PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini /-'i	<A ..
Abb. postale 1 gruppo	” tiCDfl 4U llf
Lelo XXI. St. 36 (6014)
TRST, petek 12. februarja 1965
NADALJUJE SE AMERIŠKO IZZIVANJE V JUGOVZHODNI AZIJI
Ameriška letala so včeraj dvakrat napadla razne kraje na ozemlju Severnega Vietnama
Pri napadu je sodelovalo nad 150 letal - Sedem ameriških letal sestreljenih in en pilot ujet - Novi napadi enote Vietkonga
n	A JVJ5	»Ki* r
7	r\ / V M1	
Včeraj so ameriška letala Izvr-Šila dva nova napada na sever* novietnamsko ožemi,je s 150 le* tuli. V uradni obrazložitvi ZDA in Južnega Vietnama je rečeno, *t“ je bil to nov odgovor na »pomnožena invazijska dejanja po *• februarju pod vodstvom In s podporo hanojske vlade*. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da Je sklep o novih napadih sprejel sam predsednik Johnson po predvčerajšnji seji sveta za varnost. Severnovietnamska tiskovna agencija pa je sporočila, da so enote Severnega Vietnama sestrelile sedem ameriških letal, ki so prihajala v več skupinah in bombardirala področje Dong Ho* Jem ter povzročila požar nekaterih hiš. Ameriške vojne ladje pa so bombardirale neko vas. Gre očitno za nadaljevanje ameriških napadov, ki jih obsoja ves miroljubni svet in ki grozi, da se bo vojna v Južnem Vietnamu razširila, kljub tolikim pozivom, da se napadi prenehajo ter da se najde politična rešitev spopada v Indoklni.
Očitno v zvezi s temi napadi je objavil papež včeraj nov po-siv na mir: »Pozivamo vse pri-••dete ljudi, naj pripadajo kamor koli, naj se prihranijo nedolžnemu prebivalstvu nove preizkušnje in nove solze. Obračamo se na tiste, ki imajo v sedanjem trenutku odgovornost za zaščito m blaginjo narodov. Naj se okrepijo mednarodne ustanove, ki lahko preprečijo uporabo sile. Naj se te ustanove uporabijo ob splošnem spoštovanju za zagotovitev lojalnega izpolnjevanja iri lojalnega spoštovanja sporazumov.*
Sovjetska agencija Tass je včeraj ponovno poudarila, da »ne sme nihče dvomiti, da bodo Sovjetska zveza in ostale socialistične države v celoti izpolnile svojo dolžnost do vietnamskega ljudstva, ker SZ ne bo ostala brezbrižna do barbarskih napadov na varnost Severnega Vietnama, kateremu bo dala potrebno pomoč m podporo*. «ZDA se nevarno 'Krajo z ognjem in letalski napa-<li lahko imajo najhujše posledice.*
Predsednik sovjetske vlade Ko-s'gin je prispel včeraj v severnokorejsko glavno mesto Fenjang, kjer je imel prvi razgovor s Severnokorejskim predsednikom vlade Kirn II Sungom. Oba sta poudarila enotnost socialističnega tabora in napredovanje socializma v svetu. Pred odhodom iz Pekinga je Kosigln imel dolg razgovor z Maocetungoin, ki je trajal štiri ure.
jal, da je bilo v Chap Li 140 poslopij in da je bilo večina teh zažganih. Pripomnil je, da računajo, da je bilo v <?hanh Hoa od 2.000 do 4.000 mož.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše George Reedy je prebral v Washingtonu časnikarjem uradno sporočilo, ki v glavnem ponavlja to, kar je rečeno v že omenjenem ameriško-južnovietnamskem sporo. Čilu. Dalje je rečeno, da se je ameriška vlada posvetovala z južno-vietnamsko vlado ter da se obe vladi sicer želita izogniti razširitvi spopada, vendar pa sta bili »prisl-
SAJGON, 11. — Ameriška letala so danes izvedla dva nova napada na severnovietnamsko ozemlje, pri katerem je sodelovalo nad 150 letal. V zvezi s tem so objavili pozneje skupno ameriško-južnovietnamsko sporočilo, ki pravi: «Po osmem februarju so komunisti pomnožili svoja invazijska dejanja pod vodstvom in s podporo hanojske vlade ter so sejali uničenje med napravami vietnamske republike in ameriškega vojaškega
odposlanstva v Južnem- Vietna-----------------
mu. Razstrelili so 13 mostov in sedemkrat so uničili neko železniško progo. Mnogo civilistov Je bilo ranjenih, devet vojakov, ki so potovali v konvojih, je zgubilo življenje. Povzročena je bila velika materialna škoda Pripadniki Vietkonga so napadli vasi, izvedli so teroristična dejanja in ugrabili mnogo oseb.
Posebna sabotažna brigada Vietkonga je napadla poslopje, v katerem šo nameščeni Američani v Quin Nhonu, ter povzročila smrt dvanajstih Američanov in Vietnamcev, medtem ko je bilo 40 Američanov in Vietnamcev ranjenih, ali pa jih pogrešajo. Med temi veljajo nekateri za mrtve. Kot odgovor na te komunistične ofenzive so letalske sile Vietnama in ZDA bombardirale danes vojaška oporišča na južnem delu Severnega Vietnama, ki jih je hanojska vlada uporabljala kot oporišča za vežbanje za Vietkong, z namenom, da onemogoči tem njihova sabotažna dejanja.«
Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je izjavil, da je bil prvi napad izvršen ob 14.30 po krajevnem času (ob 7.30 po srednjeevropskem času) na skupino vojaških naprav v Chanh Hoa, 250 kilometrov severno od 17. vzporednika. Napad je izvedlo nad sto ameriških reakcijskih letal. Drugi napad je izvedlo 28 ameriških in 28 Jrtžnovietnamskih letal proti skupini naprav v Shap Li, 64 ki* lometrpv severno od 17. vzporednika. Letala so Odvrgla skupno 80 ton bomb na Chap Li. Ameriška lovska letala, ki so napadla Chap Li, so odletela od Da Nanga, ki je letalsko oporišče, oddaljeno 000 kilometrov severnovzhodno od Saj-gona, kjer so razmestili ameriške raketne izstrelke «Hawk».
Ameriški predstavnik je izjavil,
™ 50 bila med napadom na Chanh Hoa sestreljeha tri ameriška letala, poškodovanih pa je bilo šest južnovietnamskih letal. Dalje je de-
ljeni« začeti omenjeno akcijo.
Predsednik Pentagona je danes izjavil, da pogrešajo štiri ameriška letala in enega pilota. Na drugi stran! pa je poveljstvo sevemoviet-namske vojske sporočilo, da je protiletalsko topništvo sestrelilo sedem letal ter poškodovalo mnogo drugih. Dalje pravi sporočilo, da so ujeli ameriškega pilota Roberta Shumakerja.
Severnovietnamska tiskovna agencija pojasnjuje, da so pet ameriških letal sestrelili nad Dong Ho-iem, ki je glavno mesto pokrajine Quang Binh, eno ob obali Cua Lo sedmo pa nad Vinh Thaiem. štiri od petih letal, ki so napadla Dong Hoi, so padla na kopno, peto pa v morje. Ameriška letala, ki so prispela v več skupinah, so bombardirala to področje in povzroči-, la požar v nekaterih hišah. Ameriške vojne ladje pa so bombardi-
Volitve v SFRJ bodo v aprilu
Izvolili bodo 300 zveznih, 1137 repu-bliskih in 1070 pokrajinskih poslancev
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — V skladu z ustavnimi predpisi, da se vsaki dve leti obnovi v skupščinah polovica zastopniških mest, bodo a-prila meseca volitve, na katerih bo izvoljenih 300 novih poslancev v zvezno skupščino, 1137 v republiške in 1070 v pokrajinske skupščine na mesto poslancev, katerim poteka dvoletni mandat. Kandidate za zvezni, republiške in pokrajinske svete predlagajo volivci neposredno na volilnih zborih,, medtem ko se na zborih delovnih ljudi določajo predlogi za poslance zborov delovnih skupnosti.
Najnovejša sprememba volilnega zakona dopušča možnost postavljanja več kandidatov. Za razliko od predpisov za volitve leta 1963, ko je bilo potrebna za izvolitev kandidata najmanj ena petina glasov skupnega števila vpisanih volivcev volilne enote, pri sedanjih volitvah za izvolitev kandidata zadostuje, da predlog podpre ena desetina volivcev. Kandidaturo za poslance zveznega, republiških in pokrajinskih svetov lahko postavi tudi skupina 200 državljanov. Nove poslance bodo iz vrst predloženih kandidatov volile občinske skupščine na tajnih volitvah, ki bodo 4. aprila. Za poslance bodo Izvoljeni tisti kandidati, ki bodo dobili najmanj eno tretjino odbomlšklh glasov. V primeru, da se glasuje samo za ene ga predloženega Kandidata Je potrebna za njegovo izvolitev polovica odbomiških glasov
B. B.
Solniki pri Titu
BEOGRAD, 11. — Predsednik republike maršal Tito Je sprejel danes v Belem dvoru delegacijo zveze pedagoških društev Jugoslavije, v kateri so bili ugledni pedagoški in prosvetni delavci jugoslovanskih univerz srednjih, strokovnih in osnovnih Sol. Med sprejemom se je maršal z zastopniki pe-
dagoških društev razgovarjal o aktualnih vprašanjih pedagoške teorije in prakse in o pozitivnih in negativnih vplivih družbenih čini-teljev na socialistično vzgojo mladih. Dotaknili so se tudi vpra-kanja šolske in izvenšolske vzgoje in najvažnejših vprašanji prosvetnih in pedagoških kadrov.
Papežev poziv za mir
RIM, 11. — Papež Je danes izdal nov poziv na mir. V svojem govoru skupini romarjev, ki Jih Je danes sprejel, je med drugim izjavil: »Pozivamo vse prizadete ljudi, naj spadajo kamorkoli, naj prihranijo nedolžnemu prebivalstvu nove preizkušnje in nove solze. Obračamo se na tiste, ki imajo v sedanjem trenutku odgovornost za zaščito in blaginjo narodov. Vzpostavijo naj se odnosi med državami na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja, na moralnih načelih, ki so naravna in so zato krščanska. Naj se okrepijo mednarodne ustanove, ki lahko preprečijo uporabo sile. Naj se te ustanove uporabijo ob splošnem spoštovanju za zagotovitev lojalnega izpolnjevanja in lojalnega spoštovanja sporazumov.«
55 mrtvih pri dveh nesrečah
KAIRO, 11. — V nekem kraju južno od Kaira se je prevrnil v cestni jarek kamion, na katerem je bilo večje število delavcev. Pri nesreči je zgubilo življenje 36 delavcev. Vozač ni imel voznega dovoljenja in so ga takoj po nesreči aretirali.
KARAČI, 11. — V nekem premogovniku blizu Karačija je zgubilo življenje 19 rudarjev. Do sedaj niso znane podrobnosti nesreče.
kar so prišli na oblast laburisti, «bolj naklonjena mirni rešitvi«.
rale vas Nvu Thuy. Sporočilo jav- zaradi ameriških napadov, Je Su-lja dalje, da so letala od 13.20 do'
13.55 napadla okolico Gong Hoia in področje blizu reke Gianh v pokrajini Quang Binh. Okoli 13.50 so druga letala letela nad krajem Vinh m Cua Lo. Ob 15.08 pa so ameriška letala napadla področje Vinh Linh.
Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je sklep o novem napadu na severnovietnamsko ozemlje sprejel sam predsednik Johnson včeraj po. poldne po seji sveta za varnost.
Dodal je, da so bili ameriški zavezniki obveščeni »naglo in na primeren način« o namenih ZDA Ni pa hotel povedati, ali nameravajo izvesti nove napade na Severni Vietnam.
V Sajgonu pa je podravnatelj poveljstva za ameriško pomoč v Južnem Vietnamu v intervjuju južno-vietnamski tiskovni agenciji izjavil, da bo v sedanjih pogojih zelo težko južnovietnamskim oborože-nim silam jamčiti varnost ameriškega osebja in ameriških naprav.
Dodal je, da je treba prevzeti preračunano tveganje, «kajti drugače uporabljamo čete v varnostne namene in jim s tem onemogočamo, da nastopajo proti Vietkongu«.
Davi je večja skupina enot Vietkonga skušala izvesti izkrcanje v mestu Qui Nhon, kjer so včeraj razstrelili ameriško vojašnico. Pri bližali so se s 50 džunkami, in nekaterim skupinam se je tudi posrečilo stopiti na kopno. Proti tem skupinam so začeli takoj vojaške akcije ob podpori ameriških letal in helikopterjev. Takoj so na to področje poslali z ameriškimi letali ojačenja.
POROČILO DE MARIINA V CENTRALNIM ODBOR« PSI
Razčiščenje na ravni vlade ki ga ni dal glavni svet KD
De Martino je predlagal, naj centralni odbor poveri vodstvu stranke mandat, da doseže preosnovo vlade in ugotovi voljo po naglem in doslednem uresničenju programa
Predlog Subamlrio za jugovzhodno Azijo
DŽAKARTA, 11. — Indonezijski zunanji minister Subandrio Je francoski tiskovni agenciji izjavil, da ZDA samo «razjarJaJo» Kitajsko. Veliki problem v Aziji, je izjavil Subandrio, Je pojav »inteligentne in delavne kitajske države, katere se Zahod boji in jo izziva«.
«Mi nismo mnenja, je dodal minister, da Je ravnanje Zahoda v Aziji dobra stvar za ta del sveta. Ce se Kitajska razjezi, bodo zahodne države izbegle posledicam, ker so zelo daleč, toda to bo ustvarilo problem za bližnje države.«
Zatem je Subandrio izrekel mnenje, da bi sedanja kriza v Vietnamu mogla morda pripeljati do pogajanj in do rešitve problemov v jugovzhodni Aziji. Nakazal je možnost neke vrste grupacije, ki bi združevala države jugvzhodne Azije na otokih in kontinentu in v kateri bi posamezne države tesno sodelovale za stabilnost in gospodarski razvoj tega področja. Poudaril je, da taka grupacija «ne bi bila naperjena proti nikomur, ne proti komunistom, ne proti A-merlčanom«.
Vendar pa je Subandrio dejal, da dvomi, da je še mogoče vključiti Vietnam v to grupacijo. Na vprašanje, ali bo Indonezija nudila pomoč Severnemu Vietnamu
Še vedno slabo vreme in sneg v srednji in južni Italiji
V Rimu se stanje počasi boljša
RIM, 11. — Po hudem snežnem viharju, ki je povzročil veliko škodo, se položaj v Rimu polagoma znova normalizira. V bolnišnicah so zdravili okoli 20 oseb zaradi ran in zlomov, ki so jih dobile pri padcih na ledu.
Se vedno pa je hud mraz s snežnimi meteži v srednji in južni Italiji. V neapeljski pokrajini je tudi preteklo noč snežilo na Vezuvu in na bližnjih vrhovih. Snežilo je tudi v nekaterih naseljih ob pobočjih Vezuva. V Neaplju je danes temperatura padla že za nekaj stopinj.
Se vedno sneži na področju A-vellina. V pokrajini Chieti je veter nanesel na nekaterih krajih tudi nad tri metre snega. Mraz je hudo pritisnil. Davi je začelo v številnih krajih znova snežiti. Na področju Bcneventa pa je zaradi snega izoliranih 20 občin. Karabinjerji in policaji oskrbujejo prebivalstvo z najpotrebnejšim. Pri tem jirri pomagajo tudi gasilci.
Slabo vreme je še vedno v vsej Apuliji in na področju Matere.
Tudi preteklo noč je temperatura občutno padla, zlasti na področju Garganskega polotoka.
Iz Potenze poročajo, da so v tej pokrajini skoraj vsa glavna središča izolirana zaradi snega Cestni in železniški promet v tej pokrajini je prekinjen. Največje težave so na področju Melfi, kjer je sneg visok en meter in kjer -e vedno primanjkuje električne energije. V dolinah okoli Poten-ze so se pojavile skupine volkov.
Tudi v pokrajini Foggia neneh no sneži. Na Garganskem poioto-ku je izoliranih 45 občin, kjer primanjkuje električna energija in voda.
V	številnih krajih Sicilije je znova snežilo. Ponekod piha tudi močan veter. V Agrigentu je pri-
i h. i/reden mraz- Na bližnjih Poljih sta veter in mraz povzro cla veliko škodo cvetočim mandeljnom.
Ob severni obali Sardinije razsaja že dva dni vihar. Pomorska zveza s Korziko je prekinjena.
V	Molise še vedno razsaja hutj snežni vihar in sneg se povsod
Vedno bolj kopiči. V Capracotti se je stanje še poslabšalo. Kraj je pod snegom. Prebivalstvo je ostalo tudi brez drv za kurjavo. Po ulicah je sneg visok štiri metre. Prebivalci so skopali predore pod snegom, da si lahko med seboj pomagajo.
Mnogo snega je nametlo tud: v okolici pokrajine Taranto.
V vsem Venetu je začela temperatura znova padati. Še posebno mrzlo je bilo danes v Trevi-su, Rovigu in Padovi. V Benetkah pokriva morje, kjer je plitvo, tenka plast ledu.
RIM, 11. —	S poročilom tajnika stranke De Martina se je
začelo danes	zasedanje centralnega odbora PSI. Najprej je po-
dal oceno novembrskih upravnih volitev, nato pa pregled občinskih in pokrajinskih upravnih odborov, ki so se sestavili po , volitvah. Do	sedaj so sestavili 16 pokrajinskih upravnih od-
bandrio	odgovoril:	»Mi podpira-	borov levega	centra nasproti petim v letu 1960; pet levičar-
mo	Vietnamce	moralno in	politič-	skih odborov	nasproti 9- en ko-munističen in enega med ko-
no»	1 rrunisti in PSIUP; 6 KD-PSDI
V zvezi z Malezijo je minister nasproti 14; 7 KD nasproti 8, izjavil, da je britanska vlada, od- enega centrističnega in dva me-
Pred eksplozijo druge atomske bombe na Kitajskem?
TOKIO, 11. — Načelnik azijskega oddelka v Japonskem zunanjem ministrstvu Uširoku je izjavil, da bo po njegovem mnenju Kitajska povzročila po mesecu marcu drugo eksplozijo atomske bombe. Kakor je znano, Je prva kitajska atomska bomba eksplodirala oktobra lani.
šana pokrajinska upravna odbora; v glavnih mestih pokrajin, 12 upravnih odborov levega centra nasproti 4; en komunističen upravni odbor; 6 KD nasproti 9; 6 levičarskih nasproti 7; tri KD-PSDI nasproti 4; nobenega centrističnega nasproti 4 V občinskih svetih v občinah z več kot 30.000 prebivalci so sestavili 16 odborov levega centra nasproti 7, 12 levičarskih nasproti 16, dva komunistična, 9 KD nasproti 6, nobenega centrističnega nasproti 7.
V občinah z več kot 5000 prebivalci so sestavili 1041 upravnih odborov od skupnih 1627: 207 odborov levega centrg nasproti 54; 142 levičarskih nasproti 257 ; 49 komunističnih nasproti 8; 67 med
komunisti in drugimi nasproti 6: 444 KD nasproti 467; 27 med KD in drugimi nasproti 59; 6 socialističnih in 15 med socialisti in drugimi nasproti 6; 73 centristič-nih nasproti 142; 4 med MSI in drugimi nasproti 18; 7 desničarskih občinskih odborov. Med temi občinami je v 126 obstajala možnost izbire med levim centrom in levico: do sedaj so sestavili 71 občinskih odborov, od teh jih je 36 levega centra, 31 levičarskih, trije socialistični in eden demokristjanski.
Ko se je nato zadržal na političnem položaju po zaključkih glavnega sveta KD, Je De Martino dejal, da se Je spričo tega pojavilo vprašanje političnega razči-ščenja, ker je na zasedanju glavnega sveta KD prevladala enotnost nad jasnostjo, medtem ko ni moč spregledati, da so se v zaključni resoluciji glavnega sveta KD pojavili elementi, ki se močno raz-
niiiiiiiimniiiiiiuiiniii|iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiUMiituiiiimiHMiiiaunwiiiiiiiiiMiimiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiluMiiiHiiMiiiiHiiinifiiiiiiimiiiiiiniiiiiinimitm
Kosigin prispel na Severno Korejo po dolgem razgovoru z Maocetungom
Včeraj prvi razgovor v korejski prestolnici - Ponovno opozorilo agencije Tass
FENJANG, 11. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je skupno s svojo delegacijo prispel danes iz Pekinga v severnokorejsko prestolnico. Ob prihodu ga je predsednik severnokorejske vlade Kirn II Sung toplo sprejel. Kirn II Sung je izjavil, da »severnokorejsko ljudstvo ceni prijateljstvo in enotnost s sovjetskim ljudstvom in se trudi, da bi utrdilo in razvijalo to prijateljstvo in to enotnost«.
Kosigin je izrazil upanje, da
bo njegov obisk prispeval k skupni stvari in okrepitvi prijateljstva med SZ in severnokorejskim ljudstvom.
Pred današnjim odhodom iz Pekinga, ki se je zakasnil za nekaj ur, je Kosigina in člane njegove delegacije sprejel Maoce-tung in predsednik Ju Sao Ci. Pri razgovoru so bili navzoči tudi Cuenlaj, zunanji minister Cen Ji in številne druge osebnosti. Navzoč je bil tudi sovjetski poslanik v Pekingu Cervo-nenko. Razgovor je trajal štiri ure. Kosigin se je davi razgovarjal dve uri tudi s čuenla-jem. Ta se Je pozneje poslovil od Kosigina na letališču. Po odhodu sovjetske delegacije sta se Cuenlaj in zunanji minister Cen Ji dolgo razgovarjala s sovjetskim poslanikom Cervonen-kom.
Kosigin Je imel danes prvi razgovor s severnokorejskim predsednikom vlade. Na sprejemu, ki so ga priredili na čast sovjetski delegaciji, je Kirn II Sung med drugim govoril o rezultatih obiska sovjetske delegacije v Severnem Vietnamu in je izjavil, da bo severnokorejska komunistična stranka prispevala k ohranitvi enotnosti socialističnega tabora.
Kosigin Je v svojem odgovoru govoril o napredovanju socializma na svetu in poudaril potrebo enotnosti socialističnih držav.
Agencija Tass pravi v svojem današnjem komentarju, da »tisti, ki so mnenja, da bodo izzivanja proti Vietnamski demokratični republiki ostala nekaznovana, se zelo motijo«.
«Nlhče ne sme dvomiti, nadaljuje Tass, da bodo Sovjetska zveza ln ostale socialistične države v celoti izpolnile svojo dolžnost do vietnamskega ljudstva. Sovjetska zveza ne bo ostala brezbrižna do barbarskih napadov na varnost Severnega Vietnama, kateremu bo dala potrebo pomoč in podporo. ZDA se nevarno igrajo z ognjem ln letalski napadi lahko povzročijo najhujše posledice. Ti ameriški napadi ne samo napadajo suverenost Severnega Vietnama, temveč izzivajo ves socialistični tabor.«
CGIL. Minister Deli? Fave je takole odgovoril: »V zvezi z vašo brzojavko zagotavljam, da besedilo zakonskega dekreta o zvišanju pokojnin in preureditve pokojninskega sistema ni bilo izročeno nobeni sindikalni organizaciji, ker so še v teku posvetovanja med prizadetimi ministrstvi za sestavo dokončnega besedila.«
Predsednik komisije za delo Je danes v tej komisiji sporočil, da bo minister za delo Delle Fave predložil poslanski zbornici poročilo o reformi pokojnin.
Potres v Sarajevu
SARAJEVO, 11. - Danes ob 11.21 je bil v Sarajevu potres pete stopnje Mercallijeve lestvice. Hkrati se je slišalo podzemeljsko bobnenje. Središče potresa Je bilo na samem ozemlju Sarajeva. Potres je trajal približno eno sekundo ter je povzročil manjšo škodo na hišah. Med prebivalstvom je nastala panika, ni pa bilo ranjenih.
Dan protestov za pokojnine
RIM, 11. — Danes je bil v vsej Italiji dan protestov delavcev in upokojencev, ki ga je organizirala CGIL z zahtevo za izboljšanje pokojnin in za reformo pokojninskega sistema.
V okviru protestov so bila v raz-nih mestih Italije zborovanja delavcev, na katerih so govorili sindikalni predstavniki V Firencah je govoril tajnik CGIL Foa, v Mestrah glavni tajnik Lama, v Neaplju tajnik Scheda.
Zborovanje na Trgu sv. Ivana v Rimu. ki je imelo biti danes in na katerem je imel govoriti glavni tajnik CGIL Novella, je bilo odloženo zaradi slabega vremena.
CGIL je poslala ministru za delo in za socialno skrbstvo brzojavko, a katero ga opozarja na zahteve
Pred prihodom de Murvilla v ZDA
PARIZ, 11. — Ameriški poslanik v Franciji Charles Bohlen je zahteval danes popoldne razgovo' z namestnikom predsednika vlade in zunanjega ministra Joxe-jem, katerega je obvestil o ameriškem bombardiranju Severnega
Vietnama.
Zvedelo se je, da namerava Bohlen odpotovati v soboto v Wa-shington na posvetovanje v pričakovanju prihoda francoskega zunanjega ministra de Murvilla v ameriško prestolnico, ki je določen za 17. februarja. De Murvil-le bo ostal v Washingtonu štiri dni ter bo imel razgovore z državnim tajnikom Deanom Ruskom in sprejel ga bo tudi predsednik Johnson. 21, februarja zvečer bo odšel v New York na razgovor g tajnikom OZN U Tantom. V Pariz se bo vrnil 24. februarja.
«Titan 3-A» v vesolju
CAPE KENNEDY, 11. — Danes so v Cape Kennedy izstrelili raketo «Titan 3-A«, katere naloga je izstreliti tri satelite na različne tire okoli Zemlje. Motorje tretje in zadnje stopnje bodo ustavili in zopet prižgali trikrat v vesolju. Tretji stopnji bodo menjali dvakrat tir. Namen teh poskusov je ugotoviti možnost naglega ln natančnega prenosa materiala na kateri koli kraj vesolja in za »vesoljske sestanke«.
Tretja stopnja je redno nastopila kroženje po tiru okoli Zemlje. Njen apogej znaša 2700 kilometrov, perigej pa 185 kilometrov.
Ameriški izstrelki «Hawks» na izraelskem ozemlju
Eškol odpovedal obisk v Bonnu zaradi prekinitve dobav orožja
TEL AVIV, li.
izraelske vlade Levi Eškol je sporočil po radiu, da bodo te dni namestili v nekaterih izraelskih krajih prve ameriške raketne izstrelke «Hawks». O tem sta se nedavno sporazumeli izraelska in ameriška vlada.
V Bonnu je kancler Erhard sprejel danes izraelskega poslanika. V poučenih krogih pravijo, da sta govorila o odnosih med Izraelom in Zahodno Nemčijo po prekinitvi dobav nemškega orožja Izraelu. Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je odpovedal svoj predvideni sestanek z Erhar-dom ter je pozval izraelskega diplomatskega predstavnika v Bonnu, naj pride v Tel Aviv na poročanje. Dalje poročajo, da se bo izraelski predstavnik v Bonnu u-deležil prihodnji teden izredne seje vlade, na kateiri «bodo verjetno sprejeli izredno važne sklepe*.
Predsednik I Demonstranti so skušali v Madra-
Novc demonstracije v Indiji
MADRAS, 11. — Danes so bile v Madrasu demonstracije proti u-vedbi Jezika hindi kot uradnega jezika v Indiji. Demonstracije so bile tudi v drugih krajih države Madras. Na neki železniški postaji v Madrasu Je policija ubila pet demonstrantov. V vsej državi je bilo pri današnjih demonstracijah ubitih 24 demonstrantov. Oblasti so odredile, naj se
su ustaviti več vlakov in policija je nanje streljala. Mnogo demonstrantov so aretirali.
Poziv
britanski vladi
LONDON, II. — Britanska vlada Je na svoji današnji seji razpravljala o položaju v Vietnamu. Skupina 50 laburističnih poslancev, ki pripadajo skoraj vsi levemu krilu, je predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero zahtevajo novo britansko pobudo za premirje v Južnem Vietnamu in za politično rešitev spora.
Popovič v Tunisu
TUNIS, 11 — Državni tajnik za zunanje zadeve SFRJ Koča Popovič, ki se nahaja na uradnem obisku v Tunisu, se je danes sestal v državnim tajnikom pri predsedstvu republike, z ministrom za obrambo osebnim zastopnikom predsednika Burgibe, Mongi sumom. Na sestanku so obravnavali mednarodna vprašanja.
v vsej državi Madras zaprejo šole. reditve.
RIM, 11. (Ansa) — Pomočnik tajnika za turizem SFRJ Luka Novak je prispel včeraj v Rim na čelu delegacije, ki bo v jugoslovansko-italljanski mešani komisiji proučila praktični izvajanje turističnega sporazuma, podpisanega lani med Italijo in Jugoslavijo. Sestanki bodo v ministrstvu za turizem ln pri-
likujejo od onih na neapeljskem kongresu, kar zadeva smotre politike levega centra. Za socialiste ti smotri ne morejo biti oni »negativnega in jalovega protikomunizma, ampak oni pozitivne in globoke preobrazbe. Odklonili smo in odklanjamo diskriminacijo med državljani in tudi če sprejmemo politično omejitev vladne večine ne pripisujemo levemu centru izključno negativnega protikomunističnega smotra, ampak onega, bolj prfprlčUivega da se z močjo političnih dejanj, z reformami pre-priča, da je demokracija zmožna, bolj ko katerikoli drugi sistem, zadovoljiti težnje delavcev. Takšen je bil nov in obetajoč smisel neapeljskega kongresa; zaradi tega je bila upravičena, dasi napadana odločitev PSI; to nas je navedlo, da smo prenesli hud razkol; to je še vedno nepremostljiv pogoj za sodelovanje med socialisti in katoličani. Nihče ne more pričakovati od nas, da bi se zabrisale značilnosti, ki so lastne PSI, nihče ne more zahtevati od nas, da bi pojmovali sodelovanje levega centra izključno kot borbo proti komunizmu, tudi če so še vedno veljavni utemeljeni idejni in politični razlogi za avtonomijo PSI in za kritiko zgodovinske izkušnje komunizma, njegovega pojmovanja politične oblasti, izvrševanja te o-blasti in, v splošnem, politične ureditve države«.
De Martino je nato pripomnil, da je treba sedaj poiskati razčiščenje med strankami v zvezi z vprašanji, ki neposredno zanimajo PSI, namreč dejavnost vlade in ukrepov, da bi zagotovili razvoj investicij in delavsko zaposlitev, v skladu in dosledno z gospodarskim načrtovanjem. Obrnil se je na centralni odbor, naj poveri vodstvu stranke mandat, da ugotovi možnost razvoja levega centra z novimi silami v vladi, glede njene učinkovitosti, volje in zmožnosti, da se spopade s potrebno energijo z zaskrbljujočimi težkočami gospodarstva in da uresniči hkrati gospodarsko načrtovanje in reforme.
Na koncu je De Martino govoril o stanju gospodarstva in nakazal politiko, ki jo PSI zahteva za premostitev sedanjih težkoč, ne da bi ozdravljenje gospodarstva šlo Izključno na škodo delavstva; »Dobro vemo, da vlada levega centra ne more voditi socialistične politike, toda demokratičen odgovor Je mogoč; in le s sporazumom glede tega odgovora postane veljavno sodelovanje socialistov v vladi«. Nato je naštel nekatere smotre, ki bi mogli predstavljati osnovo za krepkejšo dejavnost vlade; 1. povečati globalno povpraševanje in po spešiti investicije; ustanoviti med ministrski odbor za načrtovanje ustanoviti sklad za gospodarski ir socialni razvoj; povečati srednj državni kredit; urediti stimulans* z enotno zakonodajo; 3. pospešit uveljavljanje novih kriterijev jav nega posega; dajanje sredstev zr javna dela in za ljudsko gradbe ništvo s tem, da se poenostavijc vsi postopki in da se dajo na raz polago državi in krajevnim upra vam potrebna finančna sredstva naglo odobriti urbanistični zakon: naglo odobriti zakon, ki ustanavljt podjetje za poseg na tržišče kmetijskih pridelkov.
V	diskusijo o poročilu De Martina so posegli danes popoldne v glavnem predstavniki levice, ki zagovarjajo stališče, da mora PSI izstopiti iz vlade ln preiti v opozicijo, «ne v abstraktno opozicijo, ampak v opozicijo za pogajanja, k. bodo za nas ugodnejša«, kakor Jr dejal Veronesi. Razprava o poročilu se nadaljuje jutri
Po poročilu De Martina so se novinarji obrnili na nekatere vidnejše člane centralnega odbora, da bi jim povedali svoje mnenje o tem poročilu. Cattani: »Iz poročila Je razvidna volja, da se nadaljuje vladno sodelovanje, dasi z odločnejšo obvezo glede gospodarske politike, zlasti glede Uresničenja načrtovanja«. Carrettoni (Lombardijeva skupina): «Gre za poročilo, ki je odprto in dopušča vrsto rešitev. Centralni odbor ima s tem vse ele. mente za oceno položaja in za sprejem sklepov«. Venturini: »Soglašam s poročilom, predvsem kjer naglaša nujnost, da se reši vprašanje konjunkture, ki je glavno vprašanje«. Vittorelli: «Poročilo je odlično, povsem jasno, krepko; tako, da more pospešiti proces razčišče-nja z onimi, ki so resnično pripravljeni sodelovati pri tem raz-čiščenju«. Bertoldi: »Poročilo je odlično in temelji na objektivni in vedri oceni političnega in gospodarskega položaja in ker postavlja na zelo jasen način konkretno vprašanje, da se ta položaj reši v izvirnem duhu levega centra, ka kor to hoče pretežna večina stranke«. Mancini: «Poročilo De Martina tolmači razpoloženje pretežne večine stranke«. Giolitti (Lombardijeva skupina) ni hotel dati nobene izjave.
Center za proučevanje demokratičnih institucij je povabil pod predsednika vlade Nennija na mednarodno zborovanje o načelih en ciklike Janeza XXIII. «Pacem ir terris«, ki bo v New Yorku, in ka terega se bodo udeležili: podpred sednik ZDA Humphrey, Fulbright Warren, U Tant in sovjetske, polj ske, jugoslovanske, angleške, fran coske, belgijske in afriške vodiln* osebnosti. NennI se ni še odločil, ali naj sprejme vabilo.
V	poslanski zbornici so odobril' s tajnim glasovanjem nekatere za konske osnutke, nato pa so nada ljevali razpravo o zapori nad sta narinami in o 10-odstotnem povi šanju najemnine na zgradbe, name njene za hotele, penzione, gostilnt ali druge gostinske obrate.
V	senatu so ratificirali nekatere mednarodne sporazume, nato pa so bile na dnevnem rfedu interpelaci Je ln vprašanja v zvezi s stanjem snanstvenega raziskovanja v Italiji.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.3, najnižja 0.4, ob 19. url 4,2; vlaga 44 odst,, zračni tlak 1020,5 hitro narašča, veter 10 km severovzhodnik, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.4.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 12. februarja
Damijan
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27. Dolžina dneva 10.15. Luna vzide ob 13.06 in zatone ob 4,23 Jutri, SOBOTA, 13. februarja
Katarina
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU V KULTURNEM DOMU
Izčrpna in temeljita poročila o razmerah slovenskega šolstva ob njegovi 20-letnici
Občni zbor je pozdravil in mu zaželel plodno delo ludi pedagoški svetovalec prof. Mihelič - Uspešno delo pedagoškega odseka - Izvoljen nov odbor sindikata
Med včerajšnjim občnim zborom Sindikata slovenske šole v Kulturnem domu
Tudi Avstrija prijavila udeležbo
na lesni razstavi
Avstrijski organ za gozdno in lesno gospodarstvo Bundesholzwirt schaftsrat z. Dunaja je te dni uradno zagotovil udeležbo Avstrije na lesni razstavi, ki bo tuai letos organizirana v okviru tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma od 21. junija do 5. julija. Avstrija sodeluje na tržaškem velesejmu kakor tudi sosedna republika Jugoslavija, od prve prireditve po vojni. Letos bo njena razstava na lesnem področju organizirana na temo Lepilne snovi in derivati, ki nastajajo pri predelavi lesa«. V poslovnih krogih velesejma blizu naglašajo, da je Avstrija najvažnejši partner tržaškega pristanišča kar zadeva promet z lesom iz Podonavja v čezmorske dežele. Hkrati s tem pa je Avstrija tudi najvažnejši dobavitelj mehkega žaganega lesa številnih tržišč ob Sredozemlju.
Prav tako pa se tudi Trst udeležuje s tropskim lesom največje avstrijske lesne prireditve, tako-imenovane Oesterreichische Holz-masse v Celovcu. V tej zvezi naj omenimo, da je v lanskem avgustu v tržaškem paviljonu koroškega velesejma Enotni propagandni odbor našega mesta razstavil nekaj velikih debel lesa iz gvinejskega zaliva in pa popoln vzorčnik tropskega lesa iz strukture evropske lesne trgovine s prekomorjem.
£ Jutri ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah zborovanje KPI o temi: «Stališče komunistov v zvezi z gospodarsko in politično krizo v državi in v Trstu«. Govoril bo tajnik federacije Paolo Šema.
SPREJET PRIZIV OBČINSKEGA ODBORA
Odložena spojitev bolnišnite za dojenčke z «Burlo Garofolo»
Do tega je prišlo zlasti na prizadevanje leve opozicije, ki je odločno nastopila proti statutu združenih bolnišniških ustanov
Preteklega novembra je predsednik republike podpisal dekret o spojitvi bolnišnice dojenčkov z o-troško bolnišnico «Burlo Garofa-lo». V tem dekretu je omenjen tudi statut nove zdravstvene ustanove, ki ga je sestavila prefektura, ne da bi se kaj posvetovala z občinsko upravo ali z združenimi bolnišnicami, katerim je do nedavnega pripadala klinika za doječke.
Proti temu statutu, ki postavlja javne ustanove v bodočem upravnem svetu nove zdravstvene ustanove v manjšino in prepušča večino zasebnikom, je tržaški občinski svet soglasno protestiral in pooblastil odbor, naj nastopi proti tej nameri. Vsa prejšnja posredovanja niso zalegla. Na vztrajne zahteve zlasti svetovalcev leve o-pozicije v občinskem svetu, je občinski odbor nedavno vložil na notranjem ministrstvu priziv proti uveljavitvi omenjenega statuta. Sedaj poročajo, da je bil ta priziv sprejet in da je bila spojitev dveh otroških bolnišnic odložena, dokler se stvari ne razčistijo.
Včeraj v Nabrežini Prešernova proslava
Sinoči so v dvorani Prosvetne-j <ta društva «Igo Gruden» v Nabre-1 zini, priredili zelo lepo Prešerno-
V Kulturnem domu je bil včeraj dopoldne občni odbor sindikata slovenske šole, na katerem so bila podana izčrpna in temeljita polotila o razmerah slovenske šole in šolnikov ter o delovanju sindikata za rešitev perečih problemov. Po poročilih glavnega tajnika in raznih referentov, ki so jih člani odobrili z aplavzom je sledila diskusija, nato pa so izvolili nov odbor. Za glavnega tajnika je bil izvoljen prof. Egidij Košuta, za člana odbora pa prof. Maks šah. prof. Jože Umek, prof. Ivan Šavli, Aleksandra Mahnič por. Močnik, Justa Bizjak, Evgen Dobrila, Bruno Kralj in Armand Škrlavaj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Nada Pertot. prof. Stanislav Soban in prof. Gojmir Budal; v razsodišče jra Marcel Petkovšek, prof. A-lojz Rebula in Stane Škrinjar.
Občnega zbora se je udeležil tudi pedagoški svetovalec prof, Stane Mihelič, ki je toplo pozdravil učitelje in profesorje ter pripomnil, da je zelo pozorno poslušal zares zanimiva poročila o problemih slovenskega šolstva in šolnikov ter o prizadevanjih sindikata za rešitev problemov, ki v živo prizadevajo slovensko šolo in šolnike. Dejal je, da je pedagoško delo pogojeno z rešitvijo teh vprašanj in je želel sindikatu in odboru uspešno delo v korist šole in šolnikov.
Po prečitanju zapisnika lanskega občnega zbora je glavni tajnik prof. $ah pozdravil prisotne in pedagoškega svetovalca prof. Miheliča. Nato je prečital pozdrav sindikata slovenskih šolnikov iz Gorice, ki se zahvaljuje za vabilo, a sporoča, da se njegovi predstavniki ne morejo iz tehničnih vzrokov udeležiti občnega zbora, kateremu želijo obilo uspeha. Sledila so poročila glavnega tajnika, referenta za osnovne šole, referenta za srednje šole,' blagajniško poročilo in poročilo pedagoškega odseka. (Glavna poročila zaradi njihove izčrpnosti in pomembnosti objavljamo na današnji tretji strani).
Iz poročila pedagoškega odseka je razvidno, da je v lanskem letu navezal stike z zavodom za napredek šolstva v Kopru in v ta namen 'so tržaški šolniki dvakrat ho-spitirall na ošemletki v Kopru, enkrat pa so priredili srečanje s koprskimi šolniki. S sodelovanjem Glasbene Matice so priredili kratek pevovodski tečaj za učitelje, 17. maja lanskega 'eta so organizirali zaključno šolsko prireditev za srednje šole, 31. maja pa zaključno prireditev osnovnih šol, ki sta bili v Avditoriju. Razen tega je odsek organiziral sestanke profesorjev prirodoslovja ln slovenščine spričo šolske reforme, ki vpliva tudi na pouk teh predmetov v šoli.
' Na zadevno vprašanje je prof. Sah še podrobno opisal delovanje odbora v lanskem letu, prisotni šolniki pa so odboru izrazili vse priznanje in pohvalo za njegovo delovanje. Sledila je diskusija z raznimi predlogi, nato pa izvolitev odbora. Novi glavni tajnik se je zahvalil vsem, ki so do sedaj sodelovali s sindikatom, in je izrazil žello, da bi se to sodelovanje še bolj okrepilo. Glede na 20-letnico slovenske šole pa je poudaril, da ne smemo mimo te obletnice in da se Je že treba pripravljati na primerne zaključne prireditve vseh šol. Prof. Rebula le predlasal, naj bi sindikat v okviru te obletnice priredil okroglo mizo o slovenski Šoli v Italiji. Ta predlog so soglasno snreieli, kakor tudi predlog učitelja Ki'-Ana Ferluge, naj bi sindikat poslal vsem občinskim svetom «prememoria» o problemih slovenskega šolstva.
. Ob koncu občnega zbora so soglasno odobrili predlog, naj se pošljejo z občnega zbora prosvetnemu ministru, deželnemu odborniku za šolstvo in šolskemu skrbniku v Trstu naslednja pisma: Prosvetni minister on. Luigi Gui	„ ,
Sindikat slovenske šole v Trstu vam pošilja z redne letne skupščine svoje pozdrave in vas obenem naproša za posredovanje v nerešenih vprašanjih:
Niso že izvedena zagotovila zakona z dne 19. 7. 1961 št. 1012;
ni še ustanovitvenih dekretov za vse srednje šole s slovenskim učnim jezikom z odgovarjajočimi organiki;
ni še organika za osnovne šole v skladu dekreta predsednika republike z dne 15. 2. 1964 št. 478;
niso še izvedene ugodnosti zakona št. 24S z dne 13. 3. 1958. Deželni odbornik za šolstvo prof. Vicario, Trst Sindikat, slovenske šole v Trstu rom z redne letne skupščine pošilja svoje pozdreiv in pas naproša za posredovanje pri pristojnih oblasteh za čimprejšnjo ugod-
no rešitev nerešenih vprašanj.
Šolski skrbnik dr. Tavella, Trst
Sindikat slovenske šole v Trstu vam z redne letne skupščine pošilja svoje pozdrave, zahvaljuje se vam za vaša prizadevanja v korist slovenske šole in njenega osebja. Obenem vas naprošamo, da s svojim posredovanjem omogočite ugodno rešitev visečih vprašanj, ki zadevajo slovensko šolo in njeno osebje.
Proslava odporništva sekcije KPI pri Sv. Jakobu
V nedeljo, 14. t.m. ob 10.30 bo v kinu «Ideale» sekcija KPI 'pri Sv. Jakobu priredila proslavo 20-letnice odporništva. Predvajali bodo film »Poslednji most» z Marijo Sehell v glavni vlogi. Svojcem padlih Sentjakobčenov bodo podelili spominsko medaljo. V imenu deželnega odbora KPI ho na pro--slavi spregovoril tajnik Silvan« Bacicehi, bivii politični., komisar brigade «Fontanot».
Sestanek za naftovod Trst - Schwechat (Dunaj)
Včeraj so se na Dunaju sestali predstavniki mednarodnih petrolejskih družb, ki sodelujejo pri' SIOA, to je pri družbi, ki bo zgradila naftovod iz Trsta do dunajskega predmestja Schwechat. Strokovnjaki so proučili dosedanji razvoj pripravljalnih del in so sklenili čim prej vzpostaviti nove stike z italijansko družbo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev in ležišč zemeljskega plina ENI, ki bo kakor znano soudeležena pri omenjeni družbi SIOA, in ki ima glavno besedo pri gradnji italijanskega odseka novega naftovoda.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiniiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiu
V OKVIRU VSEDRŽAVNEGA DNEVA BORBE ZA P0K0JNINE»
Popolnoma uspela stavka delavcev in zborovanje Nove del. zbornice
CGIL zahteva, naj vlada čimprej predloži parlamentu zakon o reformi pokojnin ■ Protestna povorka po mestu
borbe za pokojnine«, ki ga je proglasila CGIL. V Trstu je Nova delavska zbornica CGIL proglasila protestno stavko vseh delavcev, ki so zavarovani pri INPS, in sicer od 13. ure dalje. Čeprav ni bila stavka enotna, se je je udeležila o-gromna večina delavcev. Delavska zbornica je namreč nasprotovala stavki,. čeprav se strinja v zahtevi, 'da Je treba čimprej predložiti par-!lahVenro zakonski osnutek o reformi in izboljšanju pokojnin. Značil. no pa je, da je Delavska zbornica tudi napovedala v CRDA stavko kovinarjev v zaščito ladjedelnice Sv. Marka, kar bi bilo sicer pravilno in utemeljeno, če ne bi hotela ta sindikalna organizacija razbiti enotnega nastopa zaradi pokojnin. Kljub temu pa je tudi mnogo njenih članov zapustilo delo ob uri, ki jo je določila Nova delavska zbornica.
Delavci in številni upokojenci so se zatem 'ob 14. uri zbrali na Trgu sv. Antona, kjer je bilo zborovanje, ki mu je predsedoval tajnik Nove DZ - CGIL Albino Gerli. Naj. prej je na kratko spregovoril o važnosti borbe za izboljšanje pokojnin in za pokojninsko reformo ter obsodil vlado, ki ni izpolnila obljube, da bo predložila do 31. decembra 1964 zakonski osnutek za reformo pokojnin. Rekel je tudi,
ui««miiiiiiiHm»iiliJ!nwiiiiiiiiiimu*muHiimniHnniiiii»mii....
ZA ZAŠČITO LADJEDELNIC
Danes na sedežu FIOM skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Na skupščini bodo sindikalni voditelji poročali o stališču FIOM do ladjedclslva
Včeraj je bil po vsej državi «dan t da nimajo delavci, ki so v odvis-
— nem delovnem razmerju, nič proti temu, da bi pomagali neodvisnim delavcem, kmetom in obrtnikom,, da pa se ne sme njihov položaj izboljšati izključno v breme. pokoj: ninskega sklada delavcev pri INPS. Zatem je dal besedo članu vodstva CGIL Levreru, ki je v daljšem govoru orisal vzroke stavke in navedel razne že znane podatke o pokojninah ter zahteve .CGIL za njihovo izboljšanje in reformo.
Levrero' je zahteval, da se minimalne pokojnine od 12.000 ih 15.000 lir zvišgjo na 20.000 lir, redne pokojnine naj se zvišajo za 30 odstotkov, vsi ti poviški pa naj se začnejo šteti, od 1. julija lani. Seveda zahteva CGIL tudi reformo pokojnin, tako da se uvede načelo pregibne lestvice, da dosežejo pokojnine vsaj 80 odstokbv prejemkov, medtem ko znašajo sedaj povprečno samo 30 odstotkov, da se uvedejo družinske doklade tudi k pokojninam itd. Odločno je protestiral tudi proti temu, da bi vlada odvajala denar iz pokojninskega sklada INPS v druge namene.
Po zborovanju so šli delavei v povorki na Trg Goldoni, od tu pa po Korzu na Trg Unita, kjer so še mirno razšli.
Zveza kovinarjev FIOM-CGIL je naslovila na delavce ladjedelnice Sv. Marka poziv, v katerem pravi med drugim:
Protestna manifestacija proti nameravani ukinitvi ladjedelske dejavnosti naše slavne ladjedelnice Sv. Marka je opozorila vse mestno javno mnenje na važnost tega vprašanja. Razna združenja, ustanove, stranke, kakor tudi sindikalne organizacije so se odločno izrazile proti kateremu koli načrtu, ki ne bi upošteval obnovitve in okrepitve Sv. Marka. Toda ta podobnost stališč je naletela na veliko omejitev. Mnogi namreč nočejo pristati na dejansko in stvarno enotnost vseh gospodarskih, socialnih in političnih sil, ki bi se dosegla z ustanovitvijo mestnega odbora v obrambo ladjedelnic,
Zdi se, da ni mogoče doseči tega, kar so dosegli v drugih mestih, zaradi nasprotovanja določenih političnih sil, ki predpostavljajo splošnim interesom mestne skupnosti svoje strankarske interese. Takšno ravnanje lahko samo prejudicira stvar, za katero se hočejo vsaj po besedah vsi boriti. Pokrajinski sindikat FIOM-CGIL opozarja delavce Sv. Marka in delavce številnih mestnih podjetij, ki so neposredno povezani z dejavnostjo ladjedelnice, kakor tudi vse Tržačane, na zle posledice takšnih stališč ter jih poziva, naj povečajo svoj pritisk, da bi tudi Trst enotno nastopil v obrambo svojih interesov.
Delavci Sv. Marka in vseh zasebnih podjetij! Grožnji o skrčenju proizvodne dejavnosti ladjedelnic, ki jo vsebuje vladni načrt gospodarskega razvoja, se je treba odločno upreti in zahtevati spremembo nakazanih usmeritev. Potrebne so druge izbire; ki bodp upoštevale osnovne interese Italije na morju, tako da se okrepijo naša mornarica in naše ladjedelnice.
Konkurenco bomo lahko tolkli z velikimi investicijami, ki hod«
omogočile popolno obnovitev naših ladjedelnic, tako da ne bo prišlo do njihove opustitve ali pa do polovičnih ukrepov, ki bi končno samo poslabšali položaj. Sv. Marko se mora ohraniti, da bo nadaljeval svojo vlogo nenadomestljivega stebra tržaškega gospodarstva in to bo lahko doseženo le z novo vladno politiko nasproti lad.iedelstvu in pomorstvu.
Da bi sindikat FIOM-CGIL orisal svoje stališče in proučil skupaj z delavci potrebno akcijo v zaščito zaposlitve, je sklical za danes ob 17. uri v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 skupščino, na katero so vabljeni vsi delavci Sv. Marka. Da bi omogočil, čim večjo udeležbo, je pokrajinski sindikat FIOM napovedal za danes o-pustitev vsakega nadurnega dela.
ceni 19.400.000 lir. Dela je prevzelo podjetje Carlo Zuretti iz Trsta, vendar pa mora to odobriti še višja oblast.
vo proslavo.
Na sporedu so bile, poleg priložnostnega govora, še recitacije pesnikovih pesmi, nastop dramske skupine in domačega otroškega pevskega zbora.
Občinstvo, ki je napolnilo dvorano prav do zadnjega kotička, je z velikim veseljem in navdušenjem nagradilo vse nastopajoče. K tej uspeli in kvalitetni prireditvi se bomo še vrnili ter obširneje poročali.
Z vespo sta padla
20-letni študent Edoardo Comi-no iz Križa št. 70, je včeraj vozil vespo, na kateri se je peljal tudi 19-letni študent Vinicio Sardo s Trga Liberta 10 iz Saleža proti Križu. Na nekem ovinku je Co-mino izgubil nadzorstvo nad vo^ zilom ter se prevrnil. Pri nesreči se je hudo pobil in ranil po glavi in telesu samo Sardo. V bolnišnici se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 20 dni.
Delavec na gradbišču padel v jamo za temelje
Žrtev hude nesreče na delu je postal včeraj popoldne 44-letni delavec Mario Deboni iz Ul. Bo-nomea 14, ki je uslužben pri gradbenem podjetju Pitacco. Deboni se je ponesrečil na nekem gradbišču pri Cedasu v Miramarskem drevoredu, kjer je nerodno padel v jamo za temelje. Zlomil si je zapestji ih si verjetno zlomil stegnenico. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti 50 dni.
Požari suhljadi
Sonce in suho vreme je osušilo vlago in v tem času je nastala velika nevarnost požarov suhe trave. Tak požar je izbruhnil predvčerajšnjim okrog 14. ure blizu openske železniške postaje. Vnela se je suhljad na površini 120.000 kv. metrov. Gasilci z Opčin so morali zaprositi za pomoč in šele okrog 18.30 so pogasili požar.
Požari suhljadi so se razplamteli tudi na Proseku pri pokopališču, na Katinari pri železniškem mostu, pri sanatoriju pa Opčinah, na Repentabru in v Ul. Rossetti.
Izjave dr. Savone tržaškemu Radiu
Včeraj Je novi pokrajinski predsednik dr. Savona dal tržaškemu Radiu izjavo, v kateri je predvsem poudaril naloge in pristojnosti pokrajinske uprave v odnosu do dežele. Najprej je dejal, da hoče pokrajina s svojim politično-uprav-nim programom zagotoviti prebivalstvu nekaj novega in koristnega ter izboljšati v ta namen svoje delovanje. Za časa svojega predsedovanja bo dr. Savona predvsem skrbel za zadostitev stvarnih potreb posameznih krajevnih skupnosti v splošni perspektivi okrepitve samoupravnih ustanov.
Rekel je tudi, da bo pri delovanju pokrajine bistveno, da prenese dežela razne upravne naloge nanjo, na občine in druge krajevne ustanove, pri čemer bodo vse te ustanove in uradi deželi v pomoč. Sicer pa sodobno življenje samo zahteva čimvečjo decentralizacijo. Po drugi strani pa ne sme postati pokrajina le nekakšen decentraliziran organ deželne uprave, to je, dežela ne sme odvzeti pokrajini njenih bistvenih funkcij.
£ 10. t. m. so pri skrbništvu za javna dela vladnega komisariata oddali na javni dražbi dela za ureditev carinskih uradov v notranjosti pomorske postaje na osnovni
iiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimmiiiiiimimmiiHUMiitniiiiiiuiiimMiiiiiiiiifiitiiiiHiiiiiiiMimiii
HUDA NESREČA NA DELU V ITflLSIDER
Pri mazanju tekočega traku je vtaknil roko med valje
Na njegove krike od bolečin so strojniki hitro ustavili stroj, ki pa mu je že povzročil kostne poškodbe na roki
Včeraj ponoči se je v Italsiderju v Skednju pripetila pretresljiva nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice za 57-letnega delavca Romana-Claricha iz Ul. Fragiacomo 1. Delavec je z neko posebno mažo mazal tekoči trak za raztovarjanje železne rude. Mazanje je potrebno, da se trak bolje prilepi na nosilne valje. Pri tem se je Clarich zelo približal valjem v pogonu in nerodno postavil roko pod trak. Tedaj sta mu dva valja zagrabila levico ter jo počasi navijala proti notranjosti tekočega traka. Clarich
je začel vpiti od bolečin in na srečo ga je slišal strojnik tekočega traka ter stroj takoj ustavil.
Clarichu so priskočili na pomoč delovni tovariši ter mu izvlekli levico izmed valjev, nato pa mu pomagali na reševalno postajo v železarni. Nekaj minut pozneje so Claricha z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku zaradi rane na levem zapestju z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ranil se je tudi po levi rami. Clarich se bo moral zdraviti 20 dni.
Med včerajšnjo povorko upokojencev po mestu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiffiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiimmiiiiiimimmimmii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojen zaradi tihotapstva cigaret za lastno potrebo
Zasačili so ga pri izhodu iz pristanišča z 10 zavojčki • Obsojen zaradi pijanosti med vožnjo
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
Osebe: Marceline — Miranda Caharija; Jef — Adrijan Rust-ja; Clotaire — Silvij Kobal: Richard — Jožko Lukeš; Louis — Edvard Martinuzzi; Etiennette — Zlata Rodoškova. Prevod: prof. JANKO MODER Scena: arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:	ŽARKO PETAN
PREMIERA
danes, 12. februarja ob 20.30 uri (premierski abonma) PONOVITVE
v soboto, 13. februarja ob 20.30 uri (abonma I. ponovitev), v torek, 16. februarja ob 20.30 uri (abonma red A), v sredo, 17. februarja ob 20.30 uri, v četrtek, 18. februarja ob 20.30 url (abonma red B)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V nedeljo, 14. februarja ob 16. uri v Ljudskem domu pri Sv. Barbari
ANGELO BEOLCO - RUZANTE
LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi danes, 12. t. m. ob 20.30 v kino dvorani «Ana»
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA Sodelovali bodo:
PEVSKI ZBOR IZ SV. KRIŽA,
PEVSKI ZBOR PROSEK - KONTOVEL in
DOMAČA DRAMSKA SKUPINA
ter ZENSKI DUET OB SPREMLJAVI HARMONIKE
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja
PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA
ki bo govoril o
^Smučarskem alpinizmu v našjh in tujih gorah»
Predavanje bo v dvorani Kulturnega doma 13. februarja!1* ob 20.30.
Gledališča
Nositi iz pristanišča cigarete skrite pod plaščem, pa četudi so te cigarete samo za lastno potrebo, je kaznivo. Prekršek spada pod obtožbo tihotapstva in tak prekršek je zagrešil 46-letni Bruno Cimolino iz Ul. Trento 5, ki se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki. Cimolino je bil obtožen, da je 10. marca 1964 skušal pretihotapiti iz pristanišča 10 zavojčkov cigaret «Navy cut» egiptovskega izvora. Zasačili so ga pri izhodu iz pristanišča, mu ga seveda
Na včerajš . ga sodišča, kateri jč predsedoval sodnik Fazio, je Cimolino ponovno izjavil, da je cigarete imel za lastno potrebo. Toda izgovor, mu nič ni pomagal in sodišče jfe Ci-molina obsodilo na 15 dni napora ter na plačilo 15.400 iir globe * * *
Na prizivnem sodišču je bila včeraj razprava proti 40-letnemu Enzu Iurichu iz Feletta Umoerto v Furlaniji, katerega je kazensko sodišče v; Vidmu 6. novembra lani obsodilo na 1 leto in 10 dni zapora, na plačilo 34.444 lir globe in sodnih stroškov. Obtožen Je bil, da je vozil motor brez šoferskega dovoljenja, pijan, da je oil pijan na javnem prostoru ter da se je upiral in žalil javne funkcionarje. Kazensko sodišče je lu-rlchu priznalo delno nesposobnost misliti in hoteti in je bilo milo s kaznijo, čeprav je bil Iurich stalen gost sodnih dvoran.
V svojem življenju je imel Iu ridh že večkrat opravka s pravico in je že presedel več kazni, toda 14. septembra lani se je ponovno prekršil. V Felettu Umbertu je pijan vozil motofurgon, ne da bi imel predpisano šofersko dovoljenje. Karabinjerji so opazili drveče vozilo in dali znak šoferju naj se ustavi. Toda Iurich je zavozil dalje in skoraj podrl karabinjerja sredi ceste. Ni pa šel daleč, ker ne je nekaj metrov potem zaletel v zid in se ustavil.
Karabinjerji so ga povlekli iz kabine motofurgona ter ga odpeljali
na karabinjersko postajo. Iurich je bil pijan in med potjo je začel žaliti karabinjerje ter se skušal na vse načine osvoboditi. Nič mu ni pomagalo in dva meseca kasneje se je znašel pred kazenskimi sodniki v Vidmu. Sodniki so upoštevali Iurichevo nenormalnost ter ga obsodili fta milo kazen.
V zaporu je Iurich vložil priziv za zmanjšanje kazni in prizivno sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Franz, je včeraj obravnavalo njegov primer. Iuricha ni bilo na sodišču, ker je zaprt v zaporu v Vidmu. Sodišče je vzelo v pretres Iurichev primer ter potrdilo prvotno obsodbo.
Skozi prosto pristanišče donosno tihotapstvo mineralnega olja
Finančna straža iz Milana je včeraj odkrila razvito tihotapstvo mineralnega olja, ki so ga prevažali iz Jugoslavije v Italijo preko tržaškega prostega pristanišča. Gre za tihotapstvo, ki so ga opravljali že več kot leto dni. V tem času so pretihotapili v Italijo približno 60.000 stotov mineralnega olja v skupni vrednosti 600 milijonov lir. Finančni stražniki so v Lodiju aretirali dva brata šoferja 35-letnega Ivan in 29-letnega Vita Maestrellija iz Verone, ki sta prevažala olje v avtocistemi. Nadalje so aretirali še dva uslužbenca, ki sta sprejemala pretihotapljeno olje v nekem skladišču na cesti med Benascom in Belegnanom v Lombardiji.
Pretihotapljeno olje šo v tržaškem pristanišču natovarjali na že lezniške cisterne in pri carinskem pregledu javljali, da gre za posebno olje za potrebe industrije tkanin imenovano «ensimage», ki ni podvrženo ocarinjen,ju. železniške cisterne so potem praznili v skladišču pri Carpianu, odkoder so ga potem prevažali v razna mesta Lombardije.
V teku je preiskava, da bi izsledili osebnosti, ki so imele glavni delež pri tihotapstvu.
VEKD1
Danes ob 20,30 za red A v vseh prostorih prva predstava opere Ren-za Rosselllnija «Pogled z mosta«, ki predstavlja novost za Trst Prodaja lzvenabonmajskih vstopnic 'se nadaljuje.
Rossellinijeva opera je povzeta po znani drami Arthura Millerja, ki pripoveduje o skupini italijanskih e-migrantov v ZDA, in se le malenkostno oddaljuje od Millerjevega dela.
Opero bo dirigiral someščan Nino Verchl, v pevskih vlogah pa bodo nastopili Nicola Rossi Lemenl (Ed-die Carbone), Sofia Bandin (Beatri-ce), Gian-na Galli (Catherine), Aldo Bottion (Rodolfo), Giovannl Ciminel-11 (Marco), Mario Basiola jr. (odvetnik Alflerl) in Eno Mocchlutti, Raimondo Botteghelll, Vito Susca in Lucio Rolli.
Zborovodja Giorglo Kirschner. Režija Franco Rossellinl (avtorjev sin), scene po osnutkih Piera Zufflja, Pri otvoritveni predstavi bo verjetno prisoten avtor Renzo Rossellini.
Jutri ob 20,30 za red C .v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah zadnja predstava Verdijeve opere «Bles v maskah« V vlogi Ulrike bo namesto Lazzarinl-Jeve nastopila Armanda Bonato,
TEATRO STABILE
Danes v petek 12. t.m. ob 20.30 za red E v okviru 20-letnice osvoboditve «Romagnola» Luigija Squarzine. Režija Eriprando Viscontl. scenska postavitev Sergio d’Osmo, kostumi Luca Sabatelli, pesmi Vlttorlo Fran-cesconl.
Nazlonale 14.30 «11 grande sentlero« Technicolor. Richard VVidmark, Car. roll Baker, Karl Malden.
Arcobaleno 16,00 «La sottlle linea rossa« Keir Dullea, Jack Warden. Prepovedano mladini pod 14. letom.
KxceIstor 16.00 «1 tre volti« Technicolor. Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris.
Fenlce 15.30 »Agente 007, misslone Goldflnger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattaclelo 16.00 «Le notti calde di Kyoto» Prepovedano mladini pod 18 letom.
Alabarda 16.00 «Sfida a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madlson.
Filodrammatico 16.00 «Le pioggie di Ranchlpur« Colorscope. Richard Burton, Lana Turner.
Aurora 16.30 «Cinque per la gloria«,
Crlstallo 16.00 »Malrimonio airttalla-na» Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 51.30 «L’uomo dl Rio« Tech-nlcolor. Jean Paul Belmondo.
Garibaldi 16.30 «1 due della legione« Franco Franchl, Clccio Ingrassia.
Impero 16.30 «Per un pugno dl dol-lart«.
Vlttorlo Veneto 16.00 «Non mandarmi flori« Terhnicolor. Rock Hudson, Doris Day.
Moderno Danes počitek.
Astra 16.30 «1 tre moschettleri«.
Astoria 16.30 «Due samurai per 100 gheishe« Technicolor
Abbazia 16.00 «Gli oriorevoli« Tot6, Peppino, De Filippo, Gino Cervi, VValter Chiari, Franca Valerl.
Ideale 16.00 «La iancia che uccide« Technicolor. Spencer Tracy.
Skedenj 16.00 «Sangue caldo« Robert Mltchum, Jean Sterling.
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v nedeljo, 14. febr. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored:
Nagovor pisatelja prof. BORISA PAHORJA
Nastopijo zbori:
Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — Steverjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Kras — Dol-Poljane Srečko Kosovel — Ronke Gallus — Trst Prosek - Kontovel Vesna — Križ
Razdelitev priznalnlh diplom Združeni zbori
Vstopnice so v predprodaji v soboto od 11. do 14. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma.
Vstopnina 400 in 300 lir
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v svojih prostorih v Ul. Mon-tecehi 6 danes, 12. t. m. ob 20.36 predavanje «PotovanJe v Tokio«, Pre. dava] bo Bruno Križman ter prikazal film o zadnjih olimpijskih :• grah. Vljudno vabljeni člani in pri Jateljl društva.
Razna obvestila
Državna srednja šola v Dolini pr redi v soboto 13 t.m. ob 20. uri Dolini Prešernovo proslavo.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Mari. je Fiško daruje Medita Pregare 1000 lir za Dijaško matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROK;
11. februarja 1965 se Je v Tr: rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 6 os< UMRLI SO: 67-letnl Giusto Br sani, 61-letni Ca-rmino Moratto, letna Maria Gobic por. Relll, 61-1 m Giuseppe Wleser, 83-letnl An nio Davanzo, 68-letna Maria Trls II por. Cantelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8. 2, — 14. 2.)
Giustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Glacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg U-nit4 4; G. Papa, Ul Felluga 46.
Služba lekarn od 14. do 16. ure
Giusti. Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti,' Ul. Combl 19; dr. Si-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (8. 2. - 14. 2.)
Godina, Trg S. Glacomo 1: Alla Minerva. Trg S. Francesco 1: Ai Due Mori, Trg Unitš 4; G. Papa, Ul. Felluga 46.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Izčrpna in temeljita poročila o stanju šole in o neurejenih razmerah slovenskih šolnikov
Poročilo glavnega
tajnika prof. Šaha
Na včerajšnjem občnem zboru Sindikata slovenske šole je dosedanji glavni tajnik prof. šah imel naslednje poročilo:
«Ko podajam svoje poročilo, ne morem mimo, da ne bi segel malo nazaj v življenje slovenske šole na Tržaškem. Naša šola stopa v dvajseto leto povojne dobe. Kdor je bil priča prvemu šolskemu letu, ko je bilo le troje srednjih sol: nižja gimnazija, trgovska akademija in višja realna gimnazija s 608 učenci in istočasno pa na vseh osnovnih šolah 5289 učencev, je lahko s ponosom in zaupanjem gledal v naslednja leta. 2e naslednje leto sta se tem šolam pridružili še trgovska nižja strokovna šola in industrijska strokovna šola in število na srednjih šolah je poraslo za skoraj 100% — od 608 na 1015. Dvignile pa so se tudi osnovne šole in dosegle svoj višek s 5302 učencema. Tako je' bilo skupno na slovenskih šolah v letu 1946-47 — 6.317 učencev, — število, ki je preseglo vsa pričakovanja. V treh letih se je priključilo še učiteljišče, trgovski tečaj na Katinari, v Nabrežini, na Opčinah in Proseku. V letu 1949-50 je bil odprt prvi razred klasičnih vzporednic na znanstvenem liceju. Leta 1950-51 je bil odprt še kmetijski tečaj na Plavjah in je deloval do zaključka 1953-54, ko Ra je nova razmejitvena črta dodelila koprskemu okraju. Leta 1951 je bil odprt industrijski tečaj v Dolini. Na vseh srednjih šolah smo tako dosegli najvišje število šol in učencev v šolskem letu 1952-53, ko smo presegli dva tisoč, in sicer točno 2028 učencev. Na osnovnih šolah pa smo že po treh letih padli od 5302 na 4214 učen-tev. To število je padalo iz leta v leto, in znaša letos 1045, vendar pa je nivo več ali manj ustaljen že nekaj let. Mnogo . je odvisno od nas samih, da to število ne bo padlo pod tisoč. Padec na osnovnih šolah pomeni padec tudi na srednjih šolah, kjer je letos 1050 učencev. Na srednjih šolah smo od viška v letu 1952-53, ko je bilo 2028 učencev padli v 12 letih za 100%. Na osnovnih šolah Pa v istem času od 1952-53 od 2136 na 1054 učencev, torej prav tako za 100%.
Zilavost naših šol pa nam zopet pokažejo številke opravljenih višjih matur: že do leta 1954-55 je opravilo mature: na znanstvenem liceju 201 učenec, na trgovski akademiji 80 učencev, na učiteljišču 88 učencev.
Do lanskega leta pa je maturiralo: na- znanstvenem in klasičnem liceju 468 maturantov, na trgovski Akademiji 331 -rtiaturan-tpv, na trciteijišču 231 maturantov.
Teh številk nas ne sme biti sram, saj znaša ob dvajsetletnici letno Povprečje po 23 kandidatov za licej. 16 za trg. akademijo in 11 za učiteljišče. To je za manjšino vsekakor lep uspeh. Vsiljuje pa se nam drugo vprašanje: nad tisoč kandidatov je prejelo srednješolsko izobrazbo v 20 letih. Kje so sedaj ti kandidati, kaj delajo, prevzemajo odgovornosti, so se vključili v vodilne kadre slovenske manjšine? Odgovor o tem iščimo sami zase.
šola pa se ni razvijala in bolehala le ob podanih številkah. Od skromne okrožnice štev. 8 glavnega zavezniškega stana ZVU z dne 8. oktobra 1945, smo prešli na ukaz ZVU štev. 18 od 8. nov. 1947 do zakona o slovenskih šolah 19. julija 1961 štev. 1012 do dekreta predsednika republike, dne 15. marca 1964 štev. 478, ki uzakonja slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem, ki že dejansko obstajajo. K temu še dodajmo že objavljeni ustanovitveni dekret z organikom za trgovsko akademijo in dekrete za učiteljišče in znanstveni licej, ki čakata na objavo v Uradnem listu. Ustanovitveni dekreti za 8 srednjih šol Pa so še v pričakovanju, šolska reforma z zakonom štev. 1859 z dne 31. dec. 1962 postopoma ukinja tradicionalno nižjo srednjo šo-lo in nižje strokovne šole ter uvaja novo srednjo šolo. Tako stojimo po višji sili znova pred vrati, dasi so bili nekateri ustanovitveni dekreti za bivše nižje srednje in strokovne šole pripravljeni. Obstajamo in živimo de facto — čakamo pa na priznanje de jure. Ne hi hilo pa prav, če bi zaradi tega držali roke križem. Prav dejanski Položaj nas sili, da se moramo z vprašanji naše šole še intenzivnejše ukvarjati.
.38 osnovnih šol, 8 srednjih in 3 višje srednje šole — 124 učiteljev, 152 profesorjev in še upravno in Postrežno osebje, ne more stalno samo čakati, ne da bi se kaj zganilo, ne da bi se njihov položaj medil. Malenkostne drobtinice aplikacije zakona 248 z dne 13. marca1958, ki so jih bili deležni le redki naši kolegi, nas ne morejo zadovoljiti. Prav tako nas ne more zadovoljiti vključitev nekaj desetin učiteljev v stalni stalež «šest-desetih», ki pa je sedaj padel že na 45, ker so ta mesta bila podeljena le osebno, pa še od teh mnogi ne bodo imeli nobene ko-nsti, ker ne bodo dosegli zahtevanih pogojev. Tako je treba znova samo čakati. Usoda Martina Kačurja se ponavlja na slehernem izmed nas.
Sindikat je predal mešani komisiji in pedagoškemu svetovalcu obširen promemoria o stanju šolstva in nakazal pota in želje za njega ureditev. Prav tako smo 23. Jan. letos po ustnem razgovoru s šolskim skrbnikom na njegovo zahtevo oddali pismene predloge ° vprašanjih, o katerih smo razpravljali. V teh predlogih na šolskega skrbnika smo stali na sta-llšču:
Za srednje šole uveljaviti predmetnik z istim številom ur kot je na italijanskih šolah in poleg te-Ra še toliko ur slovenščine, ko-iikor je ur italijanščine. Sprejem sedanjega predmetnika za I. in II. razred srednje šole, obenem pa
smo tudi predlagali predmetnik za III. razred srednje šole. Zaprosili smo za posredovanje, da Pridemo čimprej do ustanovitvenih dekretov in organikov, da se vrše habilitacije in natečaji pred slovensko komisijo z vsemi olajšavami, kot jih predvideva čl. 12 zakona za slovenske šole. Žago
tovila o posredovanju in reševanju teh vprašanj so bila dana pred štiričlansko delegacijo sindikata. Dasi so vsa ta vprašanja o ureditvi šol nesindikalna, si vendar brez njih rešitve ne moremo zamisliti ureditve naših osebnih vprašanj. Kot je sindikat skupaj z go-riškim sindikatom leta in leta delal, da smo prišli do splošnega osnovnega zakona za slovenske šole, ker si brez njega ni bilo mogoče zamisliti ureditve slovenskih šol in njenega osebja, tako je danes treba premagati še te ovire. Potem pa bodo nastopila čisto sindikalna vprašanja.
V zvezi s tem razgovorom smo sprožili tudi vprašanje šolskih knjig. Za osnovne šole je to vprašanje, ko bo na razpolago knjiga, ki je sedaj v tisku, rešeno. Težava je s knjigami za srednje šole. Nekdanja komisija za šolske knjige je do leta 1963 sprejela 93 šolskih knjig. Sedaj že nekaj let take komisije ni. šolski skrbnik je obljubil, da bo taka komisija znova imenovana. S knjigami ima težave tudi Gorica, zato bi skupno delo bilo bolj uspešno.
Za osnovne šole smo dobili, na našo zahtevo, da se izvede dekret predsednika republike z dne 15. marca 1964 štev. 478, od šolskega skrbnika tole zagotovilo: predlagal je 100 stalnih mest in še 10% nadštevilčnega staleža, torej 110 mest, ki bodo razpisana s posebnim natečajem za slovenske šole. Ob isti priliki nam je bilo zagotovljeno, da bodo urejena tudi ostala vprašanja organizacije o-snovnih šol v soglasju z nami. Težave, se zdi, bodo nastopile le v številu didaktičnih ravnateljstev. Dano pa nam je bilo zagotovilo, da bo na šolskem skrbništvu postavljen odgovoren funkcionar za slovenske osnovne šole. Ce se nam vse to posreči, lahko pričakujemo, da se nam bo odvalil velik kamen od srca. Novo vprašanje, ki stopa pred nas, pa so strokovne šole. Letos končujejo zadnji razredi bivših nižjih strokovnih šol. Na njihovo mesto stopa nova srednja šola, ki pa ne usposablja učencev za praktično življenje, niti jim ne nudi strokovne priprave in izobrazbe. To izobrazbo si bo-bo učenci morali šele pridobiti ž obiskovanjem ustreznih tečajev. Absolventi dosedanjih nižjih strokovnih šol so z lahkoto našli zaposlitev v obrtništvu, trgovini, industriji in drugih ustreznih panogah in so bili vedno iskani, zlasti še iz slovenskih strokovnih šol. Da se ne bo naša mladina, ki se bo po obveznem šolanju usmerila v praktično delo, zaradi šolske reforme znašla nepripravljena v pogledu uvrščanja na ustrezna delovna mesta, je treba zanjo poskrbeti z ustanovitvijo odgovarjajočih strokovnih šoT s slovenskim Učniip jezikom. Po socialni struk-ituri i«„ gospodarskih značilnostih Trsta, so nam potrebne triletne strokovne šole industrijsko-obrtne-ga in trgovskega tipa s priključenimi večmesečnimi ali celoletnimi tečaji za posebne kvalifikacije in specializacije. Tu je potrebno, da sindikat nadaljuje s pobudo o ustanovitvi te vrste šol. Isto vrzel čutijo tudi na Goriškem.
123 učiteljev in 152 profesorjev, to je številčno stanje učnega osebja naših šol. K temu moramo še dodati upravno in postrežno osebje. Takoj ob rojstvu naših šol se je pokazala potreba po strokovni organizaciji, ki naj brani ne le stanovske koristi, ampak tudi šolo kot ustanovo, ker je pač slovenska šola bila kot nezakonsko dete, na katerega so zmajavo gledali, češ «kaj pa je tebe treba bilo«. Imeli smo tri strokovno-sindikal-ne organizacije z istimi cilji, ki so nazadnje le našle skupno govorico, se otresle svojevrstnih pogle-
dov, se združile in vključile v svoj program: obrambo sindikalnih koristi članstva, skrb za strokovno izpopolnjevanje, študij vprašanj, ki zadevajo razvoj naše šole, obrambo koristi slovenske šole, gojiti strokovno, družabno in narodno solidarnost med članstvom in skrbeti in spodbujati članstvo h kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu delu.
Pri tem je prof. šah navedel vsa prizadevanja in posredovanja sindikata za rešitev problemov slovenske šole in šolnikov. Podatki dokazujejo, da je sindikat, kljub oviram in težavam, opravil veliko delo in popolnoma upravičil svoj obstoj. Nato je pohvalil požrtvovalno prizadevanje nekaterih šolnikov za vpisovanje slovenskih otrok na slovensko šolo. Poudaril pa 1e:
«Tako ne najdem besedi za one, ki sicer iščejo kruh na slovenski šoli, svojih otrok pa slovenski šoli ne zaupajo. Ce so se že tako odločili, naj bodo dosledni in naj gredo za svojimi otroki, da jim ti ne bodo česa očitali. Marsikdaj je odvisno od enega samega otroka, ali bo samostojen razred ali ne. Z nezaupanjem otrok slovenski šoli si taki šolniki žagajo vejo, na kateri sedijo.«
Grajal je mlačnost tistih šolnikov, 'ki ne sodelujejo pri izven-šolskem delu, ki se ne udeležujejo slovenskega kulturnega življenja, celo niti predstav Slovenskega gledališča. Nadaljeval ie:
«Vsa pohvala pa naj velja onim šolnikom, ki najdejo čas in list papirja, da napišejo članek za mladinski list pa naj. gre za Galeba, Pastirčka ali Literarne vaje, za obisk in pripravo šolskih in izvenšolskih prireditev in kakršnokoli kulturno in narodno delo. Koliko veselja in pohvale je bilo na obrazih mladine, staršev in prijateljev naše šole ter zavednih Slovencev ob lanskih šolskih prireditvah osnovnih, vseh srednjih šol in višje gimnazije. Po svoji dolžnosti sem sprejemal starše in goste, ki so prihajali na te prireditve. Koliko pohvale in izrazov veselja.«
Pri tem je še posebej pohvalil učiteljico Hrovatinovo in šolnike, ki so pripomogli k uspehu teh prireditev.
Svoje poročilo je prof. Šah zaključil takole:
«Kot napredek v razvoju šolstva moram omeniti, da je v okviru kulturnega sporazuma v mešani komisiji v letošnjem letu prišlo do izmenjave pedagoških svetovalcev za obe strani. Pri nas vrši to službo z uspehom prof. Stane Mihelič. Po njegovi zaslugi bomo imeli v kratkem pedagoško-didak-tični seminar v Trstu, kot se to vrši že štiri leta na Koprskem. Tudi sindikat je v tem pogledu posredoval, da bo ,t£s§riiiriar uraden. V istgm okviru je bil seminar na Bledu v preteklem poletju in dodeljene so bile prve Štipendije za izpopolnjevanje v materinem jeziku. Upamo, da se bodo podobne pobude nadaljevale še bolj na široko.
Ob koncu čutim dolžnost, da se zahvalim vsem odbornikom za složno sodelovanje. Ce nismo v vsem uspeli, je bjlo pač preko naših moči. Apeliram pa ob tej priložnosti na vse slovenske osrednje kulturne in politične organizacije, da bi našle v šolskem odboru priložnost za srečanje, da bi ta odbor lahko prevzemal in podpiral sindikat v tistih vprašanjih, ki presegajo okvir sindikata.
Spomnimo se tudi pokojnih, ki so razredčili v letošnjem letu naše vrste, onih, ki so šli v zasluženi pokoj, želimo jim, da bi bili deležni tistih materialnih dobrin, ki so potrebne za njihovo moralno zadoščenje.«
Prof. Umek o srednji soli
Poročilo o razmerah in problemih slovenske srednje šole in profesorjev je imel prof. Umek.
«Z letošnjim šolskim letom poteče dvajset let, ko so se obnovile in deloma na novo odprle šole slovenske manjšine v Italiji. Ko gledamo danes bilanco teh šol, lahko samo z veseljem ugotavljamo, da se niso uresničile ne želje nam nasprotnih nedemokratičnih in reakcionarnih elementov in ne njihovi nenehni napori, da bi nam uničili to, kar si Je slovenska manjšina v borbi proti fašizmu pridobila. Imamo žive, zdrave in trdne šole, imamo živo, zdravo in trdno šolsko mladino, imamo še dovolj živih, zdravih in trdnih Slovencev, ki zaupajo svoje otroke v vzgojo in izobrazbo slovenskim šolnikom in se ne bojijo, da bi sami ali njihovi otroci ostali brez dela in uveljavitve v javnem življenju.«
«Pri tej bilanci ugotavljamo, da imamo prav toliko srednjih šol, kot jih je bilo odprtih za časa anglo-ameriške vojaške uprave in jih je Italija z londonskim sporazumom sprejela v svojo upravo. Med temi so bile z dekretom predsednika republike ustanovljene samo višje srednje šole, in sicer realna gimnazija s klasičnimi vzporednicami, trgovska akademija in učiteljišče. Ni pa še ustanovitvenih dekretov za devet nižjih srednjih šol. Na vseh srednjih šolah je okrog 1050 dijakov, 139 profesorjev in 13 katehetov.«
Glede upadanja števila dijakov, čemur sledi krčenje števila nameščenih profesorjev, je prof. Umek dejal, da je med drugim temu krivo zlasti dejstvo, da pristojne oblasti zavlačujejo z izdajo zadevnih predpisov za izvajanje osnov-nega zakona. Tako še sedaj ni:
«1. Ustanovitvenih dekretov za slovenske nižje srednje šole tako v Trstu kot v Gorici:
2.	določitve organičmh tabel (člen 9);
3.	odobritve predmetnikov in učnih programov za vsako vrsto šol in zavodov (člen 4);
4.	odobritve izpitnih programov za te šole in zavode (člen 4);
5.	ustanovitve posebnega stalne-
ga staleža za učitelje osnovnih šol pri šolskih skrbništvih v GOriCi in Trstu (člen 5);	. , ,
6.	razpisov natečajev za ta stalni stalež (člen 5);
7.	razpisov natečajev za stalna mesta v srednjih šolah (člen 7);
8 potrditve o ustanovitvi določenega števila posebnih prehodnih stalnih mest, kakor jih je določil generalni vladni komisar za Trža-
ško ozemlje za slovenske srednje šole (člen 11);
9.	potrditve zadevnih lestvic za posamezne vrste pouka in imenovanj na mesta stalnega prehodnega staleža, ki jih je podelil isti generalni vladni komisariat osebju, ki je imelo predpisana potrdila in spričevala, kakor jih predvideva zakon štev. 248 od 13. marca 1958 (člen 11);
10.	razpisa posebnega natečaja za nestalno osebje, ki ima spričevalo o usposobljenostnem izpitu in ki poučuje sedaj v slovenskih šolah ali je vsaj tri leta v njih poučevalo (člen 12);
11.	razpisa državnih usposobije-nostnih izpitov za poučevanje na slovenskih srednjih šolah za osebje, ki je še vedno brez tega izpita in ki ga zahteva člen 12;
12.	ponovno odprtje rokov za predložitev prošenj za postavitev v posebne prehodne stalne staleže za administrativno in strežno osebje, kakor jih predvidevata zakon štev. 376 od 5. junija 1951 in D.P. R. štev. 448 od 3. maja 1955 (člen 13).
Vse te pomanjkljivosti pri izvajanju temeljnega zakona vlečejo za seboj še druge potrebe:
1.	Ustanovitev komisije za uspo-sobljenostne izpite in natečaje za stalna mesta, ki bo obvladala slovenski jezik. Razumljivo je, da morajo kandidati odgovarjati v slovenskem jeziku, če hočejo dokazati, da so sposobni učiti v slovenskih šolah.
2.	Sodelovanje ravnateljev in profesorjev slovenskih šol in zastopnikov Sindikata slovenske šole pri določanju števila učnih ur, predmetnikov in programov za posamezne vrste šol in razredov.
3.	Ustanovitev pri šolskih skrb-n]^vlh v Trstu in Gorici nadšte-vilnih stalnih mest za učitelje o-snovnih šol v skladu z veljavnimi normami za ustrezne italijanske šole.
4.	Ustanovitev komisije za potrebe učnih knjig za slovenske srednje šole.
-ij i Uzakonitev sedanjega števila didaktičnih ravnateljstev in razpis natečaja za stalna mesta didaktičnih ravnateljev.
6. Uzakonitev posameznih mest odgovornih funkcionarjev za sred-n,le, id osnovne šole pri šolskih skrbništvih v Trstu in Gorici in raJP's natečaja zanje kakor tudi ostalih administrativnih mest, ki so pri imenovanih skrbništvih slovenskim šolam potrebna.
Po pregledu vseh členov temeljnega zakona o slovenskem šolstvu, ki se ne izvajajo, in potreb, ki
zaradi tega nastajajo, pridemo do bridkega spoznanja, kako malo smo dosegli v skupnih, večletnih naporih in v skupni borbi tako Sindikata slovenske šole kakor političnih strank. Slovenske šole so še zelo neurejene, še manj pa je urejen položaj njihovega osebja. Nimamo niti enega stalnega mesta na šolskem skrbništvu v Trstu, nimamo niti enega stalnega ravnatelja in niti enega stalnega profesorja. V kolikor so nekateri med profesorji stalni, so to stalnost dosegli za italijanske šole in so kot taki dodeljeni slovenskim srednjim šolam. To je najbolj žalostno dejstvo v bilanci slovenskega šolstva, ko jo delamo skoraj ob njegovi dvajsetletnici. Vse pridobitve, ki jih je slovensko šolstvo uživalo za časa anglo-ameriške vojaške uprave, je italijanska uprava polagoma odpravila, nekatere pred uzakonitvijo slovenske šole nekatere po njej. Vse intervencije in vse zadevne vloge Sindikata slovenske šole in političnih organizacij, v katerih se je zahtevalo, naj se ohrani do uzakonitve slovenskih šol in njihove popolne pravne ureditve stanje, kakršno je, niso nič zalegle. Odvzela se je s 1. oktobrom 1955 stalnost v ekonomskih pogledih tistim šolnikom, ki so se vrnili na Tržaško in so bili po opravljenem uspo-sobljenostnem izpitu stalni v stari Jugoslaviji, krčili so se razredi v osnovnih šolah in vzporednice na srednjih šolah, odpuščali so se učitelji, profesorji in ostalo osebje in končno so doživeli nekateri profesorji še to krivico, da so za imenovanje na stolico, ki ustreza stolici na italijanskih šolah, prejemali po trinajst ali 14 osem-
najstink mesečne plače samo zato, ker so imeli eno učno uro manj na teden kot njihovi kolegi na italijanskih šolah. Ce hočejo imeti sedaj polne mesečne prejemke, morajo učiti najmanj 18 ur na teden, medtem ko zadošča njihovim kolegom na ustreznih italijanskih srednjih šolah samo 15 tedenskih učnih ur za polne mesečne prejemke. Profesorji pa, ki so se usposobili na ljubljanski univerzi samo zato, da bi poučevali na šolah s slovenskim učnim jezikom, imajo vedno manj pravic, da bi v njih učili, pa čeprav so že pred letom 1945 z uspehom učili v takih šolah in učijo po letu 1945 z odličnim uspehom v njih, in padajo v svoji karieri vedno niže na stopnjo navadnih su-plentov z nepopolnim številom učnih ur in z nepolnimi mesečnimi prejemki.«
Učitelj Dobrila
o osnovni šoli
Po poročilih glavnega tajnika sindikata in referenta za srednje šole je o slovenski osnovni šoli govoril referent za osnovno šolo Evgen Dobrila. Najprej je na kratko orisal zgodovino slovenske osnovne šole v -povojnih letih, posebno glede na dobo zavezniške vojaške uprave, kateri je očital, da ni dala zakonite osnove slovenski šoli in uredila položaja učiteljev. Prav tako je nato poudaril, da je italijanska uprava najprej slovensko šolo okrnila, nato pa še vedno zavlačuje s popolnim izvajanjem osnovnega zakona. O-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nocoj nova premiera
Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu nova premiera Slovenskega gledališča, ki je pripravilo Marcela Acharda komedijo «Lipe za luno« v režiji Žarka Petana
KAŽE, DA SE V BONNU PRAV NIKOMUR NE MUDI...
V rovih Harza dokumenti nacistične «varnostne služhe»?
August Schmidt: «V gori so ostali trije zaboji z materialom glavnega urada za državno varnost... Gre za dokumente, ki bi bili zelo nevarni za veliko število ljudi»
Med izgovori vzhodnonemških oblasti glede počasnega in
kaj malp. učinkovitega iskanja nacističnih zločincev je tudi ta, da so arhive Tretjega Raicha in torej tudi morebitne sezname in dokumente odnesle zasedbene sile, Američani, Francozi, Angleži in Sovjeti. Ne glede na to, da so ustrezni tudi odnešeni dokumenti na razpolago bonskim oblastem, da pa se te za njih ne omenijo preveč, kot je pred dnevi izjavil načelnik poljske komisije za ugotavljanje nacističnih zločinov Gumkovvski, je res, da če bi v Bonnu zares hoteli, bi mogli najti veliko dokumentov tudi doma. Primer, ki ga objavljamo, nam dokazuje, da je v Nemčiji še dokumentov in konkretno gre po vsej verjetnosti za del arhiva same nacistične varnostne službe, v katerem bi se verjetno mogli najti seznami nacističnih zločincev. O tem primeru piše hamburški list «Die Welt».
Ze dvajset let se govori, da so v Osterodeu, v pogorju Harz, kamor je nacistična Nemčija nagnala tisoče prisilnih delavcev in jetnikov iz Buchenwalda, da grade podzemeljske tovarne, zakopani dokumenti iz Berlina.
Draguljar Berhard Nestler iz Stuttgarta, nekoč prisilni delavec v ((organizaciji Todt« kot «pol Jud« ali ((sorodnik Judov«, ve veliko povedati o teh dokumentih in je ožjim prijateljem pokazal tudi seznam zabojev. Po dolgem obotavljanju se je v januarju 1963. leta obrnil na načelnika «rudnika sadre v Har-zu» mladega Hansa Schimpfa s pismom, v katerem je med drugim pisal: «Vem... da so v rovih še vedno zaboji iz uradov kanclerja Reicha in vas zato prosim, da mi dovolite, da z določenimi ljudmi te stvari spravim od tam«.
Lastnik rudnika sadre, ki je bil v času vojne deloma razlaščen, je ta dopis izročil bonskim oblastem, ker se je po letu 1945 marsičesa naučil od zvezne upra-
Nocoj ob 20.50 in jutri ob 22.30 bo jug. TV predvajala magnetofonski posnetek evropskega prvenstva v umetnem drsanju na ledu, ki je te dni v Moskvi
ve za imovino, ki je iz Hitlerjevih velikih in prav tako nesmiselnih podzemeljskih dvoran dalo izvleči vse za nameščene stroje kot državno imovino.
V Schimpfovem rudniku «Ue-der Berg« so rovi dolgi 3 km, široki 7, visoki pa 6 m. V teh rovih bi morala začeti obratovati tovarna za hidriranje, kjer bi morali proizvajati, pogonsko gorivo za zadnje nacistično orožje — rakete.
Glede na ta cilj nacistov se da pojasniti, zakaj so rovi iz sredine prekopani navpično navzgor v sto metrov visoko goro m se nekje zgoraj v še ne preiskanih prečnih hodnikih spajajo.
Zadnji načrti tega labirinta, skozi katerega bi morali speljati tudi železnico, so v rudarskem u-radu Clausthal-Zellerfeld, izhajajo pa od 8. januarja 1945. leta. Kriminalistična policija pa je že ugotovila, da so ti načrti zelo nepopolni.
Štiri mesece so tisoči sužnjev tedanje dobe delali neprestano po 24 ur na dan v treh izmenah. Minirali so nad 200.000 kub. m žive skale in vso maso kamenja izvozili na livado pred hribom. Dela so se vršila pod geslom očim prej!«. Kako se jim je mudilo, vidimo iz tega, da če se je kak dragoceni tudi več metrov dolg vrtalni sveder med vrtanjem zlomil, so ga pustili kar v skali in poleg vrtine napravili novo luknjo za mino z novim svedrom. ((Spomeniki« te priga-njaške metode dela tedanjih sužnjev se vidijo še danes.
Delati so morali zelo naglo, čim bolj naglo, kajti sovjetska armada je bila že pred Wrocla-wom. Jetniki pod stražo esesov-cev iz taborišča v Soesegrundu, ki je pripadalo buchenwaldske-mu taborišču, so delali skupno z rudarji iz Porurja, oboroženi pazniki organizacije Todt pa so nadzirali ((sorodnike Judov«, ki so jih takoj, brž ko so jih pripeljali sem, še v civilni obleki razvrstili v delovne enote.
Kako so sredi tako vnetega dela, v času, ko so pazili na vsak gib posameznika, predvsem jetnikov in »sorodnikov Judov«, mogli sem skrili večje predmete, tajne zaklade ali kar si bodi že? S tem vprašanjem so se ukvarjale oblasti, ko jih je bil o tem
obvestil že omenjeni Schmpf.
To so hotele zvedeti,', .tivTv.piI, Nestlera iz Stuttgarta. Poleg tega so od slednjega zahtevale tudi pojasnilo, «kdo da ie ta za njim«. Ko je bilo to razjasnjeno, ni bilo o vsem tem niti besede več...
Toda na to vprašanje bi mogla odgovoriti vsaj dva bivša pripadnika organizacije Todt in sicer Jahn in Lorenz, ki sta doma iz Slezije, ki pa po vojni živita v Osterodeu in sta nameščena sedaj v tamkajšnji mestni upravi. Oba pa zatrjujeta; ((Nemogoče, tu ni ničesar!« Vsak dan sta se mogla pogovarjati z bivšnmi jetniki, vendar se pretežna večina teh jetnikov leta
1945, po zlomu, ni več vrnila na svoje domove... In vendar je eden od njih, Guenther Kaplan, ki se je nekako čudežno rešil smrti v «getu» poljskega mesta Lodza in ki živi sedaj neposredno ob rudniku sadre. On je 1844. leta bil kot ((judovski sorodnik« zajet v Poznanju, od koder so ga odpeljali v Osterode, kjer je hudo zbolel na srcu. Kaplan pravi: «Tu je nekaj zako-prnega. Vsi, ,kar nas je, ostalo, i vemo, kaj se je tedaj nosilo v rove in da ni tega nihče več odnesel iz njih.
Podatke «iz prve roke« bi mogel dati tudi bivši namestnik deželnega predstavnika v povojnih letih, stari komunist August Schmidt, ki je bil zaradi svoje politične dejavnosti že dvakrat v zaporu in sedaj čaka.da ga ponovno zapro. Ta je že junija 1945 vzpostavil tesnejše zveze s preživelimi jetniki. August Schmidt pravi: «V gori so ostali trije zaboji z materialom glavnega urada za državno varnost. To sem zvedel od več ljudi, ki jih ne morem omeniti. Gre za dokumente, ki bi bili zelo nevarni za
veliko število ljudi«.
Prvi državni tožilec iz Goettin-gena Wglter Reimann, ki včdi raziskavo v zvezi z ((nacističnim zakladom«, za sedaj razpolaga le s skromnimi dokumenti. Pod šifro I (AR) 65 je bilo izdano navodilo državnega tožilstva «o-krožnemu obveščevalnemu uradu v Hildesheimu«, torej tajni politični policiji, «naj se gospoda Nestlerja in Gyzelka iz Stuttgarta zaslišita glede one zadeve«, in #da st r&fcfch tega in rudi v sodelovanju z ustreznimi rudarskimi uradi Lausthal -r-Zellerfeld ter z nadzornim obrtniškim uradom iz Gocttingena prouči, kako bj se tisti rovi mogli po možnosti in izogibajoč se nesrečam preiskati.«
To pa bi pomenilo, da je treba 20.000 kvadratnih metrov tal skrbno preiskati.
Toda že pri prvem pregledu, ki ga je opravila posebna komisija pod vodstvom glavnega policijskega komisarja Jaeneckeja, se je 3. februarja letos ((odkrilo#, da so «stropi in stene rovov živa skala, v katero se ni nikoli nič vzidalo«.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije; 11.35 Radio za šole; 11.55 Naš juke-box; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Solisti; 17.00 Safred igra na ma-rimbo; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Violinist Rok Klopčič; 18.45 Saksofonist S. Bechet; 19.00 Ansambel Pelzer; 19.15 G. Pullini: ((Rezistenca kot moralno izkustvo«; 19.45 Zvoki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo; 20.50 Slov. narodni motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru:	Socialne	vede;
22.15 Ciganski motivi; 22.30 Jazz;
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Zborovsko petje; 13.45 Pesmi za najmlajše.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 6.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Iz operet; 17.40 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Davis; 22.40 Instrumentalna glasba.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija;
PETEK, 12. FEBRUARJA 1965
10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske jn gledališke novosti; 15.30 Glasbeni kar-net; 15.45 Gospodarska rubrika: 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Beethovnove skladbe; 17.25 Zasebne diskoteke; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 A. Beniamino: Offenbachov Pariz; 21.00 Simf. koncert; 23.00 Po dnevnih vesteh kol. dirka v Milanu.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.38 Operetni svet; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan program; 21.00 Srce nima več tajnosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III.	program
18.45 Pistonove skladbe; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija; 20.40 Caldara in elementi; 21.20 Sartre: «Napad sredi noči«.
Slovenija
8.05	Suita in divertimento; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Komorni zbor RTV; 10.35 Novo na knjižni
polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Domači pele-mele; 12.30 Iz opere «Nikola šubič Zrinjski«;
13.30	Priporočajo vam; 14.05 šola; 14.35 Janaček: Drugi godalni kvartet; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Angleške narodne; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Politični pregled; 20.40 Neznani Verdi; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Češki mojstri.
Ital. televizija
8.30	šola; 17.30 Program za najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno:
19.00	Dnevnik; 19.15 Simf. koncert:	19.30 Oddaja za delavce;
20.00	Šport: 20.30 Dnevnik; 21.00 Simenon: «Za življenje gre«; 22.05 Parma; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 G. Tofano: «La rosa d'oro»; 22.50 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
18.05	Medvedek Skokec — TV slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Kamikaze — dokumentarna reportaža; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Reportaža o Mostarju — Studio Sarajevo; 20.50 Mgt Posnetek z evropskega prvenstva v umetnem drsanju v Moskvi; 23.30 Poročila.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepredviden dogodek bo vsekakor v prid neke drzne pobude. Ne podcenjujte nasvetov, ki vam jih dajejo vaši najbližji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse se bo v redu razvijalo, če se boste znali postaviti po robu nekaterim predsodkom. Skušajte dokazati jasnost svojih pogledov.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dan bo primeren za vse poklicne pobude. Zvečer vzemite v roke dobro knjigo.
RAK (od 22.fi. do 22.7.) Lahko računate na razumevanje svojih predstojnikov. Ne zapravljajte zdravja s ponočevanjem.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Z nekaterimi nesebičnimi načrti boste ime-
li veliko zadoščenje. Bodite skromni, ne silite preveč v ospredje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte vsa vprašanja reševati z večjim realizmom. Prišlo bo do srečnega preobrata v vašem čustvenem življenju.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Precej napeto vzdušje, ogibajte se slehernega delikatnega razgovora. Razčistili boste neko nejasno zadevo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V .svoje poslovanje boste vnesli nekatere izboljšane metode dela. I
skrenost nekega prijateljstva vas bo izpolnila s srečo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi uveljavili svoje metode dela, se predvsem oprite na nove argumente. Z Izbruhi jeze ne boste rešili svojih vprašanj.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zagotovljeni so vam novi dohodki in vsesplošni napredek. Storite tako, da bodo vaši načrti obvezujoči tudi za prihodnost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne trudite se pretirano v svojem delu. Poiščite si družbo veselih in optimističnih prijateljev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Polni boste pobud, ki vam bodo zagotovile odličen poklicni uspeh. Ne spreminjajte načrtov, ki ste jih sprejeli skupaj s svojimi prijatelji.
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Kritično gospodarsko stanje glavna in edina tema pogovorov
Odbor trgovinske zbornice bo sestavil dokument za nekatere nujne ukrepe v gospodarstvu - Priprave za širšo gospodarsko konferenco
Kritične razmere našega gospodarstva so bile predmet obsežne diskusije odbora trgovinske zbornice, ki se je pod predsedstvom inž. Rigonata sestal na seji v sredo 10. februarja. Predsednik je v svojem poročilu navedel težave v nekaterih najbolj prizadetih sektorjih, zlasti v industrijskem, ter pri zaposlovanju delovne sile. Orisal Je razmere v večjih obratih, posebno v obeh tekstilnih tovarnah, SAFOG, OET in v tržiški ladjedelnici.
V diskusiji so se prijavili k besedi številni operaterji in neposredno prizadeti, ki so s svojim opisom razmer ustvarili resnično podobo težav, ki Jih preživlja na-ta pokrajina. O kmetijstvu je govoril prof. Marsano, o trgovini rag. Barnaba, industriji rag. Gras-silll. obrtništvu cav. 3allare, prevozih in komunikacijah inž. Gru-sovin, turizmu Vianello, in zaposlitvi delovne sile Marinello.
Razpravljali so tudi o podrobnostih gospodarske konference, ki
Športno združenje « D O M » vabi dne 27. februarja 1965 ob 21. uri na tradicionalni predpustni ples
«N0Č V TROPSKEM SVETU»
ki bo v dvorani pri «Zlatem pajku« Verdijev korzo št. 13
Vstop z vabili
jo bodo v prihodnje pripravili z drugimi ustanovami. Priprave za konferenco bodo zahtevale večjih naporov, ki pa v bližnji bodočnosti ne bodo prinesli zaželenih sadov, zaradi tega bodo v posebnem poročilu nakazali vsaj tiste nujne neodložljive ukrepe, da se na nekaterih sektorjih prepreči nepopravljiva škoda.
Odborniki so ob koncu sklenili, da sestavilo dokument s predlogi za takojšnji poseg, ki ga bodo predložili osrednji in deželni vladi kakor tudi pokrajini.
Natečaj za 18 delovnih mest
Notranje ministrstvo je razpisalo več natečajev za skupno 18 delovnih mest pri centralni protipožarni šoli. Gre za pomožne zidarje, motoriste, mehanike, soboslikarje in navadne delavce. Prošnjo na ko-lekovanem papirju je treba vložiti najkasneje do 26. marca t. 1. na prefekturi, kjer dobijo lahko interesenti tudi vsa podrobnejša pojasnila
Debata o manjšinskih problemih danes v «Stella Mattutina»
Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo v sejni dvorani kulturnega krožka «Stella Mattutina« v Ul. Nizza v Gorici zanimiva debata o temi: «Ideološki in politični odnos do manjšinskega problema«. Uvodna poročila k debati, ki jo je organiziral center za politične, gospodarske in socialne študije »Senator Rizzatti«, bodo podali dr. Guido Botterl iz Trsta, ter občinska svetovalca iz Gorice dr. Peter Sancin in odv. Avgust Sfiligoj. Sledila bo debata, ob koncu pa bodo poročevalci imeli zaključno besedo.
Razprava naj bi bila prispevek k poglobitvi tega nadvse važnega problema, ter se je lahko udeleži vsakdo. Prireditelji vabijo torej k čim večji udeležbi in k posegu v debato, da bo ta sestanek čim bolj zanimiv in konstruktiven.
.   mi m i m i mm     im
VČERAJŠNJA GORIŠKA ČRNA KRONIKA
v
Številne osebe v bolnišnici zaradi resnejših poškodb
Trčenje v Ul. Duca d Aosta •Avtomobilist podrl mototiklistko ■ Nesreči v Štandrežu
V goriško civilno bolnišnico se je včeraj zateklo po zdravniško pomoč več oseb, ki so se poškodovale v prometnih nesrečah; nekatere izmed njih so zaradi resnejših poškodb pridržali na zdravljenju.
Opoldne so za dva meseca sprejeli na zdravljenje 65-letnega kmetovalca Giuseppa Vecchia iz Vll-less. Zena, ki ga je pripeljala v
•tiHMiiiiiiimtiitiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifHiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiii
KDAJ BODO NA GORIŠKEM UPRA VNE VOLITVE?
Občinski sveti in pokrajinski svet v Gorici imajo pred seboj še tri mesece legalnega delovanja. Pred štirimi leti, se pravi 28. in 29. maja 1961. leta so bile na Goriškem upravne volitve, na katerih so bili izvoljeni naši krajevni upravni organi. Njihova doba traja štiri leta. Zakon pa ni dovolj jasen v tistem delu, ko govori o novih volitvah za obnovo upravnih organov. Zaradi tega obstajajo različne možnosti njegovega tolmačenja. Možno je, da se takoj po zapadu mandatne dobe razpišejo nove upravne volitve, mogoče pa je tudi volitve zavleči za nekaj mesecev.
Okoli tega vprašanja so politična tajništva goriških strank podala svoja stališča na ločenih razgovorih, ki jih je imel vladni predstavnik,
VERDI. 16.30: «Un buon prezzo per morire«, L. Harvey in L. Remici-., ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.15: «La spada nella roc-cia«, dokumentarni barvni film Walt Disneya», sledi barvna slikanica «La vqlpe d’argento»; zadnja predstava ob 22.
MODERNISSIMO. 16.00: «Tre dol-lari di plombo«, Fred Beir in E. Morandis, italijanski barvni film; zadnja predstava ob 22.30.
VITTORIA. 17.15:	»Contratto per
uccidere«, Lee Marvin in A. Di-chinson, ameriški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan ; po Hemingwayjevem romanu; zadnja predstava ob 81.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, telefon 28-79.
prefekt dr. Princivalle z odgovornimi zastopniki posameznih strank.
Prefektura o pogovorih ni izdala nikakršnega uradnega obvestila, vendar, smo iz vrst posameznih strank izvedeli za stališča, ki so jih zastopali.
Vse stranke, razen krščanske demokracije, sodijg, da se ijiotgjp Samoupravni organi' obnoviti prvo ali drugo nedeljo v mesecu juniju, da bi nastal čimkrajši premor v njihovem delovanju. Parlament je lanskega novembra takoj razpisal nove volitve, ko je potekla mandatna doba krajevnih ustanov, ker bi odlašanje povzročilo ne-gibnost dejavnosti v krajevnih samoupravnih organih, ki se ne bi čutili pooblaščene sprejemati odgovornosti, ker po zakonu niso več polnopravni. Tudi v našem primeru bi se lahko pripetijo kaj podobnega. Občinske in pokrajinska uprava bi čez poletje ne opravile kdo ve kakšnega dela, in če bi bile volitve jeseni, bi prav gotovo potekla vsa zima, preden bi njihovo delo steklo po normalnem ritmu. Ker vrhu vsega dežela sprejema važne odločitve, ki zadevajo krajevne organe, bi premor povzročil škodo tudi na tem sektorju.
Krščanska demokracija v Gorici je, kakor se govori, drugačne sodbe. Njej bi bilo ljubše, če bi se volitve izvršile šele meseca oktobra. Stranka sodi, da bi se do takrat poleglo razburjenje zaradi aplikacije zakona 167, ki ji utegne odvzeti enega občinskega svetovalca, morda bi se našel izhod iz sedanjega kritičnega gospodarskega stanja, in tudi kar zadeva regulacijski načrt, bi ga svet že odobril, Kar je stranki nedvomno zelo pri srcu.
V času nekaj tednov bomo videli, čigavi predlogi bodo uslišani.
bolnišnico, je dežurnemu zdravniku izjavila, da se je spotaknil na dvoriščni stopnici in si zlomil desno stegnenico.
Nekaj po 13. uri so sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 12 dneh Prlma Visintina, 55, iz Zdravščine, ki se je poškodoval pri prometni nesreči pred vojašnico v Ul. Duca d'Aosta v Gorici. Z avtomobilom fiat 600 se je zaletel v ustavljeni fiat 1100 Antona Martine. Vzroki trčenja niso znani. Obe vozili sta se občutno poškodovali, Visintina pa so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico zaradi udarca v prsni koš, trebušno votlino, soka in rane na levem uhlju.
Zaradi poškodb, ki jih je za-dobila v prometni nesreči, se bo v civilni bolnišnici zdravila en mesec Darinka Kumar, vd. Peršič, 53, iz Ul. Pascoli 3. Ob 14.30 jo je na križišču Ul. 9. agosto podrl s volksvvagnom Giacomo Bernasco-ni iz Coma. Kumarjeva Je padla z motocikla ter se udarila v glavo, prsi in s^zlomila nekaj reber.
Na zdravljenju so s prognozo okrevanja v desetih dneh včeraj popoldne pridržali 8-letno Ireno Žigon iz Ul. Monte Sabotino 5 v štandrežu. Mati je dežurnemu zdravniku izjavila, da se Je deklica zjutraj porezala s konzervno škatlo. Ranila se je po sredincu in prstancu leve roke.
Ob 18. uri so pridržali na zdravljenju 18-letnega zidarja Oresta Gergoleta. Na dvorišču svojega bivališča na Tržaški cesti štev. 96 mu je zdrsnilo, zlomil si je levi gleženj. Okreval bo v 10 dneh.
V štandrežu sta se včeraj opoldne prevrnila z lambreto Sergio Le-sizza, ki je sedel za krmilom, m 21-letni Luigi Pesari iz Gradiške. Zdrsnilo jima je na Pesku. Pe-šari se je udaril v desno kolono ter si povzročil rane ozdravljive v osmih dneh.
PSIUP obsoja napad ZDA na Vietnam
Pokrajinsko tajništvo mladih socialistov PSIUP za goriško pokrajino je na svoji zadnji seji razpravljalo o vojaškem napadu oddelkov Združenih držav na vietnamsko republiko ter odločno obsodilo takšno dejanje, ker ograža mir fn voljo svobodoljubnih narodov do samoodločbe. Federacija poziva vse demokratične mladinske sile v naših krajih, da javno obsodijo napad.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 14. uri, najnižjo 6,7 stopinje ob 7. url; povprečne dnevne vlage Je bilo 42 odstotkov.
Izčrpna in temeljita poročila o stanju šole
(Nadaljevanje s 3. strani)
menil je napore sindikata za rešitev raznih problemov učiteljev in osnovne šole sploh. Nato je nadaljeval:
«Skratka, manjka nam organik, razpis natečaja in zakon, ki naj uredi juridični položaj didaktičnih ravnateljstev. Zadnje čase veje pri šolskih oblasteh novo razpoloženje do nas. Pred kratkim smo posredovali pri šolskem skrbniku dr. Tavelli, ki nam je zagotovil, da je predlagal prosvetnemu ministrstvu, da izda pokrajinski organik za naše osnovne šole, ki naj bi upošteval sto stalnih mest in nadšte-vilčni stalež z desetimi mesti, še za marsikatero drugo našo zahtevo je pokazal razumevanje in smo v marsičem našli skupen jezik. Imamo občutek, da ima končno šolska oblast namen urediti naš položaj.«
Ko Je navedel statistične podatke o osnovni šoli in številu šolnikov, je nadaljeval: «Od 123 učiteljev jih Je 90 včlanjenih v naš sindikat. Zunaj Sindikata so sko-
raj vsi naši didaktični ravnatelji. Prav oni, ki bi morali biti v prvi vrsti med nami in nam dajati vzgled in pobudo, se vedejo oportunistično. Zgodovina naše manjšine jim bo dodelila mesto, ki si ga zaslužijo.«
Pri tem je omenil občni zbor sindikata italijanskih učiteljev, katerega se je udeležil šolski skrbnik skupno z drugimi visokimi funkcionarji šolskega skrbništva, nadzorniki in ravnatelji, šolski skrbnik pa je v svojem nagovoru bodril učitelje k enotnosti in stanovski zavesti.
Svoje poročilo je učitelj Dobrila zaključil: «Ob zaključku šolskega leta 1963-64 so zapustile osnovno šolo štiri učiteljice, vse naše članice. Ena od teh, in sicer gospa Vilma Paulica je prevzela odgovorno službeno mesto in poučuje v šoli Rlttmayer. Ostale učiteljice in sicer Pavla Železnik - Sancin, Ivanka Žitko in Justa Bizjak pa so bile upokojene zaradi starosti. Vsem trem želimo, da bi čim dalj časa v zdravju uživale zasluženo upokojitev.
Drugi dan mednarodnega smučarskega tekmovanja na Pohorju
V veleslalomu uspeh RIEDLA (Vz. Nemčija)
Jugoslovani tudi včeraj razočarali
MARIBOR, 11. — V drugem dnevu tedna smučarskih tekmovanj na Pohorju je bil na sporedu veleslalom, ki se je začel točno ob 11. uri na zgornji postaji sedežnice. Proga, ki jo je postavil zvezni trener Marjan Magušar, je bila dolga 1600 m s 420 m višinske razlike in 46 vrati. Naj uvodoma omenimo, da je bil veleslalom na sporedu spet po osmih letih, ker vremenske prilike niso dovoljevale izvedbe te privlačne panoge! ki nudi obilo užitka tako zavoljo spretnosti ob vratcih kot zavoijo hitrosti.
Kot prvi se je po progi spustil zmagovalec v slalomu S. Mikaels-son in jo presmučal v drznem in lepem slogu. Njegov rezultat 1’54”75 je bil najboljši vse do starta Petra - Luetzendorfa, ki je skoraj za sekundo izboljšal prejšnji rezultat, katerega je še naknadno izboljšal Avstrijec Bocek, vendar tudi ta ne za dolgo. Veliki favorit za veleslalom, vzhodni Nemec Riedl, ki je bil deveti v Kuetzbuhlu, je tokrat upravičil zaupanje in je z izredno drzno in lepo vožnjo navdušil številne gledalce, ki so stali ob progi. Njegov rezultat I’33”07 je zadostoval tudi za končno zmago.
V veleslalomu se je obrnila slika včerajšnjega slaloma, saj je bil najboljši Francoz Bob Wollek komaj osmi, najboljši zahodni Nemec Klaner pa se je z 10. mesta v slalomu prebil na 6. mesto v veleslalomu. Vsekakor moramo omeni-iiiimiiiifMifiiMMii.iiuilliliiiaiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiii
SNEŽNE RAZMERE V SLOVENIJI
Triglav — Kredarica, megla, —21, 330 cm
Komna, sončno, —12, 210 cm zmrznjen
Dom Planica, delno oblačno, —13, 5 cm na 120 cm
Rateče — Planica, delno oblačno, —14, 5 cm na 80 cm Žičnica Vitranc, delno oblačno, —14, spodaj 5 cm na 80 cm; sredina: 5 cm na 110 cm; vrh: 5 cm na 200 cm
Vršič — Erjavčeva k., delno oblačno —14, 5 cm na 200 cm,
Bled, pretežno oblačno, —4, vetrovno, 30 cm sren, žičnica obratuje Radovljica, jasno, —3, 14 cm; vlečnici v Radovljici in Begunjah obratujeta
Dom na Kofcah, jasno, —11, 100 cm Dom na Zejenici, pretežno oblačno,
—11. 130 om
Dom pod Storžičem, pretežno oblačno, —10, 80 cm Žičnica Španov vrh, —4, 130 cm;
žičnica dela, cesta prevozna Kamniška Bistrica, megleno, 25 cm Žičnica na Vel. planino, pretežno Jasno, —11, 100 cm, sunki vetra 50 km, žičnica dela, cesta prevozna
Jezersko, pretežno jasno, —8, 21 cm
Krvavec — žičnica, Jasno, —13, 100 cm, žičnica in vlečnica obratujeta Žičnica na Vogel, delno oblačno, —14, 260 cm sren, vetrovno, žičnica obratuje
Slovenj Gradec, Jasno, —8, 15 cm Črna na Koroškem, jasno, —5, ■ 5 cm na 40 cm Idrija, Jasno, —8, 25 cm sren Ribniška koča, pretežno oblačno, —9, 96 cm pršič,
Pohorska vzpenjača, oblačno, —9, 15 cm na 60 cm pršič, vlečnica obratuje
Maribor, jasno, —8, 10 cm Murska sobota, pretežno oblačno, —7, 2 cm
Novo mesto, pretežno jasno, —16, 13 cm
Polževo, jasno, —7, 20 cm, zmrz. Rakitna, jasno, —9, 20 cm starega, 7 cm novega, dostop mogoč Kurešček,, jasno, —4, 5 cm, piha veter
Ljubljana, jasno, —10, 12 cm Travna gora, jasno, —15, 15 cm novega na 25 cm podlage, pr*ič Postojna, jasno, —7, brez snega Cmi vrh nad Idrijo, jasno, —5, 47 cm, sren
Bovec, jasno, —5, 48 cm, sren Log pod Mangartom, jasno, —4, 80 cm, sren
Livek, jasno, —6, 60 cm, sren Vojsko, jasno, —8, 110 cm, sren
ti izredno presenečenje včerajšnjega veleslaloma. Šved Lars Kjoell-berg je s startno štev. 36 dosegel izreden čas 1'33”72 in se uvrstil na 3. mesto. Res je bilo škoda, da tako odličnega tekmovalca niso u-vrstili med prvimi na startu. Jugoslovani so tudi to pot razočarali, saj je bil najboljši Peter Lakota komaj 17., medtem ko je bil Andrej Klinar 19.
Rezulttati:
1.	RIEDL EBERHARD (Vzhodna Nemčija) 1’33”07
2.	Bocek Rudolf (Av.)	1’33”24
3.	Lars Kjoellberg (Šved.) 1’33”42
4.	Luctzcndorf Peter (V. Nemčija) 1’34”26
5.	Mikaelsson Swen (Šved.) 1’34”75
6.	Klaner Alojz (Z. Nem.) U34”92
7.	Poseli Peter (Z. Nem.) 1’35”04
8.	VVollek Bob (Francija) 1’35"30
9.	Best Christian (Francija) 1’35”35
10.	Jugy Pascale (Francija) 1’35”69
11.	Morami Alain (Francija) 1’36”25
12.	Osterrieder Franz (N. Nemčija) 1’36”51
13.	Keicrzienger Franz (Av.) 1’36"97
14.	Brumayer Heinrich (Avstrija) 1’36”98
15.	Schaller Franz (Av.)	1’37’TO
* * *
Zmagovalca v slalomu in velesla. lomu sta dala za Primorski dnevnik naslednji izjavi:
RIEDL EBERHARD: «Z današnjo zmago sem izredno zadovoljen,
čeprav sem menil, da bo zmagovalen v veleslalomu Šved Mikaelsson tudi tokrat prvi. Proga je bila posebno v spodnjem delu izredno težavna, tako da je prišlo do večjih padcev. Kljub temu sem izredno zadovoljen, ker menim, da je moja zmaga povsem zaslužena.»
Zmagovalec v slalomu Šved MIKAELSSON: «Pohorje me je očaralo» so bile prve besede prikupnega 20-letnega gozdarja, teprvi tek je bil po mojem mnenju odločilen, saj sem v drugem teku, čeprav sem bil izredno živčen, tvegal, kar mi je prineslo tudi zmago, ki sem jo tako težko pričakoval. O-menim naj še, da sem po Evropi komaj drugič na večjih tekmovanjih. kot so FIS B in FIS A. Zato upam, da je Pohorje v moji športni karieri tokrat preobrat.»
JANEZ UJCIC
V	MADONNI Dl CAMPIGLIO
Danes s smukom začetek
tekmovanja «3-Tre»
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 11. — Jutri se bo s smukom začelo mednarodno smučarsko tekmovanje «3-Tre». Spored tekmovanja je naslednji:
V	petek ob 11. uri smuk (2.800 m, 744 m viš. razlike).
V	soboto ob 10.30 veleslalom (2.200 m, 564 m viš. razlike).
V	nedeljo ob 9.30 slalom (190 m
višinske razlike).
Danes je bil «no stop training«, na podlagi katerega so razdelili tekmovalce v skupine. Prvi bo jutri v smuku startal Francoz Mel-quiond, drugi pa Avstrijec Sodat. Žirija bo morala rešiti vprašanje nastopa Švedov. Ti so najavili prihod, vendar ni o njih nobenega sledu. Prispele so samo smuči, zaradi česar jih jutri gotovo ne bo na startu za smuk. Za tekmovanje se je prijavilo nekaj manj kot 100 smučarjev iz devetih držav.
KOŠARKA
iMMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiimiijiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiii
ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE
CSI zimski prvak B skupine prvenstva
Bor na častnem četrtem mestu
Milanski CSI je zimski prvak B skupine druge odbojkarske lige in če ne bo naletel na nepredvidene spodrsljaje, ga bomo prihodnje leto gotovo uvrščali med elito italijanske odbojke. V tem kolu je premagal direktnega tekmeca Zavattara. Po prvih dveh setih je bilo stanje izenačeno in Emilijanci so se vztrajno borili tudi v tretjem setu. V zadnjem nizu pa So jih Mi. lančani popolnoma nadkrilili.
Prvo mesto je že oddano, zapleta pa se sedaj stanje na dnu lestvice. Na zadnjo stopnico je sedaj zdrsnila beneška Fiamma, ki je gladko izgubila odločilno tekmo z Olimpio. S to zmago se je ekipi iz Bergama končno uspelo oprijeti rešilnega čolna, medtem ko se je začela Fiamma potapljati. Če ne bo že v nedeljo reagirala, ko bo gostila FLOG, ji bo slaba predla.
FLOG je še enkrat dokazal, da ga začetna forma zapušča. Tokrat
je na lastnem igrišču izgubil s dovskimi gasilci, čeprav le z mini malno razil
n.
se namreč končala z razliko dveh točk.
Kot zadnjo pa smo pustili tekmo, v kateri je Borova šestorka dokazala, da se vrača v formo. V psihološko najtežji tekmi je po šti. rih setih premagala oeneške gasilce, od katerih smo si pričakovali boljšo kondicijo, ki Je značilna za take polvojaške ekipe. Vzdriali so le toliko presslngu Bora, dokler ni kondicija zapustila njihovega 36-letnega kapetana, ki je bil steber moštva. Samo njemu se lahko zahvalijo, če so osvojili prvi set.
V teh zadnjih kolih prvega dela prvenstva smo z začudenjem opazili, da forma večine ekip pada, medtem ko stopajo na plan Bor, CSI in Gasilci iz Ravenne. Misli-
MILAN, 11. — V prvem srečanju četrtfinala za pokal košarkarskih prvakov Evrope je Ignis premagal Spartak iz Brna 90:84 ( 34:43).
TRETJI DAN TEKMOVANJA ZA ALPSKI POKAL
Tudi v slalomu Traudl Hecher
Avstrija v vodstvu ekipnih lestvic
DAVOS, 11. — Avstrija je zabeležila v današnjem ženskem slalomu za pokal alpskih dežel popoln uspeh. Poleg osebne zmage Traudl Hecherjeve, je Avstrija zasedla tudi po zaslugi odlične uvrstitve Edith Zimmermannove, Digruberjeve in Ederjeve, prvo mesto v lestvici današnjega tekmovanja in si je utrdila položaj v ekipni lestvici neuradnega evropskega prvenstva.
Traudl Hecherjeva, ki je bila dolgo diskvalificirana, je tokrat prvič nastopila v tujini in je že v prvih, dveh tekmah odnesla zmago.
Favoritinja za zmago Francozinja Marielle Goitschel je morda preveč tvegala in je v obeh tekih padla. S tem si je zapravila priložnost za boljšo uvrstitev in se je morala zadovoljiti z zanjo nenavadnim štirinajstim mestom.
Ker je ta izvedba smučarske manifestacije vzbudila veliko zanimanje, je avstrijsko zimsko športno središče Badgastein predložilo kandidaturo za organizacijo prihodnjega tekmovanja za alpski pokah,,w.
Izid današnjega tekmovanja v slalomu je naslednji:
1.	TRAUDL HECHER (Avstrija) 1’29”72 (43”70 in 46”02)
2.	Heidi Biebl-Schmidt (Nemčija) 1'30”10 (43”94 in 46”16)
3.	Christine Goitschel (Fr.) 1’34"25 <47”68 in 46”57)
4.	Annie Famose (Francija) 1’35”21 49”40 in 45”81)
5 Edith Zimmermann (Avstrija) 1’35”78 (47”71 in 48”07)
6.	Grete Digruber (Av.) 1’37"85
7.	Christine Terraillon (Fr.) 1’40”45
8.	Traudl Eder (Av.) 1’43”83
9.	Madeleine Bochatay (Fr.) 1’43”95
10. S. Zimmermann (Sv.)	1’44”05
EKIPNA LESTVICA
1.	Avstrija 158,54 točke
2.	Francija 224,12
3.	Švica 367,65
4.	Nemčija 525,18
5.	Italija 700,94 EKIPNA LESTVICA
(po treh tekmah)
1.	Avstrija 437,61 točke
2.	Francija 489,80
3.	Švica 675,86
4.	Nemčija 962,97
5.	Italija 1.174,09
mo, da so se moštva, ki so v prvih kolih zmagovala, usedla in živela na osvojenih lovorikah. Druga pa so se krepko in resno prijela dela in pozitivni rezultati niso zaostali. Izidi 8. kola:
*CSI - Zavat.taro 3:1 (13:8, 9:15, 15:12, 15:8)
BOR - »Gasilci ME 3:1 (10:15, 15:11, 15:9, 15:12)
Gasilci PD - »FLOG 3:2 (3:15, 15:13, 3:15, 17:15, 16:14) »Olimpia - Fiamma 3:0 (15:2, 15:3, 15:101
CSI	LESTVICA				
	8	8 0	24 7	433 284	16
Čelana	7	5 2	19 8	377 279	10
Gasilci RA	7	5 2	18 li	376 306	10
BOR	8	4 4	15 15	366 348	8
Zavattaro	8	4 4	16 16	388 399	8
Gasilci PD	8	4 4	17 17	375 448	8
FLOG	8	4 4	17 19	439 448	8
Gasilci ME	8	3 5	14 20	417 436	6
Olimpia	8	1 7	10 21	316 405	2
Fiamma	8	1 7	7 23	292 426	2
Prihodnje kolo (nedelja 14.2.1965)
V	Padovi: Gasilci . Gasilci ME
V	Bologni: Zavattaro - Olimpia
V	Benetkah: Fiamma . FLOG
V	Bergamu: Čelana - CSI
V	Trstu: BOR - Gasilci PA Tekma bo v telovadnici Morpur-
go (Čampi Elisi) z začetkom ob 10.30. Občinstvu, ki bo gotovo polnoštevilno prihitelo bodrit slovenske odbojkarje, priporočamo točnost.
RITTER
Mednarodna nogometna tekma jutri v Gorici
V soboto 13. februarja bo ob 15. uri na nogometnem igrišču v Ul. Baiamonti v Gorici prijateljski srečanje med ekipo Silenziosa (gluhonemnica) in ekipo Miren iz Jugoslavije.
V
M. SAJINOV
D
Cvetočih lic.
»
Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
Veliko se je govorilo, da je v tisti dobi prišlo do sporov med mladimi in starimi, katerim da so mladi očitali, da iščejo rešitve v orokavičeni politiki, torej v načinu, ki v borbi z nasilnim fašizmom nikakor ni mogel privesti do zaželenih uspehov, in da so mladi v odgovor starim ustvarili novo mladinsko gibanje. Bolj verjetno pa je, da mladinsko gibanje ni nastalo le kot posledica sporov ali pojasnjevanj med starimi in mladimi, temveč da je bilo le sad zakona narave. Nihče ni ustvaril nekaj novega, niti ni mladinsko gibanje predstavljalo kakšno revolucionarno novost na Tržaškem. Slo je le za to, kdo je pravilno in pravočasno razumel, da je ostalo na Tržaškem in na Primorskem sploh na tisoče komaj odraslih otrok, ki so v narodnostnem oziru ostali brez pravega vodstva. Bil je to naraščaj brez slovenskih šol, brez slovenskih društev in organizacij, naraščaj za čigar narodno vzgojo je prešla skrb popolnoma v roke staršev. Ta naraščaj, ki je dojemal iz domačega pripovedovanja o svetlih tradicijah prosvetnega dela svojih staršev in ki se je navduševal nad njih boji za narodni obstanek, je silili po zakonu vztrajnostne sile naprej, kamorkoli, le naprej. Snovi torej ni manjkalo. Mi vsi, še nedorasla mladina, smo bili testo, ki ga je bilo treba gnesti.
Treba je bilo le, da se nekje najdejo močne roke, ki bi to delo opravile!
Morda je Roman Pahor ta tragični položaj tržaške slovenske mladine izmed vseh prvi pravilno razumel. Njemu se je od vsega početka pridružil prof. Josip Kosovel, pa dr.. Jože Dekleva, dr. Dorče Sardoč, dr. Gaberšček ter še nekaj drugih. To so bili sami mladi fantje kremenitih značajev in nesebičnih čustev, ki so pozabili nase.. Prav nasprotno od starih, priznanih in nespornih voditeljev, so ti mladi fantje pravočasno spoznali, da je mogoče postaviti brutalnemu raznarodovalnemu valu fašizma uspešen jez, tudi če nismo razpolagali več ne z narodnimi domovi ne z dvoranami ne s šolami in ne z denarnimi zavodi.
Takrat, bilo je spomladi leta 1925, so začela poganjati na
Mladinsko društvo Sv. Ivana po občnem zboru 30.1.1927 pred društvenimi prostori na Lonjerski cesti
Tržaškem mladinska društva. V kratkem času skoro ni bilo vasi, da bi ne imela svojega mladinskega društva, ali da bi ne obnovili že obstoječega starega, da ne omenjam še posebej društev, ki so bila ustanovljena v okolici mesta in v mestu samem. Ta društva So zaradi svoje življenjske sile zadobila kmalu pomemben in po učinku daljnosežen razmah. Dala so pečat vsenarodnemu organiziranemu antifašističnemu gibanju, bila so klice za poznejši obupen odpor mladine, dala so narodne mučenike, dala so kakor še nikdar poprej ljudi, katerih narodni ponos je še danes in bo še dolgo merodajen v dogajanju tržaških Slovencev.
II
Kako Je bilo pri rojstvu M. D. SV. IVAN, kdo vse mu je botroval in bil prisoten, se z natančnostjo ne ve. Nimamo namreč nikjer nobene beležke, ne kakega zapisnika o ustanovnem občnem zboru. Ve se le to, da je zapisnik o ustanovnem občnem zboru napisal Rado Strgar, ki ga pa društvu ob svojem odhodu v Jugoslavijo ni izročil, in da se je tako ta za Sv. Ivan dragocena listina izgubila. Na prvem rednem društvenem občnem zboru, ki je bil 30. I. 1927, in ki ga je otvoril in vodil pok. Franc Zajec-Rado, je v nadomestilo izgubljenega zapisnika povedal na kratko — in to na kratko Je bilo še bolj na kratko zabeleženo v zapisniku — kako je potekal ustanovni občni zbor. Iz tega poročila oziroma zapisnika posnemam, da je bilo takrat prisotnih samo kakih petnajst Svetoivančanov, ostali pa so bili zastopniki raznih društev in nekateri odborniki ZMD (Zveza mladinskih društev). Ustanovni občni zbor je bil na splošno zelo klavrn. Tako je namreč poročal Zajec in to je tudi vse, kar vemo o rojstvu.
Zelo verjetno je, da je bil občni zbor res klavrn, to pa zato, ker Je za vsak ustanovni Občni zbor potrebna priprava in nekoliko agitacije, kar je tu gotovo manjkalo. Tudi pozneje je bila pri tem svetoivanskem društvu glavna bitka prav v tem, da ni bilo nikdar kakega pravega delovnega načrta. Pa kako
bi tudi bil, saj smo bili v tem pogledu pravi nevedneži, kar se pa da spet opravičiti z našo mladostjo. Toda o tem pozneje. Sicer pa nam o vsem tem pove kaj več zapisnik prve redne odborove seje z dne 20. 4. 1926, ki je bila v prostorih gostilne «Pn pošti«, kakor se je takrat dejalo gostilni upepeljenega Narodnega doma.
Na tej seji, na kateri so bili prisotni le Milko Bambič, Emil Skrap ter Drago Žerjal, se je marsikaj razpravljalo, kakor je razvidno iz zgoščenega zapisnika, ki ga je spisal Bambič. Povzeti bi hotel le nekaj najvažnejših ugotovitev. Predvsem Je bil sestavljen v smislu sklepa ustanovnega občnega zbora naslednji odbor:
Predsednik: Franc Zadnik
Podpredsednik: Milko Bambič
Tajnik: mesto prazno do prvega članskega sestanka, na katerem je bil izvoljen Rudolf Gustinčič
Blagajnik: Vlado Jaklič
Odborniki: Emil škrap, Drago Žerjal in Slavko Škamperle.
Sklenjeno je bilo, naj se na prihodnjem članskem sestanku pritegnejo v odbor še en odbornik ter dva namestnika, kar se je tudi zgodilo. Iz zapisnika II. redne seje z dne 4. 5. pa je razvidno, da sta se v odbor kooptirala Vojček Martelanc, za namestnika pa Pepi Antončič. Za pregledovalca računov pa sta bila izvoljena Franjo Zajec ter Pavel Vouk.
Na seji je bilo nadalje sklenjeno, da se bodo skušali preskrbeti društveni prostori, in sicer v hiši gostilne pri cerkvi. Spričo razmer, v katerih smo živeli, bi vprašanje primernih prostorov niti ne imelo kake posebne vloge. Zadovoljili bi se z vsako še tako skromno sobo, le da bi jo bilo dobiti, kajti vsakdo se Je bal, sprejeti nas v svojo hišo. O dvoranah ni bilo niti govora, predvsem ker so bile povsod požgane ali pa kar ko drugače uni&ene. V razmerah, v katerih je bila mladina prepuščena povsem sama sebi, brez pravega vodstva v podrobnem prosvetnem delu, bi bila dvorana mladini skoroda odveč.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI	6	II TELEFON 93-808	in 94-038 -	Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA:	Ulioa Silvio	Pelllco I II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon 37-338	-	NAROČNINA:	mesečna 800 Ur -	Vnaprej:	četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400	Ur, celoletna	7.700 lir —	SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400	din ta leto	1965. — Postni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega	tiska	Trst 11-5374	-	Za	SFRJ:	AOIT. DZS,	Ljubljana,	Start trg	3/1.,
telefon 22-207, tekoči račun	pri Narodni	banki v	Ljubljani	600-14 603 86	- OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 160, finančno	upravni 250, osmrtnice 150 Ur	- Mali	oglasi 40 Ur	beseda	— Oglasi	tržaške	In goriške pokrajine se
naročajo	pri upravi.	— Iz vseh	drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubbllcitk	Itallana«. —	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo	tržaškega tiska, Trst