poročilu apeliral na politične sile, naj posvetijo več pozornosti in skrbi vlogi, ki jo v gospodarstvu igra malo podjetništvo: spremeniti bi morali miselnost političnih sil, ki imajo za poglavitne in edine sogovornike indu-strijce, vključene v Confindustrio, in sindikate odvisnih delavcev. »Če hočemo razviti demokracijo, moramo spremeniti tradicionalne modele, po katerih potekajo odnosi med institucijami, političnimi silami ter družbenimi in gospodarskimi subjekti,« je dejal Pascolai in pozval tudi deželna združenja industrijcev in sindikatov, naj spremenijo svoj odnos do obrtništva in obrtniških združenj. Glede notranjih odnosov med organizacijami, ki združujejo obrtnike, pa je v prvi vrsti poudaril pomen sodelovanja s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, ki se je dobro razvilo zlastj v tržaški pokrajini, medtem ko ni zadovoljivo sodelovanje s tržaškim Združenjem obrtnikov oziroma z Ge neralno konfederacijo italijanskih o-brtnikov, v katero je tržaško združenje vključeno. Pascolai se je nato podrobneje zadržal pri različnih vidikih gospodarskega zastoja, zlasti v dežeh, ki zahteva sistemske rešitve in globoke spremembe v smeri odprave tehnološke zamude, povečanja storilnosti, razvoja zaposlovanja in nove energetsse politike, področij torej, kjer lahko mala in obrtna podjetja veliko prispevajo. V to perspektivo se CNA vključuje s svojim predlogom »Projekt za kvalifikacijo in razvoj obrtništva«, k j pred stavlja temeljno strategijo .rganiza-cije v odnosu do obrtniških - podjetij na splošno ne glede na njihovo velikost ali teritorialno razporeditev. Pascolai je nato razčlenil in komentiral nov okvirni vsedržavni zakon za obrtništvo, ki sicer ni namenjen avtonomnim deželam, bo pa vseeno odločilno vplival na deželno zakonodajo na tem področju. Po razčlenitvi de želne problematike obrtništva, s posebnim oziram na proizvodno in zaposlitveno krizo v tržaški in goriški pokrajini, je Pascolai zaključil svoje poročilo s prepričanjem, da bo pro bleme moč premostiti in da tj novega zagona obrtništvu le s skupnimi sila- mi, kar je hkrati peciv nedeljskega kongresa. V razpravi, ki se je zaključila v večernih urah z odobritvijo sklepnega dokumenta in z volitvami deželnega sveta CNA, je bilo slišati veliko konstruktivnih predlogov za reševanje specifičnih vprašanj obrtnega sektorja. Med gosti sta v razpravo posegla tudi deželni odbornik za obrtništvo Turello in predsednik ustanove za razvoj obrij ESA Faleschini. V imenu SDGZ pa je kongres, tudi v slovenščini, pozdravil tajnik dr. Odo Kalan, ki je poudaril, da je potrebna predvsem enotnost hotenj in akcije, če dejansko želimo priti do pozitivnih premikov v obrtništvu. Niso dovoli le občasne skupne manifestacije, skupno in enotno je treba vsak dan slediti problemom kategorije in sodelovati za gospodarski in zaposlitveni razvoj v deželi, za kar si SDGZ že ves čas vztrajno prizadeva, (vb) županu Richettiju med obiskom na županstvu dne 14.9. t.l. S svojim pismom nismo nikakor hoteli razbijati enotnosti zamejskih Slovencev, pač pa smo poudarili potrebo, da bi se vsi zamejski Slovenci združili v enotno stranko. Deželni odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti P.S.: Zahvaljujemo se očetovskim nasvetom slovenske komisije pri deželnem vodstvu KPI. želimo pa povedati, da nas rezultati vključevanja Slovencev v italijanske (narodnostno mešane? ! ) stranke vsekakor ne more prepričati. O enotnosti Slovencev pa menimo, da je akcijska enotnost, do katere smo zaenkrat prišli in katero podpiramo, le prvi korak, korak naprej pa smo predlagali mi, to je e-notno, le na narodnostnih temeljih zasnovano slovensko stranko. V matični domovini nočem biti »tujec« Imenujem se Milan A., rojen v Trstu, sin Slovencev. Obiskoval sem slovenske šole v Trstu. Doma govorimo slovensko kot tudi v vasi, kjer živim, na delu, v športni ekipi, v pevskem zboru. Oče je bil partizan NOB v Jugoslaviji. Vzgojen sem bil kot pravi Slovenec. Ponosen sem na to, in prav tako vzgajam svojega sina. Edino, kar me razlikuje od »matične domovine« je italijanski potni list. Med zadnjim obiskom v Jugoslaviji sem v nekem hotelu vprašal v slovenščini za račun. Dežurni mi ga je lepo predložil, ko pa je pozneje videl, da imam italijanski potni list, je račun zamenjal z novim skoraj trikrat večjim ter dejal, da imajo »tujci« drugo ceno. Vprašam se, če »tujec« bolj obrabi posteljo (saj gre za isto posteljo in ne za boljšo!!!) kot Slovenec iz matične domovine in zakaj je tujec samo takrat, kadar mora plačati, je pa »naš«, kadar je med Slovenci, z njimi poje, se pogovarja, se veseli? Naj omenim, da plačajo jugoslovanski avtomobilisti za avtocesto Razdrto - Ljubljana 160 din cestnine, »tuji« pa 320 din; da je tudi vstopnica za ogled Postojnske jame različna. Zakaj takšna sramotna krivica? Italijanom pravim, da sem Slove' nec, a sam ne vem do kakšne mere, če mi v matični domovini pravijo, da sem tujec, čeprav govorim slovenski jezik. Do kakšne mere je Slovenija moja matična domovina? Ali ve Slovenija, da ima v Italiji, prave Slovence, ki so vedno pripravljeni boriti se za njen obstoj, kakor so že dokazali v NOB? Italijanom haj pravim še, da sem Slovenec? MILAN A. Sinoči v Časnikarskem krožku ZANIMIVA OKROGLA MIZA O ODNOSIH TRST-DEŽELA Enotna stališča družbenih in političnih sil Problematski in že od zdavnaj sporni odnosi med Trstom in deželo, ki jih je sedanja kriza na deželi še zaostrila, so bili v središču pozornosti sinočnje okrogle mize tržaškega socialističnega kluba Roselli. Razprave v časnikarskem krožku, ki ji je sledilo veliko število poslušalcev, so se udeležili pokrajinski tajniki PSI, KPI in Liste za Trst, Seghene, Poli in Giuricin. Okroglo mizo, o kateri bomo še poročali, je vodil deželni svetovalec PSI Carbone. Govorniki so z različnimi utemeljitvami soglašali, da je Trst vse bolj emargini ran od deželnega okvira in da pomeni kriza Biasuttijeve uprave priložnost, da se razčisti vloga našega mesta v odnosu do dežele. Komunistični tajnik se je strinjal s stališčem, da ima Trst pravico do štirih odborništev v deželni vladi, medtem ko so socialisti predlagali širša posvetovanja in akcijsko enotnost z namenom, da bi prišlo do skupnih tržaških predlogov pred iztekom deželne krize. Okrogla miza je dobro u-spela, le da razprava in posegi publike niso bili na ravni uvodnih poročil. NADALJEVANJE S 1. STRANI Obenem ne moremo mimo ugotovitve, da niso bili postavljeni dvojezični napisi, ki bi lahko na najbolj enostaven način izpričali, da je v centru, ki je zgrajen na slovenski zemlji, slovenščina enakopravna. 2. Vodstvo Konzorcija je izbralo novo lokacijo za nov — državni sin-hrotron in začelo z merjenjem na novih zemljiščih, ne da bi prej seznanilo s tem zainteresirano krajevno skupnost in lastnike. 3. študija, ki je bila naročena trem strokovnjakom s tržaške univerze, u-pošteva za možno lokacijo sinhrotro-na le krnsko planoto in ne jemlje sploh v pretres drugih možnih lokacij v tržaški pokrajini. 4. Potek izbire novih površin in sama izbira nam dokazujeta, da gleda Konzorcij na kraško zemljo kot na ceneno in neomejeno dobrino, ki mu je vrhu vsega brezpogojno na razpolago. Tako zadržanje Konzorcija je močno skalilo ozračje sodelovanja z domačim prebivalstwm, čeprav je zaupanje domačinov opešalo tudi iz drugih razlogov. V prvi vrsti gre omeniti zelo skromne rezultate dosedanjega delovanja Konzorcija, s tem mislimo predvsem na še nejasno vizijo vloge, ki naj bi jo imel Center, a tudi na zelo počasno vključevanje razvojno - raziskovalnih projektov v njegov okvir, s čimer so povezani Od danes v Trstu konferenca ICCAS Naše mesto bo letos gostilo ugledno mednarodno konferenco ICCAS ’85, ki je že peto tovrstno mednarodno srečanje o uporabi računalnika pri avtomatizaciji načrtovanja in gradnje ladij. Prva je bila leta 1973 v Tokiu, druga v švedskem Gothe-borgu 1976, tretja v škotskem Glas-gowu leta 1979 in zadnja leta 1982 v ameriškem Annapolisu. Organizacijo tržaške konference so zaupali državni družbj Fincantieri - Cantieri navali italiani. Veliko zanimanje za serijo konft-ferenc ICCAS dokazuje uveljavitev računalnika v ladjedelništvu oziroma v ladijski tehnologiji, prihodnost pa bo zahtevala od njega vse večji prispevek pri osvajanju visoko razvitih Proizvodnih tehnik V pripravah na tržaško konferenco ICCAS so morali člani tehničnega 9dbora izločiti precejšnje število prijavljenih prispevkov in jih omejiti na 80, s čimer so tudi zagotovili visoko kakovostno raven zasedanja Program konference ICCAS ’85 obsega 15 tehničnih zasedanj in tri o-krogle mize, po predvidevanjih pa Se je bo udeležilo več kot 200 strokovnjakov iz 22 držav. Rasna pripravljalna dela so pri družbi Fincan-beri začeli že pred dvema letoma, samo dejstvo, da so letos mednarod-hi krogi s področja ladjedelništva izbrali Trst za sedež svoje konference Pa potrjuje veljavnost vloge, ki jo Fincantieri igra v svetovnih telesih, kot sta IFIP (Mednarodna federacija za informacijske procese) in IFAC (Mednarodna federacija za avtomatič-n° kontrolo). Delegacija SSk pri novem ameriškem konzulu Pred dnevi je delegacija pokrajinske Slovenske skupnosti, ki jo je vodil tajnik Harej in v kateri sta bila še Lokar in Slama, obiskala na njegovo povabilo novega ameriškega konzula v Trstu Roberta J. Smolika ter se z njim pogovarjala o političnem položaju v Trstu in njegovi pokrajini. Prikazano mu je bilo tudi stanje slovenske narodnostne skupnosti in njene zahteve. Gospod Smolik je obljubil, da se bo še naprej zanimal za ta vprašanja ter izrazil željo, da bi bolje spoznal otystoj in kulturo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Repentabrski upravitelji v pobratenem Logatcu Uradna delegacija repentabrske občine, v kateri so bile zastopane vse komponente, je bila v soboto ob tamkajšnjem občinskem prazniku na obisku v pobrateni občini Logatec. V kraju Novi svet pri Hotedršici so otvorili obnovljeno staro domačijo, ki so jo preuredih v planinski dom. Občinska skupščina je imela ob tej priložnosti slavnostno sejo na odprtem in spregovoril je tudi repentabrski župan Pavel Colja, ki je čestital ob novi družbeni pridobitvi in z zadovoljstvom ugotovil, kako so stiki med pobrah nima občinama na vseh ravneh vse bolj čvrsti in učinkoviti. V nedeljo pa je bilo v Rovtah tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, katerega so se udeležili tudi nekateri predstavniki repentabrske občine, ki so člani zamejskega društva lovcev. (B.S.) Godbeno društvo Prosek gostovalo pri Ljubljani Godbeno društvo Prosek je takoj ob začetku sezone poživilo svoje delovanje. Po nastopu na prazniku terana in pršuta v Kobjeglavi, se je v soboto udeležilo slavja ob 35-letnici pihalnega orkestra Litostroj iz Ljubljane. Ljubljanski godbeniki so že večkrat nastopili na Proseku, sobotni nastop Prosečanov v Mostecu pri Ljubljani, kjer je bilo slavje pa je bil še en člen več v verigi prijateljskih odnosov, ki že več let vežejo obe godbi. Na sobotni prireditvi so proseški godbeniki nastopili uvodoma s svojim koncertom, po nastopu domačega pevskega zbora pa je imel pihalni orkester Litostroj slavnostni koncert. Domačini so pripravili gostom iz zamejstva res lep sprejem, tako da so le ti zapustili Mostec z lepimi občutki. Vpisovanje v poklicne tečaje Na Slovenskem deželnem zavodu za {»klicno izobraževanje so še vedno v teku vpisovanja v letošnje tečaje. Poleg tečajev iz kmetijstva so za mlade še posebno vabljivi tečaj za mizarje, za tajnice v podjetju, tečaj specializacije za plače in še posebej (tudi gleda na možnosti zaposlitve) tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke. Vpisovanje in vse informacije nudi vodstvo Zavoda (Ul. Carducci 8/IL). še vedno zelo nizki zaposlitveni učinki. Ni čudno, da v takih razmerah domače prebivalstvo ne vidi otipljivih koristi in upravičeno dvomi, da je to v splošno korist, v imenu katere je bilo njegovo ozemlje vinkulirano. Če temu dodamo še nedoumljivo ozadje nameravane zamenjave ozemlja, je nezaupljivost krajevnega prebivalstva še bolj upravičena. Sprašujemo se namreč, kako je mogoče, da je bil razpisan javni natečaj za najboljšo ureditev območja namenjenega znanstvenemu raziskovanju in sinhrotro-nu na kraju, ki naj bi se kasneje izkazal kot neustrezen. Dejansko se lahko tu postavi vprašanje, ali ni šlo morda za neodgovorno in lahkotno razpolaganje z javnimi sredstvi, ki jih je razpis takega natečaja nedvomno zahteval. Če je to tako, lahko tudi danes podvomimo v upravičenost in učinkovitost novih zahtev. Vse to žal jasno govori o tem, da se še vedno nadaljuje dosedanja praksa podcenjevanja in neupoštevanja škode, ki jo slovenska narodna in ožja skupnost doživljata z izgubo ozemlja. Zato moramo ponovno poudariti, da se nameravamo najodločneje upreti sleherni spremembi namembnosti prostora in vsaki razlor stitvi, dokler ne bomo imeli vidnih dokazov, da je pristop odgovornih organov do kraškega teritorija pozitivnejši in bolj uravnovešen ter da so predlagane rešitve optimalne s stališča analize stroškov in koristi, ki upošteva tudi družbeno, ekološko in narodnostno ceno posegov na teritorij. Prepričani smo, da nismo v teh naših prizadevanjih glasniki nekih partikularnih interesov, pač pa zagovorniki uveljavitve splošnega načela, po katerem naj bo vsaka krajevna skupnost deležna pravilne razvojne politike, kar po drugi strani pomeni, da je treba posege, ki jo pri-krajšujejo ali ji celo izpodbijajo temelje, popolnoma onemogočiti. Trst, 12. septembra 1985 Slovenska kulturno -gospodarska zveza Kmečka zveza Slovensko deželno gospodarsko združenje Koordinacijski odbor prebivalcev Bazovice, Gropade, Padrič, Ferlugov, Trebč in Banov KRAJEVNE KULTURNE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE: BANI: upravičeni posestniki; Zadruga »Ban«; Mladinski krožek »Bani«. TREBČE: upravičeni posestniki; KD »Primorec«; ŠD »Primorec«; Združenje staršev »P. Tomažič«. PADRIČE: Gozdna zadruga »Pa-driče«; KD »Slovan«; Združenje staršev »K. D. Kajuh«. GROPADA: Združenje staršev »K. D. Kajuh«; ŠZ »Gaja« (Gropada -Padriče); KD »Skala«; upravičeni posestniki. BAZOVICA: Gospodarska zadruga »Bazovica«; Združenje staršev »P. Trubar«; ŠZ »Zarja«; KD »Lipa«; Slomškov dom; Zavarovalnica goveje živine; Pogrebno društvo za Bazovico, Padriče, Gropado; upravičeni posestniki; Pašniška zadruga »Bazovica«. Huda nesreča včeraj popoldne v Skednju Včeraj popoldne blokirana cesta 202 na Opčinah Starejša ženska pod motorjem Včeraj malo pred 14. uro je pri-rio do hude prometne nesreče na U-Vigneti pri hišni številki 48. Po Ulici Vigneti je z gilero 125 proti Skednju vozil 17-letni prodajalce Gian-ranoo Rovtar, ki stanuje v Ulici Vi-Sneti 28. Ko je pripeljal do hišne številke 48, je pred motor nenadoma popila 79-letna Rosa Merlich vd. . ego, ki stanuje v Ulici Fonte Op-P*a. Dinamika nesreče je precej nevsakdanja. Flegova se je mudila po ?Pravkih v hiši v Ulici Vigneti 48. 5^ed hišo ni pločnika, tako da je J* tegova stopila neposredno na cesto Ptvno takrat, ko je mimo pripeljal Rovtar, ki je nesrečno žensko zbil kjer je obležala brez zavesti. Poškodovanko so z rešilcem rdeče-Sa križa odpeljali na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice, kjer so J° sprejeli s pridržano prognozo. Flegova ima namreč pretres možganov, Počeno tdmenično kost, kompliciran ?. oni leve piščali in golenice ter zlom-Jeno desno podlahtnico in koželjnico. V nesreči se je lažje poškodoval ddi mladi motorist, ki se je ob 16. .F1 sam javil v glavni bolnišnici, Jer pa so mu le nudili prvo pomoč ^ bo zaradi odrgnin okreval v 6 Albanska mornarja kradla na jadrnicah Leteči oddelek tržaške policije je v noči z nedelje na ponedeljek' aretiral dva albanska mornarja, ki sta kradla z dveh jadrnic na prostoru Jadralnega kluba SVBG v Miramar-skem drevredu 32. Gre za 34-letnega Hajdarja Alina in 28-letnega Rexepa Meta j a, albanska državljana, ki sta mornarja na albanski ladji Butrinti, ki je privezana v Starem pristanišču. Policiste so poklicali zapriseženi čuvaji, ki so na svojem rednem obhodu zalotili oba Albanca, kako praznita notranjost dveh jadrnic. Ugotovili so, da sta vlomila ključavnici na kabinah in v plastične vrečke stačila vse, kar jima je prišlo pod roko. • Jutri, 18. t.m., v četrtek in petek ne bo vozil openski tramvaj zaradi rednega letnega tehničnega pregleda proge in vlečne vrvi. V teh dneh bo z Oberdanovega trga do končne postaje na Opčinah vozil nadomestni avtobus vsakih 30 minut. trčenje treh kamionov Do slikovite prometne nesreče je včeraj popoldne prišlo na semaforiziranem openskem križišču. Hujših poškodb ni bilo, zelo velika pa je materialna škoda. Kako je do nesreče prišlo še ni popolnoma jasno. Kot je povedal voznik koprske Intereurope Vinko Levac, ki je vozil svoj tovornjak iz smeri Proseka proti Trstu, je v višini bencinske črpalke opazil, da se je prižgal zelen semafor in je zato nekoliko pospešil. Ko je pripeljal do križišča je opazil, kako iz nasprotne smeri prihaja cisterna, ki je vozila po sredini ceste, nato podrla semafor in nekaj znakov in se potem prevrnila na bok. Voznik Intereurope je trčil v prevrnjen tovornjak iz Vicenze, ki ga je vozil jugoslovanski državljan Franc Kalc iz Ilirske Bistrice, od zadaj pa se je v koprski tovornjak zaletel še priklopnik iz Pavie. Iz prevrnjene cisterne je stekel katran, promet pa je bil zaradi tega blokiran do poznega večera. V nesrečo je bil vpleten še avtomobil, ki ga je vozil Avstrijec Karl Gutmann. FERLUGI: Slovensko gasilsko in civilno društvo »Globojner«. SEKCIJE: VZPI - ANPI, KPI - P CI, SSk, PSI. Odprta vpisovanja na tečaje slovenščine Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obnavlja pobudo, ki naj bi predstavljala nadvse konstruktivno prizadevanje za obogatitev kulturnega obsega našega mesta. Kot vsako leto prireja tečaje slovenščine in slovenske kulture. Od tega tedna dalje so odprta vpisovanja na sedežu v Ul. Valdiri-vo 30. Glasbene prireditve na Tržaškem Leto 1985 je bilo proglašeno za e-vropsko leto glasbe, september pa je primeren mesec za številne koncerte med starodavnimi stenami cerkva. V tem znamenju se vrstijo glasbene prireditve v Trstu in Miljah. Drevi ob 20.30 bo v okviru Glasbenega septembra v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili igral mladi madžarski violinist Gyulla Stuller. Privlačni so tudi glasbeni večeri v okviru Septembrskih koncertov v stari miljski cerkvi: v četrtek, ob 20.30 bo igral duo Giorgio Blasco - flavta in Tiziana Bortolin - čembalo, ki bo izvajal skladbe Bacha in Handla. V petek pa bo ob isti uri nastopil trio Aldo Cossovel - violina, Ennio Guer-rato - kitara in Giorgio Blasco - flavta, na sporedu pa bo komorna glasba. Alinari razstavlja na Gradu sv. Justa V razstavnih prostorih Grada sv. Justa bodo jutri ob 18. uri uradno o-tvorili razstavo toskanskega slikarja Alinarija, ki jo prireja Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Luca Alinari je dal razstavi, ki bo odprta do 7. oktobra, naslov »Pogledi iz parkiranega avtomobila«. • Zaradi vzdrževalnih del na prezračevalnih napravah bo v predoru Montebttllo zaprt za ves promet in pešce jutri, 18. t.m., od 23. ure do 5. ure zjutraj v četrtek, 19. t.m. + Prerano in nepričakovano nas je zapustil naš dragi Ivan Šavron Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 14. uri v cerkvi sv. Ivana v Boljuncu nato na boljunskem pokopališču. Žalostno vest sporočajo: oče Giovanni in mama Jolanda, bratje Sergio, Mario in Nino, sestri Elena in Luciana z družinami ter drugo sorodstvo. Žavlje, 17. septembra 1985 Ob težki izgubi dragega Ivana Ša-vrona izreka družini občuteno sožalje dramski odsek KD F. Prešeren. . Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša 1 draga Emilija Tul vd. Može Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Mačkolje. SVOJCI Mačkolje, 17. septembra 1985 Kulturno društvo Primorsko izreka iskreno sožalje Mirku Tulu in družini ob smrti drage tete. 17. 9. 1975 17. 9. 1985 Oh 10-letnici smrti dragega Justa Bogatea se ga spominjajo SVOJCI Opčine, Firence, Križ, 17. septembra 1985 Na Združenju Italija-SZ so se začeli tečaji ruščine Iz statuta, čl. 1: »Italijansko združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, Italija - ZSSR, združuje vse tiste državljane, ki se zavedajo pomembnosti, tako za celotno skupnost kot za posameznika, spoznavati sovjetsko stvarnost in si obenem prizadevajo, da sovjetski narodi spoznajo našo realnost na vseh področjih kulture. . .« V več kot 65 mestih (toliko je sekcij združenja) organizira združenj-poleg najrazličnejših kulturnih pobud že več let tečaje ruskega jezika: to je namreč prvo sredstvo, s katerim se pričenja spoznavanje sovjetske stvarnosti. Združenje organizira letos prvič kratek poskusni uvodni tečaj za spoznavanje strukture jezika: tečaj je brezplačen. Nadalje organizira še triletne tečaje in tečaj za izpopolnjevanje, tehnične in turistične tečaje, tečaj za otroke, za posameznike in intenzivni tečaj. Karakteristika združenja Italija - SZ je, da stalno sledi študentom in se ne omeji na golo poučevanje. Poučujejo kvalificirani šolniki, za nekatere je ruščina materin jezik, ki se stalno izpopolnjujejo na raznih tečajih tako v Italiji kot v Sovjetski zvezi o metologiji in didaktiki. Združenje, ki je edina ustanova, kjer se zainteresirani lahko učijo ruščine, seveda poleg univerze, vzdržuje krepke in stalne stike z vsemi sovjetskimi državljani, ki so prisotni - stalno ali začasno - v Trstu in pogostoma organizira srečanja, kjer imajo študenti možnost prakticirati jezik, ki se ga učijo. Nadalje ima stike na uradnem nivoju s sovjetskim poslaništvom,, kar pomeni velik plus pri organizaciji seminarjev, simpozijev, konferenc itd. Združenje razpolaga z dobro založeno knjižnico, člani si lahko vedno preberejo najrazličnejše časopise. Poleg standardnega materiala bodo imeli letos študenti na razpolago tudi laboratorij in to tudi izven lekcij. Da lahko študenti prakticirajo jezik, kjer se ta govori, organizira združenje potovanja v SZ pa tudi seminarje; odličnjakom pa nudi študijske štipendije za večmesečno izpopolnjevanje v SZ. Interes in študij tega jezika rasteta iz dneva v dan tudi v naši deželi, kar odseva vedno večje zanimanje za to izredno kulturo in tako raznoobraz-no knjižno proizvodnjo, leposlovno in znanstveno, kot je sovjetska: skoraj 70 odst. letno objavljenih knjig je pisanih v ruščini. včeraj-danes Danes, TOREK, 17. septembra FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.13 — Dolžina dneva 12.27 — Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 20.36. Jutri, SREDA, 18. septembra IRENA Vreme včeraj: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb narašča, veter severovzhodnik 20 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Paride Noviello. Roberta Urzi. UMRLI SO: 74-letna Alma Wabitsch, 84-letna Antonia Gerbac, 72-Ietna Emi lia Tuli, 82-letna Emma Kandolini, 30-letni Paolo Coslovich, 78-letna Maria Emilia Gregorovich, 78-letna Emilia Stokelj, 57-letna Maria Laura Orsi, 58-letna Albina Stransciach, 31-letni Maurizio Zossi, 79-letna Aurelia Frausin, 69-letna Bruna Troian - Pozzetto, 89-letni Antonio Galatà, 63-letna Carla De Carli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8 30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. S J/ero 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke KD Krasno polje iz Gročane čestita Katji in Edvinu ob rojstvu prvorojenč-ka ROKA, kateremu želi obilo zdravja in sreče v življenju. Včeraj je praznoval rojstni dan EURO PAROVEL iz Mačkolj. Mnogo zdravja in sreče mu želijo starši, sestra ter vsi sorodniki in prijatelji. darovi in prispevki gledališča CANKARJEV DOM Mala dvorana Danes, 17. t. m., ob 20. uri: Otello, Sergej Jutkevič. Glasba: A. Hačatur-jan. V četrtek, 19. t. m., ob 10. uri: Hamlet, Grigorij Kozincev. Predvežje Velike dvorane Do 26. t.m.: Razstava fotografij italijanskega avtorja Gianfranca Mansuttija. Sprejemna dvorana Do 29. t.m.: Mala plastika - s 7. jugoslovanskega bienala v Murski Soboti. I. preddverje Do 2. oktobra: Razstava likovnih del slovenskih izseljencev. kino Eden 15.30—21.00 »Inside Marilyn« in »Le hostess dell’amore«. Oba prepovedana mladini pod 18. letom. Fenice 17.00 — 22.15 »La miglior difesa è la fuga«. Excelsior 17.30 — 22.00 »Legend«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Lingua viva« in »Femmine seducenti in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30-22.00 »Night mare«. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »L'occhio del gatto«. Mignon 16.00—22.15 »Impariamo ad a-marci«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Cavaliere pallido«. Glint Eastwood. Capitol 16.30 — 22.00 »Innamorarsi«. R. De Niro, M Streep. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Delizie pomografiche di giovani vergini«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »L'ambizione di James Penfield«. Režija: Richard Eire. Alcione 16.00-22.00 »007: Dalla Russia con amore«. S. Connery. Ariston 18.00 — 22.00 »La donna delle meraviglie«. Režija: Alberto Bevilacqua. Ben Gazzara. Lina Sastri, Claudia Cardinale. Radio 15.30—22.00 »I giochi erotici di una moglie svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razstave Jutri, 18. t. m., ob 18. uri bodo na gradu sv. Justa v oddelku »Bastione fiorito« odprli razstavo, ki jo je pripravil LUCA ALINARI pod naslovom »Razgledi iz avtomobila«. Razstava bo trajala do 7. oktobra. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Mladinski krožek Barkovlje - Rojan prireja sestanek jutri, 18. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Bar-kovljah. Vabljeni stari člani in vsi tisti, ki bi radi pristopili. KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 19. t. m., ob 19 30 v novih prostorih. menjalnica 16. 9. 1985 Ameriški dolar 1.930,- Kanadski dolar 1.410 — švicarski frank 808.- Danska krona 180- Norveška krona ...... 225 — Švedska krona ...... 224,- Holandski fiorini 590 — Francoski frank 216,- Belgijski frank 31,— Funt šterling 2.560,- Irski šterling 2.060,- Nemška marka 664,- Avstrijski šiling 94,— Portugalski eskudo ..... 10,— Japonski jen ...!... 7,— Španska pezeta 10,— Avstralski dolar 1.270,— Grška drahma ..!... 13,— Debeli dinar 5,40 Drobni dinar . 5,10 BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F.-FILZI IG - (S? 61-44G razna obvestila Sekcija KPI J. Verginella prireja v petek, 20., v soboto, 21. ter v nedeljo, 22.9. praznik komunističnega tiska v Križu. Glasbena matica obvešča, da bo pevska vaja mladinskega pevskega zbora danes, 17. septembra, ob 17. uri v Kulturnem domu. Godba na pihala Vesna iz Križa prireja tudi letos tečaj za začetnike. Gojenci stari najmanj šest let bodo spoznavali osnovne glasbene teorije ob igranju flavte in bodo zatem prešli na vadbo zaželenega inštrumenta. Vpisovanje vsak dan med 18. in 19. uro pri hišniku Doma A. Sirk v Križu ali med 19. in 20. uro na tel. štev. 220637 ali 220125. mali oglasi Tel. 775-275 IZGUBIL se je na Katinari pes po imenu »Miško«, ŠKOTSKI OVČAR. Kdor ga je videl, naj telefonira na št. 910-150. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ali HIŠICO z vrtom iščem v Trstu ali bližnji okolici. Tel. Alpe - Adria 794-672. RENAULT 5, odlično ohranjen, z raznimi dodatki, 3 leta star, prevoženih 45.000 km prodam zaradi zamenjave avta. Interesenti naj se oglasijo po telefonu na št. 212753 od 15.30 do 17.30 od ponedeljka do sobote. PRODAM BMW 1602 v odličnem stanju. Tel. 212-980 ob uri kosila. ZARADI nujne potrebe denarja prodam fiat 500 L v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 227-359. PRODAM petero notranjih vrat. Telefonirati na telefonsko številko 226383 od 14. ure dalje. PRODAJAMO domač krompir. Telefonirati na št. 228-597 ob uri kosila. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. Toči belo vino in teran. MLAD PAR išče v najem za dobo 4 do 5 let ministanoLanje, tudi potrebno popravil, v okolici Trsta (po možnosti na Krasu), Tel. 225-946. PRODAM čistilnico na zahodnem Krasu. Tel. 912741 ob uradnih urah. UNIVERZITETNI ŠTUDENT z dobrim znanjem angleščine bi se zaposlil part-time. Tel. 416-150. PRODAM avto znamke horizon GL letnik ’79, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 213-445 zvečer. PRODAM majhno hišo (55 kv. m) in ob hiši zazidljiv teren (900 kv. m), okolica Doline. Tel. 228-390. PRODAM moto-frezo vigneto. Telefon 227-240. PRODAM gorilnik riello v dobrem stanju, avtomatski vžig, za 50.000 lir. Tel. 413-848. PRODAM dvojna vhodna železna vrata po 240 cm X 97 cm ter druga 240 X 180 cm. Tel. 226192. HILDEGARD BAYER — dnevni in večerni tačaji nemškega jezika za odrasle, dijake in otroke. Vpisovanje: ponedeljek - petek od 16. do 19. ure. TRST - Ul. Ginnastica 3 - Tel. 730-037 POTOVALNI URAD »Aurora« vabi na naslednja potovanja: Od 29. 9. do 11. 10. v CARIGRAD, KAPADOKIJO in EGEJSKO MORJE. Cena 972.000 lir; Od 29. 9. do 7.10. potovanje po »klasični GRČIJI«. Cena 840.000 lir; Od 3. 10. do 8.10. z ladjo in avtobusom po DALMACIJI in ČRNI GORI. Cena 345.000 lir; 12. in 13.10. izlet na otok RAB. Cena 73.000 lir; Na razpolago je še nekaj prostorov za koncert WASHINGTON-SKE FILHARMONIJE v Cankarjevem domu v Ljubljani dne 20. t. m. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu »AURORA« -Ul. Milano 20., tel. 60261. V spomin na dragega moža in očeta Rudija Vremca darujejo žena Draga, hči Mirjam in sin Drago 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za moški pevsld zbor Tabor, 50.000 lir za ženski pwski zbor Tabor, 50.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 50.000 lir za ŠD Polet, 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad in 50.000 lir za Sklad M. čuk. Namesto cvetja na grob Giuliana Cos-sutte daruje tvrdka Adriaimpex 50.000 lir za Glasbeno matico - podružnica Opčine in 50.000 lir za KD Vesna. V isti namen darujejo uslužbenci A-driaimpexa 50.000 lir za Sklad M. čuk. V spomin na bratranca Vladimira Uršiča daruje Venček iz Barkovelj 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot. Ob 17. obletnici smrti brata Mariota Pertota daruje sestra Marija (Barkovlje) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Mičeta, Zofijo, Bernardo Kralj in Ivana Hrvatiča daruje Marčeto (Giorgio) Kralj z družino 15.000 lir za Godbo na pihala V. Parma, 10.000 lir za KD Trebče, 10.000 lir za ŠD Primorec in 15.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Rinota Peca-richa darujeta Sergij in Vesna Glavina 15.000 Mr za moški pevski zbor V. Vodnik. Za nakup novih oblek V. Vodnik darujejo pevci Flavto Sancin, Rado Sancin, Mirando Jakomin, Vojteh Lovriha, Pepi Lovriha in Danilo Bandi 300.000 lir. V spomin na tragično preminule Rudija Vremca, Ivana Sosiča, Vincenca Miliča in Franca Dolenca daruje družina Kraus 50.000 lir za ŠD Polet. Nosilci krste Marije Guštin vd. Rupel darujejo 30.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Sosiča darujeta Liči in Lojzi Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V spomin na Lučkota Sardoča darujeta Liči in Lojzi Kapun 10.000 lir v isti namen. V spomin na tragično preminule Opence darujeta Gigko in Laura Sedmak (Gabrovec) 15.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Rina Pecaricha darujeta Ileana in Paulo (Boršt) 10.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Marto Košuto in Giuliana Košuto darujeta Marica in Bogomir Sirk 20.000 lir za kriško godbo na pihala. V spomin na Giulianota Košuto daruje Viktorija Bogateč (Križ 172) 15.000 lir za kriško godbo Vesna. V spomin na Frido Metliko daruje družina Kodrič - šiškovič 30.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Srečka Metliko darujeta Dragica in Dino Stopar 20.000 lir za ŠZ Sloga. ,V spomin na tragično preminule vaščane I. Sosiča, R. Dolenca, V. Miliča in R. Vremca daruje Julka Vremec 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Gigio Bogateč in Marto Košuto daruje Zora Košuta (Križ 398) 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na tragično preminule sovaščane I. Sosiča, R. Dolenca, V. Miliča in R. Vremca darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spoménika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na nepozabnega Franca Ukmarja daruje žena Marija 100.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Guštin vd. Rupel daruje Marija z družino (Repen 130) 15.000 lir na Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Rudija Vremca in tovarišev daruje Srečko Colja 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Androta čoka darujeta teti Karla in Mira 50.000 lir za šolski sklad A. Čok na Opčinah. V isti namen daruje Pini 10.000 lir za sklad A. čok. Namesto cvetja na grob Marizinega očeta darujeta Riko in Stanka 15.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na Ivana Sosiča, Radija-Dolenca, Venceta Miliča in Rudija Vremca darujeta Riko in Stanka 15.000 lir za sklad M. Čuk in 15.000 lir za SKD Tabor. V spomin na preminule Opence darujeta Jelka in Peter Cvelbar 20.000 lir za SKD Tabor, 20.000 lir za opensko cerker in 20.000 lir za sklad M. Čuk. V spomin na Antona Pavletiča daruje Karel Pirjevec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Vincenca Miliča darujeta družina Anton Hrovatin 30.000 lir in družina Peter Hrovatin 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Venceta Miliča, Radija Dolenca, Ivana Sosiča in Rudija Vremca daruje Angela Skerlavaj Sferzi 10.000 lir za ŠD Polet, 10.000 lir za SKD Tabor, 10.000 lir za Tržaški oktet, 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 10.000 lir za OPZ MPZ Vesela pomlad. V spomin na moža Ivana daruje Pavla Novak Milič 20.000 lir za OPZ MPZ Vesela pomlad. Družina Magagnato daruje 20.000 lir za MPZ OPZ Vesela pomlad. V spomin na nepozabne prijatelje darujejo kukovci 100.000 Mr za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 100 000 lir za sklad M. Čuk, 100.000 lir za' ŠD Polet in 100.000 lir za SKD Tabor. V spomin na očeta Rudija darujejo sošolci in prijatelji Dragota Vremca 140.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina dragih prijateljev Ivana Sosiča, Vincenca Miliča, Radija Dolenca in Rudolfa Vremca daruje Slavko Sosič 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin na bratranca Marija Dolenca darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za sklad M. čuk. Ob 6. obletnici smrti Danila Šuligoja in namesto cvetja na sveže grobove Venceta, Ivana, Radija in Rudija darujeta Nives in Igor z družino 40.000 lir za sklad M. čuk in 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Ivana Sosiča, Radija Dolenca, Rudija Vremca in Vincenca Miliča daruje Valeria Gombač 15.000 lir za Veselo pomlad in 15.000 lir cerkveni pevski zbor sv. Jerneja. V spomin na Ivana Sosiča, Radija, Dolenca, Rudija Vremca in Vincenca Miliča darujeta Justina in Anica Daneu 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Radija Dolenca daruje svakinja Ivanka 25.000 lir za SKD Tabor, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 25.000 Mr za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja na grobove štirih Opencev daruje Agrososič 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na drage prijatelje Venceta Miliča, Ivana Sosiča, Radija Dolenca in Rudija Vremca darujeta Franc in Sergij Antoni 50.000 lir za OPZ MPZ Vesela pomlad, 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na dragega strica Venceta Miliča in Ivana Sosiča daruje družina Milič Renato - Boris - Milka 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Ivana Sosiča, Venceta Miliča, Radija Dolenca in Rudija Vremca darujeta Vladimiro in Laura Gombacci 25.000 lir za cerker/ sv. Jerneja na Opčinah in 25.000 lir za OPZ MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grobove R. Vremca, I. Sosiča, R. Dolenca in V. Miliča daruje Federico Cechet 50.000 lir za sklad M. čuk. Ob drugi obletnici smrti g. Dušana Rauberja darujejo žena Marija, sinovi in ostalo sorodstvo 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Ivana Sosiča, Venceta Miliča, Radija Dolenca in Rudija Vremca daruje Stano Sosič (Fičo) 10.000 lir za SKD Tabor, 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 10.000 hr za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grobove Vincenca Mihca, Rudija Vremca, Ivana Sosiča in Radija Dolenca darujeta zborovodja in svet sodelavcev OPZ MPZ Vesela pomlad 95.000 hr za zbora Vesela pomlad. Namesto cvetja na grobove štirih Opencev darujeta Alma in Luigi Merlino 20.000 lir za sklad M. čuk in 20.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Rina Pecaricha darujeta Cvetko Smotlak 15.000 lir in Ema Tul 10.000 lir za KD Primorsko. V spomin na Ninota Hrvatiča darujeta Sabina in Nerina 20.000 lir za KD Slavec, 20.000 hr za godbo na pihala iz Ricmanj in 20.000 lir za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih. Izšel je Slovar slovenskega kn jižnega jezika (ČETRTA KNJIGA) Vsi, ki so pomembno znanstveno delo naročili po predna-ročniški ceni, ga lahko dvignejo v prostorih TRŽAŠKE KNJIGARNE Tržaška knjigarna, Ul. sv. Frančiška 20 V spomin na moža Franca Carlija -Kralja daruje žena Karla 25.000 hr za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. V isti namen daruje Pini Kocjančič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Ob 10. obletnici smrti dragega očeta Karla Lebana darujeta Uči in Anuča z družino 50.000 lir za gradnjo novega kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Vincenca Miliča daruje Ivanka Škrinjar 20.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Venceta, Radija, Ivana in Rudija darujejo Karto in Marija Kogljev ter Franko in Renata Pečar 40.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 40.000 lir za pevski zbor Tabor. V spomin na teto Jožico vd. čok daruje Milka 30.000 lir za kapelico v Lonjerju. V počastitev spomina na štiri tragično preminule Opence daruje Minka Pahor 40.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Vincenca Miliča daruje družina Aldo Oberdank 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob strica Angela Guliča darujejo Sonja in Marjo ter Vesna in Vinicio 20.000 lir za KD Slavec in 20.000 lir za pevski zbor Slavec. Vtisi z mladinskega festivala v Moskvi Mir, družba, festival! Moskva je bila od 27. julija do 3. avgusta svetovno mladinsko središče. V sovjetski prestolnici je v tistih dneh namreč potekal XII. svetovni festival mladine in študentov, na katerem so sodelovali mladi iz 157 držav. V pred stavništvu najrazličnejših mladinskih demokratičnih političnih organizacij z vsega sveta, je bilo v Moskvi prisotnih več kot petdeset tisoč delegatov in turistov, katerim je treba prišteti tudi številne delegacije sovjetskih mladincev iz drugih krajev ruske republike in iz ostalih republik Sovjetske zveze. Skratka, bil je to pravi praznik mladine, ki je vsaj za teden dni zbližal mlade z vsega sveta in jim dal priložnost za medsebojno spoznanje, izmenjavo mnenj in izkušenj, kritična konfrontacijo in diskusijo o tistih temah in vsebinah, ki že od nekdaj, še zlasti pa v zadnjih letih, sodijo med najbolj pereča vprašanja, ki jih obravnava človeštvo v celoti. Prav o miru in razorožitvi, pluralizmu, človekovih pravicah in ekološkem vprašanju je bil govor na XII. festivalu, ki je potekal pod geslom »ZA ANTIIMPERIALISTICNO SOLIDARNOST, MIR IN PRIJATELJSTVO«. Moskovski praznik mladine je združil mladinske predstavnike različnih nazorov, prepričanj in verstev, ki so se v Moskvi srečali, da bi pogloblje- j1 id lui p mi ijJJjj 3 uììòpjfl'jj JjjJ J čl* h àditi pl no obravnavali že navedene in še druge teme ter prišli do konstruktivnih skupnih stališč in zaključkov v prispevanju svojega deleža k skup nim prizadevanjem za uresničitev miru, bratstva med narodi in za boljšo splošno življenjsko kakovost. Festivala sem se udeležil kot sprem Ijevalec skupine italijanskih turistov, ki so v Moskvo dopotovali v predstavništvu vsedržavnega združenja za kulturne izmenjave Italija - ZSSR. Naša skupina je bila turistična skupina, zato smo na festivalu sodelovali v vlogi zunanjih opazovalcev, smo pa kljub temu imeli več priložnosti za udeležbo na festivalskih pobudah. Za vsa kogar od nas je ostal festival edin stveno in nepozabno doživetje, s svo jimi svetlimi senčnimi stranmi. Ob povratku domov sem ugotovil, da je italijanski tisk zelo kritično po ročal o poteku festivala. V gradivu, ki sem ga zbral iz raznih italijanskih dnevnikov in tednikov pa je, poleg utemeljenih kritik, tudi več neresnič nih vesti, ki so verjetno zavedle marsikaterega bralca. Daleč od tega, da t>i idealiziral festivalska dogajanja, sem med svojim devetdnevnim bivanjem v Moskvi dobil priložnost, da boljše spoznam nekatere aspekte sovjetske stvarnosti in vsakdanjega življenja v tej deželi, o kateri prepogosto poročajo v skrajno negativnem tonu, često z zavestjo namernega pretiravanja. Sovjetska zveza nikakor ni dežela sanj, sreče in veselja, ampak to velja domala za vse države na svetu, brez izjem. ZSSR je ogromna dežela, s svojimi specifičnimi značilnostmi in težavami, ki ima mnogo pozitivnih in negativnih lastnosti, čeprav v očeh zahodnega človeka navadno druge presegajo prve. Festivai je predstavljal tudi možnost soočenja a sovjetsko mladino, glede te teme, hkrati pa tudi priložnost za boljše razumevanje določenih pojavov, ki so drugače težko dojemljivi. Žani mivo pa je tudi, kaj sovjetska mladina misli o svoji državi in kako gleda na tako imenovani »Zahod«. V Milanu sem se srečal s prvo polovico svoje skupine, ostali pa bi se nam pridružili naslednji dan iz Rima. Bilo je dvanajst ljudi; nekaj mladih, nekaj nekoliko bolj odraslih in nekaj Popolnoma »zrelih«. Zdelo se mi je vsekakor, da vsaj trije od mojih »varovancev« po svoji starosti ne sodijo v praznik mladine. Ob prihodu rimskega dela skupine, naslednjega dne. Pa. sem moral nekoliko spremeniti svojo pojmovanje starosti. Nekateri iz rimskega dela skupine so bili namreč primerni za festival upokojencev in ostarelih. O tem pa kasneje. Na moskovskem letališču šeremete-vo je gneča mladih ljudi (pretežno iz Italije in raznih afriških držav) čakala na potek carinskih formalnosti. Okrog prišlecev pa so se mudili sovjetski mladinski funkcionarji, predstavniki komsomolske turistične organizacije Sputnik in vodiči, ki so spoznavali skupine in posameznike, s katerimi bi prebili večji del časa v na slednjih devetih dneh. Naša skupina je bila glede tega deležna precejšnje sreče. Lepo in prijazno dekle je vprašalo za spremljevalce skupine Italija-ZSSR. Takoj sem se predstavil in z velikim veseljem in zadovoljstvom u-gotovil, da je to naš vodič in prevajalec. Ime ji je Marina, doma je iz Leningrada, se zelo lepo izraža v italijanščini in je tudi zelo privlačna. Avtobus nas je odpeljal v hotel in med potjo sem opazoval okolje, ko smo se iz podeželja, preko predmestja, pripeljali do moskovskega centra. Mesto v celoti je bilo okrašeno z velikanskimi živo barvanimi transparenti, mirovnimi zastavami, pisanimi plakati, tako da je bilo povsod pravo praznično vzdušje in dobil si vtis, da je ozračje prepojeno z veseljem. Skratka, da je festivalska atmosfera ovila celoto in mesto obdarila z nevsakdanjim sijajem, z zaznavno mero pristne topline. Naslednjega dne je bil na sporedu panoramični ogled mesta. Po hitrem ogledu največjih in običajnih mestnih zanimivosti smo si ogledali tudi no~ vejši univerzitetni center. Med sprehodom po enem izmed tolikih drevoredov sem srečal fanta, ki je no sil brigadirsko uniformo z oznakami ZSMS. Nagovoril sem ga po srbohrvaško in začela sva pogovor. Dejal je, da je pred nekaj leti sodeloval na mladinski delovni akciji v bližini Ptuja in da se je takrat naučil srbohrvaščine. Nikolaj, tako mu je ime, je trenutno zaposlen pri Sputniku kot turistični vodič, sam pa je pred kratkim diplomiral iz ruske književnosti in jezika. Dejal je, da opravlja pri Sputniku začasno službo in da čaka na vstop v šolo, kjer bo opravljal svoj pravi poklic. Z Nikolajem sva imela zanimiv razgovor o šolskem si stemu v Sovjetski zvezi. Pred kratkim so v SZ izvedli re formo šolstva. Sistem, ki je sedaj v veljavi, predvideva 10 let obveznega šolanja (od 6. do 16. leta), po katerih se posamezniki odločijo ali za nadalj nji študij ali za takojšnjo zaposlitev. Poleg tega pa se posamezniki lahko odločijo tudi za nadaljnji dveletni študij na najrazličnejših višjih tehničnih šolah, ki usposabljajo študente in jim izdajajo kvalifikacijo za opravljanje najrazličnejših pokVcev. Fakultetna izobrazba predvideva, poleg omejenega števila, tudi zahtevne sprejemne izpite, pri katerih se ocenjevalna komisija ravna po oce nah, oz. po poprečju, ki ga dosežejo najboljši kandidati. Če je npr. za določeno fakulteto razpoložljivih 40 mest in se na sprejemni izpit prijavi 100 kandidatov, bodo na fakulteto sprejeli tiste, ki dosežejo najboljše poprečje. To pomeni, da ni nobenih predhodnih določil oz. norm, ki so pomembne za vstop na fakultete, ampak je dejansko vse odvisno od stopnje pripravljenosti posameznikov. Kdor r.3 prestane teh sprejemnih izpitov mora v službo ali na enega od že navedenih dveletnih kurzov. Študentje, ki so sprejeti na univerzo, pa imajo resnično odlične pogoje za učenje: nobenih stroškov, vse potrebno dobijo brezplačno, prejemajo mesečno štipendijo v višini 40 rubljev, za stanarino v študentskem domu pa potrosijo 3 rublje mesečno. Po učnem uspehu najboljši študentje prejemajo štipendijo Lenin, ki znaša 100 rubljev mesečno. Po opravljeni diplomi ima vsak posameznik jamstvo gotove zaposlitve v svoji stroki. Država določi kraj opravljanja službe v prvih treh letih, po tem obdobju pa dobijo vsi možnost opravljanja službe v rojstnem kraju. Z Nikolajem sem se skušal pogovoriti še o drugih aspektih življenja v SZ, pogovor pa je tokrat potekal drugače: Nikolaj se je očitno izogibal določenih argumentov, tako da je bilo vse skupaj precej nepoglobljeno in površno. Bilo je jasno, da se o nekaterih stvareh raje ne pogovarja s tujci. Kmalu sem uvidel, da je bolje, če se povrnemo na vsakdanje pogovore. To nezaupljivost in nerazpoložljivost do pogovora o specifičnih temah sem nato opazil tudi pri drugih mladih Sovjetih, s katerimi sem vzpostavil stik. V glavnem so se najraje »iz muznili« tako, da so odgovarjali pritrdilno oz. nikalno in nato spregovorili o drugih stvareh. IGOR CANGIAMI (Se nadaljuje) radiotelevizija ita IiJanška Prvi kanal 10.00 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 čudovita zgodovina Italije 15.00 Italijanske kronike 15.30 šola in vzgoja: Inženirstvo 16.00 Trije nečaki in majordom 16.30 H conte di Montecristo - 1. nadaljevanje 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Professione: pericolo - TV film 17.00 La dove vola il condor - dokumentarec 18.40 Sette spose per sette fratelli 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Quark Speciale - dokumentarec 21.25 Thrilling: II sorcio - film 22.40 Dnevnik 22.50 Disconvention ’85 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.15 Šola in vzgoja: Stil nekega mesta Drugi kanal 10.00 Televideo 11.55 Lady Madona - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Oddaja o handi-kapiranih 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti in igre 16.00 šola in vzgoja: Nova - dokumentarec 16.30 Cagliari: Atletika: Italija - Poljska L|ubl|ana 9.00 TV v šoli: Moja šola je daleč. Peta državna konferenca. Zanimivo potovanje. Velika Britanija 10.35 TV v šoli: Kemija, Pohorje, Glasbena vzgoja. Pionirski film 12.30 Poročila 17.30 Poročila 17.35 Pedenjžep 18.05 Miti in legende: Srednjeveški miti 18.25 Koroški obzornik 18.40 Otok Vis 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.55 Vreme 19.30 TV dnevnik I. 20.05 My name is Mitar - TV drama 21.15 Integrali 22.30 TV dnevnik II. Zagreb 16.10 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Pisani avtobus 18.15 Branje - Izven književnih središč 18.45 Noč mediteranskega rocka 19.30 TV dnevnik 20.00 Teme in dileme - notranjepolitična oddaja 20.55 Zločin Pierra Lacasa - 1. del filma 22.25 TV dnevnik CANALE 5 11.10 Lou Grant - TV film 12.10 Peyton Place - TV film 13.10 Orazio - TV film 13.30 Sentieri - TV nadaljevanka 14.30 La vahe dei pini 15.30 Una vita da vivere - TV nadaljevanka 16.30 Natura selvaggia - dokumentarec 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Antologia di Johnathan 19.00 I Jefferson TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 22.30 Trauma center - TV film 23.30 Un uomo da bruciare - film RETEQUATTRO 12.15 Vicini troppo vicini - TV film 12.45 Ciao Ciao - otroška oddaja 13.30 Evelin e la magia di un sogno d’amore - risanka 14.15 Destini - TV film 15.00 Piume e paillettes 15.45 Disonorata senza colpa - film 17.30 Mi benedica padre - TV film 18.00 Ai confini della notte - TV film 18.30 1 Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV film 20.30 Permette signora che ami vostra figlia - film 22.30. Raffless - film 24.00 L'ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Quincy - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Dee Jay Television 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 18.00 Quella casa nella prateria televizija 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.30 Catturate Robin flood - risanke 18.00 II mistero del Morca - TV film 18.30 Dnevnik 2 šport 18.40 Le strade di San Francisco TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 II ponte di Remagen - film Igrajo: George Segal, Ben Gaz-zara, Robert Vaughn 22.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.40 Filmske novosti 22.45 Potovanje v etruščanske kraje - dokumentarec 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 23.50 Ancona: Odbojka, ženske: Italija - Bolgarija Tretji kanal 11.50 Televideo 16.00 Šola in vzgoja: Obrtništvo 16.30 šola in vzgoja: Majhne živali 16.50 Dadaumpa 18.25 Speciale Orecchiocchio - glas bena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.10 Deželna poročila 19.30 Dnevnik 3 - deželni program La rosa d’oro di Szentendre -1. del 20.05 šola in vzgoja: Živinorejski sistem 20.30 Jazz glasba: Miles Davis 21.30 Dnevnik 3 22.05 Pirana - film 23.35 Stravinski - 1. nadaljevanje Koper 14.15 TV novice 14.20 Detektiv v copatah - TV film 15.00 Film 17.30 Na meji verjetnega - nenavadni podvigi - dokumentarna oddaja 18.00 Kenguru Skippy - TV film 18.30 TV film 18.55 TV Novice 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — Posvet o Trstu in deželi TRST — Deželno Stalno gledališče F-JK in skupina »La Contrada« predstavila repertoar TRST — Deželni kongres zveze obrtnikov TRST — 10-letnica godbe »Refolo« BENETKE — Pregled filmov, ki so izšli iz Festivala 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Življenje v dvoje 20.30 TV film 21.20 Poslednji jezdeci - dokumentarna oddaja 22.15 TVD - Vse danes 22.25 Felix Kruli - TV nadaljevanka 23.30 Zdravnik in pacient - oddaja o medicini 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Kiss me Licia - risanka 20.30 Simon & Simon - TV film 21.30 Uardcastle & McCormick 22.30 La mia Juve - Roberto Gerva-so intervjuva Bonipertija 23.00 Šport: košarka NBA TELEPADOVA 12.00 I nuovi Rookies - TV film 14.00 Innamorarsi - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 West side Medicai - TV film 16.00 TV film 18.00 n ritorno dell’uomo tigre 18.30 Moby Dick - risanka 19.00 Belle e Sebastien - risanka 19.30 Carmin - TV film 20.30 L’uomo delle due ombre - film 22.30 Šport: catch TRIVENETA 9.00 Risanke 9.30 Dokumentarec 10.00 Non siamo tutti uguali - film 12.00 Sete di potere - film 13.30 Komičnj filmi 14.30 D traditore è tra di noi - film 16.00 Filmski program, 16.30 Risanke 17.30 Ma guarda dove siamo finiti 19.00 TV film 19.30 Dokumentarec 20.15 Filmski program 20.30 Noi vogliamo quei diamanti TELEFRIULI 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Povera Clara - TV film 17.00 Victoria Hospital - TV film 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 Ispettore Danre - TV film 19.30 Andrea Celeste - TV film 21.15 Glasbena oddaja 22.45 Nogometna tekma Campobasso - Triestina radia RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše; Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10-10.00 Poletni mozaik: Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo ko kri...; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Jadra na robu sveta«. Drugi del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih: Orglar Lorenzo Ghiekni; 10.55 Melodični orkestri; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.1017.00 Popoldanski program: Ribe našega morja; 14.30 Mladi mladim; 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Miroslav Košuta: »Mreža in zvozde«. Pričevanje z glasovi; 18.40 Glasbpna priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pasem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelovi nagrajenci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Popoldanski spored - Pesem tedna; 15.00 Carlo Goldoni; 17.00 Gulp; 17.45 Avtomobilizem; 18.00 Glasba; 18.32 Mednarodni zborovski natečaj: C. A. Se-ghizzi; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 7.30 Pregled tiska; 9.00 Glasbena oddaja; 11.00 I baroni - 4. nadalj.; 11.30 Trentatrè trentini - radijski variete; 12.03 Lagrime; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 On the road; 16.00 11 Paginone estate; 17.30 Radio 1 -Jazz; 18.00 ...Anta ma non li dimostra - 5. del; 18.22 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Gledališč« v Evropi v letih 1850-1915; 21.00 Sapore destate -radijska priredba; 21.30 II fantasma del loggione - 11. nadalj.; 22.00 Acchiappa frequenze; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 La scalata - 27. nadalj.; 9.10 Italija govori; 10.30 Motonave Selenia; 12.45 Igrajte z nami; 15.00 Radijska zgodba; 15.42 Glasba; 16.35 La strana casa della formica morta -nadalj.; 17.32 Addio alle armi - H. Hemingway - 18. nadalj.; 19.50 Simfonični koncert; 21.00 Priljubljeni motivi; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Skladbe za klavir; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05-4.30 Nočni program. jugoslovanska televizija zasebne postaje Protestni shod delavcev v Tržiču Za ladjedelnico ni dovolj naročil Dopolnilna blagajna deloma ostane Nekaj sto delavcev tržiške ladjedelnice ki so še vedno v dopolnilni blagajni, je demonstriralo včeraj zjutraj po tržiških ulicah. Do sindikalnega sprevoda je prišlo potem, ko je, pred tednom dni, ravnateljstvo tovarne sporočilo članom tovarniškega sveta, da ne bodo vpoklicali na delovno mesto vse delavce, ki so sedaj v dopolnilni blagajni. Nekateri naj bi ostali kar doma. Vedeti je namreč treba, da je že več časa več kot 2 tisoč delavcev te na Goriškem največje tovarne, v dopolnilni blagajni. Naročil za nove ladje ni in jih noče biti. Ko je direkciji ladjedelnice bila zaupana gradnja orjaške ladje, ploščadi Micoperi, to je doslej največje delavnice, ki bo plula po morju, so se delavci oddahnili. Prepričani so bili, enako je bilo prepričano tudi ravnateljstvo, da bodo postopoma, potem ko se bodo začela dela za to ladjo, vsi, ki sedaj počivajo doma, vrnili na delo. Z delom za gradnjo ladje Micoperi so pričeli že v juliju, tik pred kolektivnimi počitnicami. Po' njih se je že del delavcev vrnil v tovarno. Vendar to vračanje ni bilo v tolikšni meri, kot so si delavci zamišljali, kajti prišlo je do neupoštevanja dobavnih ro- kov blaga s strani nekaterih kooperantov. Dela pri gradnji ladje kasni-jo. Potem pa je prišla še kot mrzla prha vest, da vseh delavcev, ki so zdaj v dopolnilni blagajni ne bodo poklicali v tovarno. Višek zaposlitvene ravni v tovarni naj bi bil tam enkrat prihodnjo pomlad. Delavstvo je seveda zaskrbljeno. Ko smo v našem listu pred nekaj tedni objavili pogovor s koordinatorjem delavskega sveta Danilom Peričem, je bilo iz njegovih besed razvidno, da si sindikat želi še novih naročil, saj bi se v drugačem primeru zaposlitvena raven v ladjedelnici še zmanjšala. V sindikalnih krogih so namreg govorice, da namerava ravnateljstvo italijanskih ladjedelnic dobiti naročilo za nekaj luksuznih ladij za prevoz potnikov. S temi bi bilo tržiški in tudi drugim ladjedelnicam v državi zagotovljenih nekaj let dela. Sedanje vesti o omejenosti zaposlovanja za kar so delavci včeraj de-mostrirali, pa so seveda zaskrbljujoče. Tudi zaradi tega, ker ni upanja, da bi v tovarni zaposlili novo delovno silo. Povprečna starostna doba delavstva v tržiški ladjedelnici je namreč zelo visoka: 48 let. To pomeni, da je mladih delavcev v tovarni zelo malo. Že nekaj let ne jemljejo novih delavcev. Tudi zaradi tega se število zaposlenih v tovarni iz leta v leto manjša. V tovarni je namreč zelo veliko število tistih, ki so jih zaposlili v prvih povojnih letih, ko je bilo dela veliko, saj so takrat gradili ladjevje, ki je zamenjalo tistega izgubljenega med vojno. De Mita danes v Gorici Danes popoldne ob 17. uri bo vsedržavni tajnik KD De Mita imel v goriškem Avditoriju zborovanje. Prireja ga deželno vodstva krščansko-demokratske stranke. Na zborovanje naj bi prišli voditelji KD iz vse dežele. Seveda velja za obisk tajnika KD radovednost, še posebno v tem trenutku, ko je deželna vlada Furla-nije-Julijske krajine v krizi in ko ni vse jasno, niti na italijanskem poli tičnem nebu. V Gorici bo De Mita zaključil vrsto pogovorov, ki jih je imel, oziroma bo imel z voditelji KD naše dežele in tako bo držal obljubo, ki jo je spomladi dal pokrajinskemu tajniku KD Crisciju, da v kratkem obišče naše mesto. Najboljši 14-letni Albanec Tedi Papavrami Tudi letos ni bilo prve nagrade na violinskem natečaju Lipizer Zgodilo se je to kar ni nihče pričakoval. Tudi na letošnjem mednarodnem violinskem natečaju Lipizer niso podelili prve nagrade. To se je namreč pripetilo prvič že lani. Zelo stroga lanska žirija je namreč ugotovila, da nihče med nastopajočimi je ne zasluži. Zdelo se je, da bo letos veliko bolje. To se je dalo razbrati tudi iz nekaterih izjav, najbrž ukradenih s strani novinarjev članom žirije. žirija pa je bila zelo stroga in sklenila je, da prve nagrade ne podeli. Zmagovalec natečaja, če tako lahko imenujemo tistega, ki se je plasiral na drugo mesto, je komaj 14-letni JAVNA DRAŽBA PRI ZAVODU CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Na sedežu zastavljalnice zavoda Cassa di 'itisparmio di Gorizia v Ul. Carducci se bo v četrtek, 19. septembra 1985, z začetkom ob 10. uri vršila javna dražba. Predmeti, ki bodo na dražbi, bodo razstavljeni javnosti pred dražbo v prostorih agencije št. 1 v Ul. Carducci. Pogovor s Sereno Lavrenčič Dovolj znanja na kmetijski šoli precej težav pa je z zaposlitvijo Pred petimi leti je goriška pokrajinska uprava sklenila, da bo v Gradišču ustanovila sekcijo kmetijskega tehničnega zavoda iz Čedada, sekcija, ki naj bi se v perspektivi o-samosvojila v samostojno šolsko e-noto. Z letošnjim šolskim letom je študij zaključila prva generacija dijakov. V tej skupini je tudi Serena Lavrenčič iz Tržiča, ki nam je predstavila petletni študij in perspektive za zaposlitev. »Kako si pravzaprav prišla do te izbire?« »Moram biti iskrena, saj nisem nameravala izbrati tega študija, veliko raje bi obiskovala umetnostni licej. Vendar pri svoji izbiri sem morala upoštevati tudi realne konsekvence take izbire, se pravi možnost zaposlitve. Z umetnostnim licejem praktično ni obstajala nikakršna možnost za ustrezno zaposlitev, zato sem se odločila za kmetijski tehnični zavod. Ta mi nudi določeno uporabo znanja, ki mi bo omogočalo vključitev v delovni svet«. »Verjetno ste na šoli imeli veliko praktičnega pouka.« »Ker je bila šola šele ustanovljena so bile strukture temu ustrezno pomanjkljive. Ko sem pred tremi leti prišla na šolo, prva dva letnika sem namreč obiskovala v Čedadu, je bilo uporabnih učnih pripomočkov kaj malo. Sedaj že lahko eksperimentiramo, analiziramo, imamo tudi izredno bogat botanični vrt. Med srečanjem ob podelitvi diplom pa je pokrajinska uprava zagotovila, da bo šoli nudila vsa potrebna sredstva, da se bodo pogoji študija še izboljšali.« »Ob koncu še klasično, vendar ne-obhodno vprašanje. Kakšne so perspektive za zaposlitev maturantov kmetijskega tehničnega zavoda iz Gradišča?« »Šola nam da kvalifikacijo s katero lahko upravljamo vsako kmetijsko podjetje. Vendar sedaj ko smo zaključili študij ne morem trditi, da smo pripravljeni prevzeti vajeti v svoje roke.. Potrebujemo nekaj časa, da se bomo naučili praktičnega dela, saj nam teoretičnega znanja ne manjka. Osebno bi se lahko zaposlila kot asistentka na šoli, vendar je ta jasno le osebna rešitev. Najverjetneje se bom odločila za nadaljevanje študija, saj bom le tako prišla do potrebnega znanja, ki mi bo omogočalo zaposlitev, ki si jo sama želim. Jeseni se bom zato zelo verjetno vpisala na študij morske biologije.« Gibanje prebivalstva v slovenskih občinah Avgusta smo v treh slovenskih občinah na Goriškem beležili dokajšnjo umirjenost, kar zadeva gibanje prebivalstva. Občina Števerjan. Rodila se je Katrin Komjac; poročila sta se Milena Vogrič in Franco Robazza. Občina Sovodnje. Avgusta se je rodil Sandi Kogoj, smrti in porok ni bilo. V občino se je priselila ena o-seba, ena je občino zapustila. Občina Doberdob. Med rojstva je treba beležiti ime Eilze Meli. V občino se je priselilo 7 oseb, nihče se ni izselil. V Vipavski dolini predviden obilen pridelek grozdja V Vipavski dolini pričakujejo obilno trgatev grozdja. Pridelek bo po količini za okoli 20 do 30 odstotkov večji kot lani ko sta sicer vinograde prizadeli pozeba in toča. Klet bo predvidoma prevzela okoli 1.500 vagonov grozdja. Zaradi ugodnega sončnega vremena v obdobju dozorevanja bo tudi kakovost grozdja odlična. V vipavski kleti, ki je m j večja v Sloveniji, so bili pripravljeni na odkup, ki se je začel včeraj. Brez težav in zastojev bodo lahko prevzeli celoten pridelek zasebnikov in tudi grozdje iz družbenih vinogradov na Riljenskih gričih, na območju Kromberka in v Ložah pri Vipavi. Določili so tudi akontacijske cene ki bodo znašale od 6.800 do 10 tisoč starih dinarjev za kg grozdja, pač glede na sorto in stopnjo sladkorja v grozdju. Cene grozdja dokončno oblikujejo in vinogradnikom izplačajo razliko potem, ko klet zaključi proizvodni krog In vino proda. Kot znano bo pridelek grozdja v Goriških brdih slabši, ker je nasade nedavno prizadela toča. Slabši bo tudi pridelek na Dolenjskem in na štajerskem in drugod v Jugoslaviji. Zaradi tega se iz raznih krajev države že javljajo trgovci in drugi posredniki, ki bi si radi s preplačevanjem oziroma dviganjem odkupnih cen zago-tovih čimveč grozdja iz Vipavske doline. (m.d. ) Spremembe v šolah Na nekaterih šolah v goriški pokrajini je prišlo ob začetku letošnjega šolskega leta do zamenjave v vodstvu šol. Upokojil se je, poleg drugih, tudi ravnatelj slovenskega strokovno - trgovskega zavoda Ivan Cankar prof. Albin Sirk. Začasno je šolski skrbnik imenoval za ravnateljico šole prof. Vitamiro Winkler, ki je to funkcijo svoj čas že opravljala. Na drugih slovenskih srednjih šolah v Gorici pa so ostali že prejšnji ravnatelji in sicer kot redni ravnatelj na klasičnem liceju Primož Trubaj prof. Milko Rener, kot poverjena ravnateljica na učiteljišču Simon Gregorčič prof. Majda Sfiligoj kot redna ravnateljica na nižji srednji šoli Ivan Trinko prof. Rozalija Simčič Lojk. Dodajmo še, da je naš rojak prof. Marijo Černič bil imenovan za poverjenega ravnatelja na italijanskem strokovno - trgovskem zavodu v Ulici Grabizio po upokojitvi dosedanjega ravnatelja prof. Antonia Bisiacha. Prefekt Pierangeli o požarih na Tržiškem Goriški prefekt Pierangeli in kve-stor Pensato sta včeraj obiskala trži-ško županstvo. Pri županu Saccaviniju in sodelavcih so se pozanimali za načrt ovrednotenja griča nad Tržičem, o čemer je sredi prejšnjega tedna sklepal tamkajšnji občinski svet. Zatem sta obiskala tudi zainteresirano področje. Še zlasti tam, kjer je prejšnji teden požar uničil precei gozda. Prefekt je napovedal skorajšnji sklic konference o protipožarni varnosti, na kateri bodo sodelovali zastopniki vlade, dežele, občin, gasile; in še drugi, ki imajo opravka s tem. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi. Raštel 52. Telefon 833-49. Potrjeno prijateljstvo med Vrtojbo in Medejo Kot smo že v nedeljo poročali je bila v soboto v Medeji slavnost pobratenja med tem furlanskim krajem in krajevno skupnostjo iz Vrtojbe na sosednem jugoslovanskem ozemlju. Kot smo že pisali je do pobratenja prišlo po nekajletnem sodelovanju na kulturnem in drugih področjih. Seveda se bo to sodelovanje še nadalje- valo. Povratna slavnost pobratenja bo v oktobru v Vrtojbi. V soboto so na prireditvi sodelovali otroci — folkloristi tako iz Vrtojbe kot iz Medeje (njih skupina »Sin Furlana« je dobro znana), ki so, potem ko je nastopil vsak zase, tudi skupno zaplesali. Napovedovalec ie pravilno poudaril, da je bodočnost njihova, da je zato prav, da skupno zaplešejo. Sodelovala pa sta tudi domač zbor ter godba na pihala iz Tržiča. Ko se je svečanost pričela ni bilo veliko ljudi. Lepo vreme je namreč tako kmete iz Vrtojbe kot tiste iz Medeje naravnost vabilo v vinograde, saj se je trgatev pričela prav v teh dneh. Morda bj bili morali prireditelji te slavnosti izbrati kak drug datum, k; bi bil bolj odgovarjal tzko enim kot drugim, saj imajo vsi opravka na kmetiji in v obeh krajih je kar precej vinogradov. Na vsak način pa so kasneje ljudje prisl; in ko se je slavnost zaključila jih je bilo kar precej. albanski violinist Tedi Papavrami. Dobil je kot nagrado štiri milijone lir, violino izdelek Giuseppa Nupierija iz Rima, zagotovljene nastope za tri koncerte v Italiji in še posebno nagrado 300.000 lir ker je bil najmlajši med nastopajočimi. Na tretje mesto so se ex aequo plasirali Poljak Krzystof Smietana, Madžar Gyula Stuller in Korejec Sung Sic Yang. Zaključni koncert ki je bil v nedeljo zvečer v avditoriju, ko je nastopil tudi simfonični orkester iz romunskega mesta Jesi, je privabil veliko ljudi. • Večja skupina krvodajalcev iz Ljubljane - Bežigrada je obiskala Šta-rancan. Prišla je na obisk tamkajšnjim krvodajalcem, s katerimi imajo stike že nekaj let. Ob priložnosti obiska je deset Ljubljančanov darovalo kri v tržiški bolnišnici. razstave Na goriškem gradu je še vedno odprta razstava Tiepolovih jedkanic. Odprta bo do prvih oktobrskih dni. V galeriji Bled na Blejskem otoku razstavlja v teh dneh goriški slikar Robert Faganel. V galeriji Alle antiche mura v Tržiču je odprta razstava goriške slikarke Marije Grazie Persolja. Odprta bo do 19. septembra. V razstavni galeriji ob vhodu na plažo v Gradežu je odprta skupinska razstava mongolskih slikarjev do 22. septembra. V kongresni palači v Gradežu je še vedno odprta razstava fotografij starega Gradeža iz arhiva znanega fotografa Marocca. V vili Bianchi v Gradežu razstavlja slikar Dino Facchinetti. V galeriji Plurima v Vidmu razstavlja goriški slikar Mario Palli. Do 29. septembra je v galeriji Spaz-zapan v Gradišču ob Soči odprta razstava Tina Piazze. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada V tednu od 8. do 14. septembra so v Gorici zabeležili naslednje gibanje prebivalstva. RODILI SO SE: Jessica Marroccoli, Jody Seculin, Monica Saiucci, Nicola Fornasier, Marlene Morato, Alberto Nebbioso, Fabrizio Zotti, Federica Zambon, Ilaria Altieri, Giorgia Meni-chino. UMRLI SO: 84-letna gospodinja Margherita Stulle vd. Marin; 79-letna gospodinja Filomena Comolh vd. Bulloni ; 88-letna gospodinja Amelia Rosalia Bagon; 64-letna gospodinja Giuseppina Medeot; 93-letna upokojenka Filipa Poberaj vd. Gerbic; 88-letni upokojenec Ernesto Buttignon; 74-let-ni upokojenec Ugo Morassi; 75-letni kmet Anton Vogrič; 78-letna upokojenka Eleonora Braida. OKLICI: policist Vincenzo Splendore in gospodinja Isabella Giannella; zidar Fabrizio Bizai in uradnica Anita Sullig. POROKE: uradnik Franco Fait in kuharica Severina Rijavec; uradnik Fabio Stacchi in uradnica Laura Milanese; trgovec Enzo Marini in uradnica Sandra Bastiani; delavec Tullio Peressini in frizerka Angela Pastella; uradnik Gianni Brandolin in trgovka Donatella Castellaz ; tehnik Giorgio Caccin in uradnica Patrizia Saionia; trgovski pomočnik Bruno Zeriini in gospodinja Giovanna Bommarcon. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Gli amori di Nelly«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Star Trek, tre alla ricerca di Spock«. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Femmine morbose«. Prepovedan mladini pod 18. letom. J\ova Gorica SOČA 18.30—20.30 »Fanny in Alexander«. SVOBODA 20.30 »Legenda o zelenem vitezu«. DESKLE 19.30 »Profesorica francoskega jezika«. POGREBI 9.30 Apolonija Zavadlav por. Ganiti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Janeza obrtnika in na glavno pokopališče; 11.00 Elisabetta Amato vd. Naccini iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30 Luigi Vabi iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče. Avtomabilisem: po tretjem mestu na VN Belgije v formuli 1 Prost - »še tri korake« do končnega cilja Ayrton Senna na lotusu je zasluženo osvojil VN Belgije EVROPSKI NOGOMETNI POKALI Italijani in Jugoslovani preko 1. kola? Na evropskih nogometnih igriščih bo jutri zopet vse živo. Na sporedu bo namreč 1. kolo v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. Na startu bo kar šest italijanskih predstavnikov, Jugoslovani pa bodo startali s štirimi ekipami. V pokalu prvakov bo Juventus pred lahko nalogo. Igral bo v Luksemburgu proti moštvu Jeunesse. Verona pa bo doma igrala proti grški ekipi PAOK iz Soluna. Jugoslovanski prvak Sarajevo pa se bo podal na Finsko. Pomeril se bo z ekipo Kuusysi Lahti. V pokalu poklanih prvakov bo Sampdoria gostovala v Grčiji (proti moštvu Larissa), beograjska C. zvezda bo doma igrala s švicarsko ekipo Aarau. Italijanske in jugoslovanske ekipe v pokalu UEFA: Auxerre (Fr.) - Milan (It.); Inter (It.) - St. Gallen (Švi.); Torino (It.) -Panathinaikos (Gr.); Hajduk Split (Jug.) - Metz (Fr.); Dinamo Bukarešta - Vardar Skopje (Jug.). V tem prvem kolu so Jugoslovani nedvomno naleteli na hujše nasprotnike od Italijanov. SPA FRANCORCHAMPS — »Še tri korake« in francoski pilot Alain Prost, ki si je v svoji karieri prislužil ime »večni drugi«, ker mu je doslej stalno ušlo končno prvo mesto na svetovnem prvenstvu formule 1, bo uresničil svoj dolgoletni cilj: postiti svetovni prvak. Nedeljska tekma za VN Belgije je prinesla francoskemu pilotu tretje mesto, njegov najnevarnejši tekmec, Italijan Michele Albereto je odstopil in tako ostal brez točke. Kaj bi torej Prost tvegal med dirko. Strumno je vozil in se zadovoljil s štirimi točkami in sedaj, tri VN pred koncem, vodi s 16 točkami prednosti pred Fer-rarijevim pilotom, ki je razen pravega čudeža že izločen iz boja za najvišjo stopnico. Če se je tekma v Monzi slabo končala za Ferrarijeva pilota, pa je bila VN Belgije za avtomobilsko hišo iz Maranella kar katastrofalna. Albereto je namreč odstopil že v uvodnem delu dirke, Johansson pa je kaj kmalu zatem sledil po njegovi poti. Za Ferrari, ki je odlično začel letošnje dirke na tem SP, se torej nadaljuje prava trnova pot. Ferrarijeva bolida v tem delu sezone popuščata. Pomanjkljivosti, okvare, nestabilnost na dirkališču: Albereto je nad svojim bolidom že obupan. Enako velja za požrtvovalnega Johanssona. V boju McLama in Ferrarija se je tako v nedeljo vrinil Brazilec Ayrton Senna na lotusu, ki je takoj prevzel vodstvo in ga ni spustil vse do konca. Piloti so imeli dokajšnje težave z dežjem. Sicer pa je bila dirka, razen nekaterih lažjih incidentov, povsem mirna. Sedaj pa čaka »cirkus formule 1« preizkušnja v Brands Hatchu (6.10.), ob seveda novih polemikah glede na VN Južne Afrike. VRSTNI RED VN BELGIJE 1. Senna (Braz.) lotus 1.34’19”893; 2. Mansdll (VB) Williams po 28”422; 3. Prost (Fr.) melaren po 55”109; 4. Rosberg (Fin.) Williams po 1’15”290; 5. Piquet (Braz.) b,rabham po 1 krogu; 6. Warwick (VB) renault po 1 krogu; 7. Berger (Av.) arrows po 1 krogu; 8. Surer (Švi.) brabham po 1 krogu; 9. Streiff (Fr.) ligier po 1 krogu; 10. Boutsen (Bel.) arrows po 3 krogih; 11. Laffite (Fr.) ligier po 5 krogih; 12. Martini (It.) minardi po 5 krogih. LESTVICA ZA SP: 1. Prost (Fr.) 69; 2. Albereto (It.) 53; 3. Senna (Braz.) 32; 4. De Angelis (It.) 31; 5. Johansson (Šve.), Piquet (Braz.) in Rosborg (Fin.) 21; 8. Lauda (Av.) 14; 9. Mansell (VB) 13; 10. Tambay (Fr.) 11. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: l. McLaren 83; 2. Ferrari 77; 3. Lotus 63; 4. Williams 34; 5. Brabham 26. DO KONCA SP: VN Evrope v Brands Hatchu (6.10.) ; VN Južne A-frike v Kyalamiju (19.10); VN Avstralije v Adelaidu (3.11.). Vrsta presenečenj v prvi italijanski nogometni ligi PORAZ INTERJA IN VERONE 1. in 2. jugoslovanska nogometna liga | Visok poraz Kopra na tujem V drugem kolu italijanske nogometne A lige je bilo že nekaj presenetljivih izidov. V Bergamu je namreč domača Atalanta premagala »superfavorita« Inter ter tako dokazala, da vložene milijarde v nakup igralcev še niso vse. Že res, da Fanna, Tar-delli, Marangon in ostali še niso povsem uigrani, vendar pa je vseeno ta poraz neopravičljiv. Nekaj podobnega se je zgodilo 3 državnim prvakom Verono v Avellimi. Briegei in tovariši so po prvem polčasu vodili z golom prednosti, vendar pa so igralci Avellina v drugem delu igre naravnost divje pritisnili ter dosegli tri gole ter tako pregazili renomirane nasprotnike. Sampdoria si je z gladko domačo zmago proti Bariju opomogla po porazu iz prejšnjega kola, Milan pa je le s pičlim golom prednosti premagal novinca v ligi Lecce, ki bo trd oreh prav za vse. Juventus je v Comu, katerega so Campobasso - Triestina 0:1 (0:1) STRELEC: v 25. min. Cinello CAMPOBASSO: Bianchi, Anzivino, Della Pietra, Maestripieri, Parpiglia, Lupo (v 64. min. Boito), Maragliulo, Di Risio, (v 85. min. Evangelisti), Bonesso, Goretti, Perrone. TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Bagnato, Dal Prà, Cerone, Menichi ni, Scaglia, (v 75. min. Di Giovanni), Strappa, Cinello, Romano, Braghin, (v 60. min. Chiarenza). Triestina je v Campobassu izbojevala svojo drugo zaporedno zmago in tako po dveh kolih prvenstva vodi na drugoligaški lestvici. Takoj moramo povedati, da je tržaška ekipa ^magala zasluženo, saj je igrala urejeno v obrambi, kjer je z lahkoto ustavljala še precej zmedene napade domačinov, Spomniti se namreč moramo, da le po dveh kolih nogometni strokovnjaki že odpisali iz prve lige, slavila rutinsko zmago. V derbiju kola pa je Torino, ki bo po vsej verjetnosti po- totocalcio Atalanta - Inter 1 Avellino - Verona 1 Como - Juventus 2 Milan - Lecce 1 Pisa - Napoli X Roma - Udinese 1 Sampdoria - Bari 1 Torino - Fiorentina 1 Bologna - Lazio 1 Campobasso - Triestina 2 Catanzaro - Cesena 1 Empoli - Palermo X L. R. Vicenza - Genoa X KVOTE: 13 — 12.254.000 lir 12 — 383.000 lir tokrat ni stopil na igrišče De Falco, ki drago plačuje svoj talent odličnega napadalca. Vendar pa ima Triestina poleg gor omenjenega igralca še drugega odličnega napadalca — Cinella. Po vodstvu se je Triestina v glavnem branila, vendar pa je tudi spro-žila nevarne protinapade, ki se za las niso zaključili z zadetkom. Proti koncu tekme so se tržaški igralci vse bolj zapirali v svoj kazenski prostor REZULTATI 2. KOLA: Arezzo - Catania 1:1; Ascoli - Cagliari 3:0; Bologna - Lazio 1:0; Brescia - Pescara 1:0; Campobasso - Triestina 0:1; Catanzaro - Cesena 2:1; Cremonese -Sambenedettese 1:1; Empoli Palermo 0:0; Monza - Perugia 1:0; Vicenza - Genoa 1:1. LESTVICA: Triestina 4; Genoa, Vicenza, Catania, Catanzaro 3; Ascoli, Empoli, Monza, Cesena, Pescara, La- novil svoje lansko odlično prvenstvo, premagal Fiorentino. Maradonov Napoli pa je v Pisi »le« remiziral z 1:1. Videmski prvoligaš je bil poražen v Rimu z 1:0. Z malo bolj pazljivosti in koncentracije bi lahko Udinese, ki je nastopil z mladima Susičem in Paso dosegel vsaj točko. Vendar pa je sodnik spregledal očitno enajstmetrovko, v korist Videmčanov, poleg tega pa je bil gol Rome sad nesporazuma v videmski obrambi. REZULTATI: Atalanta - Inter 2:1; Avellino - Verona 3:1; Como - Juventus 0:1; Milan - Lecce 1:0; Pisa -Napol) 1:1; Roma - Udinese 1:0; Sampdoria - Bari 2:0; Torino - Fiorentina 2:1. LESTVICA: Milan, Juventus in Ro ma 4; Napoli in Torino 3; Inter, A-vellino, Sampdoria, Atalanta in Fiorentina 2; Udinese, Lecce, Verona in Pisa 1; Como in Bari 0 točk. zio, Sambenedettese, Brescia, Bologna in Cagliari 2; Cremonese, Palermo, Arezzo in Perugia 1; Campobasso 0 točk. totip L — prvi Ruent 2 drugi Captivating L. 2 2. — prvi Lanfranco 1 drugi Fort Fitzroy 2 3. — prvi Degre Bi I drugi Donatello X 4, — prvi Artu 2 drugi Cornano X 5. — prvi Bioxil 1 drugi Comprata X 6. — prvi Certosino 1 drugi Tonizzo X KVOTE: 12 — 9.197.000 lir 11 — 335.000 lir 10 — 33.000 lir FRANCI BOŽIČ Derbi 8. kola jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva sta pred več kot 50 tisoč gledalci v Beogradu odigrala Crvena zvezda in Dinamo, i-gra pa je bila na vrhunski ravni. Beograjčani so zmagali z goloma Mr-kele in M. Djurovskega, toda lahko bi bilo tudi drugače. Zagrebčani so bili izredno nevarni, sodnik pa jih je oškodoval še za 11-metrovko. Zagrebčani so nastopili brez poškodovanega Komočarja, tik pred tekmo pa ga je zamenjal Pesek, ki je k Dinamu prav tako prišel iz Olimpije. V derbiju je bilo veliko odličnih posameznikov: Ljukovčan, Elsner, Nikolič in M. Djurovski na eni ter Stojič, Lulič in Mlinarič na drugi. Gugoljev Dinamo iz Vinkovcev je nesrečno izgubil v Titogradu v zadnjih desetih minutah po dveh li me-trovkah. Prva je bila zelo sporna, zato sta izgubila živce nekdanja i-gralca Olimpije Borovnica in Bu-dinčevič, ki ju je sodnik izključil. Vinkovčani so kljub porazu obdržali prvo mesto, toda Velež in Partizan, Ki imata točko manj, sta odigrala tekmo manj. Rijeka je v Skopju odigrala doslej najslabšo tekmo. Izgubila je kar z 0:4, lahko pa bi bilo še huje, če bi bila Pančev in Ringov spretnejša. Hajduk je gladko opravil s Slobodo, ob Zlatku Vujoviču pa sta bila strelca še branilca Andrijaševič in Petrinovič. Državni prvak Sarajevo je igral s Partizanom 1:1, vodili so gostje z golom živkoviča, izenačil pa je Jakovljevič. Sarajevčan Pašič je odigral eno zadnjih tekem za svoje moštvo. Že prihodnji mesec se bo namreč preselil k slovitemu Hamburgerju v ZRN. Na lestvici strelcev ni nič novega. S sedmimi goli še vodita Bursač in Čop, za njima pa je Mlinarič s šestimi goli. V drugoligaški konkurenci je Koper v Zrenjaninu s Proleterjem izgubil kar z 0:3; toda Koprčani niso igrali tako slabo, kot bi lahko sklepali po rezultatu, saj so kar dvakrat zadeli vratnico. Seveda pa se jim zelo po- zna odsotnost poškodovanega golge-terja Voljča. V slovenski ligi je bil na sporedu republiški derbi v Mariboru med Mariborom in Olimpijo, ki so ga z 2:1 dobili domačini, ki so bili prejšnji teden uspešnejši tudi v pokalni tekmi v Ljubljani. V Mariboru je bilo tokrat 3.500 gledalcev, ki so videli kar solidno igro. REZULTATI 8. KOLA V 1. ZNL: Sutjeska - Čelik 1:0 (0:0); Priština -Vojvodina 2:0 (1:0); Sarajevo - Partizan 1:1 (0:0); Velež - Osijek 1:0 (1:0); Rudučnost - Dinamo (V) 2:0 (0:0; Vardar - Rijeka 4:0 (2:0); Crvena zvezda - Dinamo (Z) 2:0 (2i:0) ; Beograd - Željezničar 1:1 (1:0) ; Hajduk - Sloboda 3:0 (2:0). VRSTNI RED: Dinamo (V) 11; Hajduk, Velež, Partizan in Priština 10; Dinamo (Z); Sutjeska in Crvena zvezda 9, Sarajevo, Budućnost in O-sijek 8, Željezničar 7, Čelik, Rijeka, Beograd in Sloboda 6, Vardar 5, Vojvodina 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA: (6. 10): Dinamo (V) - Sutjeska; Čelik - Priština; Vojvodina - Sarajevo; Partizan - Velež; Osijek - Hajduk; Rijeka - Budućnost; Dinamo (Z); - Vardar; Željezničar - Crvena zvezda; Sloboda - Beograd. REZULTATI 6. KOLA V 2. ZNL: Novi Sad - Jedinstvo (Br.) 4:0 (2:0); Jedinstvo (Bi) - Iskra 0:1 (0:0); Gošk Jug - KUdnda 2:1 (1:0); Vrbas - Split 5:1 (1:0); Famos - Rudar 1:1 (0:0); AIK - Leotar 1:3 (0:1); Proleter - Koper (3:0); Zadar -Spartak 0:1 (0:0); Borac - Šibenik 2:2 (1:1). VRSTNI RED: Šibenik 8, Leotar, Proleter in Spartak 8, Iskra in Split 7; Vrbas, Novi Sad, Gošk Jug, Rudar, Borac in Koper 6, Famos, Zadar, Kikinda 5, Jedinstvo (Br) 4, Jedinstvo (Bi) in AIK 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA: (18. 9.): Šibenik - Novi Sad; Spartak -Borac; Koper - Zadar; Leotar - Proleter; Rudar - AIK; Split - Famos; Kikinda - Vrbas; Iskra - Gošk Jug; Jedinstvo (Br) - Jedinstvo (Bi). V italijanski nogometni B ligi Triestina na vrhu lestvice Nei 20. ženskem evropskem košarkarskem prvenstvu Že običajna velika premoč sovjetske reprezentance Evropsko žensko košarkarsko prvenstvo, ki se je odvijalo v Trevisu, Se je zaključilo v znamenju premoči sovjetskih igralk. V finalu so namreč Sovjetinje z visokim izidom 103:69 Premagale Bolgarke. Italija je v finalu za sedmo mesto Premagala Francijo in tako vsaj v zadnji tekmi omilila veliko razočaranje. Nekam bolje je šlo Jugoslovan-^ani, ki so potem ko so prepričljivo Pomagale Italijo v polfinalu telatine skupine od 5. do 8. mesta, od-P ra vi le v zadnjem srečanju še Polj-sko z izidom 76:58. Vsekakor pa je Peto mesto za »plave« skoraj neuspeh, Saj so bile na začetku prvenstva favo-ritinje za srebrno ali vsaj bronasto ko- lajno. Zlato odličje je pač že vrsto let monopol sovjetske reprezentance. IZIDI FINALNIH SREČANJ Finale za prvo mesto: SZ - Bolgarija 103:69; finale za tretje mesto: Madžarska - ČSSR 103:76; finale za peto mesto: Jugoslavija - Poljska 76:58; finale za sedmo mesto: Italija-Francija 63:55; finale za deveto mesto: Romunija - Španija 93:73; finale za enajsto mesto: Nizozemska - Belgija 70: 4L KONČNA LESTVICA 1. SZ; 2. Bolgarija; 3. Maržarska; 4. ČSSR; 5. Jugoslavija; 6. Poljska; 7. Italija; 8. Francija; 9. Romunija; 1Ò. Španija; 11. Nizozemska; 12. Belgija. V peti partiji Kasparov doživel psihološki zlom Druga zaporedna zmaga Karpova Svetovni prvak Karpov je brez nadaljevanja dobil peto, v soboto prekinjeno partijo finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Karpov sedaj vodi s 3:2 in mu za končno zmago in ohranitev naslova zadostujejo še štiri zmage oz. vodstvo do konca dvoboja, ki traja, kot je znano, 24 partij. Tudi ob primeru končnega izenačenega rezultata bi prvak ostal Karpov. Po vsej verjetnosti je Kasparov v tej peti partiji doživel psihološki zlom in bi morali po izgubljeni četrti partiji vprašati svoj prvi timeout. Vendar pa optimist in zanesenjak Kasparov tega ni storil, to pa se mu je bridko maščevalo. V peti partiji je imel bele figure in v že toliko raziskani španski partiji v 25. potezi storil neverjetno napako, s katero je Anatolij Karpov izgubil prostega kmeta in partijo. Že ob prekinitvi je bilo jasno, da je izgubljen, domače analize skupno s svojimi sekundanti so še potrdile, da je poraz neizbežen. Sodniku Mikena-su je sporočil svoj poraz. Kaj sedaj? Pot je za Kasparova izredno strma. Z eno zmago bi le izenačil položaj, kar bi pomenilo, da v svojih naporih osvojitve najvišje svetovne lovorike ni uspel. Mladi Garrì potrebuje dve zmagi, problem pa je, kako jdh bo v preostalih devetnajstih partijah dosegel. Njegov problem je predvsem psihološki. Zavedati se namreč mora, da mora svojega nasprotnika le premagati, ne pa »streti« kot bi si sam žele]. Sedaj mora le remizirati nekaj partij, nato pa jurišati na zmage, če mu bo to seveda Karpov dovolil... Predprvensitvene priprave za številna moštva še v polnem teku Jadranovce v Izlakah pestile poškodbe in gripa Mladinsko odbojkarsko SP Dragocen uspeh Italije BOLOGNA — Po prvem polfinalnem kolu 3. svetovnega odbojkarskega prvenstva sta pri mladincih še neporaženi samo Italija in Južna Koreja, ki sta v Bologni premagali Nizozemsko, oziroma LR Kitajsko. Italijani so se marali pošteno oznojiti, preden so strli odpor žilavih presenetljivo dobrih Nizozemcev. V drugi polfinalni skupini v Neaplju pa je prišlo do velikega presenečenja z zmago Brazilije nad Sovjetsko zvezo, dvakratnim svetovnim prvakom. Prvi polfinalni nastop je po priča-koivanju kronala z uspehom tudi mladinska ženska reprezentanca Italije, ki je v Anconi s 3:0 premagala Mehiko. Rezultati. MOŠKI — BOLOGNA: Argentina - Čile 3:0; LR Kitajska - Južna Koreja 1:3; Italija - Nizozemska 3:1 (15:3, 13:15, 15:13, 15:7). NEAPELJ: Francija - Japonska 3:2; Sovjetska zveza - Brazilija 2:3. (G.F.) Predprvenstveno obdobje še traja za košarkarska moštva, ki bodo u-radna prvenstvena srečanja začela šele prihodnji mesec. Prejšnji teden so se z desetdnevnih priprav v Izlakah pri Trbovljah vrnili tudi jadra-novci, ki so v tem kraju opravili glavni del treningov s poudarkom na splošno in specialno telesno pripravo ter na vzdržljivost. V programu je trener Žagar imel tudi kolektivno taktiko v napadu in v obrambi, na žalost pa so morali vadbo taktike opustiti zaradi številnih poškodb in izbruha želodčne gripe, ki je v zadnjih dneh priprav negativno pogojevala režim treningov. Jadranovci so v Izlakah bivali v hotelu »Medijske toplice«, za vadbo so imeli na voljo telovadnico in atletsko stezo, ob tem pa so lahko izkoriščali tudi travnate terene v bližini hotela. Jasno je, da so tovrstne priprave za izvajalce (beri igralci in trener) precej naporna zadeva. Prav o tem in o splošnem počutju naših v Izlakah smo zbrali nekaj mnenj. Andrej Žagar: »Moram reči, da je lokacija popolnoma ustrezala namenu in da so bili pogoji za delo dejansko odlični. V prvih osmih dneh smo tudi zelo dobro delali, tako da smatram, da smo uresničili zastavljene cilje. V prvih dneh so bile priprave efektne, v nadaljevanju pa so nam preglavice povzročile poškodbe, ki so pri nekaterih posameznikih izhajale že iz prejšnjega obdobja. Za nameček je več fantov obolelo za želodčno gripo, tako da sem bil prisiljen na predčasno sklenitev. Upam pa, da so v teh štirih dneh, ko so bili prosti, fantje ozdraveli in okrevali, tako da bomo lahko normalno nadaljevali z delom po zastavljenem programu.« Marko Ban: »Osebno imam raje priprave na višini in bi bil bolj zadovoljen, če bi bili nekje v hribih. Drugače moram reči, da so bili pogoji za delo optimalni. Dvanajst dni pa je po mojem mnenju verjetno predolgo obdobje, saj smo delali mnogo bolj zbrano in zagnano v prvem tednu, nato je ob poškodbah in nevšečnostih koncetracija nekoliko padla. Mislim, da bi v bodoče lahko strnili večji volumen dela v osmih dneh: priprave bi bile napornejše, vendar mislim, da bi vsi vadili mnogo bolj zagnano.« Klavdij Starc: »Vadbene razmere so bile zelo dobre in tudi bivanje v hotelu je bilo popolnoma zadovoljivo. Edine pripombe imam glede prehrane, ki po mojem mnenju ni bila najbolj u-strezna. Zjutraj smo dalj časa prestali na atletski stezi, popoldne pa smo pilili tehniko v dvorani. Globalno so priprave uspele, čeprav bi tudi sam raje treniral v hribih, recimo v Kranjski gori. Glede ostalega bi še pripomnil, da je dvanajst dni morda predolgo obdobje.« Sandi Rauber: »Kraj je bil zelo lep in je bilo prijetno delati v takem okolju. Sam sem se soigralcem pridružil po p>etih dneh zaradi delovnih obveznosti, zadnji dan pa sem zbolel za želodčno gripo. Kljub temu sem opravil vse treninge. Za naprej' bi raje videl, da bi bilo obdobje priprav nekoliko krajše.« Peter Furlan: »Zame je bila to priložnost, da se bolje seznanim z novimi soigralci. Mislil sem, da brano več vadili taktiko, poškodbe in o-bolenja pa so nam to preprečile.« Peter Žerjal: »Zaradi delovnih obveznosti sem se udeležil samo prvega tedna priprav. V tem delu smo v glavnem razvijali kondicijo in splošno telesno pripravo, a popoldne smo se pjosvetili individualni tehniki. Na žalost je odpadel taktični del priprav, ker so poškodbe in bolezni onemogočile tovrstno vadbo. Glede ostalega bi rekel, da je bilo tudi letos vse tako, kot je običajno na pripravah.« Jadranovci so včeraj p»novno stopali v telovadnico. Trenirali so v tržaški špiortni pjalači. Odslej bodo, do začetka lige, nadaljevali z delom' in posvetili več časa uigravanju in kolektivni taktiki v napadu in obrambi. Poleg tega bodo še odigrali vrsto prijateljskih tekem in sodelovali na turnirju »Del Negro«. (Cancia) kratke vesti - kratke vesti Na državnem prvenstvu pokrajin Rolkarji SK Devin solidni Machura in Silhavova dosmrtno izključena PARIZ — Češkoslovaška atleta, Re-migius Machura (krogla) in Zdenka Silhava (disk) sta bila dosmrtno izključena zaradi jemanja px>živil. To so ugotovili na kontrolah pio tekmovanjih za evropski pokal v Moskvi. Machura je bil tedaj drugi, svetovna rekorderka Silhavova pa tretja. Italijan Andrei bi tako moral osvojiti bronasto odličje, saj je bil v Moskvi četrti, zatem p» še zlato odličje na umiverziadi v Kobeju, kjer je zmagal čeboslovak. Tudi če češkoslovaška atletska zveza vloži pjriziv, bo izključitev trajala najmanj 18 mesecev. Premoč Vzhodnih Nemcev RIM — Na tekmovanju za medcelinski px)kal v maratonskem teku je bila premoč Vzhodne Nemčije očitna tako v ženski kot moški konkurenci. Med ženskami se je uveljavila Doerrova pred rojakinjama Mar-tinsovo in Weinholdovo. Na skupni lestvici je razumljivo na prvem mestu NDR pred Italijo in Sovjetsko zvezo. Med moškimi je zmagal Hellmann (NDR) p>red Lefrandom (Fr.) in Pe- trom (NDR). Na skupni lestvici je prva NDR, sledita Francija in Italija. Sporazum med SZ in ZDA INDIANAPOLIS — Olimpijska odbora SZ in ZDA sta pwdpisala sptora-zum o špx>rtnem sodelovanju. V dokumentu med drugim piše, da si bosta odbora prizadevala, da bi zagotovila udeležbo svojih ekip na olimpijskih igrah, ne da bi pri tem neposredno omenjala vprašanje morebitnega bojkota kot v Moskvi leta 1980 in v Los Angelesu lani. Lendl prvi v Stuttgartu STUTTGART - čehoslovak Ivan Lendl jd znova pjotrdil, da je v odlični formi. Po zmagi na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA se je uveljavil tudi na turnirju v Stuttgartu, kjer je v finalu s 6:4, 6:0 odpravil Američana Gilberta. Tulasne boljši od Nystroma PALERMO — Na mednarodnem teniškem turnirju na Siciliji je v finalu Francoz Tulasne v samih dveh setih s 6:3, 6:1 premagal favorita in nosilca 1. skupine, Šveda Nystroma. V nedeljo so se rolkarji SK Devin' u-deležili državnega prvenstva pokrajin, ki je bilo tokrat na Tridentinskem. To je posebno tekmovanje, ker rolkarji ne zastopajo društva, kateremu pripadajo, temveč {»krajino, v kateri prebivajo. Udeležba je bila zelo šteivlna, saj se je pomerilo kar 251 tekmovalcev iz trinajstih pokrajin. Tržaško pokrajino je zastopal SK Devin, ki je s samimi osmimi rolkarji zasedel odlično 8. mesto, državni naslov pa je osvojila Tridentinska z 95 rolkarji. Proga je bila ravninska in je bila dobro izpeljana. Merila je 5 km, ki jih je bilo treba preteči enkrat, dvakrat ali trikrat, pač odvisno od kategorije. Naši so se v glavnem dobro uvrstili, začenši s cicibani, med katerimi je Andrej Legiša zasedel solidno 8. mesto. Izkazal se je tudi David Širca, ki je na cilj dospel 12., Aljoša Gabrovec je bil 14., Dean Peric pa 17. V kategoriji mlajših začetnikov (10 km) se je naših držala smola. An- drej Antonič je takoj na startu zlomil palico in je tako zasedel 22. mesto. 'Rajko Zejčevič je bil 29., Ervin lori pa se je udaril v roko in se je moral zadovoljiti z 31. mestom. V kategoriji mladincev (pretekli so 15 km) je Elio lori zasedel dobro 11. mesto. LESTVICA CICIBANI (5 km): 1. Cristian Negro (SC Rovere) 13’6”100; 2. Glauco Maffei (GS L 2) 13’07”200; 3. Alessio Cremonese (SG Sportfull) 13’31”900; 8. Andrej Legiša (SK Devin) 15’51” 800; 12. David Širca (SK Devin) 17’ 35”500: 14. Aljoša Gabrovec (SK Devin) 18’09”100; 17. Dean Peric (SK Devin) 19T5”500. MLAJŠI ZAČETNIKI (10. km): 1. Paolo Zampieri (SC Sportfull) 21’26” 400; 2. Riccardo Stanziai (Skiroll U-ranio Verona) 22T8”500; 3. Diego Grasselli (GS Forestale) 22’27”300; 22. Andrej Antonič (SK Devin) 26’ 38”300 ; 29. Rajko Zejčevič (SK Devin) 29’47”400; 31. Ervin lori (SK Devin) 30’35”20. MLADINCI (15 km); 1. Stefano Stanziai (Skiroll Uranio Verona) 30’ 58”300 ; 2. Giovanni Marin (SC Vittorio Venete) 32’20”700; 3. Stefano Dal-lape (GS L-2) 34’31”900; 11. Elio lori (SK Devin) 37’16”. (Elio lori) Totocalcio samo še danes Privrženci Totocalcia morajo pohiteti. Tokrat bo namreč stavni stolpec povezan s srečanji evropskih nogometnih pokalov, ki so na sporedu jutri, in tako morajo stavne listke izpolniti že danes. Jutrišnji stavni listek pa se bo nanašal na naslednje tekme: La Jeunesse D’Esch - Juventus, Porto - Ajax, Sparta Praga - Barcelona, Verona - Paok Solun, Atletico Madrid - Celtic, Larissa - Samp-doria, AEK Atene - Real Madrid, Au-xerre - Milan, Kdln - R. S. Gijon, In ter - San Gallo, Raba Eto - Bo-hemians Praga, Sparta - Rotterdam Hamburger, Torino - Panathinaikos. Odbojkarji Bora JIK banke se pripravljajo na C-2 ligo Božič Grilanc: »8 Klavdijem Veljakom bi se lahko potegovali za prvo mesto« Tudi odbojkarji so ta mesec končali svoje počitnice. Ekipo Bora JEK banka, najvidnejšo predstavnico slovenske moške odbojke na Tržaškem smo obiskali med treningom na stadionu »Prvi maj«. Odbojkarji so pod vodstvom trenerja in obenem igralca Božiča Grilanca nabirali fizično kondicijo, ki jim bo v težkem prvenstvu C-2 lige še kako koristila. Ti fantje, na katerih teži breme, da na Tržaškem obdržijo našo odbojko na zadovoljivem nivoju in ki so »potomci« nekdaj slavne ekipe Bora, ki je pred mnogimi leti nastopala v italijanski B ligi, so lani dokaj uspešno končali prvenstvo. S kakšnimi ambicijami nastopajo letos in kako potekajo priprave, nam je podrobneje povedal sam Božič Grilanc. »Kdaj ste začeli s pripravami in kako potekajo?« »Priprave smo začeli prvega septembra in potekajo kot pač vse začetne priprave, ko morajo igralci najprej pridobiti med poletjem izgubljeno formo. Fantje so bolj ali manj isti kot lani, zato jih že dobro poznam in to mi olajšuje delo.« »Kaj pa mislite o letošnjem prvenstvu in kateri so vaši najnevarnejši tekmeci?« »Najprej naj povem, da bo letošnje prvenstvo po novem sistemu. Nastopilo bo namreč 12 ekip. Konkurenca bo torej ostrejša, kar pa ne zmanjšuje naše možnosti, saj bi se lahko, če dobimo, kot upamo, v naše vrste Klavdija Veljaka, borili za prvo mesto. Brez tega ključnega igralca bi se seveda naše možnosti zmanjšale in bi računali na uvrstitev na sredini, lestvice. Kdo so favoriti prvenstva je težko napovedati, vsekakor bi vključil v ta ožji krog ekipo CUS Trst in zelo perspektivno moštvo Mi-ramare. Kot vedno pa so ekipe iz Furlanije prava neznanka.« »Ste letošnjo ekipo spremenili in kako je z vključitvijo mladih?« »Igralski kader je, razen Gombača in Mirana Furlana, ki sta zapustila ekipo, isti kot lani. Kot sem že povedal bi moral letos v naše vrste pri stopiti Klavdij Veljak. Kar se tiče mladih, pa smo mladinsko ekipo pustili še letos skupaj, s prihodnjo sezono pa bi začeli iz nje črpati nekatere igralce.« »Kaj pa o prisotnosti publike na vaših tekmah?« »Navadno prisostvuje našim tek-, mam od 30 do 40 gledalcev, kar res TAKO BOR JIK BANKA V SEZONI 1985/86 PODAJAČI: Diego Batič, Jure Škabar, Franko Zubin. CENTRI: Božič Grilanc, Sergij Budin, Dario Gasparro. TOLKAČI: Sergij Stančič, Romano Pernarčič, Guido Gasparro. ni mnogo. Povedati pa moram, da je v tej zvezi velik problem s telovadnico. Običajno igramo domače tekme v »balonu« na stadionu »Prvi maj«, ki pa je zelo podvržen vremenskim razmeram. Pozimi je namreč v tej telovadnici dokaj mrzlo in podloga večkrat spolzka. Če pa pripeka sonce, je v njem strašna vročina.« »In še zadnje vprašanje: kako gledate na bodočnost naše moške odbojke?« »Rekel bi, da je to prehodna doba za našo moško odbojko. Mladi se v zadnjih letih vse bolj ogrevajo za košarko, ki je z Jadranom dobila veliko število pristašev, ysekakor pa moje mnenje glede bodočnosti moške odbojke ni preveč negativno, saj imamo v naši sredi precej dobrih in perspektivnih igralcev. Tudi v naši ekipi je nekaj dobrih, predvsem pa mladih odbojkarjev, ki se bodo v bodočnosti lahko izkazali. Mladinska ekipa, v katero zelo zaupamo, bo tudi prav gotovo nudila dobre igralce.« (dz) V povratnem srečanju v Dolini Breg in Olimpija remizirala Breg — Olimpija 1:1 (0:0) BREG: Hrvatin, Buffa, Crevatin, Peroša, Pauletič, Germani, Albertini, Mondo, Jež, Lovriha, Strnad, Zonta, Tul, Silvano in Valter Olenik, Radion, Jerman, Klun in Martini. OLIMPIJA: Škulj, Škafar, B. Baciar, Kulenovič, šoškič, Jakopič, Po-pivoda, Galec, Zagorc, Mladenovič, Com, Stuehly, M. Haclar, Šubic. STRELCA: Stuehly in S. Olenik. Povratna prijateljska tekma med Bregom in ljubljansko Olimpijo, za katero so nastopili rekreativci, t.j. starejši igralci, se je zaključila z remijem, ki je zadovoljil obe ekipi. Ljubljančani (tokrat je z njimi nastopil tudi slavni Popivoda), so tudi v tem srečanju pokazali odličen nogomet, čeprav je bilo zaradi utrujenosti precej napak. Brežani so igrali odločno, dobro v obrambi, delno na sredini igrišča in v napadu. Vsekakor bo trener Zanon imel še mnogo dela, da bo vse te tri komponente dobro povezal. Po tekmi so predstavniki Olimpije skupaj z nekaterimi predstavniki Brega položili venec pri bližnjem spomeniku, nato pa so se vsi skupaj zbrali ob dobro založeni mizi. Z medsebojno podelitvijo priznanj pa so potrdili dobre stike med obema društvoma. (M. Tul) obvestila JADRANOVI ABONMAJI V PRODAJI! •> 118. septembra, ob 19. uri na »1. ma-Začela se je prodaja Jadrano ih a-j )ju« seja za starše. bomnajev za bližnje drugoligaško košari i ti FC PRIMORJE karsko prvenstvo. Cena abonmaja za 15 tekem je 60.000 lir. Sedeži niso oštevilčeni. Abonmaje pa lahko kupite: pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, Ul. Milano 20; v društvenem baru Prosvetnega doma na Opčinah; pri cvetličarni Nadja na Proseku (tel. 225450); pri Alfredu Cibicu, Trebče 26 (tel. 212631); na Goriškem pa pri turistični agenciji GO-TOUR, Korzo Italia 205, tel. 33019. AD BOR INFONDATA obvešča, da bo seja odbora danes, 17. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«. JK ČUPA organizira jesensko društveno regato za kajutne jadrnice v nedeljo, 22. t. m., s startom ob 9.30. Vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 19. septembra, ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20. MEBLO obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 17. t. m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj«. KO BOR obvešča, da bo odborova seja danes, 17. t.m., na stadionu «1. maj«, ob 20.30. KOŠARKARSKI ODSEK SZ BOR obvešča, da so treningi naraščajniške e-kipe (letnik 1971) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 16.30 na stadionn »L maj«. Obenem sporoča, da bo jutri. vabi vse mladince, ki bi se radi uk" varjali z nogometom, da pristopijo k društvu. Za prvenstvo cicibanov pridejo v poštev rojeni do 1.7.1975, začetnikov od 1. 7.1973 do 30. 6. 1975, najmlajši od 1. 7.1971 do 30. 6. 1973. Vsak torek, sredo in četrtek od 17. do 19. ure na igrišču na Proseku. ŠD SOKOL obvešča, da bodo treningi minibasketa potekali v nabrežinski telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 16. ure. Treningi se bodo začeli 23. septembra. UDELEŽENCEM TEČAJA PRI BANIH Nekateri udeleženci odbojkarskega tečaja pri Banih so pozabili del opreme. Dvignejo jo lahko v uradu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, v jutranjih urah. KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibasket. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377. ZSŠDI-TO ZA GORIŠKO ob sodelovanju ŠD Sovodnje, priredi v nedeljo, 22. it. m., kolesarsko prireditev v Sovodnjah. Udeleženci bodo lahko izbrali tri možne proge: družinsko, rekreacijsko in tekmovalno. Vpi; sovanje pred pričetkom prireditve, ki bo ob 10. uri pred Kulturnem domom. Košarka: mednarodni turnir v organizaciji goriške pokrajinske uprave Goričanom ušlo prvo mesto le po podaljšku Cantine Riunite iz Reggio Emilie so osvojile prvi košarkarski turnir, ki ga je v Gorici priredila pokrajinska uprava z namenom, da pobuda postane tradicionalna ob tem času, pred pričetkom prvenstva. Zmagala je ekipa, ki je imela najbolj izkušene in uigrane igralce, ki so prav v ključnih trenutkih znali izkoristiti vsako napako nasprotnika. Turnir je sicer služil kot dobra priprava na prihodnja prvenstva. Zato je bilo tudi razumljivo, da so trenerji, ne glede na rezultate, preizkusili določene sheme in preverili kondicijske sposobnosti posameznikov. Kar zadeva goriški Segafredo, je treba povedati, da je ekipa na dobri poti, čeprav je bilo razvidno, da temnopolti center Cathings se ni še uigral in da mu manjka še precej ur treningov. Drugače je glede Briana Jaksona, ki bo v bližnjem prvenstvu odigral odločilno vlogo za gori-ško peterko. Prav tako dobro pa so se izkazali tudi drugi igralci. Jordan Marušič je v goriško ekipo prinesel večletno izkušenost, ki si jo je nabral v Brescii in je pokazal, da jo zna. kar se da dobro izkoristiti. Kapetan Ardessi se bo moral tudi letos izkazati kot strelec iz srednje razdalje, medtem ko med mladimi izstopa center Lorenzi, ki bo prav gotovo postal dober košarkar. Edina hiba, ki jo trenutno opažamo pri goriškem društvu, je pomanjkanje pravega režiserja, ki bi znal to vlogo stoodstotno opraviti. Ljubljančani Olimpije Smelta, čeprav so zasedli zadnje mesto, so bili enakovredni ekipam, s katerimi so igrali. Turnir je s tega vidika povsem uspel, nekoliko manj pa kar zadeva prisotnost občinstva. Pobuda pokrajinske uprave je namreč naletela na slab odziv gledalcev. Finale za I. mesto CANTINE RIUNITE - SEGAFREDO 99: 94 (42:41; 84:84) CANTINE RIUNITE: Melioni, Bru- matti 19, Cervi, Chiacci, Spaggiari, Morse, 29, BoUie 20, Motti, Montecchi 10, Grattoni 13, Rustichelli 8. SEGAFREDO: Biaggi 15, Zulini, Marušič 5, Sfiligoi 2, Gregorič, Ardessi 13, Jackson 33, Borsi, Strama-glia 2, Bullara 10, Cathings 8, Lorenzi 6. Potem ko sta si bili enakovredni v prvem polčasu, so gostje v nadaljevanju igre dosegli prednost 10 košev in vse je kazalo, da bodo Goričani podlegli Lombardijevim varovancem in to tudi zaradi predčasnega odhoda z igrišča Marušiča, Sfiligoia in Cathing-sa. Ostali igralci Segafreda so v tem delu srečanja pokazali vso svojo srčnost in prešb v vodstvo. V zadnjih sekundah (ob rezultatu 84:81 za Goričane) pa je domačin Brumatti dosegel koš za 3 točke. V podaljšku pa je Medeotovim varovancem pošla moč in za Cantine Riunite ni bilo težko zmagati. Finale za III. mesto CHESTERFIELD - SMELT OLIMPIJA 116:113 (57:71) CHESTERFIELD: Buttare 3, Har-rys 18, Yates 24, Rains 2, Jordan 9, Gampner 4, Nitghell 8, Pondexter 27, Chapel 17, Malovič 4. SMELT OLIMPIJA: Mičunovič, Vu-jakovič 9, Bratnič 2, Zdovc 11, Polanec 11, Subotič 29, Hauptman 15, Todorovič, Tovornik 18, Jurišič 9, Kotnik 9. V hitri in zanimivi igri so Američani premagali Ljubljančane, ki so tudi v tem srečanju pokazali, da razpolagajo z nekaterimi dobrimi igralci. Nad vsemi gre pohvaliti Subotiča. Pri ameriški peterki pa se je tokrat izkazal »Goričan« Roseo Pondexter, ki je nekaj let igral za goriško društvo, (pr) KONČNI VRSTNI RED 1. Cantine Riunite Reggio Emilia: 2. Segafredo Gorica; 3. Chesterfield (ZDA) ; 4. Smelt Olimpija Ljubljana. KOŠARKA: ITALIJANSKI POKAL •v Ze danes tekma Fantoni-Stefanel Ta teden bodo igrali prve tekme šestnajstine finala italijanskega košarkarskega pokala. Medtem ko bodo večino srečanj igrali jutri, bo tržaški Stefanel v tem tekmovanju stopil na igrišče že danes. Tržačani bodo namreč ob 20.30 igrali v Vidmu proti domačemu Fanto-niju, proti kateremu so v predprven-stvenj med predprvenstvenimi pripravami že opravili nekaj tekem. Zadnji, zahtevnejši spopad s Fanto-nijem so imeli pred kratkim na turnirju miljske Riviere. Tedaj so zanesljivo in zasluženo zmagali Videm-čani. Medtem pa so Puglisijevi varovanci znatno popravili svojo formo, kar so tudi dokazali z lepo zmago proti Simacu in zelo dobro igro proti Cibo-ni na velikem turnirju za trofejo Lotto. Goriški Segafredo pa bo v tem prvem kolu igral doma proti moštvu Silverstone iz Brescie. V soboto in nedeljo na mednarodnem odbojkarskem turnirju Slogašicam peto mesto v Celovcu Slogina igralka Martina Malalan V soboto in nedeljo je bilo mesto Celovec prizorišče velikega mednarodnega odbojkarskega turnirja, na katerem je nastopilo enajst ženskih in devet moških ekip. Turnir je imel izrazito mednarodno obeležje, saj so tu nastopili predstavniki Madžarske, ZRN, Jugoslavije, Italije in seveda Avstrije. Prireditelj turnirja, društvo Hypo Bank Volley Club se je proslavil z dobro organizacijo. Prvič se je turnirja, ki je bil letos četrtič na sporedu, udeležila tudi Sloga, ki je s končnim petim mestom predvsem pa s prikazano igro povsem zadovoljila. Slogašice so vsa srečanja zaigrale borbeno, zavzeto in klonile so resnično le proti objektivno močnejšim nasprotnicam. V izločilnih srečanjih so brez težav premagale šibko Artemio iz Pordenona, tesno pa so klonile proti izkušenim igralkam dunajskega Schwechata. V nadaljevanju turnirja so tudi dekleta OK Koper bila za naše igralke pretrd oreh, saj je razlika v odbojkarskem znanju bolj kot očitna. Zelo dobro pa so slogašice Igrale v finalnih srečanjih, ki so odločala o razvrstitvi od 4. do 6. mesta. Premagale so Libertas iz Martignac-ca, ki bo letos nastopil v F 1 ligi. Ponovno1 pa so tesno in po ostrem in napetem boju izgubile tekmo z dunajsko ekipo Schwechat. Osvojile so tako končno 5. mesto, kar je za povsem Pomlajeno postavo Sloge soliden rezultat. Zmagovalec ženskega turnirja je jugoslovanska ekipa Modriča, ki je v finalnih srečanjih odpravila madžarsko postavo Spartacusa in pa ekipo Koper, ki je zasedla dobro 3. me- sto. V moški konkurenci so premočno osvojili turnir igralci prvoligaškega moštva Delep iz Szegeda, kj so v finalu za 1. mesto premagali presenetljivo Izolo. Turnir je pomenil za Slogina dekleta lepo priložnost, da se na srečanjih mlajše in starejše igralke uigravajo, trenerju Peterlinu pa je dal možnost, da preveri stopnjo for me v teh predprvenstvenih pripravah. IZIDI: Sloga - Artemia 2:0 (15:10, 15:5); Sloga - Schwechat 0:2 (15:17, 3:15); Sloga - Koper 0:2 (3:15, 8:15). Finalna srečanja za 4., 5. in 6. mesto: Sloga - Libertas Martignacco 2:0 (15:13, 15:11); Sloga - Schwechat 0:2 (13:15, 12:15); Schwechat - Martignacco 2:0 (15:6, 15:5). LESTVICA: 1. Modriča, 2. Sparta-cus, 3. Koper, 4. Schwechat, 5. Sloga, G. Martignacco itd. SLOGA: Adam, Drnovšček, Križ-mančič, Filipovič, Lupine, Malalan, Milkovič, V. Vidah in M. Vidah. (INKA) NOGOMET: ITALIJANSKI POKAL Neroden poraz Gorizie Gorizia — Opitergina 0:1 (0:0) GORIZIA: Ermacora, Rugo, Patatti, Lazzara (Giacomin), Macuglia, Fedele, Bertolutti, Dreohni, Brugnolo, Beltrame, Del Degan. Ob prisotnosti maloštevilnega občinstva je Gorizia doživela poraz v srečanju z Opdtergino, ki je veljalo za italijanski pokal. Po vsej verjetnosti so si Goričani s tem porazom zapra-vili tudi možnost nastopanja v finalnem delu tekmovanja. V deželnem nogometnem pokalu Kriška Vesna premagala tudi moštvo Opicine Opicina — Vesna 0:2 (0:0) STRELEC: v 55. in 68. min. Bruno. VESNA: Negrini, N. Sedmak, Tucci, Verbich, Benco, Pipan, Floridan (S. Sedmak), Potasse, Bruno, F. Candotti, Bichìerri (R. Candotti). Križani so v nedeljo na Opčinah gladko premagalj domačo Opicino z dvema lepima zadetkoma napadalca Bruna. V prvem polčasu je bila igra precej lagodna, saj ekipi nista znah konkretizirati svojih akcij, poleg tega pa so se igralci s težavo premikali po igrišču. V drugem polčasu se je stanje rahlo obrnilo na bolje, saj so nogometaši igrali bolj prisebno. To velja predvsem za Križane, ki so tudj prvi pri-šh v vodstvo. Prvi gol je dosegel Bruno, potem ko je lepo izkoristil podajo soigralca ter žogo potisnil v mrežo. Vesna je po prvem zadetku prevzela vajeti igre v svoje roke in izkoristila trenutno zmedo med domačini, s tem da je vztrajno napadala. Nekaj minut kasneje je terensko premoč Križanov vdrugič konkretiziral Bruno, ki je z lepim diagonalnim strelom pre magai nasprotnega vratarja in t"ko svoji ekipi zagotovil zmago, ki ji omogoča nadaljnje nastope v deželnem prvenstvu. (A. Kostnapfel) Na pravkar sklenjenem nogometnem turnirju za memorial Žarka Raceta 1 drugim mestom krasovci ugodno presenetili Z zmago nad Krasom v vehkem finalu si je ekipa S. Giovannija dokončno zagotovila Racetov memorial. Tržačani so namreč na tem turnirju zmagali že leta 1982 in ’83, ko so o-bakrat premagali proseško Primorje, ki je prireditelj tega turnirja. Na letošnjem turnirju, ki se je odvijal na proseškem pravokotniku od 2. do 13. septembra, je sodelovalo osem ekip. Turnir je bil, kot vsako leto nedvomno dobra priprava za posamezne ekipe pred začetkom amaterskih prvenstev. Na žalost pa izločilni sistem turnirja ni dovolil, da bi preverih realne moči posameznih ekip, saj je v eni sami tekmi težko soditi moč oziroma pomanjkljivost ekipe. Zato se upa, da se bodo v bodoče organizatorji izognih temu sistemu, ki gotovo ne zadovolji niti predstavnikov posameznik ekip, kot so nam tudi sami potrdili. Ker je turnir tradicionalen in ker ga organizira eno od naših društev, so se posebno naša društva rade volje odzvala. Tudi letos smo pogrešali prisotnost kriške Vesne, ki si Krasov nogometaš Robert Vidah je že zagotovila 1. Racetov memorial in trebenskega Primorca. Takoj po finalni tekmi je bilo na proseškem pravokotniku nagrajevanje ekip in posameznikov, katerega se je udeležila tudi družina Race. Številne nagrade in pokale so podarile razne tvrdke in posamezniki, kar je živ dokaz, da za ta turnir vlada res veliko zanimanja. Morda je le hladno in muhasto vreme oddaljilo navijače. V osmih odigranih tekmah se je namreč zbralo le okrog 1.600 gledalcev. Lepo število navijačev pa se je zbralo za zaključno nagrajevanje. Disciplinski pokal, dar Primorskega dnevnika, je šel Primorju. Najboljša strelca turnirja s tremi zadetki sta bila Fa vento (S. Giovanni) in De Bernardi (Kras). Najboljši vratar je bil Ramani (S. Giovanni). Pokal za najboljšega igralca turnirja je šel Škabarju (Kras). Najmlajši igralec turnirja je bil Vascotto (S. Nazario), najboljši igralec finalnega srečanja pa Romano (S. Giovanni). Nagrade sta dobila tudi oba trenerja vehkega finala, to sta Bravin (S. Giovanni) in Ellini (Kras). Pokale so dobile tudi vse nastopa-,'oče ekipe po sledečem vrstnem redu: 1. S. Giovanni, 2. Kras, 3. Zarja, 4. S. Nazario,' 5 Primorje, 6 S. Marco, 7. Breg, 8. Gaja. Ob koncu je Boris Race izročil predstavniku S. Giovannija v trajno last H. Racetov memorial. Po nagrajevanju smo vprašali za končno mnenje o tem turnirju predsednika Primorja Darija Kante ja. »Turnir je nadvse uspel. Vse je steklo v najboljšem redu, za kar gre seveda velika zasluga tudi vsem nastopajočim ekipam, ki so se športno In zagrizeno borile na igrišču. Prav zaradi tega izkoriščam to priložnost, da se zahvalim vsem nastopajočim nogometašem, kot tudi voditeljem posameznih klubov. Pri tem pa naj gre posebna zahvala tudi vsem tvrdkam In posameznikom za podarjene pokale in nagrade, kot tudi družini Race Kar se tiče turnirja samega mislim, da je zasluženo zmagala ekipa, ki je bila tudi favorit, to je S. Giovanni. Dobro se je izkazal tudi Kras, ki se je povzpel do 2. mesta. Prijetno pa me je presenetila ekip» S. Marca, čeprav je bila izločena. Škoda le, da nam je v polfinalnem delu turnirja vreme nagajalo. Kljub temu p»a smo z obiskom gledalcev lahko zadovoljni.« (B. R.) Naši odlični tretji na četrtih športnih igrah maloobmejnikov v Sežani lil CIM Prijetno prijatelj-I V ■ Ol lil sko vzdušje, sklenjena nova pioznan-stva in predvsem globoki človeški odnosi: to je v skopih besedah smisel in zaključek ŠIM ’85, to je četrtih športnih iger maloobmejnikov, ki so bile v soboto v Sežani. Že samo dejstvo, da so bila to-Krat povabljena tudi podjetja iz zamejstva, je jasen dokaz, da ne ži-vimo ločeni od kolegov, ki delajo v maloobmejnem pasu v Jugoslaviji, Onipak da smo vsi del iste celote. Prav prijetno je bilo v Sežani zgodaj zjutraj na nogometnem stadionu. Pihal je sicer dokaj močan veter, tako da so zastave pdaptolale, a dan J° bil veder. Medklici znancev, ki s° se srečah p» letu dni, so popie-stfili mimohod atletov predstavnikov ttesetih jugoslovanskih pxxijetij. Direktor Jadrana Sežana je otvoril igre in je uvodoma zaželel vsem prisotnim mnogo uspeha in predvsem pa, da bi jim to srečanje v Sežani ostalo v prijetnem spominu. Organizator je poskrbel, da je v px>sebni številki biltena izšla tudi priložnostna pesem. Tekmovanja so bila napeta in vsak je dal od sebe, kar je mogel in znal. Ni manjkalo smeha, a tudi veselja ob nepričakovani ali nenadejani zmagi. Tekme so se zavlekle pozno v noč, saj so balinarji sklenili tekmovanje le malo pred 21. uro. Združena ekipa SDGZ se je presenetljivo dobro odrezala, posebno če pomislimo, da je pri nas rekreacija dokaj zanemarjena in da igralci se niso praktično nikoli dobili skupaj. V končni uvrstitvi je bilo SDGZ med 11 ekipami tretje, saj si je priborilo 140,5 točke. Absolutni zmagovalec, ki je poleg pokala za prvo me- sto prejel še prehodni pokal, je er kipa Jadrana (182,5 točke), drugo mesto je pa pripadalo predstavnikom Trgoumaga s 165 točkami. Omenili smo že, da so ekipo SDGZ sestavljal; nameščenci raznih podjetij iz Gorice in Trsta, a oglejmo si podrobnosti tekmovanja in seveda udeležencev : NAMIZNI TENIS (ŽENSKE): 1. Primorje export, 2. SDGZ (nastopile so tekmovalke, ki so v službi pri Indulesu in ZTT); NAMIZNI TENIS: (MOŠKI): 1. Primorje export, 7. SDGZ (Bora in TKB). PIKADO (Ž): 1. Jadran, 9. SDGZ (Central-sped in Resim). PIKADO (M): 1. Jadran, 8. SDGZ (ITS in TTK). BRIšKOLA IN TREŠET: 1. Združena ekipa PEC, Koper 2. SDGZ (Adria-impex) ; ODBOJKA (Ž): 1. SDGZ (Centralsped, Cogeco, Resim in ZT T); ODBOJKA (M): 1. SDGZ (Centralsped, Kmečka banka, La Goriziana, TKB in ZTT). MALI NOGOMET: 1. Trgoumag, 5. SDGZ (Farco, Indu-les, Kmečka banka, Koimpex, Mipot, Resim, Sobema in TKB). Med tekmo proti JIK banki se je poškodoval tekmovalec Versa, ki se je moral zateči v bolnišnico. Pospremili so ga soigralci in tako so se morah tekmovalci SDGZ odpovedati tekmovanju v sklepnem delu turnirja. Moramo pa podčrtati izredno prijateljsko potezo nagometašev JIK banke. Njeni nogometaši so takoj po nezgodi predali tekmo predstavnikom SDGZ, tudi če bi imeli pravico, da bi si priborili zmago brez nadaljnjega boja. Sindikalna organizacija Jadrana je sklenila, da se ekipi JIK banke podeli zaradi te poteze pokal, namenjen za posebno nagrado. VLEČENJE VRVI: 1. Trgoumag, 4. SDGZ (TTK). STREL J/ANJE (M) : 1. Trgoumag, 8. SDGZ (ITs in TTK) : BALINJANJE: 1. Jadran, 2. SDGZ (Impexport). Poleg tega je bila na sporedu še posebna panoga, in sicer poznava-nje jugoslovanskih zunanjetrgovinskih predpisov. Tekmovalci so morali rešiti v 15 minutah 10 vprašanj. Predstavniki SDGZ (Centralsped, Resim in TKB) so se odhčno odrezah, saj so zasedli 4. mesto, zmagah so predstavniki Jadrana. Zaključek prireditve je bil v hotelu Maestoso v Lipici. Direktor Me dica se je vsem zahvalil za sodelovanje in čestital tekmovalcem; predstavnik Buje Exporta je pa povabil vse prisotne, da bi se dobili in srečali prav v Bujah jeseni prihodnje leto. Predsednik zunanjetrgovinske sekcije pri SDGZ, Marino Košuta, se je prisrčno zahvalil organizatorjem za vabilo, podčrtal je, da so taka srečanja potrebna in koristna ter obljubil, da se bodo tudi prihodnje leto člam SDGZ prav radi odzvali vabilu, (zk) Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mair oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. À ZTT Clan italijanske m tiska Trst IM zveze Časopisnih ' ' založnikov FIEG 17. septembra 1985 V soboto in nedeljo se ga je udeležilo vee kot 3 tisoč mladih iz Slovenije in zamejstva Dobrodelni koncert Kras za Afriko v Gorjanskem Gorjansko, vasica zahodnega Krasa s 102 hišnima številkama, približno 300 prebivalci, znana tostran meje predvsem po gostilni Čotar, marketu in... bencinski črpalki, je dočakala svoj velik dan. V soboto in v nedeljo se je tu zbralo več kot 3 tisoč mladih moč lačnim v Afriki okrog milijon dinarjev. Na odru prireditvenega prostora, velikega travnika na Urščevean koncu vasi, se je od popoldanskih ur v soboto pa vse do nedeljskega jutra zvrstilo 19 skupin in posameznikov s skupno 76 izvajalci: v Gorjanskem je bila v bistvu zbrana vsa smetana sedanjega slovenskega rocka, med ansambli pa so dobro opravili svoje tudi gostje iz Italije - zamejska skupina TOP in italijanski Posto delle fragole in Stili crown. Megakoncert se je res začel z nekoliko zamude (pod pekočim soncem je težko igrati), ob mraku pa je že stekel z vtič energije. Sežanski Kažipot je imel kot »domačin« nelahko nalogo uradnega začetka koncerta. Za njim je koprska Prizma zaželela prisotnim dobrodošlico, jazzovski pozdrav pa je iz Trsta prinesel Pošlo delle fragole. Ko se je začelo že temniti, je tržaški Stili crown s svojim trdim rockom prvič spravil mlade na noge. Marito Brecelj se je predstavil sam s kita- ro: brundal je ua-ua-ua in ponavljal bio si, b,io si, bio si. Po eni od njegovih pesmi bi lahko ocenili, da je »bio sladak kao led«. Iz bližnje hiše je s harmoniko in sinkom Denisom prispel na oder Severin, poet z Gorjanskega. Mlade je zabaval v tipičnem Avsenikovem stilu. Zamejski TOP se je predstavil z nekaterimi skladbami »Pojoče noči«. Med vsemi so sevelda najbolj,»vžgali« Naši prasci. Koprski rock je zastopal Deseti brat. Njegov pevec Mef še vedno dobro obvlada oder. Od Danilovega rojstnega dne do koncerta Severin s sinkom Denisom iz Slovenije in iz zamejstva, da tv se udeležilo dobrodelnega koncerta Kras za Afriko, ki so ga priredili domači mladinci. Pobuda je popolnoma uspela, saj organizatorji računajo, da jim bo ob koncu uspelo nakazati za po- Sobotni in nedeljski megakoncert bo ostal gotovo še dolgo v spominu mladih in tudi manj mladih iz Gorjanskega, ki so v pripravo in izvedbo te prireditve vložili mnogo truda in v zadnjih dveh tednih žrtvovali domala vsako urico prostega časa, da bi koncert čimbolje uspel. Zamisel za koncert Kras za Afriko se je porodila na dokaj nenavaden način. Bilo je to 13. julija letos, na dan znanega londonsko - filadelfijskega koncerta za lačne v Afriki Live aid. Tega dne je eden od gorjanskih fantov, Danilo Laurenčič mu je ime, praznoval rojstni dan. Svoj praznik je želel proslaviti v družbi prijateljev, ker pa je gorjansko mladino koncert Live aid prav tako mikal, so fantje in dekleta dobili kompromisno rešitev za proslavitev rojstnega dne in znanega koncerta: na travnik na Urščevem koncu, kjer je urejeno manjše športno igrišče, so prinesli televizor in tako lahko sledili shovm rockerskih zvezdnikov na ekranu. Mladim, kakih 30 jih je bilo, se je tedaj vsililo vprašanje: zakaj ne bi še mi, zakaj ne bi še malo Gorjansko nekaj prispevalo za lačne v Afriki? Zamisel je bila mikavna, a sprva tež- JMiguet De Cervantes DON KIHOT ko izvedljiva. Mladi iz Gorjanskega so se zato najprej povezali s komensko mladino nato še z mladino iz Sežane, pobuda je dobila širši okvir in v dveh mesecih trdega dela je postala realnost. O tem rojstvu koncerta Kras za Afriko so nam v soboto popoldne, še predno je iz zidovja zvočnikov ob straneh velikega prireditvenega odra bruhnil prvi val mlade glasbe, pravili domačini Andjrej Uršič, Božo Mandič, Milan Suban in Dušan Met-Ijak. V soboto so bili vsi v »službh koncerta: kot redarji ali kot koordinatorji. Zadnja dva tedna so v bistvu živeli intenzivno za koncert. »Takoj po delu, po 14. uri, smo se zbirali tu, na velikem travniku na Urščevem koncu, ob balinarskih stezah in ob dvorani, ki smo jo pred kratkim prekrili, in vse do enajstih ponoči pripravljali prostor. Ob sobotah in nedeljah je delo trajalo cel dan. Komenci so imeli nalogo, da pripravijo oder, mi pa smo poskrbeli za ograditev prostora. Pri tem so nam mnogo pomagale tudi delovne organizacije, ki so nam dale na razpolago material da smo delo lahko končali«, so nam povedali domačini. Poleg same ograditve prostora so morali pxrskrbeti še za vse druge službe. Postavili so nekaj desetin metrov šanjka, ob katerem se je v noči med soboto in nedeljo gnetlo ljudi; gostinske organizacije so skrbele za okrepčitev še prozno v noč; miličniki so že ob vhodih v vas urejali promet, da ne bi prišlo do zastojev; v varnostno službo so bili vklopljeni tudi gasilci in ekipe prve promoči. Mladi iz Gorjanskega, delovne organizacije in varnostni organi so skratka dobro prripravili koncert in vse kar k temu sprada ter tako odlično prestali ta nelahki izpit. Tomaž Pengov bi moral biti eden od protagonistov večera, a kaj, ko se je venomer kregal z ozvočenjem (ki res ni bilo na višini prireditve). Tako je svojo Danajo tudi predčasno končal in odšel. Ljubljanska Igra je igrala pretežno rock and roli. Glavna atrakcija Ultimata (prav tako iz Ljubljane) je bila kot poper živa pevka Cena. »Vse manj je dobrih...« se je o njej izrazil Andrej Šifrer, ki pa je nato le priznal, da je »luškana«. Šifrer je le z nekaj akordi svojih »Gostiln« spet dvignil mladei. Pri »Martinovem lulčku« mu je plavolasa fan nekoliko ponagajala. Vsekakor je bil njegov nastop med najboljšimi. Quatebriga (vedno Lj) je igral moderen jazz rock, ob koncu pa še pospremil vedno mlado Ditko Haberl. Z novogoriškimi Avtomobili se je na oder vrnil rock, ki je imel v nedeljo (ura se je bila medtem že krepko prevesila čez polnoč) gotovo najboljšega izvajalca v ljubljanskem Martinu Krpanu. Z Obale je prispela Ka- Marko Brecelj ramela: njen pevec Janez Bončina -Benč spada še vedno v vrh slovenskih vokalistov. DeGazelas spadajo med mlade slovenske ansamble; velik ded njihovega live showa sloni na ramenih punk, pevke Dee. Zadnji in med vsemi še najbolj prepričljiv je bil ansambel Agropop. Začel je s heavy metal verzijo pesmi »Slovenci kremeniti« in nadaljeval po tej ironični poti (ki jo je ne prav vitka pevka Serbi še potencirala) vse do konca, ko sta mu priskočila na pomoč še »del« Desetega brata in šifrer. Koncert se je začel s soncem: ob zadnjih zvokih, po 12 urah glasbe (in premorov), se je že spet svitalo... Velik praznik mladih Mladi so bili veliki protagonisti koncerta Kras za Afriko. V Gorjanskem se jih je zbralo nekaj tisoč. S ploskanjem in petjem so tudi oni pripomogli k uspehu te letošnje največje rockerske prireditve na Primorskem Med skupinami, Id so v soboto in nedeljo zaigrale za lačne v Afriki, je bil tudi zamejski ansambel TOP. Zamejci so z »Našimi prasci« »vžgali« občinstvo